Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah. ■ ■ ■
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
GLAS
TS30
List slovenskih delavcev r Ameriki«
The only Slovenian daily
-s in the United States ■ ■ ■
Issued every day except Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offiee at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 212. -« ŠTEV. 212.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 10, 1913. — SREDA, 10. SEPTEMBRA, 1913.
VOLUME XXI. — LETNIK XXI.
Konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote.
OSMA SEJA
dne 5. septembra 1913.
(Nadaljevanje.)
Točka tiO. se črta. Točka 61. se črta. Predsednik odlof-i 10 minut oditi nra.
[sednikovo mesto do prih'odnjega | zborovanja. I Točka 92. se črta.
Po odmoru.
('len 0. ostam* ne
ipiviiifiije-fi'A. se doda: opravičeni
('len K*. Dolžnosti glavnega tajnika. 1. (Jlavni tajnik vodi knjige, dopisovanja in preskrbljuje društva z vsemi potrebščinami in knjigami, katere |>a morajo društva plačati kolikor stanejo. Prejema vse Jednoti priznane ase-smente od društev in vrača pobotnico. Pošilja denar glavnemu blagajniku tedensko in temu ima
priložiti triplikat asesmenta. Re-<>4 ostane nespremenje- j jjuje VM. kar m01,. r(,šiti v smishl
pravil. Nakazuje vsa izplačila, nakaznici* katere morajo značiti sklad i/, katerega so namenjene, in biti poslane predsedniu za podpis in o< l pošiljate v blagajniku: podpisuje listini- ter izvršuje vse sklepe, ki so potrjeni od glavnega odbora ali splošnega glasovanja. Sestavlja mesečne, polletne in eeloletne račune ka-| kor tudi račune za državo: si na-I bavi pomočnika v svojem uradu z porazumljenjein gl. odbora. Po-• slovanja med društvi in Jednoto I priobča mesčno v glasilu. Predsednik vodi seje gl. odbo-, Točke <Xi., 1»4.. 9.",.. <>6.. M7.. 9K.f ra in upravnega odseka, podpi-j;,«) 100. in 101. se črtajo, suje plačilne nakaznice in sploh \ Predsednik odloči 15 minut od-vse listine, katere zahtevajo nje- j niora gov podpis. Sklicuje izvanredne
seje kadar to zahtevajo koristi	Po odmoru,
•lednote. Zastopa Jednoto v vseh j Točka 102. se črta. ozirih ter skrbi za njen napredek j Točka lO.i. se sprejme; črta se in proevit.	| zadnji odstavek: odtisnjen mora
Točka 74. se črt«.	* »i t i na njej tudi Jednotin pe-
Točka 7*>, vrt«.
Točka 7t>. se črta.	Točka 104. ostane nespreme-
Točka 77. ostane ne*preme«je- Točka 105. ostane nespremenje-
Točka na.
Točki stroški.
Točka na.
Točka ♦».*». ostane nespremenjena.
t'len 10.
Točki (><>. <ne doda ; ItO dni pred naM.opom v urad.
Točka 67. se sprejme.
Točka K8. hp sprejme.
Točki <»!>. se doda: ako mogoč«1.
Točke 70., 71. iti 72. ostanejo po starem.
On 11.
Točka 7H. sf spremeni in se yrlasi takole:
I
Blagajnik na begu. ;Senat je sprejel
tarifno predlogo.
se črta. se črta.
SC Črta zadnji odsta-j črtajo.
I Točka 11
Točke 106., 107., 108.. 109.. 110., 111., 112.. 118. 114.. 115. in 116.
7. ostane nespreme-
njena.
Točka	11 H.
Točka	11!». njena.
Točka	120.
se črta. ostane
nespreme-
na.
Točka 78
Točka 71»
Točki 80. vek : "V slučaju . . .
Točka 81. »e črta.
Točki 82. se doda: Smrtnimi.' poškodb ali boln. podpora.
Točka 88, se črta.
Točka 84. se črta.
Točka 85. ontane nespremenje-1 na.
Točki *6. se doda k prvemu od- j stavku: Predsednik Jednote ima pravico z porazurnljenjem glav-i nega odbora.
Torka	oHtane nespremenje-
na.
Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldan.
Zapisnikarji : Joseph Piihlar, Frank Oouie, J. B. Smrekar,
DEVETA SEJA dne 5. septembra 1913.
Predsednik John Germ otvori deveto h "jo gl. zborovanja ob pol drugi uri popoldan.
1'radniki in delegati so vsi navzoči.
Vstop se dovoli Dr. Seliskarjil in Dr. Louis Pi re a. N'adaljevanje h pravili.
Točka 88. *e črta.
Točka 89. se črta.	\
Toeka ne črta.
Člen 12.
Dolžnosti podpredsednikov.
Točka 91. Prvi podpredsednik nadomešča prvega predsednika, kadar je ta zadržan, drugi podpredsednik nadomešča prvega podpredsednika. V slučaju smrti, j hrani vrednostne listine in hranil-suspcnda«ijet odstopa ali odstav- ne knjižice ter sploh skrbi, da so U^uja predsednika Jednote za- računi pravilno sestavljeni pred-vzame prvi podpredsednik pred-1 no jih podpiše za priobčitev.
črta.
("Men 14.'
Se črta.
< "itajo se došli brzojavi in pisma.
Predsednik zaključi sejo ob pol šesti uri popoldan.
Zapisnikarji : Joseph Pishlar, Frank Gouže, J. B. Smrekar.
DESETA SEJA
dne 6. ssptembra 1913.
Predsednik John (Jerin otvori deseto sejo točno ob pol deveti uri zjutraj z običajno molitvijo.
1'radniki in delegati so vsi navzoči.
.Nadaljevanje s pravili.
(leni 3.
Dolžnosti blagajnika. Blagajnik sprejema denar in pa nalaga na Jednotno ime kakor predpisujejo pravila: izplačuje vse pravilno nakazane podpore in izdatke, kot določajo pravila. Ako nima v skladu, na katerega je dotična nakaznica narejena, dovolj denarja za izplačilo, sme tako nakaznico izplačati iz drugega sklada; izvzet je le rezervni sklati. Taka izposojena svota pa mora biti vrnjena v prihodnjem mesecu. Vodi blagajniške knjige,
Blagajnik, ki je zaslužil $20 na teden, je živel kot milijonar. — $50,000 primanjkljaja.
Kralj lah koži veev je bil John Sehildknecht, mladi blagajnik Washburn Crosby Flour Co. v New Yorku. ki je imel s svojo ženo v Garden City hotelu stanova-1 nje za mesečnih $10 in ki se nahaja sedaj na beu. Z njim je izginilo iz blagajn? kakih $50.000. Več mesecev ji* živel mož, ki je zaslužil $20 na teden, s svojo ženo najsijajnejše življenje. Nič mu ni bilo predrago, izleti na morsko obal. polo-igre, vse, česar si je poželelo njegovo srce, mu je bilo na razpolago. Njegovi znanci v Garden City so ga smatrali najmanj za sina milijonarja, kojemu ni nič na tem. ako spusti izpod palca par dolarčkov. Imel je tudi avtomobil, v katerem se je vozila njegova častitljiva oseba na kolodvor, odkoder se je vozil v NY\v York, ker je opravljal svoje posle kot blagajnik za celih $20 na teden. Dolgo seveda ni mogla iti stvar naprej in tako je Sehildkneeht nekega lepega dne izginil, ko je zapazil, da so pričeli njegovi delodajalci nekaj sumiti. Z njim vred je izginila tudi mlada ženska, katero j" izdajal za svojo soprogo, dva avtomobila in celo šofer. Burns-detektivi so razposlali včeraj 5000 cirkularjev po celi deželi, v katerih se opozarja na Schildknechta ter s" prosi. naj se ga aretira. Vse iskanje je ostalo dosed a j brezuspešno.
Predloga je bila sprejeta po dol-| gotrajnih debatah s 44 proti 37 glasovi.
APLAVZ NA GALERIJI.
Predsednik Wilson je mnenja, da je konečno zmagal narod v velikem boju.
Washington, D. C.. !>. sept.
Železniška nesreča.
Jeklene kare so preprečile večjo nesrečo, ko je skočilo šest vozov iz tira.
New Madison, <>.. 9. sept. — Danes zjutraj ob }l. uri in 40 minul je skočil štiri milje zapadno' od tu iz tira New York-St. Louis ekspresni vlak Pensvlvaiiia železnice. Izmed T.'i potnikov je bilo ranjenih 35, trije uslužbenci pa so sinrtnonevaruo p oškodovani. Šest vozov je odletelo v neko žitno polj", d oči m sta stroj in tender priletila v neki mostni oblok
Iz delavskega sveta.
Žensk« je morala razgnati milica. Stavka ielezolivarjev. lOodstotno povišanje.
Kf
nI |n brzl pamik (Avstro-American proge)
M1RTHIJ W1SHU6TQII
♦dpltjc ? sobot* die 13. septembra
▼tžij« do Trsta samo 13 diL
do Treta ali Reka - •
listkov: do Uubljano Zagroba
IL ia UL ntndta) rta*
oddaUk
■a stroke polovica. Ta Vola)« Hrt*t joiebtti prt TK SAKSXB, iS Oortlandt St., New York.
HM
I*

Calumet, Mich., sept. — V Yellow Jacket sta se danes zbrali dve skupini žensk, ki hi se sko-rajgotovo dejansko spopadli, če bi še pravočasno ne prišla milica na lice mesta. V prvi skupini so bile žene ncunijskih delavcev, v drugi j»a pristašev Western Federation of Miners. Oborožene so bile s krepelci in kamenjem. Ker pomožni šerifi niso mogli napraviti reda. so poklicali oddelek milice na pomoč, ki je kmaln razpršil bojevite amazonke.
St. Louis, Mo., 9. sept. — Danes je v Granite City, 111., zastav-kalo 5<K> železolivarjev. uslužbe-liih pri Commonwealth Steel < 'o. Ker je vodstvo poklicalo na izpraznjena mesta stavkokaze, je prišlo do resnih pretepov; ranjenih je precej oseb. Stavkarji so povdarjali. da so z njimi nepravilno postopali tovarniški pazniki. Zahtevajo samo pripoznanje unije, nikakor pa ne povišanja plač.
San Francisco, ( al., 5). sept. — Southern Pacific železnica je zvišala svojim telegrafistom plačo za deset. odstotkov. Med 1200 telegrafisti in družbo so trajala pogajanja že od 22. junija.
Danes popoldne je sprejel- senat na ,,rit-i stm,i-	vo/ >
s 44 proti M7 glasovi I nderwood- i sti<1 .kljuh .te,mi pokonci. Izmed
Simmons tarifno predlogo in s
potnikov ni bil noben smrtno ra
tem ni več daleč sprejem vseh j njen" Stpoj«'v°«li» i«' «l«>»l «1«-gl a vili h točk te predloge, za ka. | viprecejsnjo rano. Nesreča seje
tere se je zavzemal predsednik i pHpeti,a na ostlem ovinku, kjer Wilson, namreč prosta volna, \SO bl,e Tl;>a,"im'<; slaib«'- R«nje®ct prosti sladkor. prosto meso in obširno znižanje carine za vsa k
Orkan je razdejal nemški zrakoplov "L 1."
Pri Helgolandu s2 je završila naj- , večja nesreča v zraku, kar se jih zaznamuje dosedaj.
DO 20 MRTVIH.
Glasom poročil se je držal zrakoplov celo uro nad vodo, nakar se je potopil.
Berolin, Nemčija. 9. sept. — Največja izmod številnih katastrof. ki so zadele dosedaj nemško zračno floto, se je dogodila danes zvečer, ko se je ponesrečil j novi mornariški Zeppelin-zrako-plov na poletu s kopnega na Helgoland, 2s milj od ol»ali. Izmed
vsakdanjemu življenju potrebna sredstva.
Predloga pride sedaj v razpravo meti obema hišama in tekom desetih dni bo najbrž mogoče doseči konečni rezultat potem ko se je cela zadeva vlekla 5 mesecev	Tyrone. Pa. med dvema vla-
Dva republikanska senatorja koma Pemis-vlvama ^'^nice. pri Lafolette iz Wisconsin in Point-dexter iz Washington sta glasovala /.a demokratično predlogo, do-čini sta dva demokrata, senatorja Thornson in Rasndell glasovala proti njej.
(Glasovanje se je izvršilo malo po šesti uri. Galerije so hile nabito polne in viharen aplavz je zadoi)tlr ko je podpredsednik 4Maschall naznanil, ila je senat pasiral predlogo.
Kakor hitro je izvedel predsednik Wilson o sprejemu predloge, je izdal sledečo izjavo: "Hoj za narod in prosto trgovino, kateri je trajal toliko časa. se je končal s popolno zmago. Vodstvo demokratične stranke v obeh hišah je
II"	1	1	-	, ^"Mlll'1,	* lllll 1	UI'llll.	ft /-lil*
so prevedli v kmalu dospelem1.,.. . , ■ . .	...
