DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo }e ▼ Mariboru, Raška cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Hirava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadrožni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para, Da-belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din, V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 88.	Sobota 3. novembra 1928.	Leto III.
Zbližujejo se.
Belgrajska in zagrebška bufžua-zija, ki se je navidez borila na nož, je pričela kazati na obeh straneh svoje sramežljivo patrijotsko srce. Na obeh straneh molijo »mea cul-Pa«, češ, da je prepir za oblast, v katerega je vrgel umor v narodni skupščini eksplozijsko patirono, mnogo škodoval državi na ugledu doma in zunaj ter razvoju v državi v obče. To priznavata po ovinkih obe skupini buržuazije, dočim se vrše med njima po posredovanju inž. Savčiča pogajanja za to, kako bi se ta spor dveh povsem sorodnih duš spravil na najlepši način s sveta.
Glavno vprašanje, ki naj bi dalo podlago nadaljnemu sporazumu, je vprašanje ali nevtralno ali koncentracijsko volilno vlado. Soglasje je potemtakem doseženo glede volilne vlade (spomladi), ni pa še rešeno vprašanje, ali naj bo nova vlada nevtralna ali koncentracijska. Režimov-ci stoje na stališču koncentracijske vlade, opozicija pa zahteva nevtralno vlado.
Velik del belgrajske buržuazije Je Da tudi proti taki rešitvi krize in Za8X>Varja še* vedno samo rekonstrukcijo vlade, po kateri bi odstopil dr. Korošec, v vlado pa bi vstopila inž. Savčič in Davidovič.
Iz teh tihih pogajanj je razvidno, da je buržuazija spoznala svoje interese. Uvidela je, da bi bil boj do zadnjih konsekvenc prekirvav, preveč škodljiv za obe skupini, zato sta se udali usodi in se pričeli resno pogajati med seboj, da prideta zopet v stik in potem tam nadaljujeta svoj
boj po novih metodah, ki so bile o-bičajne pred umorom v narodni skupščini.
Ne ena ne druga meščanska skupina ne potrebuie zavednih delavskih strank v tem svojem boju, razen, če bi se ji stavile v službo za brezpomembne koncesije in ne da bi zahtevale odločevalnega vpliva.
Zgodovina je logična, je resnična. Kapitalistični razred ima svoje interese, gospodarske Pn politične. In ravno jugoslovanski buržuaziji je sedanja eksploatacijska metoda državnega gospodarstva kar všeč — če je sama udeležena dovolj uspešno na njej. (n boji se vrše samo za to.
Tudi! o tem dejstvu nas bo poučila zgodovina prihodnjih dni.
Težje je vprašnaje, kako se naj sestavi nevtralna volilna vlada. Tudi nevtralna vlada se bo morala sestaviti na podlagi' sporazuma med strankami, ker je po sedanjem položaju brez strank tudi ni mogoče sestaviti. In tudi nevtralna vlada bo ali koncentracijska ali vlada najmočnejših strank v državi.
Torej naj se zmenijo gospodje, kakor jirn je všeč. Za nas ostane gotovo le eiio, to je, da bo tudi ta nova vlada vlada skregane buržuazije-, ki ji ni za demokracijo in enakopravnost v našem smislu, ampak le za moč v državi in za sebične koristi, ki jih nosi ta moč. Duh modernega napredka, duh demokracije, enakopravnosti in socijalno čutenje niso svojina teh strank, zato bomo imeli še dolge boje, preduo pridemo preko tega vprašanja.
I. B.:
Paradna leta 1918—1928.
Rajhenburg, 31. okt.
Kot nekdanji prisiljeni avstrijski Patrijot-vojak, i slovenski kakor tudi jugoslovanski1, povsod sem bil zastopan: pri razsulu avstro-ogrske monarhije, pri obrambi Koroške ter pri obrambi Jugoslavije za časa madžarskega rogoviljenja leta 1921 pri Subotici1.
Leta 1918 sem prišel z malarič-ne Piave bolan domov s pečatom »p. v.«. Leta 1919 pa s Koroške .ranjen, zopet s »p. v.«. Leta 1921 z madžarske meje, zopet s »p. v.«. Veliko sem trpel povsod, pa vedno sem nosil kot Kajn pečat, akoravno nisem' skrivil niti lasu nobenemu neprijaitelju, kljub temu da sem bil Pri velikih kanonih v Avstriji, v Jugoslaviji pa bolj pri malih. Imel sem smolo, da so me Avstrijci titulirali z »windisch>er liund«, Slovenci na Koroškem s »komunistom«, bratje Pa s »švabska p... a ti! majčina«. Vedno sem bil presenečen, povsod razočaran, najbolj pa v aktivnem službovanju v naši armadi, kjer so me radii čtiva »uapsili« in predlagali na vojni sud, sočasno pa priporočali, ako se že ne morem; zdržati) čtiva, »Dobrega vojnika«, t. j. ofi-cijelno revijo za vojnike...
Kakor rečeno, po obratu sem bil Presenečen nad' klerorn in »hinter-landproviantkomisarjii«, ki so bili bolj revolucijotnarni kot jaz sam. Mislil sem si sam pri sebi: »Živeli ženevski diplomati, živel dr. Korošec!«, ki ste me rešili malarije in drugih vojskinih dobrot!
Skoraj bi bil že pričel delati krivice belgrajskemu vojaštvu in vo-
jaštvu osrednjih sil, da so grdi in divji, pa sem se le spomnil, da je roženkranc dr. Korošca rešil, odn. osvobodil: demokratično Jugoslavijo. Leta 1918, za silvestrovo, sem se odzval pozivu proslave razsula in obnovijenja, kljub temu da me je do 3. ure popoldne prav pošteno tresla malarija. Zvečer bi pa imel nastopiti na odru v. vlogi nemškega vojaka:	»Durchhalten,	aushalten!«
Kar naenkrat me postane sirarn in vljudno povem režiserju, da mil je ta vloga izpod časti, pa sem že dobil Kajnov znak: P. v. — komunist. Nič ni pomagalo moje zatrjevanje bratom Sokolom, da nisem nikdar bil ne za belo ne za rdečo diktaturo, temveč za demokracijo. Tako užaljen sem sklenil, da se nikdar več ne solidariziram s Sokoli.
