CELOVEC
PETEK
6.APFHL
1990
Letnik XLV. Štev.26(2541)
izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt, Cena: 7 šil. din. 10
P. b. b.
10. mladinski festival „Kontaktna ieča 90"
Te dni (do nocoj) je v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu potekal deseti mladinski kulturni festival „Kontaktna leča - Kontak-tlinse 90". Namen festivala je poglobiti stike med mladino obeh jezikov v deželi, spoznati kulturo obeh narodov. To skušajo doseči s številnimi prireditvami. Na ponedeljkovi otvoritvi je Nada Zerzer povedala, da v letošnji program
niso vključili zvenečih imen, zato pa so dali možnost mladim umetnikom.
Seveda čisto brez znanih ansamblov tudi tokrat ni šlo. Na uvodnem koncertu (na našem posnetku) je ansambel „10 Saiten 1 Bogen", znan pa je brez dvoma tudi pisatelj Kristijan Močilnik, višek festivala pa bo zagotovo nocoj, ko bo na zaključni prireditvi kon-
certiral jazz-ansambel Kunda-lini. Prireditve so bile razmeroma dobro obiskane, posebej pa je treba opozoriti na razstave Toma Weissa, Miha Dolinška, Andreasa Ban-Edlingerja, Nika Sturma in drugih in kajpada na možnost osebnih stikov v festivalski kavarni. Vsak dan pa so se zainteresirani lahko tudi na kratkih tečajih učili slovenskega jezika.	SMfa.AKo*of
S!ovenci pri Markoviču
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc sta v torek v kratkem razgovoru informirala predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markoviča o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Markovič je oba predstavnika sprejel v Beogradu, kjer se prav v teh dneh pogovarja z avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkym. Kot je predstavnikoma obeh slovenskih organizacij zagotovil, bo ena izmed pogovornih tem šefov vlad Avstrije in Jugoslavije tudi manjšinsko vprašanje.
V nedeijo zgodovinski dan za 1,5 milijona Slovencev
Slovenija
na pod k
suvereni in
demokratični
republiki
Ob današnjem izidu Slovenskega vestnika bo predvolilna kampanja v Sloveniji praktično že končana. Jutri, v soboto je za vse strankarske dejavnosti zapovedan obvezen 24-urni predvolilni molk, v nedeljo pa bodo volilci prvič po vojni smeli svobodno izbirati svoje zastopnike v dva domova republiškega parlamenta - v strankarsko sestavljen družbenopolitični zbor ter v zbor občin. Tega dne bodo tudi prvič neposredno volili predsednika republike in štiri člane predsedstva. V četrtek, 12. aprila, bodo po podjetjih izbirali poslance za še preostali zbor tridomnega parlamenta, zbor združenega dela. Čez dva tedna, 22. aprila, bodo odločali o sestavi občinskih skupščin in, če predsednik ne bo izbran že v prvem krogu, dokončno izvolili predsednika republike. Najpomembnejše bodo torej volitve to nedeljo, zakaj te bodo odločale o političnem zemljevidu povolilne Slovenije.
Markovič: uresničiti
*	* V* t
pravice manjšin!
Dve kandidatki za mandat ZAL
Slovenska in hrvaška manjšina sta najbolj živahna vez v zbliževanju med Jugoslavijo in Avstrijo, je poudaril predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič v razgovoru z avstrijskim kanclerjem Vra-nitzkym, ko se do danes mudi na uradnem obisku v Beogradu. Pri tem je dodal, da je v trajnem interesu Jugoslavije, da se povsem uresničijo njihove pravice v smislu avstrijske državne pogodbe, v duhu Helsinške listine ter evropskih civilizacijskih dosežkov. Vranitzky pa je poudaril, da je dobil vtis, da je Jugoslavija zelo zadovoljna s položajem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
V okviru tridnevnega obiska v Beogradu je Vranitzky
napovedal podporo Jugoslaviji pri gospodarski reformi ter pri integracijskem procesu v Evropo, opozoril pa je na upoštevanje človekovih pravic, zlasti na Kosovu, ki so pogoj za tako integracijo.
K jedrski elektrarni Krško je poudaril odklonilno stališče Avstrije do te elektrarne. Sklenjeno je bilo, da se bo s tem vprašanjem ukvarjala posebna komisija strokovnjakov, ki naj bi raziskala tudi nove vire energije.
Glede razvoja v Sloveniji je Vranitzky ponovil, da si Avstrija želi za partnerja .celotno politično ozemlje Jugoslavije ' in zavrnil določene unije med Avstrijo in posameznimi republikami.
l.L.
Za manjšinski kongres Zelene alternative, ki bo to nedeljo na Dunaju, se je doslej prijavilo že 272 ljudi, ki
71erez/)a Sfo/s/c
hočejo razpravljati o novem manjšinskem programu ZAL ter voliti manjšinskega kandidata oziroma kandidatko ZAL za državnozborske volitve, ki bodo 7. oktobra letos.
Ob uredniškem zaključku smo iz kluba Zelenih zvedeli, da za to mesto kandidirata dve gradiščanski Hrvatici, namreč Terezija Stoisič, ki je vodila delovni krožek „Manj-šine" ZAL, ter večletna aktivistka gradiščanske Zelene alternativne liste Marijana Grandič. Obe kandidatki
ObvestHo bralcem
Prihodnja številka Slovenskega vestnika bo z velikonočno prilogo izšla šele v četrtek, 12. aprila 1990.
smo v Slovenskem vestniku že obširneje predstavili, obe pa podpirata tudi novi manjšinski program ZAL.
Marijana Grand/c.
Predsednik v drugem krogu Zmaga Demosa v partamentu?
A T^boju za predsednika že
V od vsega začetka premočno vodi skupni kandidat stranke socialističnega samoupravljanja (socialistov in komunistov) Milan Kučan. Absolutno večino, ki jo je še pred mesecem imel, mu je sredi marca, ko se je dokaj pozno in kot zadnji vključil v predvolilni boj, odvzel kandidat liberalcev primarij dr. Marko Demšar. Temu raziskave javnega mnenja namenjajo dobro desetino glasov. Odtlej se je volilni rating Kučana zaustavil nekje pri 45 odstotkih glasov, volilni delež njegovega glavnega protikandidata dr. Jožeta Pučnika, ki je iz tedna v teden pridobival, pa na dobri petini, torej na polovici Kučanovih glasov. Odstotki, na katere lahko računa samozvani „kandidat ljudstva" Ivan Kramberger, so padli pod deset, kolikor znaša tudi delež neopredeljenih. Naša napoved je, da v prvem krogu absolutne večine, potrebne na izvolitev, ne bo dobil nihče, ter da se bo o predsedniku odločalo šele 22. aprila. Glasovi, ki mu jih je začasno odvzel dr. Marko Demšar, se bodo v drugem krogu povrnili h Kučanu, medtem ko Pučnik lahko računa na pretežen del glasov Krambergerja, katerega volilno bazo tvorijo preprosti, nepolitični ljudje, ki jih bo od Kučana odvrnilo prav dejstvo, da je etabliran politik, vrh vsega pa še komunist. Ob takšni prerazdelitvi glasov bo z dokajšnjo prednostjo zlahka zmagal Milan Kučan. Na drugi strani Pučniku za zmago ne bi zadostovali niti glasovi Demšarja in Krambergerja skupaj. Zato lahko do prvovrstnega volilnega presenečenja in zmage Pučnika pride le z intenzivno selitvijo Kučanovih glasov k Pučniku, kar pa se ne zdi verjetno. Nenazadnje bi bila zmaga Pučnika veliko presenečenje tudi za opozicijo samo.
Med dvanajstimi kandidati za člane predsedstva jih ima realne možnosti za izvolitev le še pet ali v najboljšem primeru šest. Po vseh raziskavah javnega mnenja bosta v republiško predsedstvo zagotovo izvoljena etablirana politika iz kulturniških logov, podpredsednik socialistov akademik Ciril Zlobec in dr. Matjaž Kmecl. Za preostali dve mesti se bo boj bil med tremi strankarskimi prvaki Demosa. Največ možnosti ima predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, sledita pa mu podpredsednik Demosa in ustanovitelj Slovensko demokratične zveze dr. Dimitrij Rupel ter predsednik zelenih dr. Dušan Plut. Medtem ko so možnosti rektorja mariborske univerze in kandidata ZSMS-Liberalne stranke dr. Alojzija Križmana iz tedna v teden manjše.
Zato pa bo nemara marsikoga presenetil tako dobljen sestav republiškega predsedstva. V njem bodo tri mesta - in s tem večina - pripadla t.i. stranki socialističnega samoupravljanja, le dve pa Demosu. Liberalna stranka oz. tretji blok v njem ne bo imel svojega zastopnika.
S/ovenija bo v ne^e/jo /n v	<7/i<?i/ v	pozor-
aosfi rte /e znotraj Jnjjo,s7nvj/'e /n v ce/ofnent .srcc/njce v rop .s prostora, temveč ta<7; svetovne javnosti. /?epnb/;7:n „na jažnt' strani Aip" bo v feb <7neb natnreč sfopiia v novo jA/Mra/Mf/ČMO obdobje. Pri pr vib f. im. svobodnih vohfvoh po vojni bo izvo-/jen nov večstrankarski par/amenf pa fadi novi predsednik repabbke ter repabbsko predsedstvo. Po nojnovejsi ana/izi trendov in anket ima največ izgiedov za zmago pri pariamen-farnih voiitvab zdražena opozicija Demos, v predsedstva pa naj bi prev/adai nekdanji „obiasfni biok". Predsednik repa-b/ike pa bo najverjetneje izvo/jen seie v dragem kroga 22. apri-Za, pri tem pa ima boZjse možnosti Ab'i<rm Kačan.
Kdo bo odloča!?
Najbolj nehvaležno je napovedovanje sestava republiškega parlamenta, kjer raziskave javnega mnenja najbolj odstopajo druga od druge. Gotovo je le eno: nobena stranka v parlamentu ne bo dosegla absolutne večine. Njej je še najbližja predvolilna koalicija opozicijskih strank Demos, ki se iz tedna v teden vztrajno približuje tej magični meji. Naša napoved je, da bo Demos na volitvah zmagal, dobil absolutno večino, vendar obenem le z nekaj odstotki presegel željenih 50 odstotkov glasov. Med strankami, ki se lahko nadejajo relativne večine, je na prvem mestu ZSMS-Liberalna stranka, ki ji sledi ZKS-Stranka demokratične prenove. Prva lahko upa na 15 do 20 odstotkov glasov, druga pa bo lahko zadovoljna, če jih bo dobila petnajst. Med stranke, ki bodo blizu relativni večini, se lahko uvrsti tudi katera izmed strank, ki sestavljajo Demos, kajti kar petina glasov, ki jih pri povpraševanjih dobi Demos, anketiranci podcle Demosu nasploh in ne posameznim strankam koalicije, kar bodo morali storiti na volitvah. Največ možnosti imajo nemara zeleni in pa Slovenska demokratična zveza, ki se je prejšnji teden, da bi presekala absurden položaj, v katerem so se naenkrat vsi trije bloki zavzeli za konfederacijo ter v katerem so zato „vse krave črne", nedvoumno opredelila za odcepitev. Izmed vseh strank, ki sestavljajo tri predvolilne bloke, gre še najslabše socialistom, bivši SZDL, ki se nikakor ne uspejo izkopati iz 2 do 4 odstotkov glasov, ki jim jih vztrajajo dodeljujejo vsa povpraševanja. Če se bodo enako slabo odrezali na volitvah, jim
preti položaj najbolj marginalne izmed vseh „velikih", nacionalnih strank, kot taki pa bodo seveda kaj slab koalicijski partner komunistom.