1	, ,	,	,	uio/ brojece posadke jih je u-
drugem vlaku v Richmond, (en. ... . . , . .
, , . 1 « , . ...	1 tonilo Id. lo le ze dvanajsta ne-
vlak je obstajal iz jeklenih vozov
in temu dejstvu s-> pripisuje, da
pripisuje, ni obžalovati človeških žrtev.
Washington, I). ('.. [). sc])t. — Meddržavna trgovska komisija je objavila danes poročilo o koliziji
P
koji je bilo ranjenih 153 os b. 1'bit je bil strojevodja vlaka, ki j«» zavozil v pred njim vozečega. Oha vlaka sta obstajala iz jeklenih vozov in to dejstvo se navaja v poročilu kot vzrok, da ni nesreča zahtevala več žrt'*v.
, Poziv na ljudstvo.
Mehika se boji sovražnega navala od severa. Cela stotnija ustreljena. Felix Diaz.
Piedras Negras, Mehika. bilo tako delavno, da zasluži vs^ sept. — Danes je bil poslan sem
priznanje. Ponosen sem. da sem z vlado naroda zvezan v času, ko se dogajajo take stvari ter da
manifest, v katerem poziva pro-vizorični predsednik Huerta ljudstvo k vstrajnosti, "via se odvrne
delujem skupno z možmi, ki iz- sovražni naval, ki nam preti od
vršil jejo taka dela. Skoraj gotovo je, da bosta sprejeti tudi bančna in valutna reformni predlogi in ako se bo to zgodilo, poteoi si je 6:1. kongres že takoj v, prvem zasedanju pridobil nevenljivih zaslug. Posebno občudovanje in velespoštovanje izražam Mr. Fu-
se vein.
V glavni stan konstitucioiiali-stov je dospelo poročilo, da so ustrelili danes celo stotnijo vladnih vojakov, katere so vjeli po hudem bojn pri San Rueno Ventura Vladni vojaki so morati odložiti puške, nakar so jih vstaši
derwoodu, Mr. Simmonsu in cele- do zadnjega postrelili.
Bryan kot tožitelj.
Jacksonville, Fla., 0. sept. — Državni tajnik Rryan toži tukajšnjega policijskega šefa za odškodnino .$100, ker noče izročiti $5;y> vrednega diamantnega prstana. ki je baje last Rryanove žene. Prstan, katerega je našel nek črnec, se nahaja na tukajšnji policijski stražnici.
Thaw o v proces.
Coaticook, Que., 9. sept. — Iz Montreala se poroča, da želijo Thawovi zagovorniki, da bi on že vsaj Štiri dni prej dospel tja, predno bi se začelo z njim postopati po habeas corpus povelju, j Thaw je rekel, da ne ve nič o nji-(hovih načrtih, ampak samo priča-1 kuje, kaj bo ukrenila naselniška oblast.
mu komiteju."
Kongresnik < "arter Glass, predsednik Hišnega komiteja za bančne in valutne zadeve, je izročil danes zboruici, majoritetno poročilo svojega komiteja glede bančne in valutne reformne preosno-ve. V tem poročilu se glasi, da predloga ne bo odstranila vseh sedaj obstoječih napak, da se bo pa marsikaj obrnilo 11a bolje.
Berolin, Nemčija. 0. sept. — General Felix Diaz. ki je pred štirinajstimi dnevi izjavil, da je voljan sprejeti kandidaturo za predsedstvo, je danes odpotoval od tukaj v Švico.
Washington, D. C.. 0. sept. — Iluerta je v več točkah prizadel vladi občuten diplomatični poraz. On ima še sedaj Maderov kongres, ki ga je postavil za pro-vizoričuega predsednika, popolnoma v svoji oblasti in je od njega odvisno, če se bo vršila volitev ali ne.
V Mejico C'iudad se odločno zatrjuje, da ni Zamaconovo potovanje v Washington političnega pomena. Huerta sestavlja poslanico, katero bo predložil 16. sept. kongresu.
sreča, katera je zadela zrakoplove. zgrajene po sistemu Zeppelin in prva. ki je zahtevala tudi človeške žrtve.
poprej«' se je objavilo, da bo s "L. I." zaznamovana zračna križarka odšla na f>4 urni polet iz Friedrichshaven v Wih"lmsha-ven, kjer s»- ji bosta pridružil« dva hidro-aeroplana. Odtam naj bi se vršil polet 11a Helgoland in naprej v Danzig. Iz Danziga naj hi sc vršil povratni po!<-t v Friedrichshaven.
Posameznosti o poletu š" niso dospele v Berlin, vendar sc je potovanje najbrž izvršilo povsem gladko, dokler ni naenkrat nastopila katastrofa. Ta se je dogodila krog sedme ure, ko se je nahajal "Ij. 1." osemnajst milj severno od Ilclgolanda ter je zašel v središče orkana. Veliko zračno ladijo je prijel vetrr z vso silo ter jo vrgel nizdol na morsko površino. Tam so jo valovi in veter razbili na kosce.
Nepopolna, dosedaj sem došla poročila pravijo, da se je držal zrakoplov celo uro nad vodo. Na- 1 to se je razpočil na dva dela ter izginil v valovih.
Pri Helgolandu nastanjeni oddelek nemške mornarice, ohsto ječ iz torpednili čolnov in nosilcev. je takoj s polno paro odphil na lice mesta. Prišel j * šc pravočasno, da je rešil življenje sedmim možem posadke.
"h. 1." je imel nalog, tla sc vdeleži vojnih manevrov mornarice. Dasiravno je bilo vreme viharno in padal dež, so imeli častniki in posadka tako zaupanje \ svoj zrakoplov, da so zapustili oh 6. uri zvečer otok. E110 uro pozneje so dospeli z zrakoplova brezžični signali na pomoč, katere j« ujela vojaška štacija na Helgo landu.
Eskimi so ubili raziskovalca.
Ottawa, Out.. 0. sept. — Pred dvemi leti sta izginila Geo. Street iz Ottawa in II. V. Radford. Arne-rikanec. ki sta raziskova'a arktične pokrajine. Sedaj pa je dospela iz Chesterfield Inlet vest, ki bo mogoče, pojasnila, 11a kak način sta izginila oba moža. Neki
poštni parnik, ki je bil dva me-	_ , , „	,
seca na poti. je prinesel poročilo,	CeU t™*™ gorela,
da so oba raziskovalca umorili Bridgeport, III.. J), sept. — Šest Eskimi. Street in Radford sta za- ljudi je postalo danes žrtev popustila pred dvemi leti z oddel- žara. ki je popolnoma uničil sta-kom Eskimov Chesterfield Inlet novanje Alberta Goldenburg. ter se pridružila drugi družbi Goldenburg, njegova žena in štir-Eskimov, da se podasta proti J je otroci so našli v plamenih smrt. Rathurst Inlet ob arktičnem oeea- j	-
nu. Kmalu je nastal spor med '
Radfordom in nekim domačinom, f	Dež po jugozapadu.
ki je pognal belokožcu svojo sn- j KfriWig City, Mo., 9. sept. — V lico v telo. Street, ki je prihitel Missouri, Kansas in Oklahomi je svojemu tovarišu na pomoč, je bil danes precej deževalo. V okolici
Misij onarka aretirana kot morilka.
Chicago, 111., 0. sept. — Kot morilka svojega soproga. Kitajca Charles Sing, je bila danes aretirana bivša misijonarka v Kansas City, Alice Sing. Moža, premožnega gostilničarja, so našli v postelji ubitega. Mrs. Sing je hči nekega farmerja iz Missouri.
-J
Envei bej ranjen. Letina na Ogrskem.
Vihar v komitatu Oedenburg zahteval več človeških žrtev. Poljski pridelki uničeni.
P0V0DENJ.
Telovadna društva se udeleže razstave. Pranccsko-nemška Kongo meja. Smrt aviatika.
Dunaj, Avstrija. septembra. " Neuc Freie Presse j^ dobila i/. DrinopoJ ia brzojavko, da so se pri neki priliki stepi i na cesti Mlado- in Staroturki. Pet častnikov j.- mrtvih, ranjen je baje En-ver bej in več drugih uglednih Turkov.
Budimpešta, Ogrsko sept. -lz komitata Oedeiiburtr prihajajo poročila o groznih viharjih. Toča je potolkla vse poljske pridelke, nalivi so poplavili pokrajino, strela .je ubila veliko ljudi in živine. Reke so tako naglo prestopile bregove, tla si prebivalci niso mogli rešiti drugega kot golo življenje.
Lcndcn. Angli a. H. septembra. Tajnik American Athletic Union je dobil iz Anglije. Nemčije. Avstrije. Rusije. Finske. Švedske in Danske naznanilo, da se bo udeležilo precejšnje število telovadnih društev Panama-Pacific razstave v San Francisco.
Dunaj, Avstrija. 1». septembra. Na zionističnem kongresu se je danes razpravljalo, na kak naTTii bi sc v Jeruzalemu osnovala židovska univerza, ki bi stala 500 tisoč dolarjev. Četrti del te svote imajo že na razpolago.
Za to idejo se je posebno zavzemal »dr. Weigmann iz Manche-stra. Anglija, češ, da na Ruskem in v Rumuniji judovske študente preveč zapostavljajo.
Bordeaux, Francija. sept. — Sem se je vrnila pod vodstvom kapitana Perrique-a francoska komisija, ki se je bavila z določitvijo francosko-nemške meje v Kongor'Kot se naznanja, sta prišli sedaj v tej zadevi obe državi na jasno.
Lyon, Francija. septembra. Francoski aviatik Chomiene je padel s svojim aeroplanom iz velike višine na tla: bil je na mestu mrtev.
Prizadeta škoda.
Hot Springs, Ark.. 0. sept. — Sod eč po ofieielnein poročilu, znaša škoda, ki jo je prizadel zadnji požar. $-2,250.000. Zavarovalnina krije le $1.500.000. Zgorelo je 518 poslopij.
Denarje v staio domovino
poiiljamo:
umorjen na isti način. Ta dogodek so. Eskimi prikrivali par mesecev, konečno pa je policija v Chesterfield. izvedela o tem ter odposlala na lice mesta oddelek, ki naj preišče fcelo zadevo.
Galena, Kan., je padlo tri palce dežja.
Mrs. Emmelina Pankhurst.
Pariz, Franeija. 9. septembra. I Mrs. Emmelina .Pankhurst je iz-ZA SAMO 1 DOLAB DOBI ginila iz Tronvifle ter se domne-VATE "GLAS NARODA" SKO va, da jo je infcpgnito popihala v zabranilo Mrs. Pankhurst izkrca-ZL 4 MBSkUS VHAK DAN. J Ameriko.	nje.
Nova zarota v Lizboni.
Madrid, Špansko. 8. septembra. Kot javljajo poročila, so prišli 11a sled obširni zaroti portugalskih rojalistov. Policija je dobila v poslopju, kjer so se zbirali, veliko bomb in drugega razstreljiva.
Ali bodo pustili Mrs. Pankhurst v deželo?
Washington, D. C., 8. sept. — Videt; je. kot da bo skušala naselniška oblast napraviti i/, obiska Mrs. Emmeline Pankhurst. znane voditeljice angleških sufragetk, celo državno afero. Različni a-genti delavskega departmenta skušajo dobiti najrazličnejše podatke o ^elovanju te sufragetke ter se bo na podlagi teh mogoče
K.	$	K.	»
6....	1.10	130....	86.60
10....	2.15	140....	S&66
15____	S.16	160....	30.70
80....	4.20	160....	32.75
25____	£20	170____	84.20
SO....	4.26	180....	36.86
36....	7.86 .	180....	38.90
40....	8.30	200....	40.80
46....	920	260....	61.16
60....	10.30	300....	61.26
56____	11. Š6	260....	71.60
60____	12.38	400....	81.80
66....	13.40	460....	92.00
70....	14.40	500....	102.26
76....	16.46	600....	122.70
80....	16,46	702....	143.16
86....	17.46	800....	163.60
80____	18.46	800....	184,00
,00....	20.46	1000....	204.00
10....	M. 50	2000....	407.00
120....	24.66	6000....	1017.00
Poštarina je všteta pri teh avo«			

- ■ - ■_- ■ ___
tah. Doma te nakazane svote po« polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve razpok šilja na zadnje pošte c. k. postnflf hranil nični urad aa Dunaju v maji krajšem času.
Denarje nam poalati je »ajprf« ličneje do $50.00 t gotovini v pri« poročenem ali registriranem pivi mu, večje zneske p« po Postal Money Order ali pa po New Yorty Bank Draft.	j
FRANI 8AX8U, 82 Cortlandt St., New York, N. Y,
«104 St. Glair Avenue, N. B,
Cl«T«laiid, O. _ J

'GLAS NARODA"
iSIoreok Daily.)
G*ped and published by
Slovenic Publishing Co.
(k corporation.) 1 HANK SAKSER, Present. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
D • p i s I.
corpoi
addresses of above officers ; 82 Goril»ndt Street, Borough of Man-bat* vi. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
let*.......................1.50
leto za mesto New York........ 4.00
" pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto ..." .......4.50
" polleta............. 2.55
......četrt teta............ 1.70
i ' GLAS NARODA" izhaja vsak dan f izvzemši nedelj in praznikov.