Po desetih letih se je pa stvar z demokratičnimi manifestacijami spreobrnila Orličem v prid1. Tudi tokrat smo bili mii povabljeni na proslave probojev in osvobojenj. Sedaj pa že. nisem bil osamljen; imamo tudi mi Sokoliče ali Orliče, ki jih pa imenujemo Svobodaše. Pravijo, da se jih je letos že več sinamovalo takšnih vlog:	»Durch-
halten, aushalten«. Pokali so topiči, manifestirali so bivši »hinterland-proviantkomisarji«, razpoložljivi ali odžagani narodni poslanci, sekretarji, Orliči, Marijine device, kaplani vseh šarž in kakor se že vsa ta /reprezentanca titulira. To ti je bil halo! Kako ponosno so stopali mlečni Orliči, Mariijine device, ki so se borile pri prebojih in osvobo-jenjih z dr. Korošcem na čelu z ro-
žerikranci v rokah. To je bil ganljiv prizor... Pa tudi peli so, lepo deklamirali, defilirali, sploh paradirali, kakor mi svoj čas na fronti pri tedenskem odpečitku za novo trpljenje. Sokoli so bili tudi letos užaljen?, kakor jaz že leta 1918, in so bojkotirali proslave kakor sploh vsi »narodno napredni« elementi, razen par užaljenih »geheimorjunašev«,i ki računajo na dr. Korošca, da jim bo več nudil kot Pribičevič. Ne smem delati krivice tudi Sokolom in njihovim narodno naprednim prvakom, tudi oni so manifestirali! s figo v žepu pri kozarcu rujnega, odnosno so protestirali proti »lindverski« črni reakciji.
Ob tej priliki sem se spomnil na humoristične »Koprive«:	ples na
vulkanu...
Kakor že povedano, bili smo tudi mi Svobodaši povabljeni »na skupno« parado in sicer v naših krojih, da tako manifestiramo za »moč« klerik ali je in radikalije — pardon, za »Osvobojenje« ... Cinizem! Pa mi ne zamerjamo nadebudnim Orličem kakor tudi jaz takrat nisem zameril Sokolom. Spametovali smo se tudi mi »socijalni« in §mo postali dobri, pridni, odkar nam je odnesla dr. Koroščeva policija našo svetinjo
— Karla Marksa — najbrže v bel-grfajsko glavnjačo kot talca.
Morali rimskih dostojanstvenikov se mi sccijalisti ne čudimo. Mi delamo in ne hlapčujemo. In na spoštovanje dela se tudi ti rimski in-temacijonalci! včasih sklicujejo, in sicer pri lovu na kroglice. Pri takih prilikah, kot so proboji. pravijo, koliko so se žrtvovali v avstrijskem parlamentu, da so se upali po uporih v Radgoni in Judenburgu in po splošnem strategičnem razpoloženju cesarskih armad javne podpise zbirati za »svobodno« Jugoslavijo, tedaj namišljeno pod kuratelo Avstro-Ogrske. So stinategi, ti-le črni tiči! Zdaj »šutijo« o forsiranju Jugoslavije pod protektoratom kajzarja habsburškega, ko so hoteli na tak način tudi Srbijo priključiti. Pa jim to zalučaš v obraz, pa se ne sramujejo, temveč pravijo: »To je politična modrost« ... Tudi teh političnih norosti bo enkrat konec in potem? Ljudstvo se za vas ne bo več zmenilo, kot se ne zmeni za bivše kajzerje. Takrat šele bo ljudstvo svečano proslavilo resnično Osvobojenje človeštva. Takrat si bo ljudstvo samo sebi iskreno pelo Mar-seljezo in tudi generala Franchet d' Espereja bo pozabilo!
Deputacija upokojenih tobačnih delavk s Sušaka pri finančnem ministru.
jim vrata.
Pokazali so
V	pondeljek, tako poroča bel-grajska »Politika«, je prišla k finančnemu ministru deputacija tobačnih upokojenk s Sušaka. ki so bile prej zaposlene v tobačni tovarni na Reki.
Deputacija je zastopala okoli 600 delavk s Sušaka, ki so bile že po 20 let zaposlene v tobačni tovarni na Reki,
Od teh upokojenk jih je okoli 300, katerim1 je bila pokojnina u-stavljena od 1922. leta dalje, dočim drugih 300 pokojnine sploh ni prejemalo. Prve so dobivale pokojnino po nekem' pravilniku iz leta 1882, ki ga je priznala tudi naša država leta 1919, toda pravilnik je veljal samo za tiste delavke, ki so bile prej upokojene, dočim one delavke, ki so bile odpuščene iz službe zaradi tega, ker so naše državljanke, pokojnine sploh niso prejemale, čeprav jim je potom pravilnika točno zagotovljena.
Prvotna pokojnina je znašala od 15 do 20 kron in ko se je valuta iz-premenila v dinarsko, so prejemale okoli 2 dinarja pokojnine na mesec.
Leta 1922 jim je pa zagrebški delegat ministrstva financ ustavil še to smešno pokojnino^ češ da bo izdal drugo naredbo, s katero se bodo njih pokojnine uredile in povišale. Toda do danes se ni ničesar zgodilo.
Že polnih sedem let torej §aka. 600 žen na malomarna obetanja, prepuščenih zli usodi, da jim država da pokojnino, do katere imajo zakonito pravico. Nekaj njih jih je v bedi že pomrlo.
Pripomniti je treba, da pokojnine ne dobivajo samo zaraditega rie, ken se niso hotele izreči za italijansko državljanstvo. Italijanska vlada namreč delavkam, ki so sprejele italijansko podaništvo, nudi bogato pomoč, dočim naše delavke vsak dan umirajo od gladu, nasla-
njajoč se kvečjemu na milost svojih italijanskih tovarišic.
Te delavke so že večkrat hodile čez_ prag ministrstev v Belgradu, lovile narodne poslance, trkale in prosile, kjer je bilo- le mogoče, toda vse nič ne pomaga.
Te dni so napravile zadnji poizkus: Z darovi usmiljenih ljudi na Sušaku in v okolici za stroške so poslale dve ubogi, stari, onemogli tovarišici v Belgrad, da tam zadnjič poizkusijo doseči svojo pravico. Ako tudi ta intervencija ne bi pomagala, morajo vse sprejeti italijansko podaništvo, da se rešijo neznosne bede.
V	Belgradu so se obrnile najprej na poslanca Ribarja, ki jih je priporočil ministru financ. Toda tam so jih jako slabo sprejeli. Ml1-nister jih je zapodil s temi-le besedami:
»Obrnite se, kamor veste, jaz pa vam ne morem nič pomagati,« pa je odšel, ne da bi se dalje oziral nanje, čeprav so ženice morale čakati' nekaj dni, da jih sprejme.