Kdo bo v!ada!?
Zmaga Demosa v parlamentu in prevlada oblastnega bloka v predsedstvu sta torej najverjetnejša razpleta nedeljskih volitev. Popolna neznaka pa ostaja sestav vlade, o katerem vse stranke, očitno čakajoč na volilne rezultate, trdovratno molče. Načelno sta v igri dve rešitvi. Vlado, zasnovano povsem na strankarskem ključu, bi Demos z absolutno večino v parlamentu najverjetneje lahko sestavil samostojno, vendar s petdeset in nekaj odstotki ne bi mogel vladati. Nujna je torej koalicija. Najverjetneje z ZSMS-Liberalno stranko, ki je hkrati edina, ki ohranja pozicijo sprejemljivega koalicijskega partnerja tako za Demos kot „oblastni blok". Uresničitev tega scenarija pa znajo po nektarih virih preprečiti nesoglasja v sami liberalni stranki, ki bi zaradi nasprotovanja njenega prokomunistično usmerjenega dela lahko privedla celo do notranjega razcepa. Druga možnost je t.i. velika koalicija oziroma vlada narodne rešitve, v kateri bi bili zastopani predstavniki veh treh predvolilnih blokov.
Pogajanja o sestavu vlade utegnejo hiti dolgotrajna in prav vse možnosti so še odprte, tudi ta, da Slovenija določen čas po volitvah ostane brez nje ali da novi parlament za kak mesec ali dva podaljša mandat sedanji vladi. Pričela pa so se že prva pogajanja in zeleni so že dejali, da je takojšnje zaprtje rudnika urana na Zirovskcm vrhu in zaprtje nuklearke v Krškem do leta 1992 absoluten
pogoj za njihovo udeležbo v vladi in sklepanje kakršnihkoli povolilnih koalicij sploh. Na drugi strani so komunisti najavili, da v vladi, ki bo v svojem programu imela odcepitev od Jugoslavije niso pripravljeni sodelovati. Ti so tudi edini, ki so do neke mere že razkrili karte in za premiera predlagali človeka iz Kučanove garniture Janeza Kocijančiča, direktorja edine slovenske letalske družbe Adrie Airways. Demos je na drugi strani pred kratkim objavil dva programska dokumenta. Prvega o lastni slovenski vojski, drugega pa o samostojni zunanji politiki Slovenije, iz česar nemara lahko sklepamo, da bo vztrajal, da bosta v bodoči vladi ti dve ministrstvi, ki utegneta biti ključni pri vzpostavitvi slovenske suverenosti v odnosu do Jugoslavije in navzven, njegovi. Znano je, da se za mesto zunanjega ministra poteguje socialdemokrat mag. Matjaž Šinkovec, to pa so tudi vsa imena, ki so bila v slovenskem tisku doslej objavljena v zvezi s sestavom vlade.
Borut Miklavčič minister?
ZKS-SDP zna sledeč poljskim zgledom zase zahtevati obrambno, predvsem pa notranje ministrstvo. Kot zanimivost nemara velja dodati, da smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da je na neuradni listi stranke socialističnega samoupravljanja za notranjega ministra, poleg socialista Geze Bačiča in komunista Miloša Prosenca, tudi sedanji generalni konzul v Celovcu Borut Miklavčič. Težave, ki naj bi jih imel Demos z notranjim ministrstvom, naj bi bile predvsem v tem, kako najti opozicijsko nastrojenega človeka, ki bi bil obenem poznavalec strukture in delovanja policijskega aparata, predvsem t.i. politične policije oziroma Službe državne varnosti. Človek, ki ga v tej zvezi neuradno omenjajo, je podpredsednik Slovenske demokratične zveze in doktor prava Rajko Pirnat. Ta se tudi poleg Jožeta Pučnika - čc ta ne bi uspel na predsedniških volitvah - najpogosteje omenja kot eden izmed premierjev, ki ga predsedniku republike utegne predlagati Demos.
Ob koncu velja nemara nekoliko relativizirati naše gor-
Po vse/i raz/skava/i jasnega mnenja bosta v repub/iško predsedstvo zagotovo izvo/jena eta-b/irana po/ifika, podpredsednik soc/a/zstov akademik Čiri/ Z/obec (desno) in čian CK ZKS-SDP dr. Matjaž Krneči, za preosta/i dve mesti pa imata največje možnosti predsednik S/o venske kmečke zveze /van Oman (ievo), predsednik Ze/enih S/oven/je dr. Dečan P/ut (v sredin/), ter podpredsednik S/o venske demokratične zveze dr. Dimitr/j Rupe/.
nje napovedi. Te izhajajo iz trendov, ki jih kažejo primerjave med rednimi tedenskimi povpraševanji predvolilnega razpoloženja na Slovenskem. Hiba vseh raziskav javnega mnenja je, da so nereprezenta-tivne. Število vprašanih se v povprečju giblje okoli 300, predvsem pa so zajeti le telefonski naročniki.
V rezultatih je torej slabše zastopano podeželje, iz kroga respondentov pa so avtomatično izpadli ljudje s slabšim materialnim standardom.
Je že pač tako, da verodostojnosti povpraševanja predvolilnega pazpoloženja ni mogoče izmeriti z neko drugo raziskavo javnega mnenja. To bodo storile volitve.
Dr. Jože Pučnik rehabilitiran!
Dosedanjo predvolilno kampanjo, ki je potekala na tako civiliziran in kulturen način, da je postajala že dolgočasna, so naposled le razgibale prve predvolilne afere. ZKS-Stranka demokratične prenove je prejšnji teden politično rehabilitirala predsedniškega kandidata dr. Jožeta Pučnika. Prva reakcija opozicije je bila presenečenje, smeh, nato zgraženje.
Kakšen naj bi bil pomen rehabilitacij v sistemu strankarskega pluralizma, danes ne zna dobro pojasniti niti partija. Pučnik, ki je bil sedem mesecev in pol član partije, nato pa sedem let v zaporu, je to predvolilno potezo komunistov z zgražanjem odklonil in usodo svoje rehabilitacije, če naj do nje že pride, prepustil sodišču.
ZKS-SDP je ta teden vrnila udarec in zagnala vik in krik zavoljo plaktov, s katerimi so Slovenijo v soboto polepili socialdemokrati. Njihov predsednik je seveda Jože Pučnik. Na njih so fotografije prvakov slovenske socialdemokracije predstavljene v družbi s Palmejem, Craxijcm, Vranitzkyem itn. Fotografija predsednika ZKS-SDP dr. Cirila Ribičiča pa je uvrščena ob bok Stanetu Dolancu, Ivanu-Matiji Mačku, Pepci Kardelj, pa tudi Stalinu, Ceausescuju. Honeckerju, Kirn I! Sungu itn.
Ciril Ribičič je v odprtem pismu Jožetu Pučniku v tej gesti socialdemokratov razpoznal revanšizem opozicije in glasno protestiral proti temu, da bi ga kdorkoli postavljal na isto raven s Stalinom, Ceausescuom, Miloševičem ali Morino.
A*Jo jc mož v .s/oven^A; poJJčai jccai, A: s/ v časa popo/aega poJJčaega propaJa AoaraaMJčaiA paru) v acAatcriA Jcžc/aA rea/aega jociaJzata Aot Aoa/aaMt apa AaaJiJ/raJ za prcJ.scJ-a;Aa ta A o poJtičao Jtaaatičac /a razaoJAc 3/ovcape? /Mo jc ta č/ovcA, aczaatea po .svojt'jtztčat'pojavi, pote^ajea saat va.sc, pa veaJar proJoraega JtJtu, čiovcA, At' je //rez veJAJt pretresov spreattaja/ jvojo AotaMat.sttčao zvezo in jo pripei/a/ Jo /noJerne ^traaAe JeatoAratičae preaove, jo graJJ v ajeat notranji .saatoataevao.srt' /a trJao^ti, oJpravijai /z nje v.se preživeio, oAorao, ae.sprej6w;/j;'vo, ae^iatpafičao/ Mo jeatož, Aije.saato eaArat za/opata J v ra/a za iei/oj, /a to prej iastao parajo, tisto, At' ^e a: //Ja pr;prav/jeaa spreateattt' po aačeJJ JeatoArafičao-jfi, tisto, At' je pos/a/a ovira ypreaietaA /a žtv/jeaj.sAega interesa ratitjonov, v AateriA iatere.sM je aa.staia? To je MJaa Mčaa, s/o-vensAi preaovJe/j /a AaaJiJat za preJ.seJatAa repaA/iAe.
Sseshfpomv prenovo družbe
IVlilan Kučan,
diplomirani pravnik, rojen leta 1941 v Križevcih v Prekmurju. Šolal se je v Murski Soboti in na pravni fakulteti v Ljubljani. V letih 1967,1968 je bil predsednik slovenske mladine, od I. 1973 do 1978 sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, nato do leta 1982 predsednik skupščine SR Slovenije. V predsedstvu Centralnega komiteja ZKJ v Beogradu je bil do leta 1986, nato pa je prevzel predsedstvo slovenske zveze komunistov, ki jo je vodil do kongresa v decembru lansko leto. Poleg vodilnih funkcij je opravljal pomembne naloge v republiških in zveznih komisijah, v Krajgerjevi komisiji ter v delovni skupini za Kosovo pri CK ZKJ.
JOŽE ROVŠEK
Kučanova politična podoba
Milan Kučan je v slovenski potitiki kljub relativni mladosti že veteran. Pojavlja se od začetka sedemdesetih let, ko je začel v študentskem gibanju, pozneje je bil predsednik slovenske mladine, sekretar socialistične zveze, nato predsednik slovenske skupščine, od I. 1982 do 1986 član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije, nato predsednik slovenskega cekaja do lanskega kongresa 22. decembra, ko je zapustil to funkcijo in se začel pripravljati za kandidaturo. Bolj kot politični staž pa ga je gradilo obdobje velikih sprememb v jugoslovanski in slovenski družbi, dogradilo pa krizno obdobje, ki je zamenjalo cele garniture političnih veljakov in veteranov, ga večkrat oplazilo, a nikoli odneslo, kajti svoja jadra ni brezglavo nastavljal političnemu prepihu. Šele ko je začutil, da so dovolj močna, jih je uprl kot izkušen krmar, da so s svojim srkom potegnila za seboj še druge barke.