" pol - Jetc
\
-GLA3 NARODA"
("Voice of the People") Ittf-ed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvtrtiMnMnt on a*re*mant.
Dopisi brei podpisa in caobnosti se tie I	priobcujejo.
EWoar naj *a blagovoli pošiljati po —
Money Order. Prf spremembi kraja naročnikov pro-time, da fte nam tudi prejinj« bivsliiČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov; -GLAS NARODA**
jŽ Cortland t St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt
Državni tajnik Bryan in njegova predavanja.
Na vseh zabavališeih j»' naj t i ljudi z močnimi pljuči in liripa-\iiti glasom, ki vabijo tlečo v različne panopt i kv ter vpijejo: "Le noter, gospoda! Predstava se takoj prične! Največja in najkras-ii».'jha razstava na svetu!" itd.
'/. negotovostjo gleda deček na nikel, katerega um je bila dala mati. Vendar pa ni časa za premišljevanje !
In tu vedno stara pesem o sejmih. prosčenjiU in Cbatauqua-predavanjih. Kdor dela največji ropot ter ima na razpolago naj-večji humbug, temu teče najrajše denar v žep.
Z oziroiu na to dejstvo so si to h m maiiagerji preskrbeli izvan-l-edno atrakcijo, Mr. William Jennings Bryana iz Nebraske in Washingtona. v prostosti dresira-nega ameriškega državnika in državnega tajnika.
Mr. Bryan j»* interesanten iz več kot enega vzroka : on je edini uradnik strica Sama, ki je kljub letnih $12.000 na tem., da umre lakote; on je mož, ki si je vzel za princip, položiti vsako leto na stran sM0,<MX); on je mož, ki nam je /.asolil mehiško juho; on je proti-alkoholik in knez miru, me-dicinmau iu trgovec z zemljišči. Vsaka posamezna tek atrakcij bi zadostovala, da mu zasigura na vsakem sejmu polno hišo, a njegovi managerji so pripravil i[lše vse kaj drugega. Krog njega kot glavno zvezdo krožijo kot krog Saturna še druge manjše zvezde. Razven državnega tajnika Brya-na je videti na isti platformi: divjega moža z otoka Borneo, največjo orjaško žensko, kar jih je kedaj živelo, d resi rane ga pre-šička. teleta z dvema glavama in deklico brez spodnjega telesa.
< hautauqua-vodstvo za Penn-sy Ivan i jo naznanja, da bodo spremljali državnega tajnika na njegovem gostovalnem potovanju po državi še akrobati, tirolski jo-dlerji, vedeževalci, solisti ter drugi komedijanti.
"Le noter, le noter, gospoda! Dollar-Bill, oprostite, državni tajnik bo takoj pričel s svojim predavanjem o "znamenjih časa ter bo koncem predstave lastnoročno pobiral prispevke. Le noter, gospoda, le noter!"
Ako pa še vse to ne bo zadostovalo, tin se ga reši sestrada-nja, poteru preostaja le še eno sredstvo; narodna snbskripcija v rešitev vsled pohlepa po zlatu ob-notelega srebrnoustega Dollar Billa iz Nebraske in Washingtona.
Mccn Run, Pa. — Ker se je
zadnnji dopisnik nekako pritoževal. da malokedo pride z dopisom iz tukajšnje naselbine, sem sklenil jaz sporočiti nekoliko novic. I>elavske razmere so nekako srednje, niso preslabe, pa tudi ne predobre. Vse je odvisno od delavca in od prostora. Rojakom se še precej dobro godi, posebno če se zberemo pri posodi izvrstnega ječmenovca. Dne avgusta sem sklenil, da si vsak teden prihranim par dolarčkov od svoje plače in zato sem se namenil sam kuhati. Najprej sem skuhal kavo in jo na lil v skodelico. Ko sem pokusil, bi mi prišlo skoraj slabo. Ni bila ne sladka ne grenka, ampak slana. Ker je "petek slab začetek", se ini je primerilo, da sem nasul vanjo mesto kave soli. Kaj se hoče. smola je smola. Zaenkrat naj zadostuje, bo pa vdru-gič kaj več. — J. Stanovnik. nesrečni pečlar.
Srbski in bolgarski vojak.
V ničemer se ne pokaže toliko moralna vrednost vojske, kakor v odnošajih vojaka napram oficirju. Tako srbski kakor bolgarski kmet sta dobra vojaka; majhne so jima potrebe, skoro neobčutljiva sta napram slabemu vremenu in ne cenita dosti življenja. Zato sta dobra, hrabra vojaka. Bolgar je trd, trezen, v veri fanatik, poln bizantfnizma — odtod nediscipliniran, a pokoren svojim predstojnikom. Srb si je svest svoje narodnosti, je sentimentalen, ognjevit, cesto precej ^lik sanjač, v verskem ozira toleranten in svobodoumen. Napram tu-jevercem je Srb toleranten do skrajnosti in morda v nobeni deželi v Evropi se tako praktično ne izvaja načelo, da je veroizpoved privatna stvar, kakor v Srbiji. Zato ne posluša brezpogojno svojih predstojnikov, pač pa je trdno prepričan, da se mora pokoriti in podvreči večji inteligentnosti in večjemu znanju. In v tej razliki narodnega karakterja leži tajnost velikih srbskih u-spehov in zmage nad Bolgari v drugi balkanski vojni.
Slepa in nepremišljena pokorščina bolgarskega vojaka pojasnjuje intenzivno prodiranje bolgarske vojske. Zato bolgarski vojskovodje in strategi operirajo z nenadnimi, silnimi navali in napadi nii vsej črti. (V se površno preštudira to taktiko, izgleda morda kakor živ ogenj, a v resnici pa je samo hitro delovanje dobro namazanega stroja. Ce prvi udarec ne izpade dobro, stroj lie funkcijonira več dobro in obstaja. Bolgari to vedo in so se povsod držali taktike silnega navala. V vojni s Turčijo so dosegli s to taktiko velikanske uspehe, a v boju s Srbi jim je ta taktika popolnoma odpovedala. Nekaj radi tega, ker so jo Srbi poznali, saj so se borili več mesecev ramo ob rami z Bolgari pri Drinopolju. v prvi vrsti pa radi tega, ker Srbi v začetku prodirajo polagoma, kakor oni, ki pozna nevarnost. ki mu grozi, in pa radi tega. ker imajo srbski vojskovodje zaupanje v svojo armado in vedo.
ke. Bolgarom je bila vojna s Turčijo verska vojna. Nasprotno v srbski vera ni igrala nobene ulo-ge in zato tudi ni bilo nobenega sovraštva do Turkov, kakor sedaj v vojni z Bolgarsko, in to iz nacijonalnega razloga. Vojna s Turčijo se je od strani Srbije vodila samo v znamenju osvoboje-nja bratov od tujega gospodstva. Pomanjkanje narodne zjavednosti tolmači bolgarske poraze v vojni s Srbijo, ker se vojna ni vršila v znamenju boja proti "neverni-kom". V tej vojni se je šele pokazala vojna sila Srbije, ker je Bolgar za Svabi tradicijonalen srbski sovražnik. Ogorčena borba v Macedoniji je izraz te mržnje, ki je bila še povečana, ker mace-donski Bolgari še posebno sovražijo Srbe. Bolgarski kmet je in-diferenten napram narodnosti, kar dokazuje dejstvo, da na Bolgarskem vlade lahko brez nasilja ustvarjajo večine.
Zadnja vojna je pokazala, kako velikega pomena je nacijonal-na in moralna struktura naroda za moč vojske. Mogoče pridejo dunajski državniki polagoma tudi do te pameti.
Kovač Damjan.
Ivan Cankar.
Štefka je ogrnila ruto in ga je spremila, ker je bil lep veeer.
Na stopnjicah, komaj da sta zaprla duri, se je privila k njemu in občutil je v grozi, da je vztre-petalo od tihega joka vse njeno drobno telo. Vzdignil jo je kakor otroka in ni mogel izpregovoriti besede.
"Zdaj si videl; daj mi roko, če ne prideš več!"
"Rad te imam, ker sem videl!"
Ona pa je bila resna ves tisti večer in tudi ob slovesu se ni nasmehnila ; Damjanu se je zdelo, da govori z globljim glasom in bolj počasi.
"Ali verjameš na spomine?" je vprašala nenadoma. . "Nobenim vražam ne verjamem."
"Nič na vraže ne mislim; na tisti spomin mislim, ki se oglasi v srcu. kakor da je natihoma Bog sam izpregovoril... Nenadoma ugasne vse veselje, grozo občuti človek in zdi se očem, da vidijo v daljavo. Tako se mi je zgodilo, ko si stopil v izbo in je šinila senca preko tvojega čela... Spomin je bil."
Damjana je zazeblo v srce — tudi on je občutil spomin...
"Strah me je zdaj same!" je rekla Štefka. "Komaj da se posloviš, se mi zdi, da ne bo nikoli resnica in da se nič več ne. povrneš! Saj tri tedne ni dolgo, kakor ura bi minili, če bi spomina ne bilo in strahu. Tako pa mislim, da se bo nenadoma čas ustavil in da ne pride nikoli tista nedelja, \ da bo stala tam daleč, kakor svetla gora. Sinoči, ko sem dolgo mislila nate, se mi je zazdelo, da stojim na križpotu: tam je čisto kratka pot. tam so trije tedni; belo hišo vidim, ki me izza kostanjev pozdravlja; ampak ne grem da lahko mirno čakajo na ugo- j temveč se napotim kakor po den trenotek za protinapad, ne bcžJi zapovedi na dolgo strmo
Kje je naju brat O REG OR POJE? Meseca maja se je nahajal nekje v državi Pennsylvania in sedaj nič ne znava, kje je. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosiva, da nama javi, ali naj pa sam oglasi. — George in Anthony Poje. G am p A, Crestiuont, K. C. C9-12-9)	!
■ ne boječ se moralnega defekta svojega aparata.
Srbski kmet ima v sebi nenavadno prirodno inteligenco, bolgarski je ueumoren, žilav delavec. Ta razlika narodnega značaja ima svoj izraz v armadi in se pokazuje posebno v taktiki. Bolgari postavljajo vrst«?, 4ruge za drugimi. Vsled goste formacije, ki nastaja vsled tega, imajo pri napadih velike izgube, posebno še, če pridejo pred tako odlično artilerijo, kafcor je srbska, ki uživa po vsej Evropi sloves. Vrh tega se prve vrste ne morejo umikati, k^r jih gonijo vrste za njimi. Način bojevanja je v Srbih čisto individualističen, kakoršen je tudi naroden karakter. Velika prirodna inteligenca srbskega kmeta pojasnjuje tudi veliko sposobnost in moč srbske artjlerije. o kateri govore vsi vojni strokovnjaki, da se lahko kosa z artilerijo bodisi katerekoli države.
Ali moč srbske vojske leži predvsem v naeijonalni zavednosti srbskih kmetov in v demokra-tizmu, ki vlada v Srbiji. Ta de-mokratizem se jasno zrcali zlasti v intimnosti občevanja srbskega vojaka s svojim oficirjem. Bolgarski kmet ni naeijfnalist. Izvor njegove h rabfjftsti v vojni s Turčijo je izraz	na Tur
_


_L.
pot, ki je samo trpljenje in ki nima konca..."
Dam jan je molčal; njemu, močnemu, ki nikoli ni jokal, se je stisnilo grlo, da ni mogel iz-pregovoriti; in sam je bil jezen, da je molčal.
"«Jaz pa vem. da si zdaj žalosten zaradi moje žalosti. Toda? jae zameri: tako je polno sr<?e, da solze kar same lijo... in da bi jih ne vjela, če bi jih v perišču lovila!"
Takrat pa se je sklonil Damjan k nji in ji je položil obedve ltežke roki na rame.
"Dekle, povedal sem ti, kako rad te imam! Tudi ti nič storil nisem, da bj ti biio hudo zaradi mene. Žalostna si, ker ti je kanila ponevedoma žalost v srce, kakor kane zjutraj mesečina v izbo. Daj. niitte ta žalost, da ugasne hitro kakor njesečijoia zjutraj, o-trok ti yioj! Bolj kakor sebe te bom branil, bolj boril branil najino ljubezen! Ti pa se nič ne ne boj in nič ne misli, smej se vsem spominom! Še tri tedne in nič več!"
Ko sta se poslovila pred durmi, je pogledala Štefka proti nebu, ki je bilo z zvezdami posuto, in je zavzdihnila:
"Corau je potreba teh brid-kostnih solza... in teh hudih,
skrbi— in vsega strahu? Nebesa pa so samo ena!"
Tako sta se poslovila obadva žalostna in zaradi žalosti bolj priklenjena srce do srca, nego /. vrvjo in železom.
V.
Ves zamišljen je bil Damjan, ko je stopil v svojo izbo in je prižgal svečo. Prišle so hude slutnje, kakor volkovi iz gozda.