Sedanji, oziroma prejšnji režim je sprejel konvencije z Italijo: v prejšnji in sedanji vladi sede naši klerikalci. Zakonita obveza države obstoji, da odkaže tem delavkam pokojnino, vendar ima finančni minister pogum, da na tak način odklanja deputacijo delavk, ki iščejo samo pravico.
Ta črni dogodek v zgodovini tobačnega delavstva naj si tobačno delavstvo jako dobro zapomni Vsaka buržuazija. naj bo klerikalna ali demokratska, pusti tudi takrat, ko ima vpliv, moč in vlado v svojih rokah, delavstvo popolnoma na cedilu.
Zeiss-Punktal Peteln, Maribor:
Besede tri, so za oči!
Gosposka ulica 5.
Naše železnice . . .
(Govor sodr. Josip Petejana na 95. seji Narodne skupščine.)
(Konec.)
Posebne vrste slučaj imamo n. pr. v Mariboru, kjer so delavci v kurilnici zahtevali, da se jim ne znižajo provizije in da se jim izplača denar, ki jim je bil ukraden, in ki ga jim po izreku sodišča železniška uprava more povrniti. Ko so pa hoteli to svojo pravico uveljaviti in se v to svrho podali k svojemu šefu, da mu predložijo svoje zahte-se, so bili dotični zaupniki, namesto, da bi bili dosegli to, kar jim je bilo odvzeto, povrne, za kazen odpuščeni iz službe. Gospodje, torej 11 delavskih zauipnikov je železniška uprava eksemplarično kaznovala samo zato, da si ne bi delavci upali še ke-daj ponoviti svoje upravičene in od sodnije potrjene tirjatve in še so te žrtve malomarnosti železniške uprave, ki se ni pravočasno pobrigala za to, da bi delavci dobili, kar jim gre, brez službe in trpijo krivico in vsa prizadevanja dotičnikov, da se odpust prekliče, niso nič pomagala, čeravno se je bila pri sodniji izkazala njihova popolna nedolžnost, in ni bilo torej nobenega povoda ali razloga, da se jih vrže na cesto. Tako postopanje pač ni na mestu in ni najmanj v stanu u-stvariti razpoloženje, ki je potrebno pri prometu, kakršen bi moral biti v urejeni državi in kakršen je v drugih državah, ki imajo več posla nego ga imamo pri nas.
Ko smo dobili novi prometni pravalnik, po katerem se je osobje prevelo od starega na novi zakon, so
ostale neizplačane razlike v plači onih u-službencev, ki bi je imeli dobiti
:za nekaj let in še danes ni bilo mogočnosti, da bi dobili to, kar jim gre po zakonu. Ta krivica je naravnost vnebovpijoča, če se pomisli, da bi pri vsakem privatnem kapitalističnem podjetju uživali uslužbenci in nameščenci vsaj to prednost, da so prvi na vrsti tedaj, kadar gre za izplačilo njihovih zakonitih dohodkov. Kako pa postopa država kot delodajalec s svojimi železniškimi uslužbenci? Ona, ki bi morala dajati dober vzgled,
zahteva samo dolžnosti, pravice si pa pridržuje.
S takim postopanjem se pač ne more u-stvarjati pri osobju onega razpoloženja, ki bi bilo nujno potrebno.
Da se dotaknem še tretjega slučaja, ki tudi moralno vpliva v javnosti in na sam personal,
naj omenim vprašanje tistih nesrečnih starih južno-železniških upokojencev.
Glede teh starovpokojencev imamo tako-zvani rimski pakt med južno železnico in nasledstvenimi državami. Po tej pogodbi so jasno določene in očrtane pravice in dolžnosti, ki jih prevzemajo države naslednice napram prevzetemu železniškemu osobju samemu. Med dmgim imamo tudi to jasno določbo, da morajo vsi prejšnji vpokojenci dobiti svoje prejemke na podlagi kurzne •vrednosti fanc. franka onega dne, k6 se je pogodba sklenila, oziramo stopila v veljavo. Od tistega časa je minilo že nekoliko let, toda ti siromaki,
ti staro-vpokojenci se nahajajo danes v naj-bednejšem stanju, k isi ga sploh človek more zamisliti.
Recimo, da je (tak vpokojenec bil svoje dni strojevodja, sprevodnik ali kaj drugega. Po pravilih junžo-železniške uprave je živel življenje, dostojno človeka; danes pa je primoran živeti ob penziji, ki znaša jedva par sto dinarjev mesečno in naravnost strada, dasi je zvesto opravljal svojo službo skozi 35 do 40 let, in je v zlati valuti plačeval svoje prispevke, da bi proti koncu svojega življenja dobil primerno penzijo. V svoji neskočni, nepopisni bedi so ti reveži romali od ministra do ministra, od stranke do
stranke, da bi zboljšali svoje stanje, in pri vseh volitvah se jim je zagotovaljalo, da se bo njihovo pereče vprašanje v najkrajšem času ugodno rešilo. Toda, do danes se njihovi zahtevi ni ugodilo in kdo ve, kako dolgo jim bo še usojeno čakati, da se jih država končno vendar usmili in jim da, kar je njihovo. Radi nujnosti te zadeve sem bil sam pred kakimi šestimi dnevi pri gospodih ministrih saobračaja in financ, da urgiram rešitev tega vprašanja, toda gospodje refe-fenti so mi rekli, da tega vprašanja ni mogoče rešiti,
»jer nema zakonskog osnova za to«. Najprej se mora gospodina ministra pokrenuti, da podnese Narodnoj Skupštini zakonski osnov, po kojem se ti penzijoneri prevode na novi zakon. Danas ih još nije rnoguče prevesti.«
In zato je bilo treba šesit let čakati, da se jim da sedaj odgovor, češ, da sploh ni zakonske možnosti, da bi se jih prevedlo na ono stanje, do katerega imajo že davno p:-.ti 'co.