Milan Kučan je v slovenski politični sceni tudi osebnost, ki je moral večkrat po kostanj v žerjavico, pa vendar se ni nikoli tako opekel, da bi to imelo večje posledice za njegovo kariero. Bil je član centralnega komiteja v času, ko je ta pod Popitovim vodstvom obračunal s tedanjim predsednikom slovenske vlade Stanetom Kavčičem in njegovim liberalizmom. Mnogi so mu takrat očitali premajhno odločnost, vendar Kučan se je obdržal, le prešel je v socialistično zvezo. V centralnem komiteju se je moral soočiti tudi z afero Dachauski procesi, ki je bila, kot sam pravi, eden največjih madežev na tistem, kar je partija velikega storila v preteklosti. Afera, ki je bremenila partijo vse od leta 1969 dalje, se je vsaj formalno zaključila v času njegovega predsednikovanja s postavitvijo spomenika žrtvam lanske jeseni.
Ne kriv ne dolžen se je Kučan moral srečati tudi s problemom slovenskega oporečnika, pisatelja in nekdanjega člana vodstva Osvobodilne fronte, z Edvardom
Kocbekom. Ob njegovi smrti leta 1981 mu je kot predsedniku slovenske skupščine (in najbrž ne samo zato) pripadla dolžnost govornika na pogrebu.
Zagotovo je bilo v njegovem političnem delu še več takih problemov, ki so bili zanj preskusni kamen, vroč kostanj v žerjavici, s katerim bi se lahko opekel. Najbrž so mu to nekateri tudi želeli. Zadnja njegova največja preizkušnja pa je bil njegov konflikt v jugoslovanski partiji oz. s srbskim liderjem Slobodanom Miloševičem. Ta je trajal kar nekaj let, z različnimi amplitudami intenzivnosti, dokončno se je zaostril v lanskem letu na celonočni seji centralnega komiteja ZKJ v noči od 26. na 27. september pred sprejemanjem slovenskih ustavnih dopolnil v slovenski skupščini, ob prepovedi mitinga Srbov in Črnogorcev v Ljubljani v novembru in decembru lani, razpletel pa z demonstrativnim odhodom slovenske delegacije z zveznega kongresa partije v januarju letos.
Milan Kučan je po svoje nedvomno fenomen v jugoslovanski politiki. Zadnja leta je bil poleg Miloševiča največkrat omenjana osebnost. Iz konflikta z njim je izšel kot zmagovalec, saj je za seboj potegnil večji del jugoslovanskih komunistov, da so se podali na prenoviteljsko pot. Iz točke političnega mirovanja in neodločnosti je potisnil hrvaško partijo in verižna reakcija se je začela tudi po ostalih republikah in nacionalnih organizacijah po Jugoslaviji. Anahronizem njegovih stališč in dejanj je v njihovi dialektični povezanosti, ko se rušilnost povezuje z nastajanjem novega. Jugoslovanska partija se mora spremeniti ali pa je ne bo, je bilo njegovo geslo. In ker se ni bila pripravljena spremeniti, je razpadla, vendar so iz nje začele poganjati nove sadike-strankc demokratične prenove, spremembe ipd.
Tudi Jugoslavija kot država se mora spremeniti ali pa bo razpadla. V nejasnih konturah se kaže nekaj novega, nekaj, kar ob pogojih razumnosti obeta optimističen pogled na njeno prihodnost. Slovenska družba se mora demokratizirati, sc odpirati svetu, Evropi, postati pluralistična, partija mora sestopiti z oblasti. Vse to
niso bile le parole Kučanovega prenoviteljstva, temveč jasen političen program. Res so k tem spremembam prispevale tudi alternativne organizacije in gibanja, vendar se postavlja vprašanje medsebojnega učinkovanja, kdo je koga bolj podpiral, kdo je komu bolj na široko odpiral vrata.
Napak pa bi bilo vse te spremembe pripisati samo Kučanu in mu s tem peti hvalnico. Okrog njega je zbran krog mladih politikov, ki se med seboj podpirajo in dopolnjujejo, lahko pa rečemo, da je Kučan njihov starosta, modrec, ki je kot antijunak, brez populističnih manir, z mirnim nastopom in prodorno mislijo njihov svetovalec in vzor.
Tak Kučan torej kandidira za predsednika slovenske države. Takemu tudi opozicija ne more do živega. Zanj komunistična preteklost ni hipoteka, ker se ni umazal z nepremišljenimi dejanji, pač pa mu je celo prednost, kajti je eden redkih, ki je iz nje izšel v demokratični podobi.
Predstavljati Milana Kučana je težak posel in ne domišljam si, da sem ga predstavil res v pravi luči. Vendar človeka sodimo po dejanjih. Posebno takega človeka, ki z ničemer ne izstopa. Njegov govor je monoton, z rokami je negiben, mimika obraza vedno enaka, le sem in tja se pokaže v nakazani prikrosti ali humornosti. Skratka človek, ki ga je treba tenko poslušati in si o njem počasi ustvarjati svojo sodbo na osnovi primerjanj njegovih idej, dejanj in družbenih posledic.
Povzetek razgovora z Milanom Kučanom
Tovariš Kočan, Aatcri go Ai/i Aisfvcni efemenfi oA Vašem Je/o v CK ZKJ v Beogradu, da ste zače/r tako teme-f/ffo razmrš//a(f o prenov/ partije /n o odpiranju vrat sedanjim demokratičnim spremen! Aam 7
Že ko sem sodeloval v tedanji Krajgerjevi komisiji za jugoslovansko stabilizacijo in pozneje v predsedstvu partije sem spoznal, da partija ni pripravljena spregledati vzrokov krize, da se oprijema starih modelov in da je nesposobna presekati jalove razprave. Spoznal sem, da je izgubila
svoj vitalni ustroj in sposobnost za analizo procesov ter da se sama spreminja v generator krize. Vse bolj sem postajal prepričan, da je demokratizacija prvi pogoj za revitalizacijo partije in hkrati za spremembe v družbi.
Takrat je bilo rečeno, da se mora spremeniti družba, vendar se mi je zdelo, da se mora predvsem spremeniti partija kot oblast, da ne bo zavirala družbenih sprememb. Razmislek je bil bolj praktično-izkustvene kot ideološko-teo-retične narave.
Ka/ /aAAo iz Vašega sfa/išča poveste o voiitvaA v Sioveni/i in kako jiA ocenjujete/
Pričakovanja, ki so povezana s temi volitvami, so zelo velika, veliko stvari v zvezi z njimi je tudi nepoznanih, zato nosijo s seboj tudi precejšnjo skrb in negotovost. Mislim, da bodo volitve spremenile karakter slovenske in bodo imele velik vpliv tudi na karakter jugoslovanske družbe. Vplivale pa bodo tudi na položaj Slovenije v Evropi. Rad bi poudaril, da so te volitve rezultat procesa demokratizacije slovenske družbe, njene hoje od dogmatizma v demokracijo, od dogmatske Jugoslavije zdaj v Evropi približano Jugoslavijo. To gibanje pa ni samo rezultat Zveze komunistov Slovenije, sedaj stranke demokratične prenove, ampak sintetični rezultat vseh demokratičnih sil v Sloveniji, pri čemer pa je prizadevanje ZKS glede na to, da je bila na oblasti, vendarle odločilnega pomena. Do teh volitev je prišlo na osnovi prostovoljne odločitve ZKS-Stranke demokratične prenove. Ta odločitevn sicer nosi s seboj riziko izgube oblasti, toda že sama prostovoljna odločitev je za nas zmaga. To je tudi izraz odgovornosti ZKS do lastnega naroda.
Koku occn/u/cfc opozici/o, združeno v Demosu/
Politično združevanje strank v Demosu ni povsem razumno razložljivo s političnimi delitvami v zapadni Evropi, saj nikjer kot v Demosu niso združeni socialdemokrati in krščanski demokrati. To je razložljivo samo z dejstvom, da je njihov cilj, kot sami pravijo, zrušitev komunističnega režima. Po moji sodbi ni verjetno, da bi ta koalicija zdržala daljši čas tudi po volitvah.
3 kakšnim voiiinim uspe-Aom računa vaša stranka/
Kolikor je verjeti analizam javnega mnenja, med 15 in 20, ponekod lahko tudi do 25 procentov.
3 katerimi strankami Ai se vaša stranka poveza/a v koalicijo Z
To je še povsem odprto. Vsekakor s socialistično zvezo zaradi programske sorodnosti, zaradi nekaterih programskih točk z liberalno stranko in morda tudi z zelenimi in morda še s kom, ki bo ostal na prizorišču po razpadu volilnih koalicij, ko bo politična scena jasnejša.
Je koalicija s socialdemokrati izključena/
Z njimi še nismo sodelovali. Koalicija seveda ni odvisna samo od nas, temveč tudi od njih, ki pa doslej zavračajo kakršnokoli sodelovanje. Kot primer naj povem le, da celo niso hoteli sodelovati na srečanju vseh levih političnih strank v prostoru Alpe-Jadran, ki smo ga mi organizirali v Ljubljani.
Kako si po novem predstavljate vašo skrA za 3iovence zunaj meja 3ioveui/e/
Doslej je skrb Slovenije za Slovence po svetu in pripadnike slovenskega naroda v zamejstvu potekala preko bivše SZDL. Po novem se mora to področje prenesti na parlament in ustrezno institucionalizirati. Stranka demokratične prenove bo imela pri tem odslej nedvomno bolj proste roke. Naše izhodišče je, da moramo izhajati iz ustavnopravnih obveznosti Slovenije in držav, v katerih narodne skupnosti živijo, in mednarodnih pogodb, v Avstriji pa predvsem iz določil državne pogodbe. Pri tem je potrebno tesno sodelovanje z organiziranimi strukturami manjšine in hkrati s tistimi demokratičnimi organizacijami in strankami, ki so narodnim skupnostim naklonjene.
Za naše sodelovanje s koroškimi strankami bo odločilen njihov temeljni odnos do slovenske narodne skupnosti in od tega bo odvisna tudi stopnja Jjubezni" do koroških oblasti in strank. To je naše osnovno stališče, ne vem pa, če se bodo tega držale tudi nekatere druge stranke, ki že navezujejo sodelovanje tudi s tistimi strankami, ki Slovencem na Koroškem nikoli niso bile naklonjene.
Hoče Karel SmoIIe vendarle kandidirati?