"Ni dobro, če se ženi človek z žalostno mislijo, kakor ni dobro, če stopi v cerkev z grehi obložen. Njene besede niso bile, ki so me napravile žalostnega; iz besede same se ne porodi bridkost. V meni je že bila, le vzbuditi jo je bilo treba!"
Tako je spoznal in razločil, pa se je prestrašil svojega spozna-nja.
"0e je bila v meni bridkost, odkod je prišla, kedaj je vzklila in iz katere prsti ? Od matere ni, nikoli nisem bil žalosten; če sem bil tepen, sem se smejal. Prvikrat sem jo občutil nocoj : iz ljubezni je porojena skrb in bridkost!''
ln ko je to razločil, je bil žalosten še bolj in je globoko povesil glavo.
Skrb pa je rodovitna njiva; čez noč rodi spoznanje in učenost. v
Sveča je gorela, Damjan je ležal na postelji, roke pod težko glavo in je premišljeval.
"Kako pač. čemu pač? Tako sem živel petindvajset let. šel sem naprej, kakršen je bil vihar, nisem se ozrl nikamor in nikoli nisem klonil hrbta. Zdaj sem u-gledal to svetnico, kakor da sem ugledal večno luč. pa sem omahnil!... Sam sem bil in sem veselo žvižgal; zdaj, ko sva dva, me je strah!"
Komaj je tako zavzdihnil, je planil s postelje in je obstrmel pred groznim spoznanjem.
"Saj zato, ker sva dva, saj zalo me je strah!"
Z dolgimi koraki je begal od duri do stene, da se je tresla izba. Krilil je z rokami, kakor da bi hotel prijeti tisto grozo, pogledati ji natanko v obraz, da bi jo spoznal dod<»brega ter jo s pestjo premagal.
"Zato. ker sva dva!... Eden in še eden sva dva — tako ni več na svetu! Eden in še eden — je skrb: tako je na svetu! Prevdari-nio, kar postavimo in obesimo vse, kamor sodi: čevlje pred duri, suknjo na klin! Nič strahu; če. so strahovi v hiši, jim moram pogledati v oči. da bom vedel, s kom imam opravila!"
Težko se je zvrnil na posteljo, položil je roke pod glavo in je na mršil obrvi.
"Tukaj ste — pozdravljeni! Saj sem vas slutil, ko vas še nisem poznal!... Zase skrbeti — lahka skrb! Skrbeti za druge — sladka skrb! Kaj pravite, — v teh rokah da ni več moči, da bi izkčpal z njimi golimi krasni zaklad za tistega otroka nedolžnega, blagoslovljenega? Kje pa je tista sila. ki bo uklenila te roke. iz železa kovane?"
Še nadalje je premislil.
"Da bi. recimo, izgubil delo, Bog vedi zakaj... drugam! In če bi ga drugod ne bilo... če bi ga ne bilo drugod!"
Vse njegove misli so postale nenadoma kakor pred visokim zidom in niso mogle dalje. Zato so krenile na drugo stran.
"Kako je to? Kdo pa je to naredil ?... Tukaj roke, dela vredne in željne, tukaj glava, mislim nastežaj odprta, tukaj srce, ljubezni polno... pa bi s tem vsem kar v jarek! Lahko bi se zgodilo, že se je zgodilo, sam sem videl — kdo je tako naredil?... Tam se vozijo k poroki, v mnogoštevilnih lepih vozovih, sam sem jih videl, iu ničesar jih ni skrb. Smejo se in nič ne mislijo. Ali jih je ustvaril JEiog po svoji podobi, kakor nas. ali jih je ustvaril po drugačni? Drugačno življenje jim je dal, drugačne misli in drugačne skrbi ? Zakaj mu je radost, ki je slaboten in čemeren, kar je meni bridkost, ki sem močan in vesel? Ne zase ne del$, ne skrbi, in ne zanjo; pa se vpzita obadva in ne skrbita nikamojr; zase skrbim in zanjo, za obadva bi delal; pa me je strah: ^do je tako naredil?"
Premišljeval je dolgo; in ko je 4« konca premislil, je bil toliko žalosten, da so se mu zasolzile oči prvikrat v življenju.
VI.
V tistih časih je prihajal v deželo črn strah, groznejsi od ve-dojnea, bolj željan ki^i in mladega življenja. Prikazal se je na obzorju teman in silen kakor sod-nji dan. Več strahu je slo pred njim, več smrti za njim, nego ob kugi in lakoti	1
J
Preveč so bili delavci nakupi čili bogastva, zdaj je ležalo tam, nikomur >" prid. iu je trolmelo. Tistim, ki so ga nakopičili, je bilo prepovedano; tisti, ki jim ni bilo prepovedano, so ga imeli sami dovolj in preveč.
Bogastvo leži na kupih — kam z delavci ? Na cesto z njimi. In na cesto se je izlila črna vojska.
To je bil vedomec, ki se je bil prikazal na obzorju ter je legel, kri sesajoč, na vso deželo. Dolga je bila noč. Ko se je vzdignil na-pojen. je ležalo tisočero izsesanih trupel in nihče se ni zmenil zanje. ..
Tovarišev Damjanovih je bilo takrat in v tistem mestu natanko tiideset tisoč. Tovarišev namreč, ki so spoznali najprej začudeni, nato prestrašeni, naposled besni, da ne samo nimajo premoženja, kakor ga nikoli niso imeli, temveč da tudi rok nimajo. Po nerodnem načinu, kako so utikali roke v hlače, se jim je poznalo, da takega niso bili vajeni. Spočetka so se zbirali v dolge procesije. izpiehajali so se po cestah, kjer so stale bogate hiše, iu so kričali po delu in kruhu. Gosposki so dajali posla, drugim ljudem so bili v spotiko in nadlego. Nazadnje pa so se naveličali. Nekaj jih je bilo zaprtih, nekaj izgnanih. nekateri so bežali v daljne kraje. Bog se jih tam usmili! Največ pa ijih je bilo, ki so oslabeli od vsega hudega in niso mogli več na cesto. Od gladu pač niso počepali, tako namree, kakor je navada- v sedmih dneh; ampak so ljudje na svetu, ki umi rajo od gladu zelo počasi, po več let celo; to so trdne nature...
Damjanu je bilo, kakor da so ga udarili s kolom po glavi.
"Kako pač? Kakšna pravica je to?"
Mislil je namreč: delo si je prilastilo pravico do mene, kakor si jo prilasti stroj do kolesa iu jer mena: torej imam tudi jaz pravico do dela, — kaj pojde stroj brez jermena in koles?
Tudi kolo se je ustavilo in jermen z njim; tvorniee so se zaprle
in Črna vojska se je razkropila po ulicah.
Dolgo je mislil Damjan, pa ni mogel razumeti in dognati. Občutil je, da se je zgodilo nekaj strašnega in nadvse krivičnega, pa ni mogel pogledati krivici naravnost v obraz, da bi jo spoznal in ogovoril. Ni šel s procesijo, ki se je napotila na gosposke ceste, ker je bil truden od žalosti. Še bol/j je bil truden od črnih, neraz-motanih slutenj, ki so težko tiščale na njegovo srce; zdelo se mu je, da je nenadoma pogledal v drug svet. ki ga prej nikoli ni videl.
"Gegav hlapec sem ? Kdo je moj gospodar, da me lahko ubije. ne da bi ga tožili?...
Šel je po temni ulici z upognjeno glavo, zamišljen in mrk; srečalo ga je dekle, ki mu je pogledalo v obraz; Damjana je izpre-letelo, vztrepetal je in se je vzdramil. Kakor v kolobarju so se zavrtele njegove misli na čisto drugo pot. Tam, kjer je stal, se je naslonil ob zid iu ni videl drugih ljudi; v lica pa mu je bilo mraz.
"Kako bi ji povedal? Odreše-nik. zdaj se me usmili, zdaj je ura, ko te prvikrat prosim!"
Ugledal jo je nenadoma, tako natanko jo je videl, kakor da bi stala pred nšjim. Oči je videl, ki je segla vanje neznana groza. In še besede ni izpregovoril. vse so bile zaklenjene v grlu; toda ugledala je njegov obraz in je preble-dela sama.
Tako natanko jo je videl pred seboj, tako je občutil njeno grozo, da se je čudoma vzdramil, ko ga je nekdo sunil s komolcem. Neznan človek je bil, ki se je dotaknil s prsti klobuka, zamrmral besedo ter šel hitro mimo.
S hitrimi koraki se je napotil Damjan proti domu.
"Ne bom ji povedal. .. jutri še ne... Gemu bi ji pravil? Morda me je Bog blagoslovil, morda se mi že jutri odpro vrata drugod; veliko je mesto iu velik je svet... Ne bom ji povedal!"
Tako je sklenil v svoji ljubezni ; njegovo srce pa je bilo do vrha polno žalosti.
(Dalje prihodnjič.)
Medsebojni odnošaji in interesi Bell sistema in javnosti.
Kje je JANEZ MOHORČTČ? Doma je iz Velikega Ubelske-ga, pošta Bazdrto na Notranjskem. Pred 5. meseci je bil v Minnesoti in sedaj se baje nahaja nekje v West Virginiji. Za njegov naslov bi rad zvtdel Paul Delost. 6030 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
(10-12—9)
Tožba, katero so dvignile Združene države glede nakupa gotovih telefonskih posesti na severo-zapadu kako«- tudi vršeča se preiskava meddržavne trgovske komisije glede telefona, sta povzročili mnogo povpraševanj. .Ve da bi se hoteli v kateremkoli otlru dotakniti upravičenosti tega postopanja, se nam je vendar zdelo primerno, da v splošnem pojasnimo, kaka je naša politika in s kakšnimi nameni vodimo svoje posle.
merno ceno. Neodvianot telefonske slu-žhe in vrednost celotne in splošne inier-komunikacije opravičujeta iti zahtevata nekaj ug«.dnosii in deloma na strošk*-vseli ter v splošno korist.
Prepričani smo, da je mogoče doseči najvišjo trgovsko vrednost potom enega sistema in poti enotno kontrolo in kaj takega ne morejo nuditi ne. dvisni sistemi, dokler se jih ne vodi po določbah, ki resultirajo iz skupne kontrole in iz skupnih interesov, kar jih dela eno-Našli smo, ali zdi se nam vsaj da ten Sjstem
smo našli, da služimo svojim lastnim interesom najboljše, ako najbolje služimo i mi Javnim, splošnim interesom. 1'repričani smo tudi, da se imamo svo-
je uspehe v poslovanju zahvaliti temu' vanJe; tliL s principu, katerega smo se držali.
Prepričani smo, da morajo biti urejene pristojbine tako, da dajejo družbi dosti dohodkov, da plača take plače, ki bodo zagotovile najbolj uspešno poslo-
Prepričani smo, da ima naša dru/.ba ravnotako vitalne interese kot občinstvo v primern udmnstratiji problemov elek-
se vzdržuje najmodernejše in najprikludnejše priprave in aparate; da pospešuje družba znanstvene in eksperimentalne študije in iznaj.lb-, «la se vzdrži vedno na vi.sini in da uvede nove
tričnih komunikacij. Pspeh in procvltf	m ^ve metode, kakor hitro s
naše družbe je problemov, ki si rist družbe in služi.
odvisen »hI rešitve leh morajo rešiti i v ko-v ono javnosti, kateri
Sledeč svojemu najboljšemu prepričanju in najboljšim nasvetom, Smo skušali kar najboljše služiti interesom jav-
vidi, da s.i v prid obratovanju.
Prepričani smo nadalje, da je treba vzdržati pristojbine na primerni višini radtega, da more dobiti družba ob vsakem času potrebni denar v svrho ustanovitve novih naprav kot jih neprestano zahteva občinstvo. Nadalje zato, da
nos ti. Kadarkoli je bilo mogoče, srno \ se 1IO«ne razsipanju ln podvojenju ter dali svoje načrte že vnaprej v javnost in pri izvršitvi slednjih smo se držali običajnih trgovskih načel z izrecnim, splošnim privoljenjem ali avtorizacijo občinskih ali državnih oblasti, ki so bile interesirane pri tem. Nismo le skušal biti pokorni zakonom, temveč smo se izogibali vsemu, kar bi imei>> le senco kršenja.
Način našega poslovanja in politike in praktično vse posameznosti transak- ^ cij naše družbe so splošno znane stvari ter so in so bile že dolgo vrsto let dobro znane vladi. Pripravljeni sino dati vladi vsako nadaijno informacijo, ki je v naši posesti ali pod našo kontrolo ter hočemo pošteno sodelovati, da dobimo nadaljne zahtevane informacije. Z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo, I števio
se zagotovi enakomernost in enotno kontrolo ter da ftbstaja centralizirana generalna administracija, ki je z vsem v tesni zvezi ter ima splošno avtoriteto čez vseni skupne zadeve.
Prepričani smo, da se vsaki prebitek preko potrebnih izdatkov v izenafenje dividend uporabi v dobrobit javnosti ter da se ga na noben način ne more uporabiti v druge svrhe ("takniti se ga tudi ne more v naprave, iz katerih izvirajo dohodki, izvzemši. uki> se s tem korakom izboljša ali naredi ceneje obratovanje.