Ne vem, ali naj bi to imenoval malomarnost ail zločin
nad temi siromaki. Kajti, poglejte, vse druge države, ki so isto pogodbo sktmile, bodisi da je to Nemška Avstrija, Madžarska ali Italija, so s pogodbo prevzete obveznosti, čeravno niso v boljšem igmotnem položaju nego je naša država, že davno točno v smislu pravil in določb rimskega pakta izpolnile, tako da je ves vpokojeni personal zadovoljen, ter nima povoda pritoževati se, ker ima vse, kar mu po pogodbi pritiče. Mi se pa sami sramotimo pred javnostjo s ttm, da ne izpolnjujemo zakonskih predpisov in cbvez, ki smo jih odobrili ir. sprejeli napram javnosti. Nadalje je južna železnica odstopila naši državi denarne rezerve, tiste rezerve, ki so bile določene za izplačilo penzij staro-vpokojencem ;toda naša železniška uprava nima smisla, da bi se držala svojih obvez in dala denar tistim, katerim ga je dolžna dati.
To je prosta pljačka delavskega denarja, to je ukraden denar,
za katerega so morali upravičenci leta in leta stradali, da so ga mogli vplačati sedaj, ko bi se jim moTal vrniti, ne dobe niti toliko, da bi si kupili črnega kruha, da bi se mogli vsaj enkrat na dan pošteno najesti. Bil bi že skrajni čas, da se to vprašanje vendar že enkrat reši in apeliral bi na gospoda ministra saobračaja, ki je že v prejšnjem času, ko je bil minister, večkrat obljubljal, da se bo za železniško osobje v resnici zanimal, da izpolni svojo t obljubo jn vzame to vprašanje v ipretres, ker je najbolje pereče, najbolj nujno in zadaje veliko skrbi ter prizadeva veliko razburjenja v naši javnosti, 'kajti kdor ne dobi tega, do česar ima pravico, ta ima upravičen povod, da se razburja.
Istotako, gospodje, bi si dovolil podčrtati, da je
vse graje vreden način, ki se hoče pri nas napram železniškim uslužbencem uvesti.
Namesto da se personalu gre v vsakem oziru na roko da se mu nudi vse, kar mu je potrebno, oziroma da mu se da vsaj ono, do česar ima pozitivno pravico, se mu hoče nadomestiti to z disciplinarnimi kaznimi, s terorjem, s preganjanji itd.
Namesto kruha se ga daje v disciplinarne preiskave, namesto da dobi obleko, se ga premesti, namesto, da dobi kaj drugega, se ga preganja.
Ta način občevanja s personalom ne bo u-stvaril razpoloženja, ki je potrebno med železniškem osobjem in s takim postopanjem si uprava ne bo pridobila tako zelo potreb-
Kdo pravi
da so Karo čevlji dražji kakor drugi? Kvaliteta teh čevljev bi sicer opravičila višje cene a Vi ne plačate za Karo čevlje, niti dinarja več kakor za druge izdelke, dobite pa za isto ceno ali še ceneje najboljše kar se dobiti more. Prepričajte se!
KARO
Koroika cesta 19
ne popularnosti in ugleda pri svojih nameščencih.
V tem oziru bo treba temeljitih in da-lekosežnih sprememb. Zato bi apeliral na to, da se od uslužbencev sme tirjati točno vršenje službenih dolžnosti samo tedaj, ako se jim dajo tudi njihove pravice. Nihče vendar na bo tirjal od gladnega, raztrganega in naigega železničarja, da naj vrši svojo službo po predpisih, če nima niti hrane, niti sredstev za svoje preživljanje in vzdrževanje. Zato bi se morali postaviti na stališče, ki ga zastopajo vse moderne države, da je najprej treba dati pravice, potem šele zahtevati vršenje dolžnosti. Samo na tej podlagi bomo zamogli ustvariti pri našem železniškem osobju razpoloženje, ki ga zahteva pravilni razvoj našega saobračaja, in napraviti razmere, ki bodo ugodno vplivale na našo javnost ter vzbujale zadovoljstvo v vseh krogih železniškega usluž-benstva. Le na ta način bodo vsi državljani imeli od tega svoj dobiček in delež na napredku, in uverjem sem, da si niti en pripadnik naše države ne bo upal zahtevati, da bi 30.000 do 40.000 železniških uslužbencev moralo stradati na korist 12 milijonov državljanov, to že iz tega razloga ne, ker imajo v rokah usodo teh 12 milijonov ljudi, za katerih življenje so odgovorni. Takšen personal se ne sme pustiti stradati, temveč nasprotno, gledati je treba, da se temu personalu da to, do česar ima pravico, da se mu omogoči ono zadavoljstvo življenja, ki mu je petrebno za izpolnjevanje naporne in odgovorne službe, Žal, gremo (pri nas naravnost obratno, rakovo pot; pri nas se hoče s šikanami in disciplinarnimi preiskavami nadomestiti pomanjkanje kruha in svobode. V zadnjem času smo imeli priliko opazovati, kako se je iskalo in preganjalo komunizem tam, kjer se ga ne bi smelo in moglo iskati, to je pri železničarjih. Uprizarjale so se preiskave pod pretvezo, da imajo izvestne osebe tajne odnose s komunističnimi elementi in da obstoji vsled tega v gotovi meri nevarnost komunizma in da so preiskave v tem pravou ne samo na mestu, ampak tudi potrebne. Gospodje! Kolikor so meni razmere znane,, je bil ta strah neopravičen, neopravičen vsaj gelede nevarnosti od onega komunizma, ki je doma v Rusiji, dočim sem mnenja,
da ravno narobe preti nevarnost od tistega komunizma, ki	ga vi	tu ustvarjate,	in	ta
boljševizem je	veliko	bolj nevaren za promet, za	red in	mir v državi,
nego oni boljševizem,	ki nam preti	od	zu-
naj, ki se vendar ne more preko noči pre-
nesti k nam in nima življenskih pogojev, da bi se mogel pri nas tako brzo razviti. Ako hočete torej odpraviti to nevarnost, potem začnite od zgoraj ustvarjati razpoloženje, tako razpoloženje, da bodo vsi državljani imeli občutek, da se nekdo briga zanje, da so vsi državljani enakopravni, ne pa da imamo državljane raznih razredov
in da so uslužbenci ne samo za to tu, da bi trpeli komanjkanje in delali, temveč da lahko tudi kaj zahtevajo.
Dobro mi je znano, da marsikaki krivici ni kriv samo generalni direktor, niti sam minister saobračaja. Prepričan sem celo, da v 99 odstotkih slučajev nesreč, ki se dogajajo na železnicah, gospod minister nima niti pojma o stvarni krivdi, temveč, da so v veliki meri sokrivi lokalni faktorji, oziroma viši funkcijonarji, ki na lastno pest
postopajo krivično in protizakonito napram podrejenemu osobju.