Na tiskovni konferenci pretekli četrtek na Dunaju je Karei Smoile ponovi! svoje očitke na račun vodstva ZAL ter ponovno izjavii, da ne namerava več kandidirati za zeieni manjšinski mandat. To je - kot že zadnjič v Celovcu -utemeljil z nepripravljenostjo Zelenih, da bi upoštevali njegove predstave o avtonomiji manjšin v okviru ZAL.
Poleg Narodnega sveta je navedel vrsto manjšinskih organizacij, ki se zaradi tega ne bodo udeležile manjšinskega kongreša ZAL v nedeljo na Dunaju. Očitna je sistematičnost tega bojkota, kljub dejstvu, da bo Smolleju oz. KEL sledil le del tistih manjšinskih organizacij, ki je včlanjen v dunajski manjšinski informacijski center (IZOV), čigar predsednik je Karel Smoile. Hrvaško gradiščansko kulturno društvo na Dunaju, Hrvaški akademski klub, Hrvaško časnikarsko društvo ter tudi Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov (KUGA) so namreč v posebni tiskovni izjavi poudarili, da nedeljskega manjšinskega kongresa ZAL na Dunaju ne bodo bojkotirali ter da bodo aktivno sodelovali pri izbiri in izvolitvi manjšinskega kandidata Zelene alternative za avstrijski parlament!
Smoile je „bojkot" utemeljil s tem, da Zeleni niso sprejeli njegovega predloga o delegatskem sistemu za manjšinski kongres. Po tem predlogu bi bila udeležba samoumevno omogočena le določenemu številu manjšinskih organizacij - samoumevno s
Po!et v Dubrovnik
ob 15-ietnici SPD ..Valentin Polanšek" na Obirskem.
26. do 28. 10. 1990. cena 2500 šil., prijave na tel.: 04238/ 26102 (Marta Polanšek).
Kriza v
Haiderjevi
koaiicip?
Politični razgovor vodje koroških socialistov dr. Am-brozyja s šefom koroške ljudske stranke dr. Zernattom je povzročil krizo v Haiderjevi koaliciji z GVP. Oba predsednika strank sta se po zanesljivih informacijah pogovarjala o ustanovitvi resorja za družine pri deželni vladi ter o spremembah pri razdelitvi politične odgovornosti v različnih resorjih. Tako bi OVPs pomočjo socialistov spet hotela zasesti referat za kmetijstvo, ki ga sedaj vodi Haider, za protiuslugo pa hi OVP podprla zahtevo socialistov po ustanovitvi referata za družine. Haider je na ta razgovor reagiral nenavadno živčno in na ljudsko stranko začel izvajati hud pritisk.
tem v zvezi je kajpada tudi, da Smodejev reprezentativni" izbor v prvi vrsti upošteva njemu naklonjene koroške ter v manjšinski center včlanjene organizacije. Neorganiziranim članom manjšin pa bi bil dostop otežkočen, prav tako tudi nemško govorečim interesentom in soborcem za manjšinske pravice. Ker se je ZAL odločila za odprto obliko kongresa, Smoile za tem vidi naklep, da bi nemško govoreči lahko prevladovali na zborovanju.
Hkrati je manjšinski mandatar ZAL kritiziral, da je vodstvo stranke pokazalo premalo pripravljenosti za direktna pogajanja z njim. S tem v zvezi pa je presenetil z novim predlogom, na osnovi katerega je vendar spet pripravljen kandidirati. Predlog je baje sprožil vodja zelenega parlamentarnega kluba Andreas Wabl:
V volilnem okrožju „za-pad" naj bi kandidirala tako manjšinska kandidatka kakor tudi manjšinski kandidat. Odločitev med obema naj bi bila sprejeta po volji volilcev na osnovi prednostnih glasov (Vorzugsstimmen).
Smoile:	„Osebno nisem
več pripravljen kandidirati, vendar bi se za to odločil, ako bi me manjšinske organizacije ponovno naprosile..." Pogoji za to bi morali biti princip prednostnih glasov, popolna avtonomija manjšin oz. njihovih organizacij v Zeleni alternativi in končno tudi zagotovitev parlamentarnega sedeža Manfredu Srbu, dosedanjemu predstavniku telesno prizadetih.
Zvezni poslovodji ZAL Pius Strobl in Johannes Voggenhuber o tem predlogu v četrtek še nista bila obveščena. V posebnem pogovoru za ..Slovenski vestnik" sta dejala, da vodji zelenega kluba Wablu kajpada ni prepovedano podajati takih predlogov, vendar zamisel o prednostnih glasovih nima izgleda, da bo res upoštevana.
Voggenhuber:	„0 pred-
logu bomo zagotovo razpravljali, vendar se bo debata seveda ravnala po že obstoječih smernicah - sklepih zveznega vodstva in zveznega kongresa Zelenih. Ti pa so dokaj jasni: ZAL se ne pojmuje kot instrument manjšinskih organizacij in to tudi nikdar ne bo postala. Zvezni kongres manjšin bo izvolil manjšinskega kandidata ali kandidatko in tega bo potrdil zvezni kongres Zelenih in ga uvrstil na izgledno mesto v zapadnem volilnem okrožju."
Voggenhuber in Strobl sta v pogovoru tudi prvič odkrito in jasno zavzela stališče do Smollejevih očitkov in napadov. Slovenski mandatar po njuni oceni ni bil v stanju uresničevati ciljev politike Zelenih tudi ne konsekventne manjšinske politike.
L/puš /n B/bič med predsfa v/fv/jo kasete
Nova kaseta Gabriela Lipuša
Slovenski pesnik Tone Pavček je med pesmimi za otroke napisal tudi pesnitev Juri Muri v Afriki. Ta knjiga je bila že nekajkrat ponatisnjena. Naš mladi skladatelj in pevec Gabriel Lipuš pa je za Pavčkovega Jurija Murija napisal glasbo, ki jo je na kaseti izdala Mohorjeva založba.
Predstavitev kasete je bila minuli ponedeljek v Slomškovem domu v Celovcu. Za vse,
ki so bili navzoči, je bilo to enkratno doživetje. Avtor glasbe Gabriel Lipuš, igralec Polile Bibič in ostali izvajalci Sigi Kolter, Emanuel Tolma-jer, Giinter Lenart, Primus Sitter, Robert Lenart, Danica Uršič, Danica Kežar, Mira Grotschnig, Bojan Rakovec in otroška skupina z Radiš so domala vsi sodelovali pri predstavitvi. Tako smo dogodivščine Jurija Murija doživeli tako rekoč v živo.
Glasba je sveža in tehnično dovršeno posneta. Gabriel Lipuš je zložil čudovite glasbene interpretacije besedil, ki jih sam tudi poje, pripoveduje pa Polde Bibič. Lipuševa uglasbitev Pavčkovega Jurija Murija je novost v pravem smislu besede in povrh še na visoki umetniški ravni.
Kaseta stane 148 šilingov in bo razveselila mlade in starejše poslušalce. Kupiti jo je mogoče v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Pred premiero na Radisah
Prihodnjo nedeljo bo igralska skupina SPD „Radiše" prvič v slovenščini uprizorila igro tirolskega ljudskega dramatika Fe!ixa Mittererja „Domov", ki jo je prevedla Alenka Bole. Avtor se bo sam udeležil te slovenske premiere.
Mitterer v vseh svojih delih kruto razkriva naš „odnos do revežev, posebnežev, družbenih izobčencev, skratka manjšincev vseh vrst". Človeka prav hitro potisnemo na rob družbe, ne dovolimo mu uživati socialnih in duhovnih dobrin. Včasih zadostuje že drugačna frizura, drugačna obleka, drugačna nagnjenost ali drugačno mnenje. Še huje
pa je, če se temu pridruži še drugačna vera, polt ali drugačen jezik.
Mitterer je že v rani mladosti občutil krutost podeželskega življenja, ki ga danes tako radi idealiziramo. Majhen oglas v časopisu ga je tako vznemiril, da je napisal prvo delo, zvočno igro „Kein Platz fiir Idioten", v kateri opisuje gostilničarja, ki zapodi prizadetega vaščana iz gostilne, ker bi njegova navzočnost utegnila motiti turiste. Kolikokrat mora v poletnih mesecih prav iz istega razloga utihniti slovenska govorica tudi v slovenskih družinah ? Mitterer ne prizanaša ne posamezniku, ne družbi,
ne jeziku. Trdo, skoraj kruto razkriva vsakodnevno zlaganost in zahrbtnost tako imenovanih uglednih vaščanov, ki ne dovoljujejo niti napak niti občutkov, - vse je podrejeno ugledu. Temu pritisku klone sin; ostaja svetopisemska prispodoba o izgubljenem sinu. Vaška družba sinu brodolomcu ne prizanaša-ostaja na robu družbe, pa čeprav zaradi brezčutnosti in krutosti trpijo vsi.
Se tudi vi upate spoprijeti z družbeno kritiko Mittererja? - Torej se vidimo prihodnjo nedeljo ob 14.30 uri v kulturnem domu na Radišah.
F.W.
Odstranite Smoiieja!
Vsi koroški Siovenci dobro vemo, kakšno veliko nepopravljivo škodo nam je napravil Smoile, ko je v parlamentu soglasno s Haiderjevo FPČ glasoval za ločevalni zakon naših otrok. Hvala bogu, da bo sedaj šel (moral iti) Iz parlamenta ter da nam vsaj v parlamentu ne bo mogel več škodovati, saj vsi dobro vemo, da SmoIIe vsepovsod preveč vpije.
Žal pa moram ugotoviti, da bo odslej še bolj zagnano nadaljeval s svojo ločevalno in razdiralno politiko in da bo nas Slovence poskušal še bolj razdrobiti, zato naprošam vse poštene Slovence v KEL in drugih organizacijah, da ga odstranijo.
Kakor vem, se Smoile zavzema za slovenski parlament pod parolo vsak Slovenec en glas. To je Haiderjeva ideja. Celo Zematto in Ambrozy svarita pred to tragedijo.
če gospod Antonič piše, da je imel SmoIIe pooblastilo od NSKS, KEL, Krščanske kulturne zveze, bi ga rad opozoril - če sam tega ne ve -, da je to vse
eno in isto. Pri tem pa pozablja na strokovnjake univerze, rektorsko konferenco in mednarodno javnost.
Antoniča pa prosim, da ne hujska naše občinske odbornike, saj oni se dobro zavedajo, da jih volijo Slovenci različnega političnega prepričanja in da bodo čez leto, marca 1991 občinske volitve, na katerih bodo krvavo potrebovali vse glasove, ker v nasprotnem primeru se ob takem razdiranju bojim, da bo na občinskih volitvah neuspeh.
Če pa že štejemo Slovence, pa vzemimo za primer našo občino Borovlje, kjer je naš občinski odbornik in hkrati predsednik KSOO VValdhauser. Za enega občinskega odbornika potrebujemo preko 200 glasov (pri zadnjih volitvah je število znatno padlo). Pri tem bi rad poudaril, da je v Borovljah Smollejevih pristašev bore malo in da jih lahko na prste prešteješ.