Prepričani smo, da bi primerni vladni kontroli in regulaciji dobički iz obratovanja. katere riaj se razdeli, ne bili tako veliki, da bi s.- vsled tega podvojilo
hočemo iti na roko sodiščem pri presoji, ali je naša politika sovražna, javnim interesom ali ne. Želimo da se popravi kar bi bilo napačnega. Prostovoljno hoče popraviti vsako krivico, katero bi se nam pokazalo. Ako se bo pa odločilo, da je naša politika ali kako naše dejanje proti javnemu interesu, se bomo brezpogojno uklonili tej odločitvi.
Prepričani smo, da bi postale razmere v telefonskem obratovanju dežele naravnost neznosne, ako bi postalo vsako naše telefonsko omrežje neodvisno in ko bi se vsako spajajoče črto postavilo pod posebno kontrolo. Občinstvo bi se temu ne hotelo ukloniti ter bi neposredno zahtevalo tako fizično zvezo in skupno kontrolo vseh teh različnih o-mrežij, da bi se ista amalgamirala v en skupen sistem. Fizična zveza v slučaju telegrafa ali telefona ne pomeni prenašanja vesti z enega omrežja na drugo. Pomeni .pa tako zvezo, vsled koje ima vsaka posamezna oseba resnično posest kake posamezne komunikacijske črte od enega konca do drugega. Kaj takega pa je mogoče doseči le potom izmenjaval-nega sistema ter zvezanih črt, ki stoje pod skupno kontrolo. To pa je ravno naš Peli sistem.
V zvezi s tem in v splošno informacijo hočemo v kratkem ponoviti zgodovino politike, ki je bila merodajna pri stvorjenju Bell sistema. Obenem hočemo obrazložiti, kaj mora hiti po našem mnenju telefonski sistem in kaki so njegovi odnošaji z javnostjo ali publiko.
Prepričani smo ter smo prvi, ki za go- \ varjamo to stalšče, da ima država ali vlada pravico kontrole in regulacije vseh naprav, ki služijo javni koristi. To kontrolo in regulacijo mora vršiti permanentno zastopstvo, ki ima skoro sodno oblast in ki izreče svojo razsodbo po koreniti preiskavi in absolutno nepr stransko v vsakem slučaju. Ta kontrola ali regulacija, ki zahteva največje uspešnosti in ekonomije, pa ne sme posesati v notranje poslovanje in delovanje družbe. Prepričani smo, da bi bile take korporacije, ako bi bile permanentne, uspešne in v splošni blagor, povsem u-mestne. Biti bi pa morale takega značaja ter bi morale voditi svoje preiskave te;- izdajati svoje odločbe na tak način, da bi vzbujale repekt na obeh straneh, pri občinstvu in pri korporacijah. < »be stranki bi pa brezdvomno sprejeli odločbe.
Prepričani smo, da bi bilo občinstvo na ta način deležno vseh prednosti ter se izognilo vsem očitim nedostatkoin splošne posesti.
Prepričani smo, da eksistirajo središča trgovine za udobnost splošnega publika in da ne more nobeno tako središče uspevati brez zadostnih in uspešnih spadajalnih sredstev z drugimi središči in odvisnimi teritoriji; da morejo imeti taka sredstva na razpolago le bogate družbe ter da so primerne pristojbine bistveni pogoj za uspešno delovanje teh družb. Ne vrjamemo, da bi publika želela ali mogla dobiti, niti da bi mogla kaka družba dati permanentno in uspešno službo za manj kot znašajo stroški, vštevši obresti naloženega kapitala. 1'repričani stno konečno, da plača publika, direktno ali indirektno izgube, |>ovzro-čene vied naporov, da se preskrbi tako poslovanje z manj kot prnpernimi stroški, deloma z izgubo involviranega kapitala. vsled slučajnih izgub rudi pomanjkljivega obratpvanja ali potrebnega zvišanja pristojbin, katero sledi v svrho, da se plača duplikacijo kapitala.
Prepričani smo, da je odvisna trgovska vrednost telefona od izpolnitve iste
naprav ter bi se s temi svotami obenem vzdržali stroški obratovanja, vzdrževanja in sukcesivnega poslabšanju materijala. Tudi ne verjamemo, da bi družbe, ki nudijo ob prirtiernih pristojbinah uspešno in zadostno obsežno obratovanje, mogle biti predmet omejeni kom petit iji. Kompeticija. ki se ne zaveda dolžnosti, da mora nuditi popolno in v vsakem oziru izdatno obratovanje, ni kompeticija ter tudi v dobrobit občinstvu, k»-r se ne tika splošnega prebivalstva.
Ako je torej popolna duplikacija 7. dvojno izmeno konekcije in dvojnimi računi neobhodno potrebna za kompletno kom peticijo, rie more iti državna kontrola in regulacija roko v roki s kompe-licijo.
Prepričani smo, da* bode občinstvo sprejelo te podatke Bell sistema v polnem obsegu. Tesno in dosledno izvajanje te politike je dalo prebivalstvu Združenih držav najboljše, najuspešnejše in najcenejše telefonsko obratovanje na svetu ter zavzema raditega Bell sistem prvo mesto med vsemi sistemi aveta.
Da odstranimo vsaki možni Izgovor nerazumlenja glede raznih neresničnih vesti, katere so krožile o priznano nepotrebnih stvareh, o prekapitalizaciji kakor tudi o prevelikih pristojbinah Bell sistema, podajamo sledeče podatke. Kjer ni drugače označeno, se tičejo številke liell sistema.
Celotni Bell sistem je imel dne 30. julija 1913. kapitala it. j. obligacij, odprtega računa i. t. d ) \ rokah publike $776,000.000.
Knjižna vrednost celotnih aktiv je znašala $960,000. ftOo.
Glede posestev, ki so vsebovane v teh aktivah. se je vršilo več cenitev in največ izmed teh pod vodstvom državnih oblasti. V nobenem slučaju ni bila vrednost manjša kot je vknjiženo in v mnogih je dosti prekašala vknjiženo svoto.
Splošne dividende, katere so bile izplačane za leto 1912. so znašale povprečno le 6 1 odstotkov
Aktivna gotovina, katera je hila vplačana v blagajne American Telephon and Company na račun obligacij kapiUila znaša $22,<>0<).0G0 več kot pa del obligacij, katere rušo bile še uplačane.
Združene koinpanije »o kolektaie o«l publike ter plačule nazaj v taksah več kot $10.000.OoO in to tčkom leta 1912.
Vedno naraščajoče potrebe javnosti ne le za dodatna, temveč tudi zu nova telefonska omrežja, se morejo izvršiti le z novimi napravami, ki pa zahtevajo novi naložitve kapitala. L)a se odpomore tem zahtevam se je v šestih in pol letih od 1907. do junija meseca 1913. pomnožilo telefonsko omrežje sledeče; Dolgost žičjega omrežja se je podaljšala od 1,460.000 milj na 2,242.000 milj. Izmenjal-na žica se je. podaljšala od 6,000.000 milj na 13,000.000. Število izemnjalnih postaj se je pomnožilo od 2,730.000 na 5,200.0u0. Število postaj neodvisnih družb, zvezanih s Bell sistemom se je zvišalo od 343.OOo na. 620.uOO. Število neodvnisnih družb, ki so zvezane z Bell sistemom, zr.aša nekako 25,000. Število uslužbencev Bell sistemu, nevštevši uslužbencev družb, ki so v zvezi z Bell sistemom, je znašal dne 31. decembra 1912. 141.000.
Tekom istega časa se je število delničarjev Telephon and Telegraph Company, neštevši družb, ki so zvezane z njo, zvišalo od 17.000 na 54.000. 47.000 delničarjev ima vsak manj kot Kio delnic; 6-V>00 delničarjev ima od 100 do 1000 ga, od razsežnosti in mogočnosti unora- J ,1Hnic: 347 delničarjev ima od 1000 do be. ne samo med posamezniki, temveč I 5000	dočim je le 16 delničarjev,
tudi med trgovinskimi središči. Nobene ki im»Jo 5000 delnic ali več. Večina del-izoUrane sekcije se ne more smatrati I n,farJev ženskega spola, neodvisne od druge sekcije ali od celote, i
Pristojbine morajo hiti določene tako, da je mogoče doneč najvišji razvoj ter da B6 omogoči vsakemu uporabo za pri-
AMERICAN TELEPHON and TELEGRAPH COMPANY.
THEO. N. VAIL, President.
—L_

secjs
m		
Jugisiovanski ril-—		M. Jedneta m
		
Inkorporimn« dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA,
»MIKIH
ITAJt (WW, Mt Chrny Way or Boa IT, Podpredsednik: IVAN FBIHOZIC, ®vfcletfa. Minn. Bob Ui OUvnl tajnik: GBO. L. BBOZ1CH, Ely, Minn., Boa IK
tajnik: MIHAIt M RAVI NEC, Omak«, Nak.. UN
IVAM OOUZB, Ely, Minn., Boa 1M A&OJ« VZBAM*. korala. Oklo, 1TH M Ml* WL
VRHOVNI ZDRAVNIKI
■a aAiTDi «. ma i«a«t m., »m n*. rn—— »
NADZORNIKU
Akoia KotTiLic, Jana«, coio.. Bo« »m
MIMA■ I. BXOBUCHAB, Calumet, Mich.. Ill - !tt It
IMM apRMAB. glim« City, Kana., lU Ni Itt It
ySEK
POROTNIKU
rVAM KMBdSNTK, BarMaa, Pa.. Bo« 1M IBANK QOUXB. rtilakolw. Minn.. Boa Til. MA WIN KOCMBVAB, PwMo, Cola. »II Mlaff At*.
▼tf
aaj m poSUJaJo aa alaraaga klaaatnlka JaSaot*.
•aa slaMla: **OkAa NAJtODA*
hoteli prisostvovati otvoriti in razobesiti slqvejus^e v^stiive. ali
dovanih častnikov do prihoda rešilne ekijpedieije saiuo izkušalo župan je zabranil razobešenje slo- pomagati ranjencem. Podadmiral Venskih zastav in Avstrija je zo- grof Lan j us je ležal v veliki kr-pet enkrat rešena 1	vavi luži in je bil brez zavesti.
Oče umoril svojega otroka. Iz Položili so ga na avtomobil in od-Celja poročajo: Zakonska Mihael peljali v bolnico, kjer so mu ta-
in Marija Peperko v Rogiuiski
ko j odrezali obe nogi. Pred ope-
gori sta imela osemletno hčerko ! racijo je prišel do zavesti in je še Marijo, ki je neozdravljivo bolna'diktiral svoj testament. Težko rain mutasta. Dne 11. avgusta je o-i njeni so še: inženir Tiel iz Plznja. trok umrl. Naknadno so dognali, j mornariški predmojster Mihajlo da ,je oče, ki jt* S. avgusta zblaz- Gregorii' iz Trsta, 4H let star, top-liel, umoril svojega otroka. Dnelničar Fortunato Djainarčič, 24 let 11. avgusta je Mihael Peperko J star. Manj poškodovani so:20let-zadavil hčerko. Prihodnji »lan so j ni mornar Edmund Hotze, 191et-odpeljali zblaznelega moža na o- ni mornar Oton Blaške. 481etni
pazovalni zavod v Gradec.	arzenalski delavec Ivan Radolo-
Vlak ga je povozil. Dne 15. av- vie. Mrtvi so: topničarja Stjepan j gusta je povozil tovorni vlak tele- j Snrc in Tomo ('isko i/. Sj>ljeta in grafičnega delavca Mihaela Vari-i mornar Edvard Škornjak s llrva-ea iz Maribora na progi med La-1 skega. ki je prišel šele preti par ^škijn in Rimskimi toplicami. Levi dnevi v službo. Po vsem mestu
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
vlada zaradi te nesreče nepopisno razburjenje. Tudi na hišah v bližini strelišča je veliko škode. Posebno \eliko oken je bilo vsled zračnega pritiska pobitih.
ti
KRANJSKO.
Pisatelj Cankar obsojen. V če-
t<k dne 21. avgusta popoldne
> 4. se je vršila pred deželnim
dis'-em v Ljubljani razprava
roti pisatelju Ivanu < ankarju
i rati i pregreška zoper javni i
i red. ker je «lne 12. aprila t. 1
svojem predavanju o ........- t. .. - >
, , • | • • , j .. :, bakte? lologicna h m ■lueoslnvanih . kakor i/-1	^
vaja obtožnica. "Mi. kar nas je, misli, da je naš edini cilj. da dosežemo jugoslovansko I'cpubliko in po/neje: *'pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku, bodimo kakor je bil Mazzini v Italiji". Ka/prava se je vršila na predlog državnega pravdništva ob izklju-eeii.ju .javnosti in je bil Cankar ohsojei na leden dni zapora V smi*lu :R>:». kaz zak.. češ. da sicer ni i/podbuja 1 v svojem predavanju h kakim določenim dejanjem in torej ni zagrešil hudodelstva veleizdaje. pač pa da je i/podbujal v splošnem k dejanjem ki so umerjena republikanski cilj in ki si> torej po zakonih prepovedana in tudi uenravna. Cankar je odločno zanikal, da bi bil omenil Mazzinija. T pa je to vladni komisar Gogola. Brani-telj 1'ankarjev je bil goriški od-vetnik dr. Dermota.