Gospodje, tudi 'to je treba primerno kritizirati, ker stojim na stališču, da mora pri nas zavladati absolutna enakopravnost, da se mora pri nas traktirati železniške uslužbence
ne po načelu partijske pripadnosti, temveč samo po sposobnosti
Omeniti moram na tem mestu slučaj, ki je zašel celo v časopisje in vzbuja dojem, da se pri nas godijo stvari, ki sj v sramoto naše uprave. Neki železničar iz Like piše;
»Bil sem premeščen, ker moja hčerka ni hotela imeti ljubavno razmereje s šefom stanice in ker je nisem hotel in moge’ na to pripraviti.«
Zato, ker oče ni hotel prisiliti «voje hčerke, da bi imela ljubavno razmereje s postajena-čelnikom, je moral trpeti pomanjkanje in preganjanje.
Taki in slični majhni slučaji se dogajajo v provinci dnevno, kar jasno dokumentira nezdrave razmere in neznosno stanje, v katerem se nahajajo v posameznih uradih u-službenci z ozirom na njihovo odvisnost od šefa.
I Hotel sem navesti teh p ir slučaj'.v, da povem svoje mnenje ob priliki razmotrivanja vzrokov številnih železniških nesreč in na kak način bi se dale te nesreče preprečiti v interesu nas vseh, zlasti tudi v interesu našega ugleda v inozemstvu, ker država, ki nima urejenih prometnih razmer, si ne more pridobiti spoštovanja v zunanjem svetu. Kajti prometne razmere so zrcalo zdravja države, so merilo sposobnosti vsega, kar država zmore in če država ne ume napraviti reda v prometu in ga vzdrževati na višku, se ne more iponašati pred svetom.
In ravno tu je iskati vzrok našega slabega ugleda pred inozemstvom -v zadnjem ča»«. radi katerega se je vladna večina zam»“*
trudila, da dobi posojilo pri kaki sosedni
državi.
Radi tega bi na koncu svojega govera po-vdaril to-le; Politika saobračajnega ministra mora v bodoče iti drugim potem, nego je šla do sedaj. Varčevanje z državnim budže-tom bi se ne smelo vršiti na račun produktivnih in prometnih sredstev.
Varčevanje se ne sme vršiti na ta način, da se pusti nepopravljenih na tisoče vagonov in na stotine lokomotiv, ki stoje na raznih
progah in se ne dajo uporabiti.,
ker nismo imeli dovolj volje in moči, da bi zaposlili naše delavce in izkoristili njihovo delavno silo za popravo našega vo-, zovnega parka. Rajše ste tisoče m tisoče teh delavpev odpustili, rajši ste puščali, da je razpadal materijal in proge s tem, da ste , personal reducirali.
' Ako boste, gospodje iz vladne večine, nadaljevali v tej smeri, potem ne bodo želez-: niške nesreče nič manj številne kot so danes,
in potem bo pač težko za one, ki so prisiljeni voziti se po naših železnicah.
LEO SILA:
človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duS.
60
»Zakaj, gospod profesor? Tako nekaj lepega so pesmi. Kot molitev. Takrat (pozabim, da sem natakarica . . .«	,
»•Vidiš, to je najslabše. Človek ne sme misliti preko svojih plotov. Moj kolega, dobra duša, Pečar, nikamor ne zahaja, ne moreš ga poznati, se je na stara leta začel brigati za ljudi, za življenje. Tako kot se brigam jaz že celih deset let. Pa je dobil dekret, da je to prepovedano. Ti, Pečar, ostani Pečar in se za drugo ne brigaj. Ženo imaš in otroka — ali ni to dovolj? Za nju skrbi, za nju glej! Tako so mu rekli, pa je zadelo mene bolj kot njega. Kam bi iz tega gnezda. Vsak dan srečaš iste skro-kane obraze z isto neumno važnostjo . . . Jaz sem pa še tako neumen in pišem pesmi. Med svetovno vojno sem bil vojak. Iz oficirske šole so me kot prostaka nagnali na fronto-. Na Tirolsko. Zato, ker sem bil Slovenec, drugačen Slovenec kot so vsi tile gospodje, ki tako tulijo danes. Pečar je dobro povedal. Šakali so , . . Na Dunaju so imeli tajno organizacijo s Čehi, Pripravljali so prevrat. Marsikdo je žrtvoval zdaj svoje življenje. Bunil sem sol* date na fronti. Strašno nam' je bilo včasih v strelskih jarkih. Hodil sem na vas, pa sem spal večkrat pri perici, ki nam je prala, ko so nas poslali v rezervo. Zanosila je in jaz sem jo poročil. Ne razumeva se. Dolgočasno je pri meni. Dva otroka mi je rodila — jaz. pa je ne ljubim nič več. Saj je nisem nikoli. Ne zato, ker je Tirolka, ampak ne razume me . . . Štiri leta sem delail tiho in potrpežljivo.
Ne vzdržim več. Čutim, kako mi zamirajo vse mladostne sanje. Živimo težko v tej slavni Jugoslaviji, zaradi katere smo bili politično nezanesljivi pod Avstrijo . . .
Oh, Malči, Ti tega vsega ne moreš razumeti. Toda eno pa lahko občutiš, da življenje ni takšno, kot si si ga predstavljala in! kot si ga želiš. Da so v našem mestu sami pijanci doma in da te prezirajo, obtožujejo, dokler nisi kot oni. Potem je vse dobro. Bodi zver med zvermi lopov med lopovi in ne govori, da nekje biva resnica, da veš za lepoto, da nosiš hrepenenja v sebi . . .«
Dolgo je govoril, s solzami v očeh je govoril, Malči pa ga je poslušala in si ni znala pomagati. Komaj ga je spravila domov.
*	* *
Danes je razglasil Toni po razredu, da je profesor Janko začel piti. Sprva niso verjeli, ko pa je prišel v razred sem opazil črno podplute, rdeče oči. Sedaj verjamem. Premišljeval sem. Škoda zanj. Pogovarjali smo se med seboj. Ni čuda, da je začel piti v tem strašnem gnezdu ljudi, ki so popolnoma topi za vse, kar je lepo. Oh, kako jih preziram, kako jih sovražim. Revež, v par letih bo otopel popolnoma tudi on. Nekam sključeno, zamišljeno se potika po hodnikih ... Še vedno se nam smehlja kot prej, vendar čutim trpkost, ki se skriva za tistim smehom. Kako bi tudi uspevalo drevo v taki močvari? S Stanetom smo se sprli. Izstopil je iz kluba. Sedaj je samo še Orjunaš. Orjuna je razočarala. Nekateri pijejo cele noči in razbijajo po noči nemškim trgovcem napise. Policija drži roke križem. Klerikalni časopisi branijo Nemce in stalno napadajo Orjuno, ki je po njih mnenju pribežališče
temnih elementov . . . Napredna srednješolska organizacija pod pokroviteljstvom gospoda (spoštljivega) profesorja filozofa Novaka baje uspeva dobro. Govori se celo, da bo pri naslednjih občinskih volitvah kandidiral . . .