O zaslugah pa bi rekel, da niso Smollejeve, ampak, če smo kaj dobili, so vseh nas. Le pomislite na ustavno tožbo, ki jo je dobila
TRtBUNA BRALCEV
družina Messner s pomočjo dr. Bruggerja, ostale stvari pa so bile zapisane v memorandumu, ki sta ga sklenili obe organizaciji.
Vsa Evropa se prebuja, ob tem pa nastaja ugodna situacija za manjšine. Izkoristimo jo. Le v skupnosti je moč (v Smollejevem razdiranju pa samo propad).
Kot nekdanji komunalni politik opozarjam občinske odbornike, naj se ne vmešavajo v politiko ZSO in NSKS, ampak naj imajo pred očmi lokalne občinske slovenske probleme, predvsem pa opozarjam predsednika KSOO mag. VValdhauserja, naj to opusti. Prejšnji predsednik, podžupan Fric Kumer, je bil v tem pogledu dosti previdnejši in dalekoglednejši.
Kot izkušen občinski mandatar natančno vem, kako občutljiv je naš volilni teren, ko gre za glasove v občinah, zato še enkrat pozivam k enotnosti!
Marko Wieser, Slovenji Plajberk P.S..* Mo/e p/smo bralca sem posredoval uredništvoma SV In nf.
Koroška
SLOVENSKI VESTNIK
Vzrok za odstop so bili zunan ji vplivi
Kot je znano, je Tomaž Ogris odstopi! z mesta predsednika Slovenske prosvetne zveze. Za glavni vzrok je v svoji izjavi navedel zunanje vplive na organizacijo. Mi pa smo Ogrisu ob tem,nenavadnem koraku zastavili nekaj vprašanj.
Vzrok/ za odstop so mora// A/// res /eA/m, nam /aAAo o /em poveste Aa/ več?
Odstop je seveda presenetljiva zadeva,ki zbuja začudenje, razburjenje, dvigne nekaj prahu. Vendar situacije ne mislim zlorabljati za to, da bi s komerkoli obračunaval, pripovedoval kake zgodbe. V svoji izjavi sem poleg zahtevnih poklicnih obremenitev navedel tudi druge vzroke, ki so me privedli do te odločitve. To so bili zunanji vplivi na ali zunanji posegi v kompetence izvoljenih organov SPZ. Izhajam iz tega, da je SPZ avtonomno telo, ki ima izvoljene organe, ki navsezadnje tudi odgovarjajo za to organizacijo. Jaz sem čutil težo te odgovornosti. Prav zaradi tega mi nekatere stvari niso bile všeč.
Tak dogodek je bila ukinitev Slovenskega znanstvenega inštituta. Ne bom se spuščal v podrobnosti, vendar postopek kot tak zame kot predstavnika SPZ ni bil sprejemljiv. SZ1 je bil ukinjen zato, da se je lahko ustanovil nov inštitut Alpe-Jadran, da pa je nosilec tega inštituta tudi SPZ, sem bil jaz kot predsednik te zveze o tej odločitvi obveščen šele potem, ko je bilo že sklenjeno. Moram reči, da je bila pri tem prekoračena določena meja.
Drugi primer je recimo sosvet. Vsak ve, da sem bil jaz zagovornik vstopa v sosvet že v času, ko sta osrednji politični organizaciji hodili po deželi in ljudem govorili o nesmislu vstopa vanj itd. Vendar, to seje zgodilo. Politiki zdaj mislijo drugače, vse to pa je treba sprejeti. V tem sosvetu ima vsaka organizacija svoje zastopnike kulture in jaz ZSO ne odrekam pravice, da sama odloča o tem, koga imenuje v sosvet. Menim pa, da bi bilo v smislu demokratičnega postopanja, če bi kulturno organizacijo vprašala, koga namerava imenovati v sosvet. Te možnosti pa SPZ ni imela.
A// n/ fa/n/A SPZ /ud/ v
SOSVf/M?
Tajnik je seveda stalno v določenih lojalnostnih konfliktih. Z dr. Jankom Malle-jem sva dobro sodelovala, čeprav nisva bila vedno enakih misli, vendar prav ta izziv, da sva morala svoje poglede tudi utemeljevati in predisku-tirati, je bil na mestu, ker sva ob tem oba rasla. Toda njegov lojalnostni konflikt je bil v tem, da je hkrati tudi član izvršnega odbora ZSO, in politika seveda vedno nagiba k
temu, da daje tudi določene smernice, da skuša politiko neke samostojne organizacije, kar SPZ dejansko je, usmerjati. Jaz Janku te vloge nekakor ne zavidam, ker se je dostikrat znašel med dvema mlinskima kamnoma, obema stranema je skušal biti lojalen in to ga je tudi stalo precej moči.
/n zaAa/ odstop tod/ /z poA/icn/A raz/ogov?
To je tista točka, ki vedno vzbuja vtis, da je kariera za Slovenca nekakšna pregreha. Jaz menim, naj ima tudi Slovence pravico do kariere. Jaz sem svojo ustvaril in tudi moje predsedovanje pri SPZ pri tem ni bila nobena ovira, nasprotno, tudi s tem sem si ustvaril določen profil, ki so ga opazili tudi v javnosti.
VeAa/er/ prav//o, da /ma/e ce/o /zg/ede za mesto pr/ deže/nem šo/sAem sveta.
Kakšni so izgledi, se ne ve. Tudi če bi se za to potegoval, verjetno se bom, pri odločanju najbrž ne bo ovira, da sodelujem pri slovenskih organizacijah. A politika ima svojo dinamiko in tudi ni preračunljiva, zato tu ne špekuliram, legitimno pa je, da se človek za tako mesto poteguje.
A// odstop ne A/ A// /aAAo tod/ drugačen, rec/mo na oAčnem zAorn SPZ?
To je bila tudi moja želja. Jaz sem v svoji organizaciji že pred pol leta, septembra meseca napovedal, da ne mislim več kandidirati za predsednika. Tedaj sem tudi zahteval, da mora biti konec marca občni zbor. Zaradi organizacijskih težav do tega ni prišlo, a o tem ne bi govoril, ker je za to tajnik bolj poklican, vsekakor pa se tudi meni ta želja ni izpolnila in te mučne situacije nisem hotel podaljševati v nedogled.
A// s/ v tem trenutku /aAAo prer/s/av//arno, da A/ A///spet A da/ predsedn/A SPZ a// n/en /onAc/onar, da Aoste vA//n-čen/ v naše An/tnrno ž/v//e-n/c?
Še naprej ostajam v upravnem odboru SPZ in če bo občni zbor zato, sem pripravljen biti odbornik SPZ tudi v prihodnjem obdobju, torej nameravam sodelovati tudi v bodoče. Sicer pa sem urednik Mladega roda, predsednik krajevnega prosvetnega društva na Radišah in tudi sicer na svoj način aktiven. Možnosti, da bi spet kandidiral za predsednika SPZ, nikakor ne izključujem. Vendar v tej situaciji tega nočem. Morda pa ho moj odstop tudi nova spodbuda, da se slovenske strukture začnejo reorganizirati.
6. april 1990
Umetniki pomagali prizadetim!
CELOVEC. - 320.000 šilingov je znašal izkupiček umetnostne dražbe, ki jo je priredila časopisna in gospodarska založba Eberhart v celovškem Domu umetnikov. Najvišjo ceno je dosegla Wal-kensteinerjeva študija „Let-he" (10.500 šilingov). Kot smo poročali že v napovedi, je bila dražba dobrodelna: izkupiček bodo namreč razdelili med dva doma prizadetih na Koroškem, tretji del pa je namenjena bolnici v Romuniji.
Čestitamo!
Magistra Marija Magdalena Zeichen, hčerka ravnatelja v pokoju Kristijana in Roze Zeichen s Kostanj nad Vrbo, bo danes na ekonomski fakulteti na Dunaju promovirana za doktorico ekonomskih in socialnih ved. Prisrčno ji čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
/Va sejmu „Prost/ čas 90" bo razstavi/eno velikansko jajce, v katerem je skrit avto. Kdor bo ugani/ tip avtomobila, bo sodelovat pr/ velikem žrebanju 22. jun/ja, ko bodo dragocen avtomobil izžrebali kot dobitek.
„Prosti čas 90" za vso družino!
Veselo v vigred
Letošnji v/gredni koncert SPD „Go/janci" v Kotmari vas/ je privabi/ predvsem domačine. Pod vodstvom prizadevnega dirigenta Jožka Packa so kotmiršk/ pevci (na slik/) pokaza/i, da se njihova kvaliteta iz /eta v /eto stopnjuje. Kot gosta sta nastopila kvintet /ž Tržiča in zbor zborovodske šo/e. Za razvedri/o je poskrbe/ otroški zbor „ Go/janci".
SMa; RuMz
CELOVEC. - Predvčerajšnjim so na sejemskem razstavišču v Celovcu že 14. odprli koroški dinamični spomladanski sejem „Prosti čas", ki se letos na vseh področjih posveča družini oz. aktivnemu in smiselnemu oblikovanju prostega časa. Na sejmu razstavlja več kot 350 razstavljalcev, razstavna površina pa znaša okrog 37.000 kvadratnih metrov.
Veliko zanimanja bo zagotovo zbujal „Koroški avtomobilski salon" z razstavo tako imenovanih oldtimerjev (najstarejši model bo Opel 816, letnik 1908, v vrednosti milijon šilingov) ter salon rablje-
nih avtomobilov. Na sporedu bo tudi veliko žrebanje, pri katerem bo glavni dobitek dragocen rabljeni avtomobil firme Fair Play. Vsak, kdor bo izpolnil polo, bo uvrščen v žrebanje 22. junija.
Sejem traja do vključno nedelje vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina za odrasle je 40, za mladino pa 30 šilingov.
!ŠČETE DELO?
MtGAtMAMO!
RUTAR
DOBRLAVAS BELJAK
CENTER
OBVESTILO
Vsem, ki želijo nasvete in informacije v kmečkih vprašanjih, sta osebno na razpolago zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Do-mej ali dipl. inž. Hanzi Miki.
Čas: vsak torek od 9. do 12. ure
Kraj: Blagovni oddelek Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, RosentalerstraBe 85, Celovec
Telefon: 0 463/262118
Z/VAM/ VMEDJL/GOHJE.'
od 19. do 22.4.: 1 x polpenzion v hotelu
2x prenočitev v Medžugorju privat 1.450 šil. od 1. do 3.6.:	ix vožnja ponoči
1 x nočitev v Medžugorju privat.990 šil.
OTOK MA!NAUVŠV!C!
od 10. do 13.6.: 4 dni, 3x polpenzion .1.980 šil.