Iz žgalnice v Idriji. Dvojno u-pravo opazi lahko v naši žgalnici. kdor ni popolnoma slep. Ena za delavee. druga pa za odlične osebe. Za delavce, ki vsak dan garamo v žgalniei. ni nikdar preveč
'pa samo ob prihodu kake odlične
I osebe.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko razglaša: Dne (i. avgusta t. 1. I je umrla v mestu Kot or /.a suin-iljivimi znaki kolere dan preje o-bo'ela in takoj osamljena 49 let st:: i a zasebnica Ana Martinovič. Due s. avgusta zvečer izvršena »reiskava je do-rn.ila. <la gre v tem slučaju za
cilinder stroja ga je butil v glavo in mu jo zdrobil. Iz Celja došli železniški zdravnik dr. Preinsular k je konstatiral le se smrt.
Stavkokazi. Celjski krojaški mojster Mastnak, ki je tako objestno pometal iz svoje delavnice >	KOROŠKO, dobre delavce le zato. ker so ti j Tcča. I/. Kazaz poročajo: Mno-za lite vali, da pristopi Zorzini or-j go škode je toča napravila posest-gauizaciji. je dobil stavkokaze. i nikom tudi pri nas. V nekaterih rje I je nekaj kmečkih fantov, ki! krajih je padala posebno gosto: hi pa znali boljše vihteti kramp |/lasti ajda je mnogo trpela, zelo nego šivanko. Mastnakova sreča poškodovan je bil tudi oves. —
"Sloveu-kakoi
izrekel besed* ., .. , . ,	. .
. 'azijsko kolero. Sostanovalci umr-ini smo vsi tej
le so od •>. avgusta osamljeni
mi oii .). avgusta osamljeni v opazovanju in doslej zdravi. Po-iz\edbe o dohodu te bolezni še niso končam-, tozadevne varstvene odredbe so bile izvršene. Političnim oblastvoiu sc je potom c. kr. deželne vlade v smislu ministrskih odredb, tikajočih se postave o epidemijah, zaukazalo. da dajo potrebna navodila občinam radi natančuega zglaševanja, kakor tudi zanesljivo izvršitev petdnew nega zdravniškega nadzorovanja (brez motenja prometa in osebnega nadlegovanja) onih tujcev, ki dospejo iz Kotorja, kakor tudi, da izpolnjujejo tozadevne odredbe. in se opomnijo občine in zdravniki na pretečo nevarnost kolere. kakor tudi na dolžnost javljnja vsake bodisi tudi samo osumljene obolelosti.
Slovenec zmagovalec v skakanju pri plavalni tekmi na Bledu. Dne 1">. avg. se je vršila plavalna tekma na Bledu. Pri skakanju je dt.bil Slovenec Hihard Sapla prvo darilo, obstoječe v zlati medalji in časno darilo palico iz maha-gonskega lesa. okovano s sre-
prahu. smradu od merkurjala m hrom Rihard šapla je dijak sed-slabe razsvetljave. Za višje osebe>	r;l/1Vlla poriike realke. Do-
ki pridejo z Dunaja ali pa odkod ma Jz	pri A-jdovS£iui.
drugod po eno uro se sprehajal |»OVal»ili so ga na mednarodno po žgalniei. mora biti vse v naj- l>|;|VM,uo t,.knio v Samobor. Va-lepšem redu. da se bolje pohvalijo ,):,u ^ 0(|7Vaj gospodje in pazniki ur kar jej p0hotnež. L glavno, tla večja tantiema. Dn
11». avgusta se je mudil v Idriji vpokojeni ministrski predsednik baron Beck. Prišel je pogledat tudi naše naprave v žgalnico. Vse, kar je bilo čez dan ves mesec za
Pirnat, sin trgovke i/ larš. je lOletno Tončko Pirk iz Spodnjih Jarš zlorabil v pohotne namene ter jo tako poškodoval. da so jo morali pi-euesti v deželno bolnišnico v Ljubljani. Za Marije Valerije ustanovo v
delavce dobro, se je moralo za go- skufmem znesku 40() K se je Qg,a. spoda b;:roiia že zvečer povrhu	veHko .tpyilo ydoy ' ki ^
vsega predpisanega dela menjati. pla rav vse potrebne. Ljub-Dimniki, odkoder prihaja smrad. ,jauski magistratni gremij je pre-so se morali zama- ti. prah. ki ga jska] ,)ro-uje hj skJenilj razdeliti
sledečim vdovam po 80 K: ilari-
snie biti prej in pozneje na pedi debelo, se je moral pobrisati, luči, ki so prej za delo komaj brlele, so se vse menjale, tako, da je gospod baron dobil vse v najlepšem redu. Sedaj pa ko je odšel, bo zopet stari šparsiatem. namesto da bi se vzeli v tlelo ljudje, pa bi snažili in držali razsvetljavo v dobrem stanju ter nadomeščali ljudi pri bolj strupenem merku-rijalnem delu z novimi: dogaja se
jana Mehkota, Ivana Podbevšek. Marija Svetlin. Marija Jesenko, Marija Huber.
Pi*vi rešilni voz ljubljanske ob-čine dobi po sklepu luagistratne-ga gremija gumijeve obroče. V ta namen j£ dovoljen kredit v znesku 900 K.
Stavbno gibanje v Ljubljani. Profesor Bogomil Remie zida eno-nadstropuo vilo v dr. Valentin
pa še celo to. tla se imajo po 14	Zarnikovi ulici lyan Travuik pa
tlni delavci pri rovnili pečeh, in	pHt,i-uo hišo ua ižauski cesti.
ko jim tam od merkurja vse zgm-	eer je izdal magistl.atni gremij
je po ustih, jih pridele k sipalmm	stavbuih dovoljenj za prezi-
pečem, kjer je smrad ravno tak	daye ^ adaptacije Na Bleiweiso-
ali pa št- hujai. Zelo čudno je po-	yi ceStJ p08tavi Zupančič na vo-
stopal svetnik Slavik tudi glede	ga,u Xunske ulice ]oseu paviIjon
glasovanja za Uduevno . izplace-	/a pr0daj0 tobaka itd
je še. tla ima dobro izučenega vajenca, ki sedaj te kmečke fante "abrihta*". Lahko si vsakdo misli. kako da izgleda delo, ki ga izdelujejo ti stavkokazi s kmetov. M.istiiak upa. da mu bodo celjski krojaški mojstri tudi pomagali pri stavkokaštvu. Ali razen Josipa Dovečarja mu najbrže nihče lie ho sedel na linianice. Mastnak je bil oni dan najbolj vesel, ko je zagnal iz delavnice tarif po odhodu delavcev. Tarif brez delavcev je takt) kot tako brezpomemben.
PRIMORSKO.
Premeščen je iz Tolmina v Gorico naniestništ veni koncipist B. Ilerbuč: i^a njegovo mesto je prišel dr. Anton Debenjak
Nezgcda železniškega delavca. Andrej Mikič, delavec na državnem kolodvoru v Gorici, se je ponesrečil pri premikanju vagouov tako. da si je pokvaril desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Pravi, da je padel pod kolesa enega vagona, in eno kolo mu je šlo preko desne noge. Nogo so mu odrezali. Stal je 26 let.
Velika nesreča pri streljanju
Pulj. 21. avg. Pri streljanju na strelišču vojne mornarice se jt zgodila strašna .nesreča, istreljalt i-e je za poizkus na oklope iz 30:;" milimeterskega topa na strelišču pri morskem kopališču Saccorgia-na. Komisija pod predsedstvon podadmiiala grofa Lanjusa je bi ia sestavljena iz mornariških teh niških častnikov, iz nekega ženij-skega polkovnika in nekega inže-. uii-.ja Škodove tovarne, ki se men-; da piše Til. Razun artilerijskega moštva so bili tudi arzenalski delavci zunaj. Prvi strel je bil normalno oddan. Ko so nabili top za drugi strel, je nenadoma eksplodiral z grozovitim pokom. Na mestu so bili trije morniski artileri-sti mrtvi, deloma pomečkani, deloma strašno razmesarjeni. Enemu je bila glava vsa zdrobljena in leva roka odtrgana. Drugega je na čuden način vrglo proti topu in popolnoma zmečkalo. Posamezni kosi trupel so bili razmetani na vse strani. Nekateri deli eksplodiranega topovega zatvora so zadeli podadmirala Lanjusa. ki je stal pred leseno delavnico, o-krog 150 metrov oddaljen od topa. ter so mu zdrobili noge. Mnogo artileristov in delavcev je težko ranjenih. Kosi eksplodiranega zatvora so leteli nepravilno na vse strani, tako da se nekaterim v najbližji bližini topov ni nič /godilo, medlem ko so bilk daleč stoječi ljudje ranjeni. Glavni vijak je odneslo na 400 metrov. Nekatere mornarje je sam zračni pritisk vrgel na tla. S strelišča so takoj telefonirali v mornariško bolnišnico, odkoder je odšlo več avtomobilov z zdravniki in stre-žaji ter sanitetnim vozom na strelišče. Po mestu se je bliskoma
!/. Rude poroča:o: Lansko leto je toča pobila zgornji kraj naše fa-i e. namreč Haberbeg. Gručo in Lipo: letos dne 10. avg. pa spodnji del: Podgoro, Šmartno, lvras-nieo in Dobrovo. Pa ne samo nas je obiskala, ampak še dosti drugih krajev in vasi. kakor: Vov-bre. St. Jakob na Potoei. Ribnico. Poti Luštio in .Male Djekše; na drugi strani Drave: Vogrče. Dob. Libuče. Št. Daniel. Strojno. Skoda znaša več tisoč kron. Za kmeta so prišli sedaj hudi časi, plačila postajajo vedno večja, dohodki se pa zmanjšujejo: kilo more potem dobro gospodariti'.'— Iz Rinkol poročajo: Tudi pri nas ;e uničila toča vse poljske pridelke, oves. koruzo, najhujše pa ajdo. tako da je šlo vse. ker je še •rvoin ostalo. Tudi sadju ni prizanesla. In čebele, kako žalostno letajo [»t) polju in iščejo svoj vsakdanji kruh; zastonj! Druga leta so jih k nam vozili ua pašo. letos pa še domače' ne bodo dobile živeža za zimo. Rvs, v skrbeh mio. s čim se borno živili, kako >01110 davke, obresti itd. plačali. ?oroeil se je 38. avg. Simen Sadja k. po domače Lesjak. z Apolo-lijo Verkl. po domače Orantovo z Strpne vasi.
Žalosten pogreb. Iz Bruce poročajo: Dne 18. avg. smo imeli tu ia Brnci žalosten pogreb. Poko->ali smo 33 let starega Miho Nes-
50,000 KNJIŽIC
Popolnoma Zastonf.
IMATE LI
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kat eri so slabotni, nervozni in oj^e-šuni — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krejjost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti mož med možmi, ta kn jižica ti pove, kako iu kaj.
ZASTONJ MOŽEM
Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku.
Naslov
zastrupljeno kri ali sifilis. iri:.r. splosno oslabelost. gubiU'k . ivijen-skega soka. nočni gulutek. i:-.,Li.i o moške kreposti, impotei^ o. :urotijo, st.rikt.nro, revmatizem. ur- * -ko i lezen, bolezen na j"rril>. v žciodi-u, mehurju ali na ledvični«.'
Ako imate bolečine v križu, gulio apetita, »rroukoho v u-tih v u-vobol; ako vam jtrihaja >!••! i>. mate spanca, trudno in te.:ko teln zjutraj, ako ste zdelan, .(obiti rate to knjižico. V lahko razumi j:-vtm jeziku vam j*ove zr.kaj trpite in kako zamon-te ozdraviti.	?
Tisoče mož je / • zailobiio j«Oi>ol zdravje s pomo«"-jo te knj:/'r.. Zaloga znanosti je in v:s"buje ra i:«s tiste stvari, katere bi mor.ii znat vsak moški, bodisi mlad ali star. bofiat ali reven, samski aT ežea;< :i, bolan ali zdrav.
Xe dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dok t r : ■>• prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam ra.-odela. k lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se -iobi pcpolnomp. zastonj. Mi plačamo poštniuo. N'u ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče	v.'-
del, ka j je razen \ as. Zapišite spodaj razločno s\o je ime in naslov spod; j na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.
Pošljite Ham Ta Kupon se Danes.
DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 400, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite ml jo takoj.
Država

V
KRETANJE PARNIKOV 1 K«Iedar" ^to 1914
SLUŽBO IŠČE.
Slovensko dekle išče službo.