Otvoritev Ljudskega odra je uspela zelo dobro, če tudi ni hotel najprej noben list prinesti notice o tem. »Otroška tragedija« je propadla. Sonja ne mara igrati pred domačo publiko. Pr^vi, da se mora pripravljati za maturo . . . Zadnjič sem ji že nekaj povedal. Niti besedice odgovora mi ne da. Mučim se. Ali je nisem1 vreden. (Iz kronike.)
Noč. Močno zasenčena petrolejka razsvetljuje škripajočo mizo, za katero sedi Mirko in piše domačo nalogo. Ura bije deset. Globoko si oddahne, zakaj, precej dela leži še pred njim. V sobi je dvoje postelj. S Frančekom stanujeta skupaj pri Mirkovi daljni sorodnici. Pred tremi tedni ji je umrl mož na sušici. V dveh letih se je posušil. Davčni uradnik je bil, pa se je posušil. V strelskih jarkih je nalezel tuberkulozo in sedaj je shiral, zapustil nepreskrbljeno ženo in petletno punčko Eriko. Strašno je trpel. Žena in Mirko sta presedela bdeče zadnje noči pri njem . . . Najhušje jima je bilo, ko je govoril, kako rad hi še živel . . • Nekaj strašnega je smrt, je pomislil takrat Mirko in še sedaj zro nanj včasih iz teme mrtve, življenja žejne steklene oči.
Ženo kliče za teto. Shujšala je ob moževi bolezni. Tako lepa je bila, Mirko in Franček večkrat gledata njeno fotografijo, ki visi tam na steni.
»Škoda zanjo,« meni Mirko. »Škoda«, pristavi Franček.
Na drugi strani bi se morala voditi taka Politika, da bo personal ž njo zadovoljen, da bo imel občutek, da ima tudi pravice, ne Pa samo dolžnosti.
Zato imamo moralno obvezo, da izvršimo najprej mi svojo dolžnost s tem, da damo železniškim uslužbencem to, kar jim po zakonu pritiče.
Dokler tega ne storimo, ne moremo od u-službenstva iahtevati, da izpolnjuje svoje dolžnosti. Torej še enkrat: Izpolnimo naj prej mi svoje -dolžnosti, potem šele zahtevajmo od personala, da vrši svoje dolžnosti, kakor mu veleva zakon. (Živahno pritrjevanje in ploskanje pri zemljoradnikih.)
Dnevne novice.
Proslava desetletnice osvobojenca je bila za buržuazijo jako lepa Prilika, da zapoje zopet enkmat svoje solzave, mile pesmi patriotizmu
v	najvišjem tenorju — z zaprtimi očmi. Deset let državnosti, deset let Parlamentarnega »dela«, deset let »demokracije«, deset let »socijalne-nega preporoda« — o, to so^ lepe stvari! Ali zgodilo se ni to; kalrl so Pilsali in opevali, delali niso sami tega, kar opevajo in kar zahtevajo. Vse meščanske stranke skoro v državi so bile v raznih režimih in vse so doprinesle po svojih zmožnostih ali nezmožnostih do tega, da se je delalo ravno nasprotno, kairi bi se imelo delati. Greh za grehom so kupičili na svojo vest, podpirali teror, reakcijo, absolutizem, netili šovinistično sovraštvo, pozabivši popolnoma na demokracijo, na soci-jalne ootrebe, na kultulrino in praktično realno delo za vse to, kar v drugih državah pospešuje demoklia-cijo in socijalni dvig. Po vseh teh grehih in v najbesnejši zakrknjenosti pa se oblečejo režimski in opo-zicitjonalni volkovi v ovčje kožuhe ter kriče: »Saj nismo volkovi; smo le skromne nedolžne ovce!« Tako izgleda slavje, ki ga prireja politično demoralizirana buržuazija
Iz ravnateljstva Osrednjega urada za socijalno zavarovanje v Zagrebu sta izstopila podpredsednik s- Vladimir Pfeifer in s. St. Bence-kovič. Kot rlazlog navajata v glavnem zaradi tega. ker se ne izvedejo voliitve v samoupravo tega zavoda.
Podjetniki tekstilne industrije na ^aksonskem so odpovedali službo 45.000 delavcem s 30. novembrom.
Nemčijo hočejo centralizirati. — Nemčija je sicer država z močnim centralnim vladnim aparatom, vendar imajo posamezne dežele, ki so svoj čas ustvarile veliko Nemčijo, Precej široko avtonomijo. Sedaj se Pojavlja v Nemčiji stremljenje po strogi centralizaciji, ki je, kakor pravijo, potrebna zlasti zaradi lege Nemčije, ki ima različne sosede. Ima pa Nemčilja tudi doma neprijetnosti zlasti s klerikalno Bavarsko, ki bi se silno rada otresla nemške republike.
Zagrebški listi preklicujejo. V Sisku sta se dr. Maček in Pribičevič izrekla za republikanizem. Oba moža in listi povdarjajo, da so te ilzja-ve bile le povdairek v boju proti re-
Težave Nedoeilooesii Janeza— ali intervencija klerikalnega zaupnika pri dr, Korošcu v Beosradu.
Resnična dogodba iz najnovejšega čase.