Vaš partner za transport /n for/zem
re C4236/22 79 0	DOB/TLA MS
	Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek 6.4. 18.00		Pri Joklnu v Celovcu	OTVORITEV RAZSTAVE Simona Veratschniga - razstavo bo odprl podžupan Kurt Peterle	Kulturno društvo Pri Jokinu
Petek 6.4. 20.00		srednja dvorana Doma glasbe, Celovec	JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNIC) USTANOVITVE MePZ ..JAKOB PETELIN-GALLUS"	
Sobota 7.4. 20.00		farna cerkev v Šentprimoiu	KONCERT MEDNARODNO PRIZNANEGA ZBORA „VOCAL FORUM" IZ GRADCA; Dirigent: Franc Herzog	SPD „Danica", farni svet šentprimož
Sobota 7.4. od 9.-16.00		Otroški vrtec Škofiče	DAN ODPRTIH VRAT z velikonočnim	otroški vrtec
Sobota 7.4. 20.00		farna dvorana v Šentjakobu	VOLPONE, komedija (Stefan Zweig) - gostuje: Siovensko ljudsko gledališče Celje	SPZ.SPD.Rož"
Nedelja 8.4. 14.30		farna dvorana v Šentjakobu	DALEČ OD DVORCA (H. Ch. Andersen) gledališka predstava za otroke gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Ceije	SPZ,SPD„Rož"
Nedelja 8.4. 14.30		kulturni dom na Radišah	PREMIERA IGRE „DOMOV" (Feliks Mitterer) režija: Nužej Wieser nastopa igralska skupina SPD „Radiše"	SPDRadiče"
Sobota 14.4. 21.00			VELIKONOČNA BAKLADA NA RADIŠAH - zbrati se bomo pri Žnidarju (Lampich)er) na Radišah	SPD ..Radiše"
Nedelja 15.4. 20.00		pri Šoštarju v Globasnici	VELIKONOČNI KONCERT IN PLES igra: ansambe! ..Spomin" iz Slovenije	Globaški časopis
Torek 17.4. 14.00		Slomškov dom v Celovcu	SREČANJE SLOVENSKE KOROŠKE VISOKOŠOLSKE MLADINE predava: Prof. dr. Aiojz Rebuia ..Moja študentska teta". Natoga slovenskih koroških študentov v kulturno-potitičnem iivijenju. Pogovor z gostom. Načrt za nadaljnjo skupno delo slovenskih koroških študentov. Vabijo: Daniel Sturm, Miro Poizer, Angelika Mtinar, Mario Podrečnik in Aibert Smrečnik	
Petek 20.4. 15.00		Dom prosvete v Tinjah	BIOLOŠK! STRES predava: Ivana šatamun	Sodalitas
Sobota 21.4. 20.00		Gostilna Trki Sele-Borovnica	V1GREDN! KONCERT Nastopa: Ansambe! Lojzeta Staka	Alpski klub Obir
Nedelja 22.4. 14.30		Neue Burg v Velikovcu	SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV	KKZ.SPD nastopajo: otroške in miadinske skupine iz	..Lipa" Podjune in Celovca V nedeljo. 29. aprila 1990, ob 14.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu. Nastopajo: otroške in mladinske skupine z Gur, iz Roža in Celovca.	
Torek 24.4. 18.00		Kiub KDZ Domgasse 19, 3. nadstropje Celovec	SREČANJE SLOVENSKIH ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV	
				
	RAZSTAVE			i
				
Slovenj Gradec - Galerija likovnih umetnosti - Razstava ob 130-letnici rojstva Huga VVolfa, do 5. junija 1990, vsak dan od 9. do 18. ure.				
Rešitev prejšnje križanke
C/r<	I	F -r	F	J	P		(2	J?
/	F 7*	O	7"/	F	O O	4-	LčT	c
<-<r		Fz	O	4- P	r	AZ	o	
lo	O o	o	F ^	-4	3 4	O	/K d?	
F*			7"	O O	A7	4-F	1A	
P	J7*	O	,+ F	-4	ŽM	A/	O o	ol
AM	O		F		O			3-4
		7"	O O	<7	M	O	F/	F
7*<r		F4	o			c<7	c.	/L?
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 4.4.1990
dobite (šii.) piačate (šii.)
za 1 ameriški dotar	$	11,75	12,35
za 1 angieški funt	2	19,15	20,15
za 100 franc, frankov	f	205,00	215,00
za 100 itai. tir	Lit	0,93	0,98
za 100 dinarjev	DiN	97,00	113,00
za 100 švic. frankov	sfr	782,50	806,50
za 100 hoiand. guidnov	Hfl	616,50	634,50
za 100 nemških mark	DM	693,70	711,70
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
Nadstrankarski časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktinn: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost )ista/B!att)inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
izdajatelj in zatoinik/Herausgeber und Verleger: Zveza
vec/Klagenfurt. telefon 0463/51430(), teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS. Olonarjeva 8. 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/3! 1123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
nobene šestice
6 petič z dodatno štev........ 675.613,-
350 petič ..................... 17.372,-
17.191 štiric .....................417,-
312.553 trojk ......................32,-
4 dvanajstice 101 enajstica 1.318 desetic 2 jokerja ...
... 679.608,-
.... 13.457,-
.....1.031,-
.. 4.326.603 -nobene stave
Burgenlandisch-Kroatischer Kultur-verein in VVien,
Kroatischer Akademi-kerklub, Kroatischer Presseverein, Komitee fur die Rechte der Burgenlandischen Kroaten, KUGA
Beč/Wien,2.4.1990
Gemeinsame
Presseaussendung
Die slowenische Karnt-ner VVochenzeitung „Naš tednik" schreibt in ihrer Ausgabe vom 30. 3. 1990 folgendes:	..Kroaten,
Tschechen, Ungarn und die KEL werden nicht am Minderheitenkongress teilnehmen..."
Die obengenannten Or-ganisationen der Burgenlandischen Kroaten teilen mit, daB diese Aussageje-diglicher Grundlage ent-behrt, eine Unvvahrheit ist, und daB sie keine derarti-gen Beschlusse gefaBt ha-ben. Sie verwehren sich gegen diese falsche Be-richterstattung.
Die obengenannten Or-ganisationen der Burgenlandischen Kroaten wer-den den Minderheitenkongress keinesfalls boykot-tieren, sondern sich am demokratischen Kandida-tenfindungsprozess betei-ligen.
TR!BUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CEEOVEc
Kaj pa smtse! za humor?
Prebral sem gloso, ki jo je 1. marca objavil gospod Heinz Stritzl v ..Kleine Zeitung" in v kateri posveča pozornost moji humoreski Kronanje pri Gospe sveti, objavljeni v ..Delu" nekaj dni predtem. Četudi imam vtis, da gospod Heinz Stritzl dovolj natančno spremlja jugoslovanske in slovenske časopise in razmere, se mi le zdi, daje prezrl, da jo moja humorska replika na ustanovitev Stranke srbske narodne obnove v Stari Pazovi, kjer je pisatelj Vuk Draškovič propagiral in napovedoval povsem abotne politične velikosrbske ideje, od katerih seje distancirala tudi srbska (in Miloševiče-va) javnost. Ker zahteva ..ukini-tev" nekaterih narodov in spremembe srbskih meja znotraj Jugoslavije, je njegov nastop kajpada aboten in absurden za Evropo 2. tisočletja.
Moja humoristična replika je hotela pokazati, kako absurdna bi bila na primer Stranka slovenske narodne obnove, če bi jo pač
kdo ustanavljal in ob tem zastopal podobne nacionalne interese. kot jih Vuk Draškovič za Srbe. V tem primeru bi bila njegovim načrtom adekvatna na primer zahteva, naj bo prihodnji slovenski predsednik (Demšar? Pučnik? Kučan? Kramberger?...) kronan za Gosposvetskem polju, kjer je mogoče najti še vojvodski prestol... Za vsakega pametnega Slovenca, Avstrijca ali drugega Evropejca je taka ideja gotovo abotna, povsem iracionalna in gotovo neuresničljiva... Nihče v Sloveniji gotovo nima nobene podobne fiksne ideje... Zato je taki ideji, sem mislil, prostor edino v humorski.
Z omenjanjem te ideje sem poskusi) ironizirati velikosrbske norosti Vuka Draškoviča... Pripravljen sem sprejeti mnenje gospoda Stritzta, da ni vsaka tema primerna za humoresko, po njegovem vsaj nacionalna tematika o narodnih manjšinah v prostoru Alpe Jadrane.
Kljub temu pa pisatelj v meni šepeta, da za pisatelja (četudi samo humorista) ni tabu teme, da ni nobene ..svetinje", iz katere se ne sme ponorčevati, da ni nič prepovedanega in cenzuriranega... Uspeh ali neuspeh svoje humoreske pač lahko pripiše samo samemu sebi. Moja očitno ni bila dovolj duhovita, da bi bilo vsakemu bralcu (tudi Neslovencu) jasno, da gre za norčevanje, absurd, kritiko raznih nacionalnih in nacionalističnih pretenzij.
Gotovo pa se smem vprašati tudi o smislu za humor avtorja replike oziroma glose. V vsem videti nekak strah pred Slovenci in Jugoslovani v tako trdni državi, kot je Avstrija, je morda lahko tudi predmet kake naslednje humoreske. Slovenci, ki smo že zaradi preteklosti in majhnosti dovolj zafrustriran narod, radi samokritično priznamo, da nimamo pravega smisla za humor. Očitno pa ga nimajo na pretek niti naši sosedje. Gotovo pa sem prepričan, da bi nihče ne vzel zares, če bi na primer gospod Heinz Stritzl v kaki humoreski zapisal, da bo jutri v Ljubljani kak cesar Avstro-Ogr-ske sprejel krono... Svojim rojakom večkrat rečem, če ne bomo imeli smisla za humor, bomo zelo zadrti in nemogoči... Skratka, vse je bila le šala na račun Vuka Draškoviča in delati iz tega ..resno zadevo" je kar malo smešno.
Tone Partljič
Slovensko prosvetno društvo *Roi* * Slovenska prosvetna zveza
VOLPONE
KOMEDIJA - (Stefan Zweig)
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE
Daleč od dvorca
(H. Ch. Andersen)
N. 4. '90, /4'"
Farna ^varana p <ŠeM%/a%a%?M
Gostuje: Slovensko tjudsko gledališče Celje
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05	Sinha Moča; 10.30 Skrivnost srca; 14.25 Tarzan v nevarnosti;
15.30	Otroški spored; 18.00 Mi;
18.30	Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Akti XY -nerešeni; 21.20 Pravnik Kreuzberg;
22.05	Pogledi s strani; 22.45 Dvoboj v Mehiki; 0.10 Aktualno; Akti XY -nerešeni; 1.10 Poročila.
9.05 Sinha Moča; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.20 Amphitryon; 16.00 Spored za otroke; 18.00 Panoptikum; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Stavim, da...; 22.05 Umazani triki; 23.35 Aktualno; 23.40 Davin in Bathseba; 1.30 Poročila; 1.35 Exlibris.