Sposobna je za vsako delo v hiši.	KEDAJ ODPLUJEJG IZ NEW Y0RKA s%že m.arljivo ti8^a if.,b0?e lejt0B
Najraje sprejme službo izvun
službo mesta. Vprašajte pri:
Annie Skedel, 1362 E. 32 n d St.. Cleveland (10-12—9)
Pabnik
ODPLDJ«
O.
Victoria Louise s^pt New York.. ... ,, Olympic (novi) ,,
Zeeland........ ,,
Martha Washington ,, G. Kurfuerst..
ER- Niagara........ ,,
r, e ■ Columbia........
Brit o fa P";k. Wilh.d. Gr.i „
Pred 1 Rotterdam---- ,,
LaSavoie......
TOMAŽ
Kje je moj brat ŽEN ? Doma je iz Kranju na Gorenjskem. 7. leti je bil v državi Washing- Koenlg, Louise Un. Za njegov naslov bi
i | Celtic........
i St. Paul _____
zvedel njegov brat: Frank Er- Imperator..-----
žen. 994 E. 61st St.. Cleveland,! patricia____
(Miio.	(8-10—9) Majestic"......
Kroonlapd ____
- Kaiser Wilh. II
DOKAZANA RESNICA. America..
] Potsdam.......
izillamborg l-] Southampton 1 i 'i Southampton KijAntwerpen 1 :t(Trst-Fiume 13lBremen, l^j Havre 13 < Glasgow Kit Bremen it i Rotterdam. H; Havre 1-i Bremen 1v Liverpool li Southampton 2i Hamburg 2<i Havre 2<> llambnrff 2<i Southampton 2'i!Antwerpen ^•'Bremen 2: Hambanr 23j Rotterdam
■-'^Liverpool
1 i Havre
. obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive (kratke povesti, obilo Blik in drugih zanimivosti. Ceha mu bode kakor dosedaj 30 centov g pošto vred.
Upravništvo Gla« Naroda.
ROJAKOM
v Penpsylvaniji in W. Virgiiiiji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, jih obišče naš novi potnik
vanje. 1'ri vseli drugih obratih so
razdelili listki delavcem po ca- Kr0mža"r, Žena vpokoj. nadupra-
NAZNANIL0.
Če Bte že gledali za ivet vie-! Lasitania povsod, zakaj bi ne prišli pogle- La Provence-
dat tje, kjer je danes že veliko G1®<k ««" z» parobrodm« Iiitk# slovenskih, farmerjev? Tam vidi- » druga pojaislla obnuto »-te na ivoje oči, kako lepa polja
so. Tam govorite b »vojna roja	Frank Sakser,
nana iz Zabuč, katerega so našli ^om farmerjem, pa ga vprašate j 82 Cortlandt St., New York City. '6. avg. na poti v Zabuee mrtve-1 0 vsem. Tam se lahko na svoje a. 15. avg. zvečer je še popival1 oči prepričate, kako lepa polja »o s fanti v Podvetrovom. nato so se S ^ napravili farmerji v teku ene-sprli in ko se je vračal domov, ga j S* ali dvet let- Tudi tistb W je baje eden izmed fantov poča-1se naselili letos gori, imajo že pol-kal sredi polja in ga udaril več- j no obdelanega in vse raste, da ne krat po glavi tako silno, tla |c ob- dobite zlepa takega polja, pa gre ležal mrtev. Kako in kaj sc je v ste lahko kamor hočete. Pridite resnici zgodilo, bo morda dokaza- zdai pogledat, pa se bodete cula sodnijska preiskava. Dva fan-1di!i. kakšna polja so napravili ta so že odgnali orožniki v zapo-j naši pridni farme*ji v • teku par re. Strašno žalostno je, da se go- i mesecev. In skoro vsi so začeli c de take reči!	tako majhnim denarjem, da bi
Prijet potepuh. Iz Beljaka po- ; ne shajali nikjer kot shajajo tam, ročajo: Dne 17. avg. so orožniki i &er v resnici raste vse, da člove-prijeli potepuha Fraua Kavčiea.! ka veseli, kamor pogleda. Tam se ki je osumljen, da je umoril kiju- j boste lahko prepričali, da je pol-čavničarskega mojstra Sternada. !no studencev, zdrav, gorak kraj, Kavčič je bil že kaznovan zaradi ki nikdar ne trpi od suše. Pridite tatvine. Zdaj je tudi osumljen, da j in prepričajte se samil Mi ne poje vlomil v razna župnišea in v vi-1 siljamq velikih hval ▼ javnost,
lo dr. Hocka ob Osojskt ni jezeru.
Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111.
Opomba : Pazite na oglas v sobotnih številkah.
m—t—» •	——t-K
raznesla strašna vest in vse je hi-Umrli so v Ljubljani: Gabriela itel° ven- . Moštvo, ki je ostalo
Jtftip Scharab#n
blizu Union postaje
415 West Michigan St., j»
Duluth, Mint*.
Pošiljam denar v staro do- f" mcfino in prodajam paro- ? brodne in železniške listke. k
kalnicah. Mi z žgalniei pa smo morali hodit v pisarno ua glasovanje. Ker so bili nekateri delavci mnenja, da je tako podpisovanje v pisarni nevarno, ker se ne ve, zakaj da gre. so sklenili, da se glasovanja ne udeleže, dasi so bili za 14dnevno plačevanje. Da nastane enkrat tudi v žgalniei red.
zdravo, je pod vodstvom nepoško- ar
ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov far-merjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti! Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vs5 izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, tli. Pišite in pridite vselej na ta
-jf naslov in nikamor drugam ne.
Slovenske katolISko podporno druStrc i SV JOŽEFA St. 12 J. 8. . J. *a Pittsburg-Allegheny, Pa. in okolico Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo ▼ me
secu na 57ti ulici.
Vse denarne poSilJatve odsotnih čl» nov, naj se pofiiljajo Bamo ln edino tla gajniky Frank Straus, 1012 High St Allegheny. Pa.
Vsi dopisi lil naznanila naj se pošilja- j jo prvemu tajniku.
Uradniki z:i leto 1913. so sledeči:
Predsednik: Aiiliael Loi 1 er, 1039 Peral-ta St.. X. S. Pittsburg. Pa.
Podpredsednik: Vincenc Arch, 44' Lor.g- Alley, Allegheny, Pa.
1. tajnik; Jor.n Simoneich. Fabyan St Coty View, X. S. Pittsburgh, Pa.
LL tajnik: Nik. Povfte. t Craito St Mumrey Hill, Allegheny, Pa.
Blagajnik: Fran Strava, 1011 High St Allegheny, Pa.
Zastopnik: Fhank Krese, 5106 Xutro-nu Alley, Pittsburgh, Pa.
Odborniki.
Jakob Laurič, 4617 Carroll St. Pittsburg, Pa.
Anton Lokar, 25 Troy Hill Road, Allegheny, Pa.
Frank PetlaJ, 119 Banner Alley, Pitts burg, Pa.
Računska preglednika:
Frank StrniSa, 1 Rickenbach St., A1 legheny, Pa.
John Bostnar. 182 — 43 1|2 St., Pittsburg, Pa.
Za stavinofia: John Mestnak, 20« Chest-nuth St., Allegheny, Pa.
POZOR SLOVENCI t
Kedor izmed rojakov ima do biti kaj denarja iz starega kra ja, naj nam piše po našo poštno položnico, ali pa naj nam naznani naslov, kam se ista v stari kraj odpošlje, potom katere ie denar na pošti vplača, in mi mu ga tu takoj po prejemu izplača mo, ker to je edina pot, po ka teri pridete najprej do denarja, kar se je že marsikdo lahko pre pričal.
Frank Sakner. 82 Cortlandt St.. New York City
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirali naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila.
Sedaj je v okolici Pittsburgh. Pa.
Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver-jeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. R<>-iaka nnšega novega potnika kar najtopleje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
i ii čas,
da naročijo rojaki vožnje listke za svoje sorodnike, znance in prijatelje. Pojasnila glede cen, kretanja parnikov in sploh vse kar potrebuje potnik, daje znana in zanesljiva tvrdka: Fr. Sakser, 82 Cortlandt St., New York.
Na vsako vprašanje se točno od«oTorL
vitelja deželnih dobrodelnih zavodov, 70 let. — Anton Štrukelj, prisilne delavnice nadpaznik v p.. 77 let. — Fran Pogač ar, zas. u-ratlnik, let. — Marija Toni, mesarica. 46 let. — Ivau Krmelj, tovarniški delavec, H8 let.
Štajersko.
bomo toliko časa opise teh razmer . ^ ^^ 2agUvi Dne 23 v javnosti, ce treba, tudi v nem- avguata so otvorili v Mariboru ških časnikih, ponavljali, da se „i0Kt čez Savo v navzočnosti nad-, vpelje v žgalnici za vedno red, ne vojvode Friderika. Slovenci so
um

■ ..... ■
podp. društvo
svete Barbare
Z*dln]«n« driav« Severna Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
do* 31. januarja 1902 ▼ drian Pen
L tajnik:
•DSORNIfCrt S MASTTN OIKCKAN, Bom MS,
J OBE F PETEHNIL, Bob M Wllloafc. IVAN TELBAN, Boa 717, For**« City. Pe. : JOBN OeOLJN, Boa «1, Foroal City. ■ : MAJTVIN MUHIC, Boe SST, Foraat OUT. ■
NADZORNIKU
_______odbor«.: KABOL "»-it, Bm MT,
IGNAC PODVABN1K, (714 Hatfield »t . FtttaMV«, F*. PHANK SUNK, m Mill St.. LnMTBt, Fa. ▲LOJB TAVCAJS, *H Cot. N. -- W It,
POROTNI IN PRIZIVNI ODBORl
dbora: PAUL OBRSQA8, Bo« AM, MARTIN OBERZAN. Boa SI. Mineral, AKDKSJ S LAX,. TTll M« It,
VRHOVNI ZDRAVNIKI KAR. llfT It Cklr At«., OrrHU«,
l mmn rvAR VIUAM, I h "tUi Hi
jcwr. H.' ***
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ j Skrivnosti Pariza.
i t
Slika iz nižin življenja.
I i
*
Spisal Eofrnc Sue. — Za "Glas Naio4a"' priredil J. T. ^	e+pj	fif^A
(Nadaljevanje.)
Debela glava ie bila
« I
bila stara in še precej dobro
Visok je bil komaj pet eevljev. Debela glava je bila nai»aje-i:t n« kratek via Dolge mišieHste roke. kratki debeli poraščeni prfcti nekoliko n» /unaj skrivljene noge. vse to je izdajalo grozno moč.
Surovega izraza, ki nin j«* b /.al v obrazu in postavi, ne more nikdo popisali.
ženska, ki g« je spremljala, je oblečena.
Hndolf jo je vitM od strani: njeno okroglo zeleno oko. ozke 11« t nice, naprejstojeea brada in. zvit obraz je spominjal na sovo, l'o j«« tudi hotel reči TMesalki. toda deklica je smrtno prebledela,
ko jO j.' za gleda In. Vsa tresoea se j.- oklenila Rudolfa in zašepe-
____
—	Sova — moj I»og! Sova-enooka.
V tem trenutku je pristopit Tčitelj k mizi. kjer so sedeli naši 'niinei in rekel /. divjim globokim glasom Plesalki:
I*! a vola ska, pusti svoja dva tovariša in pridi k meni. Deklica je sti>nila žoln* in ni odgovorila.
boj se saj ne bom Ijubosrmimna — se je zakrobotala
Sov«.
Svoje žrtve > ni bila spoznala.
—	No, dekle, ali me n»' razumeš — jt* nadaljeval 1'čitelj. — »V n«1 !>oš ubogala, ti bom iztaknil oko, da bos podobna Sovi. In ti / brado (je rekel Rudolfu boš imel z mano za opraviti, če mi ne daš dekleta preko mize.
—	Moj Hog! Moj liop ! varujte me! — je vzkliknila Plesal-k,; in sklenila rok«*. Nato se je takoj premislila in precej mirno na-
koma odprla: na pragu se je prikazal premogar, katerega smo že »ečkrat omenili, stopil je k Rudolfu 'n mu v angleškem jeziku zacepetal sletleee besede na uho:
—	Milostljivi gospotl. Toni in Sara! na koncu eeste sta.
Po teh skrivnostnih besedah je Rudolf jezno zganil z rameni, vrgel na mizo louisdor in skočil k vratom.
1'čitelj ara je hotel zadržati, toda on ga .je udaril dvakrat tako s-ihio v obraz, da se je divjak o]>ot«>kal in se zvrnil kot klada za mizo.	t
—	Živela kouštitucija! Podobne sem jaz dobil! — je vzkliknil Zbadač.
Po nekaj minutah se je 1'čitelj zavedal in letel za Rudolfom, ki je bil pa medtem že zginil s premogarjem v labirintu n^številnib ulic predmestja <"ite.
Ko se je vrnil sta vstopila pri drugih vratih dva možka. Morala sta dalje časa neprenehoma leteti, ker sta le s težavo lovila sape.
—	Gorje! — je rekel prvi — zopet nama je ušel.
—	Le potrpi! — dnevi imajo po štirindvajset ur in življenje je dolgo — je odvrnil drugi.