Klerikalci so leta in leta spojim zvestim ovčicam obljubovali, da bodo, ko Pridejo na vlado, vse ipodvzeli ter ukrenili, da se njihov bedni položaj zboljša, zlasti onih, ki dandanes	najtežje	živijo	in	to	so
Predvsem delavci.	Največje	obljube	pa	so
delali klerikaci železničarjem. Rekli so: Vi železničarji ste v resnici najbolj pomoči potrebni in naša stranka, 'ko ipride na vlado, bo takoj ukrenila vse potrebno, da pridete do takih plač, da boste mogli pošteno živeti in poslanec SLS	g. idr. Sušnik,	ko	je	bil
leta 1924 prometni	minister,	se je	celo tako
daleč potrudil, da se je v salonskem vozu v Maribor peljal ter obiskal veliko mariborsko železniško delavnico. In tedaj so ga obstopili krščansko misleči železniški delaivci ter ga prosili nu*ne pomoči. Gospod jftinisler ie sprejel vse sikromne zahteve delavcev ter pri svojem odhodu izdavil: »Vse, kar zahtevate, je upravičeno in bodita zagotovljeni, da bom vse storil, da dobite nt Je to, kar želite, marveč še več!« Slučajno I® to bilo pred občinskimi vo'.itvami v Mariboru! Ker ipa dobri g. Sušnik ni bil potem doglo več minister, zato ni mogel izpolniti danih obljub. Da pa ne bode pozabljen, zat' je pred svojim odhodom iz vlade zainogel samo eno za železničarske delavce storiti, da je izdal nov pravilnik za vozne ugodnosti, po katerem so delavci izgubili mnoge Pridobitve, ki so jih že desetletja uživali.
Toda klerikalci niso pozabili na dane obljube železničarjem, za to so, ko so prišli februarja lanskega leta zopet na vlado, pri-Praviil za železničarje velikonočne pirohe
žimu. Opozicija je za monarhijo in želi, da v sporu intervenira krona.
Veliko izprtje delavcev v Nemčiji. V porenski-\vestfalski jeklarski! industriji je bilo mezdno gibanje. Poravnalno razsodišče ni moglo doseči1 sporazuma drugače, kakor da je delovni minister s. Wissel izrekel razsodbo, katere pa podjetniki) iz formalnih in gospodarskih razlogov nočejo priznati. Zaradi tega so pričeli z i;zporom delavcev. Nekatere tovarne so proklamirale izpor že s 1. novembrom. Izprtih bo, če se ne posreči poravnati špara, okoli 225 ti'soč delavcev.
V Nemčiji so nameravali vladno koalicijo sedaj v jeseni reorganizi-ratil Do tega koraka pa še ne pride, kenl so socijalni demokrati odločno odklonih glasovanje za nadaljno gradnjo križarke, zaradi katere je nastal spor. Z ozirom na to in ker meščanske stranke vztrajajo na svojem stališču, se bo revizija vladne koalicije odložila do tedaj, da državni zbor odglasuje o gradbi križarke.
Švedsko posojilo je belgrajska vlada odobrila. Monopolska uprava je najela posojilo pri švedskem: tru-stu za vžigalice za 22,000.000 dolarjev alil 1200 milijonov dinarjev. Posojilo odobri! še narodna skupščina. Vžigalicami ostanejo cene iste kakor doslej, to je 1 Din za škatlico. Od tega dinarja je dobila doslej monopolna uprava 70 odstotkov, 21 odstotkov producenti, 2 odstotka je bilo za prevažanje in 7 odstotkov so pa dobili veleprodajalcl i!n drobna razprodaja. Odslej bo prejemala monopolna uprava 66 odstotkov, švedski trust 25 odstotkov. S tem sie podraži! posojilo, ki je sklenjeno s 6V4 odstotkom, na 8.13 odstotkov, ki se bo pa še znatno zvišalo, če bo naraščala poraba vžigalic.
V Rimu so jako strogi. Italijanski emigrant Leone je napisal nekaj člankov proti fašizmu v pariškem »Humanite«. Obsojen je bil zaradi tega na sedem let in sedem, mesecev ječe. Svoboda tfeka!
V Rusiji so pričele komunistične organizacije boj za pravi leninizem. Organizacije obsojajo na eni strani strogi radikalizem Trockega, na drugi strani pa tudi precej vidni revizionizem, ki ga zastopa sedanji predsednik sovjetov, Stalin.
Kazensko-pravni odbor nemškega državnega zbora je na seji1 od-
klonil smrtno kazen. Končno pa zadeva še ni rešena.
Vestnik „Svobode“.
Podružnica »Svobode« v Mariboru proslavi v soboto, dne 3. novembra v Ljudskem domu ob 8. uri zvečer 50-letinico rojstva amerikanskega socialističnega pisatelja Upton Sinclair-ja s predavanjem in nastopom pevskega zbora. Vabimo vse delavske organizacije in društva ter delavstvo sploh, da se te proslave v čim lepšem številu udeleži. Pokažimo, da vemo ceniti duhovne borce za socijalizem.	Odbor.
*
Poziv vsej proletarski javnosti!
Naznanja se celokupni proletarski javnosti, da je podružnica »Svoboda« 1. v Hrastniku otvorila svojo javno delavsko knjižnico, ki posluje po sledečem redu:
Ob sredah popoldne od 4. do 6. ure zvečer in ob nedeljah dopoldne od 9. do 11. ure.
Član(ica) knjižnice postane lahko vsakdo, ne oziraje se, da-li je član(ica) »Svobode«. Tarifa za izposojevanje knjig je sledeča: Clan(ica) »Svobode« I. plača le pristojbino knjige in brez vstopnine, ne-član(ica) pa plača vstopnino 5 Din, od vsake izposojene knjige pa od 50 para dalje po vrednosti knjige.
Število knjig znaša ca.. 200 in so povečini samo nove publikacije. Poleg tega je na razpolago vsem obiskovalcem knjižnice čitanje vseh delavskih časopisov iz Jugoslavije in inozemstva.
Sodrugi in sodružice! V času, ko zagrebški židovski špekulantje delajo naravnost poplavo z vso mogočo šundliteraturo (Osvetnik in drugo), je dolžnost slehernega zavednega proletarskega človeka, da izrabi priliko in stopi v krog čitateljev resnično delavskega čtiva ter na ta način pomaga ustavljati toliko škodljivega čita-nja raznih umazanih romanov, kakor so »Osvetnik« in »Guisepo Musolino«.
Zavedati se je treba, da le v resnični izobrazbi, in to je samo v dobrih in živ-ljensko koristnih knjigah, je zagotovljen kulturni napredek celokupnega delavskega gibanja.
V znanju je moč, je najmočnejše orožje, ki ga mora znati uporabljati sleherni, ki prisega na zastavo osvobodilnega boja.
Zato, zlasti ti, delavska mladina, po-stani članica prve delavske knjižnice.
je bilo glasovitih v starih časih.
Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je
*Schkhfi
Terpentin?
Maribor.
Esperantska tečaja za delavce,
slovenski in nemški, se začneta v pondeljek, 5. novembra ob 7. uri zvečer v šoli na Ruški cesti. Vsi, ki so se priljavili v Ljudskem domu, naj pridejo zanesljivo!