9.05 Avstrija II; 10.40 Obzornik; 11.00 Tiskovna ura; 14.00 Merlin in Mim - čarovnica in čar; 15.35 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Jaz o sebi, Mihale Hel-tau; 21.20 Jonny se postavlja; 23.15 Aktualno; 23.20 Šport; 0.50 Poročila.
14.55 Leksikon umetnikov; 15.00 šport; 16.45 Hotel; 17.30 Shajališče pri živinozdravniku; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Ko-, roška danes; 19.30 Čas v sliki; Kulturni žurnal; 20.15 Diskretna druščina; 21.20 Za ljubitelje filma; 21.50 Novo v kabaretu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 M. P. Flyngov cirkus; 23.25 Komisarka; Poročila.
13.55 Leksikon umetnikov; 14.00 Šport; 15.15 Vaša glasbena želja;
17.00	Draga družina; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v slik);
20.00	Kulturni žurnal; 20.15Trije bratje; 22.05 Športna reportaža; 22.35 Neposredno v soboto: 0.05 The best of Neil Diamond; 1.05 Poročila; 1.10 Exlibris.
9.05 Kulturni obzornik; 1.30 Ljubite klasiko?; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športne popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Sherlock Holmes; 22.00 Zapeljivi šarm denarja; 23.40 Miami vice.
9.05 Spored za otroke: Narodni parki; Nedelja na vasi; 43 let pozneje; Bluebell; 15.55 Žarišče; 16.45 Mozaik; 18.00 Spored za otroke: Kuku; Poltrona express; Noro, norejše, norišnica; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Volitve '90; 21.05 Tajne službe; 22.00 Dnevnik; 22.20 Smileyjevi ljudje; 0.10 Slamnati psi; Videostrani.
9.00	Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; Šola za pravljice; Ciciban, dober dan; Miti in legende; Ovčar Hobo; 14.35 Rock kompas; 15.20 Mladinski film; 16.30 Dnevnik; 16.45 Spored za otroke;
19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik; 22.25 Lepi upi; 23.15 Lepa si, Jeanne; Videostrani.
8.50	Otroška matineja: Živ žav; Poltrona express; Noro, norejše, norišnica; 11.00 Alo, alo; 11.30 Domači ansambli; 13.00 Danes volimo;
14.50	Kolo sreče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Henri, kanadski film; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Balkan express; 21.00 Zdravo; 22.20 Dnevnik; 22.50 Sova Hunter; 23.35 Lov na zeleni diamant.
Trije bratje — ita!ijanski fi!m
Sobota, 7. 4. 1990, TV A2, 20.15 - Fitm obravnava situacijo treh bratov, ki se ob smrti njihove matere spet srečajo. Rafaelo, Nicolo in Rocco se tako spet znajdejo v svojem rojstnem kraju, kjer so preživeli svoje otroštvo. Med brati, ki se dolga leta niso videli, se vname prepir o moderni Italiji; v resnici hočejo s tem zatreti bolečino ob izgubi matere. Njihov oče Donato, ki je pravcati simbol minule Italije, katere enotnost cerkve in družine izvira iz tradicije konservativnosti, v svoji žalosti presega samega sebe. Film je zrežiral Francesco Rodi.
Spet detektivska pustolovščina
9.05 Sinha Moča; 10.30 Pravnik Kreuzberg; 14.10 Pogumni nogometaši; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Poklicani; 23.50 Miami vice; 0.35 Aktualno.
16.25 Leksikon umetnikov; 16.30 Na iskanju popolnosti; 17.00 Zadnja postaja, hiša kopanja; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Paradies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.25 ..Teleskop" Kokain; 23.10 Nočni studio.
9.05 Sinha Moča; 10.30 El Hakim; 13.55 Savoy hote!217; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 ..Univer-zum" - med ognjem in vodo; 21.07 Če bi to sosedi vedeli; 21.55 Pogledi s strani; 22.05 Invazija z Marsa; 23.35 Miami vice; 0.20 Aktualno.
16.25 Leksikon umetnikov; 16.30 Iskanje popolnosti: 17.00 Živali kot življenjski umetniki; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Da ali ne; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 čas v sliki; 22.25 Kiub2; Poročila.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Trije bratje; 13.30 Medvedji košarkarji, 13.50 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbogen; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme: 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Guldenburgovih; 21.00 Pogledi s strani; 21.10 Vabljiva skušnjava; Aktualno; 23.30 Poslednja igra; 1.05 Poročila.
16.25 Leksikon umetnikov; 16.30 Iskanje popolnosti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Časvsliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Usodno poželenje; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Pom-nenje; 0.20 Aktualno.
9.05 Spored za otroke: Baš Čelik; Utrip; Zrcalo tedna; 15.40 Sova Hunter; 16.30 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček; Miti in legende; Trije bratje in divje hruške; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Stav-kovaz; 21.25 Kako smo volili?; 22.00 Dnevnik; 23.20 Sova Hunter; Videostrani.
9.05	Spored za otroke; Zgodbe iz školjke; Šolska tv; 10.30 Mozaik; Nemščina; 11.00 Sedma steza; 11.15 Osmi dan; 15.35 Sova Hunter; 16.50 Mozaik; 17.50 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Pogledi; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; Vreme;
20.05	Zapeljivec; 21.00 Nashville v oknu; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova Hunter; Videostrani.
9.05	Spored za otroke: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; Stavkokaz; Zapeljivec; 15.00 Videostrani; 15.10 Žarišče; 15.40 Sova Hunter; 16.45 Mozaik; 18.25 Spored za otroke:
. Steklenička črnila; Pisma iz tv klobuka; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Obsedno stanje; 22.05 Dnevnik; 23.00 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka; Videostrani.
Nedelja, 8. 4. 1990,
TV A2,20.15-Tokrat je na vrsti klasična detektivka, v kateri popularni Sherlock Holmes razvozlava kriminalno dejanje. Največji Holmesov sovražnik, profesor Moriarty, spretnega detektiva zvabi v New York, da bi v miru ukradel toliko zlata, da bi to povzročilo mednarodno monetarno krizo. V glavnih vlogah nastopajo Roger Moore,
Patrik MacNee in Char-lette Rampling.
Dosežek kanadskega fitma
Nedelja, 8. 4. 1990, TV LJ1, 16.45 - Naslov kanadskega barvnega filma je Henri, ki ga je posnel znani filmski ustvarjalec Francois Labonte. V svojem filmu se loteva problemov odraščanja na izredno prefinjen način in to v sicer neobičajni zgodbi, ki pa mu je omogočila, da je prikazal odnose v družini, predvsem odnose med očetom in sinom, v še posebej izostreni luči. Henrijeva družina živi v senci nesrečne materine smrti. Henri je bil priča nesreči; morda bi lahko kaj urenil, lahko bi se nesreča končala drugače kot se je, in senca te možnosti je kot mora, ki jo preživljata oče in sin Henri, v veliki meri pa tudi mlajša sestra.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00
Petek, 6.4.
Janez Vetrinjski - prvi koroški zgodovinar (I. Virnik)
Sobota, 7.4.
Od pesmi do pesmi -od srca do srca (M. Hartmann)
Nedelja, 8.4. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (dr.
D. Klemenčič) 18.10-18.30:
Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 9.4.
Od posta do velike noči - ljudski običaji
Torek, 10.4.
Partnerski magazin
Sreda, 11.4.
Glasbena sreda Večerna 21-22:
Zvočno pismo Zborovska glasba (MePZ „J. Petelin-Gallus" 30 let)
Četrtek, 12.4.
Rož-Podjuna-Zilja
Janez Vetrinjski -prvi koroški zgodovinar
Petek, 6. 4.1990: Najpomembnejši opat v zgodovini vetrinjskega cistercijanskega samostana je bil nedvomno Janez II., mnogi zgodovinarji in literati pa ga označujejo tudi kot Ivana. V avstrijskih, slovenskih in tudi elitnih evropskih zgodovinskih krogih velja za prvega koroškega in siceršnjega največjega zgodovinarja svoje dobe. Rodil se je okrog leta 1270 na Lotrinškem. Opat v Vetrinju je postal na začetku 14. stoletja. Opat Janez Vetrinjski je eden od prvih avtorjev, ki nam je zapustil natančen opis obreda ustoličenja karantanskih knezov. Rokopis za spominsko oddajo o Janezu Vetrinjskemu je pripravil Ivan Virnik.
Značiinosti življenja Avstraiije
dan, IforosAa "
Spored za 8.4.1990, TV A2, ob 13.00 uri
*	Velikonočne impresije
*	Kontaktna leča
*	Tomaž Ogris, predsednik Slovenske prosvetne zveze je odstopil W Izobraževalni jezik - materin jezik
*	Slikarski svet Stanka Sadjaka W Srečanje skavtov v Celovcu
*	Velikonočna kuhinja W Video: Trio Rož
Torek, 10. 4. 1990, TV Al, 20.15 - V glavnem večernem sporedu bomo gledali tretjo (in zadnjo) oddajo Avstralska divjina, ki jo prikazujejo v okviru poljudno znanstvenih oddaj „Univerzum". Podnaslov je Med ognjem in vodo. Videli bomo tropsko področje severne Avstralije, ki je zaradi vsakoletnih monsumskih deževij najrodovitnejši predel tega kontinenta. Le v času suše je boj za preživetje hud. V filmu ne bomo videli le življenja živali in rastlin s tega področja Avstralije, marveč tudi, kako tam živijo staroselci.


A A#
w
Z
2% ^ '
FREIER VVIRTSCHAFTSVERBAND KARNTEN
Košarkarski prvaki
Štefan in Marjan Sienčnik, Danijei Gregorič, Marjan Kargl, Andrej in Desko Deskoski, Branko Hudi, Marko Žerjal, David Fera, Sam Hodjatol, Štefan Hribar in Jernej Čelik - to so koroški šolski prvaki v košarki. V finalnem kolu so ti dijaki slovenske gimnazije namreč ugnali tudi lanskega prvaka iz Radentheina in beljaško šolo v Šmartinu ter tako osvojili naslov.
Kot koroški šolski prvaki pa bodo Koroško zastopali tudi na avstrijskem šolskem
prvenstvu, ki bo od 9. do 12. maja v Hartbergu. Do tega tekmovanja pa nameravajo gimnazijci pod vodstvom prof. Antona Malleja in ob pomoči Boga Kavčiča in Bojana Suvorova dvakrat tedensko trenirati (v velikonočnih počitnicah pa oditi na tridnevne skupne priprave), povrhu pa bo šolsko moštvo nastopalo tudi v klubskem prvenstvu. V njem je našim dijakom namreč uspela kvalifikacija za zgornji play-off (v katerem so edina neklubska ekipa), v prvi tekmi pa so podlegli Bau/Eggerju s 36:49.