Prišleea sta govorila angleško.
VI.
Tom in Sara.
pripadala višjim krogom kot so pa bili
Ki
Ne. ne dotaknite s.- me. gospod Rudolf. Ce h:e mi pri-ela kričati. Krrmariea se bo zavzela zame, ker noče .t;
daljevala : —
*	liia bom za imeti ničesar s policijo.
—	L«4 miren bodi. otrok — je odvrnil Rudolf in nevstrašeno
•	»ogledni Tritelja. — Ti si pri meni in se ne boš maknila z mesta, tier ti pa ta grda stvar tukaj ne ugaja, kakor tudi meni ne, ga bom \rgel na c«t»lo.
—	Ti ? — je »prašni l*čitelj.
.fa/. - je odvrnil Rudolf in vstal, čeravno ga je P'esalka zadrževala.
rčitelj ,ii- ne.iote stopil za korak nazaj. Rudolfov obraz je bil /adobil nenavadne, strašni« poteze. V boju s Zbadač >m so je zanič-liivo smehljal, ko je pa stal Teitelju naspion, ga je navdalo neko divje vovraštvo in oči se mu svetile v čudnem sijaju.
Gotovi ljudj" imajo v pogledu nenavadno magnetično moč. Tudi Rudolf je /nai pogledati tako grozno prodirajoče, da je vsakega navdala groza, da se mu ni mogel nikdo vstavljati, nikdo prenesti njegovega pogleda.
1'čitelj se je stresel, stopil še za korak nazaj in segel pod suknjič.
Mogoče hi se izvršil umor. če bi ga Sova ne potegnila pravočasno za roko.
—	Samo trenutek, samo trenutek, morilček! Samo eno besedo! Saj lahko oba umoriš, samo če ju hočeš; ali misliš, da ti bosta ušla?
1'čitelj jo je začuden pogledal.
Sova je opazovala Marijino Cvetlico in postajala vedno bolj nemirna. Nazadnje je sklenila roke in vzkliknila:
Ali je mogoče? Tatiea! Odkod prihajaš? Ali te je peklo poslalo? In vseeno prišla v moje roke! No. le pomiri se; zob ti ne t!om več ruvala. amps k rečem ti, da boš pretakala do smrti solze. Ali še ne veš? — Jaz poznam tvoje stariše, — 1'čitelj se je seznanil v ječi z onim možem, ki te je dal meni, ko si bila šc majhna. Povedal mu je ime tvoje matere. Tvoji stariši so bogati ljudje.
—	Moji stariši? Vi jih poznate? — je zaklieala Plesalka.
—	Da, moj mož ve za ime tvoje matere, toda rajše mu i/.*"i'am jezik kot da bi ti ga povedal. On je še včeraj videl moža. ki te je prinesel v moje stanovanje. — Tvoja mati te ni ljubila, drugače bi ne postopala tako s t-boj —; najrajše bi videla, če bi umrla: -j-Mož, o katerem govorim, ima listine, da. pisma od tvoje matere. Zakaj jih ne izda je njegova stvar. Ha ! Ali ti je žal* Jokaš* — Ijc potolaži se. saj ne boš zvedela! — Tvoja mati —, ne bo4 jo pognala.
—	Rajše bi videla, da bi bila mrtva — je rekla deklica in si obrisala solze.
Rudolfu ni ušla niti ena Sovina beseda.	s
Morilec «e je med tem zopet nekako osrčil: nikakor ni mogel vrjeti, da bi se mogel ta mlad možak meriti z njim, V zaupanju v ojo silno moč je stopil k Plesalkinemu branilcu in zapovedal
jiovii*	SM'1 I	r /
—	Molči! Sedaj bom temu človečetu razpraskal obraz, da bo še jrrii od mene.
Rudolf je planil z enim H' ' — Moji krožniki! Moji krožniki! —je zakričala krčmarica.
pouiolil roke predse in sklonil telo nekoliko nazaj.
o je skočil Rudolf k njemu, so se vr*ta BO
Nova dva gosta sta ostali ljudje v krčmi.
Prvi je bil velik, imel je skoraj bele lase. črne obrvi in črne za-lizke: na okroglem kiobnku je nosil črn flor. Dolgo suknjo je imel zapeto do vratu, noge so mu tičale v prostornih škornjih. Njegov tovariš je bil majhen, oblečen v črno obleko, dolgih las. črnih obrvi in bele kože. Po obnašanju, postavi in nežnih potezah, je vsakdo lahko spoznal v njem žensko.
—	Tom. zahtevajte kaj za piti in vprašajte ljudi po njem — je rekla po angleško Sara. ženska v možki obleki.
—	Da, Sara.
Nato se je v sedel k mizi in rekel krčmariei v dobri francoščini:
—	Madame; bodite toliko prijazni in nama dajte kaj za piti.
Prihod teh dveh oseb je vzbudil pri navzočih občo pozornost
Po obnašanju se jima je že od daleč videlo, da nista vajena te diužbe in da sta prišla iz gotovih, važnih vzrokov v ta mestni del.
Zbadač. 1'čitelj in Sova so ju s zanimanjem opazovali.
Prvplašena Plesalka, ki se je bala Učiteljevih groženj, je porabila to priložnost in se splazila skozi vrata.
Krčmariea, presenečena vsled tega nenavadnega obiska, ni vedela kaj bi počela.
Tom jo je še enkrat opomnil: — Za piti sva zahtevala, madam: ali bi naju hoteli postreči?
Materi Ponisse se je to laskanje izredno dopadlo: naslonila se je na mizo rekoč: — Ali hočete liter vina, ali zapečačeno stekle-eo?
—	Dajte steklenieo. kozaree in vodo.
Takoj je prinesla zahtevano. Toni ji je vrgel sto sou in rekei, ko mu je ponujala drobiž: — Le obdržite, gospa in ga spite kozarček na najino zdravje.
—	Vi st-* pa i es prijazni, gospod.
—	Nekaj bi Vas vprašal. Z nekim znancem sva se hotela sestati v tej ulici, pa ne vem, če sva prišla prav.
—	Tu je pri "Belem kuncu ", gospod.
—	Prav —je odvrnil Tom in pogledal Saro. — Da. tukaj bi naju moral čakati.
—	Kakšen je pa vajin prijatelj ? — je vprasrrbriiremarica.
—	On je velik, ima rjave lase in ra v not ako brado... Nek orjaški preinogar ga je odpeljal.
—	Prava sta.
—	Ali sta bila sama tukaj ? — je vprašala Sara.
(Dalje prihodnjič.)
HARMON)
h
bodisi kakorinekoli vrste i rdel u jem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. ■Ijivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj vtem poalu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter rtfnnaa po dela knkoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
Edtna direktna proga med
NEW TORKOM ia HAMBURGOM, FHILADELPHIO ia HAMBURGOM, BOSTONOM ia HAMBURGOM
oskrbljena b parni ki na dva vijaka: KaiMria Astute Victoria, Aatrika, Prmtfmt Grant, Pran Jent Liacela, ClcvdaaJ, Ciaciaaati, Pretoria, Patricia, PcaBsybaaia, Graf V»U«r»—,
Prias Oskar is Prin AUfet, katerim aledi v kratkem nov parnik na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 60.000 ton, najveCjl parnik na svetu. Isvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite sc na:
Hanbnrg-Amcricai Liae,
4145 Broadway, New York City
sli lokalne agente.
W VAŽNO ZA V8AKIOA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuj« škod New York bodiBi v stari kraj ali pa iz stsreg* kraja naj obišče
PRVI SLOVEN8KO-HXVATSKI
H OTEL
AUGUST BACH, 146 Washington St., Haw York, Corner Cedar It Na razpolago so vedstf Uafe sobe in dobra domada krama po nizkih eeaah.
RED STAR LINE.
[Plovitba medlNew Yorkom fa Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž
brzopamiki na dva vijaka.
_ • ^ i
w
XEELAND
11,004 ton
FINLAND 11,700 ton
KEOOlTLAm
IS,760 toa
VADEEULNB
19,017 ton
LAPLAND 18,094 ton.
Kratka !n ndobna pot ca potnike v Avstrijo, Ls Ocrsko, Sle. vensko. Hrvatsko, in Galieijc, kajti med Antwerpom in imtne« ▼aaimi deželami je dvojna direktna železniška rveza.
Posebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, eene in vožne listke obrniti ce je aa-*
RED STAR UIIVE
S«. 9 BrtUvu NEW Y0SK. m Stat« StTMt. BOSTON. MASS. 131» WtJaat Street. PHILADELPHIA. PA
ili SAt.., SEATTLE, WASH.
N. W. ear. Wukbrfw S U S^kl CHICAGO. ILL. 13M "F" Street. N. W. WASHINGTOWN. D. C.
219 St. CWriet Street. NEW ORLEANS, LA. 11 S Lacaat Streets, * ■ST. LOUIS. HO.
3» Mala StrML WINNIPEG. HAN. 319 Ur
319 Cm rr Street J SAN FRANCISCO. CAL.
121 Se. Sri Street,)' MINNEAPOLIS. MIJlN.
Si HeetAsl Street. MONTREAL. CANAfiA.
ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ. VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črta	;
Ao HAVfiE, FAEIZA, ŠVICE, INOHOSTA in LJUBLJAJIE. Poitnl Bkeprae parnlkl aoi< LA PROVENCE" LA SAVOIE" 'dJi LORRAINE" "FRANCE"
Ive rtkkf	m MU Tfjaka
Pozor, rdjakl!
m
s oju In m ml - hm. a I bilo. od k»t»-itl In dote I laija rmmK-i na bade nf kaadaK, vL fdnlfc
vshser-
Waahlneton« n iroj« zdra »lin Mrtalno Storilko, kte-ra jmlti dn matu pnn In ka-rlatnn.
Po dol« {unienl jo pemiOo ta najti rito Alpan tinkturo In Pomado
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
>lavonlo Publishing Company,
81 €ertlandt Btree«, New Tork
Poitnl pmrnllcl eoi
"CHICAGO" *.LA T0U1AME'* "tOCHAMBEAU" "KIAGA1A"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
čemer Pearl St., Ctaesebrosgb Bnlldlaf. Paniki edplaieie U sedsj saprej vedao ob cetrtkik is priataiBta iter. 57 iNsrtk Hirer is ob sebotih ps b pristaaiiča 84 Nortk Kirsr, N. T.
* LA SAVOIE dne 17. sept. 1913. *LA LORRAINP] 8. okt. 191». #LA PROVENCE 24. sept. 1913. *LA SAVOIE dne 15. okt. 3913. t FRANCE dne 1. okt. 1913. °LA I'ROVEXCE 22. okr. 1913.
POSEBNA PLOVITBA V MAVEB:
•NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 13. sept. 1913. ob 3. popol. tROCHAMBEAU odpl. s pom. -št. 57. dne 20. s^pt. 1913. oh 3 pop. tC'HICAGO odpl. s pom. štev. 57. dne 27. s»*pt. 1913. oh 3. popol. *LA TOriiAINE odpl. s poui. St. 57. dne 4. okt. 1913. oh 3 popol.
Paraiki s xrczda laiuearul lma|a pajiva rtfaka. Ptrmki s iiiiM imajo pm itiri vijaka.
Cenjenim slovenskim In hrvatskim podpornim in pevekim draStvem sc teplo priporočam a* obilo maročil. — V zalogi imam vse kar potreba jejo podporne ali pevske drnitva. — V te rac poailjam poštnine prosto : Pilite ponj.
Moj poitnl aaalav je: LOCK BOX 32S.
Arstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
Najpr ip ravnejši in najcenejša parobrodna Črta za Slovence jn Hrvate.

Pozor slovenski farmeiji!
Vsled obCne zahteve, smo tudi letos naročili večje Število && pravih domačih JP JP
KRANJSKIH KOS,
V salogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz njUljir(e Jekla t saaai if arai aa Staienfceeu Iste se pritrdijo na kosiSče s rinkcassL
Ja 91.10.
Kadar unil 6 koa, jih dobi pt ILM.
V zalogi imamo tudi Uspslns srenje k fiaaga jsUa;
ia $1*
"Bergaaa"
Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaj s tudi blišno ielesnilko.
aU Faatal Haaaj Oriar.
og Co.
New York, N. Y.
Naračlla frilaftitttje
Slovenic
92 Cortlandt Street,
skokom preko mize.
ZA SAMO 1 DOLAB DOBIVATE "OLAS NABODA" (SKOZI
lifii

Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med ,ISew Yorkom, Trstom in Reko.
Cena voznih listkov iz New Yorka za DI. razred so do: T4 apodaj navedeni moffl paffr	»STA
n^SST ^Si	Mite
kajSotca
^SiT-	>a Martha Waahin^ton la Kaiser Frans Josef L stan« $8.0i
loom CBANI	ft	n. BAKBiBP
II nVKAI all KlU: MaHiha Washington in Kauaar Traaa 7om| K I	„ #65.00, dmgi$«0 do
Sl Coue Gen. Agents, 2 WmaluagU»LSftreel4 NEW Y
^^^ - ' - -
_____
__________________^