Koroški prvak/; košarkar// s/ovenske g/mnaz/)e. s///<a. Mo/tar
Šentjanščani osvojiM tri naslove
Tekmovalci ŠD Šentjanž so blesteli tudi na koroškem prvenstvu ASKO v alpskem smučanju. Nič kaj nepričakovan ni bil naslov Danijela Užnika, toda v Innerkremsu je tudi Dominik Kropivnik z drugim mestom dosegel svoj letos najboljši rezultat. Pravtako sta postali ASKO-prvakinji Eva Mo-schitz (deklice) in Klavdija Kropivnik (ženske), Birgit Filipič in Karin Kruschitz pa sta pri šolarkah osvojili srebro in bron. Šentjanščanom je nekoliko spodletelo le na tekmi za koroški pokal na Mokrijah, Danijel Užnik pa je kljub veliki napaki še postal Dom//i/kKrop/vn/k	drugi.
TERMIN!
NOGOMET
Sobota, 7. 4. 1990: ATUS Borovlje - Irschen (16.30), Brnca - Landskron (16.30), Dobrla vas - Ruda (17), Železna Kapla - Galicija (16), Velikovec - Globasnica (16).
Nedelja, 8. 4.1990: Klopinj - SAK (16.15), Pliberk -Šentvid (10.30), ASV Celovec- Bilčovs (10.15), Sele-Sinča vas (16), Šentpavel -Šmihel (16), Metlova - Po-krče (15.30), Šentandraž -Žitara vas (16).
Evropski nogomet
Tekmovanja za evropske nogometne pokate se bližajo finalnim tekmam. V polfinalu so namreč že odigrali prve tekme, pri čemer je najbolj presenetil bukareštanski Dinamo, ki je na tujem podlegel Anderlechtu le z 0:1, medtem ko je Genova po pričakovanju dosegla v Monaku remi (2:2).
V pokalu pa je Bayern Munchen le po nesreči izgubil v Milanu z 0:1, medtem ko je Benfica iz Lizbone v Marseillu skoraj uspela (1:2). Dvoboj italijanskih in zahod-nonemških ekip v pokalu UEFA pa je še odprt.
SLOVENSKJ
VESTMK
ŠPORTA
Zlati MiHonig
Kar dvakrat zlato za avstrijsko mladinsko skakalno ekipo na svetovnem prvenstvu v Štrbskem Plesu:	po
uspehu Heinza Kuttina v konkurenci posameznikov je bila avstrijska ekipa najboljša tudi v moštveni konkurenci.
S tem ekipnim uspehom pa je bilo potrjeno tudi izredno dobro delo trenerja zahomških skakalcev Franca Wiege-leja. V avstrijski ekipi, ki je osvojila zlato kolajno z rekordno prednostjo 31 točk pred Finsko in Jugoslavijo, je namreč tekmoval tudi Herwig Millonig, ki je prav v zadnjem času postajal vse boljši. Millonig, ki v konkurenci posameznikov ni mogel sodelovati, je namreč bistveno pripomogel k temu uspehu. Poleg njega so za zmagovito avstrijsko ekipo skakali še Heinz Kuttin, Wer-ner Rathmayr in Alex-ander Pointner.
SLOVENSKI
VESTMK
tiir unsere deutschsprachigen Leser/innen
S!owenien wah!t Sonntag neues Partament und neuen Prasidenten
HEUTE !M
Die Seite
!n Slowenien finden am kommenden Sonntag, dem 8. April direkte Mehrparteien-wahlen ins Parlament sowie Prasidentschaftswahlen statt. Die Wah!er - es sind etwa 1,5 Millionen - werden bei den Parlamentswah!en unter mehreren Kandidaten die Delegierten fiir die Kammern der assoziierten Arbeit und die Kammer der Gemeinden in der Versammlung der Republik nach dem Mehrheits-prinzip, sowie die Delegierten in die gesellschaftspoliti-sche Versammlung nach dem Proportionalwahlsystem wahlen.
Der Weg den ersten demo-kratischen Wah!en nach 1938 wurde in Slowenien durch die Anderungen der sloweni-schen Verfassung gebahnt, die vom Parlament der Republik Slowenien am 27. September beschlossen und ver-ktindet wurde. Die Zeit fiir die Ausarbeitung der neuen Wahlgesetzgebung war sehr knapp, vom Parlament der Republik wurde deshalb eine besondere Arbeitsgruppe ge-bildet, die aus Vertretern al-ler drei Kammern und Vertretern der Offentlichkeit be-stand. Von dieser Arbeitsgruppe wurden in Rekordzeit fiinf Gesetze ausgearbeitet: tiber die Wahlen ins Parla-
ment, liber die Wahl und den Abruf des Prasidenten und der Mitglieder des Prasi-diums der Republik Slowe-nien, iiber Wahlbezirke, Ab-anderungen und Erganzun-gen des Gesetzes iiber die Wahlerevidenz und das Gesetz iiber politische Ver-einigungen. Diese Gesetze wurden vom Parlament Slo-weniens Ende Dezember ver-abschiedet, so daB der Prasi-dent der Republikversamm-lung Miran Potrč, am 8. Januar 1990 die allgemeinen Wah-len ausschreiben konnte.
Die Kandidaten fiir die Kammern der assoziierten Arbeit wurden in Wahlver-sammlungen aufgestellt, die in Arbeitsorganisationen bzw. Firmen stattfanden;
Die zweite Art der Aufstel-lung von Kandidaten erfolgte nach der neuen Wah!gesetz-gebung in Zustiindigkeit von politischen Organisationen bzw. Parteien. Diese konnten die Kandidaten fiir das Priisi-dium der Republik, fiir die gesellschaftlichpolitische Kammer und die Gemeinde-kammer der Republik selb-standig aufstellen. Jede Par-tei mit wenigstens 5.000 Mit-gliedern konnte auch Kandidaten fiir den Prasidenten der Republik Slowenien aufstellen, mit wenigstens 2.500
Mitgliedern Kandidaten fiir die Prasidiumsmitglieder, Kandidaten fiir diese Funk-tionen konnten jedoch auch von einer Koalition aufge-stellt werden - konkret in der „Vereinten Opposition DEMOS", die aus den Parteien SDZ - Slowenischer demo-kratischer Verband, SDZS -Sozialdemokratischer Verband Sloweniens, SKZ - Slo-wenischer Bauernverband und die Griinen Sloweniens besteht.
Vom Bund der Kommuni-sten S!oweniens - Partei der demokratischen Erneuerung wurde der populare ehemali-ge KP-Chef Milan Kučan fiir das Prasidentenamt kandi-diert. DEMOS priisentiert den Wahlern als Prasident-schaftskandidaten den Vor-sitzenden der Sozialdemo-kratischen Partei Dr. Jože Pučnik, die Liberalen den parteilosen Arzt Dr. Marko Demšar. Als vierter Prasi-dentschaftskandidat schaffte der „Mann aus dem Volk" und Wohltater Ivan Kramberger die notwendigen 5000 U nterstiitzungserklarungen fiir eine Prasidentschaftskan-didatur.
Nach den letzten Mei-nungsumfragcn diirfte keiner der vier Kandidaten die abso-lute Mehrheit erringen (Kučan 45%, Pučnik 22%, Kramberger 10% und Demšar 10%), sodaB es am 22. April zu einer Stichwahl zwischcn Kučan und Pučnik kommen diirfte. Fiir diesen Fali haben die Liberalen (Demšar) cinen Boykott der Wahlen durch ihre Wiih!er angekiindigt.
Oberaus brisant diirften die Wah!en in die gesell-schaftspolitische Kammer
des Parlaments der Republik Slowenien verlaufen, die nach dem Proportionalsy-stem stattfinden. Fur diese Kammer kandidieren nicht weniger als 17 Parteien, wo-bei der DEMOS-Block nach den bisherigen Umfragen knapp iiber der Absoluten liegt. Hoch im Kurs sind iiberraschenderweise die Griinen (DEMOS) und auf der anderen Seite der Bund der Kommunisten Slowe-niens - Partei der demokratischen Erneuerung mit 31 bzw. 25 Prozent der Stim-men. Hohe Werte haben fer-ner die Sozialdemokraten, die Bauernpartei, die Dcmo-kratische Partei, die Liberalen (alle um 15-20%), sowie die Christdemokraten und die Partei der Gewerbetrei-benden (10-15%), weit hinter den Erwartungen - fast ein Drittel der Wahler hat sich al-lerdings noch nicht entschie-den - liegen die Sozialisten mit lediglich 4-6 Prozent der Stimmen.
Am 8. April werden somit in Slowenien neben dem Prasidenten des Prasidiums der Republik auch die Prasidiumsmitglieder (fiir 4 Pliitze kandidieren 12 Kandidaten verschiedener Parteien und der „Vereintcn Opposition DEMOS") und die Abgeord-neten der gesellschaftlichpo-litischcn Kammer und der Gemeindekammerder Republik gewah!t. Mitte April, am 12., werden in den Arbeitsorganisationen bzw. Unterneh-men die Delegierten fiir die Kammer der assoziierten Ar-hcit gewahlt. Neu in der Wahlgesetzgehung ist die Be-stimmung, daB auch Ausliin-der, die ihr Kapital in slowe-
nischen Firmen angelegt haben, fiir diese Wahl wahlbe-rechtigt sind. Im letzten Aprildrittel, am 22. werden die Wahlen fiir die Kammern der Gemeindeversammlun-gen stattfinden und - wenn beim ersten Wahlgang am 8. April die Wahlergebnisse keine notwendige Mehrheit bringen sollten, auch der zweite Wahlgang fiir den Prasidenten des Prasidiums der Republik und die Delegierten fiir die Gemeindekammer der Versammlung der Republik.
Die italienische und die un-garische Minderheit haben bei diesem Wahlen das ver-fassungsmaBig und gesetzlich verbiirgte Recht, allen Wahl-verfahren gleichberechtigt teilzunehmen.
Am 8. Aprii 1990 Minderneiten-kongreO der GAL
Der MinderheitenkongreB der Griinen-Alternative Gsterreichs, bei dem die Ver-treter der in Osterreich lc-benden Volksgruppen und anderen Minderheiten den Minderheitenkandidaten der Griinen fiir die Nationalrats-wahl 1990 nominieren wer-den, findet am Sonntag, dem 8. April 1990 in Wien, Schuh-meierplatz 17-18, Albert-Se-ver-Saal statt. Aussichts-reichste Kandidatinen fiir den Nationalratssitz sind die beiden hurgcnlandischen Kroatinnen Mag. Terezija Stoisits und Mag. Marija Grandits. Wic berichtet, wird der Kiirntner Slowene Karel Smolič nicht kandidieren.