Zalog pri Ljubljani.
V	nedeljo, dne 18. t. m1, bodo v občini Dev. Marija v Polju, kamor spada tudi' Zalog, občinske volitve. Vloženih je šest kandidatnih list. Skrinjica socialistične stranke je peta. Naša organizacija je sklicala v soboto volilni shod v Zalogu, na katerem! je poleg domačih sodrugov govoril tudi s. Svetek o nalogah naših zastopnikov v občini. V uvodu se je konstatiralo, da z dekalistično skupino ni bilo mogoče napraviti dogovora, ker so zahtevali, da v naslovu liste ne sme bitS besede »socialistična« in pa na kandidatni listi nad
dve tretjini njihovih ljudi1, čeprav jih nikjer nič ni. Zadnjega skupnega raz govora se pa sploh niso udeležili. Tako so socijalistični pristaši1 morali sestaviti svojo listo. Na shodu je bilo tudi nekaj dekalistov, ki so delali neslane osebne medklice. Eden je bil celo tako pogumen, da je povedal to-le: »Kmetje se besede »socijalizem« boje, zato srno bili proti temu imenu.« Tako torej, dekalisti stoje na stališču, da se kmetom ne sme povedati, kaj smo. Ogoljufati bi jih miorali po njegovem mnenju. In ko je s. Svetek rekel, da ima celo ruska republika v svojem^ imenu to besedo, pa nit vedel več pametnega odgovora. V tej izjavi tiči vsa neresnost dekalističnega pokreta. Poštena načelna stranka pove povsod1 svoj program, svoja načela in jih pojasni, pa tudi zagovarja, ker jih lahko Sn ker je naš socialistični program zgrajen na takih zahtevah, ki jih lahko vsak razume in zastopa, kdor hoče vršiti boj za novo pravično socijalno družbo. Prikrivati svoj program, lagati delavstvu iu kmetom na tak način, kakor ga je povedal deka-list na tem shodu, se pravi loviti kaline, goljufati delavce in kmete. Ljudem, ki govore nekaj drugega, kakor mislijo, tudi nihče zaupati ne more. V tein, sodrugi, je velika razlika med dekalisti in1 socijalisti. Socialisti zahtevamo jasna načela, pa tudi! jasno in iskreno delovanje v besedi in dejanjih. Dekalisti so delali še druge medklice, katerim so se pa udeleženci smejali, ker so bili tako
v obliki znižanja in redukcij osobja! To so
storili, kot so pisali v »Slovencu« v inte-I resu državnega gospodarstva! Takšno »zboljšanje« je že itak obupane železničarje naravnost konsterniralo in to ne le nekle-rikalne, marveč tudi »■krščansko mioleče«. In v resnici: klerikalni zaupniki niso bili zavidanja vredni, kajti na nje so sedaj letele strupene pušice od vseh strani — tudi od lastnih pristašev.
Mnogi so jeli obupavati, toda eden ni izgubil vere v klerikalne voditelje in to je bil Medved Janez iz mariborske delavnice, ki je venomer miril ter bodril svoje tovariše, češ: bo že boljše; naši poslanci nas ne bodo zapustili, samo potrpeti je treba. Medvedov Janez ni bil len in je šel na vsak socialistični shod —^ tudi če je bil čisto sam
—	in je verno posiušal, kaj bodo zopet socialistični govorniki rekli zoper Korošca in ostale klerikalne voditelje. Janez se je vedno nazadnje oglasil k besedi ter skušal naravnost s strastjo vse ovreči, >kar se je reklo proti klerikalcem, ako je tudi priznaval, da imajo socijalisti' sicer prav, češ: *je že res to in to, ampak g. dr. Korošec že ve, kaj dela in mi moramo samo potrpeti, kajti ko bo naša stranka prišla na vlado, tedaj bo vse krivice popravila«!
Toda klerikalci so sedaj že dolgo zopet na vladi in tokrat ima g. Korošec kar dva resora in to najvažnejša. On je predsednik vlade in obenem minister policije, kar pomeni več kot polovico vlade. In iz Beograda ne pride nobena dobra novica. Medvedov Janez ima od dne do dne težje stališče: od vseh strani se klerikalce napada in pušice, ki bi spadale klerikalnim voditeljem, letijo na Janeza, ki si ne zna več pomagati — saj tudi njegovega potrpljenja mora biti enkrat konec. Že ga mučijo strašne, da naravnost pregrešne misli, da so res .klerikalci namenili železničarjem samo obljube, kajti res je, da bi v tako dolgem času bili vendar nekaj lahko storili! Tako so
gre naravnost v — Beograd h kovaču in ne kovačičem — k dr. Korošcu, ter ga bo vprašal, kaj vendar misli in kedaj bode pred leti dane obljube izpolnil, kajti zna se zopet zgoditi, da bodo morali klerikalci neprostovoljno zapustiti vladne stolčke in železničarji se zopet znajo pod nosom obrisati, in res: Janez se je nekega dne dvignil, pa na|d v Beograd. Janez je dopotoval v Beograd v nedeljo zjutraj ter po daljšem iskanju našel palačo ministrskega predsednika. Na hodniku je videl mnogo vrat in ni vedel, na katere bi potrkal — malo se je tudi bal. Končno ga nekdo vpraša, kaj bi rad. Janez mu odgovori, da želi k dr. Korošcu
Tisti nekdo — bil je najbrž kak sluga
—	mu odvrne, da h Korošcu nemore nikdo, marveč, da, ako kna kakšno željo, da jo naj pismeno predloži. Janez pa ni bil s tem zadovoljen im je razburjen izjavil, da ima svoje stvari za ministrskega predsednika sicer lepo s strojem napisane, toda on mora poleg tega s g. Korošcem tudi ustmeno govoriti. Na to ga dotični vpraša, kdo da je in odkod prihaija, nakar mu Janez natančno vse pove in pristavi: »Jaz sem največji prijatelj dr, Korošca in on bi bil silno užaljen, če bi vedel, da me niste hoteli k njemu pustiti!« Na to oni nepoznani: »Pa onda si Ti klerikalac, pa znaš, da on sada za vas boga molil« To je seveda Janez nekoliko razburilo, pa je odvrnil rekoč: »To ni res, on sedaj ne moli.« Toda opravil ni nič in moral je oditi. Prihodnjega dne se ie vrnil in zopet se je začelo ponavljati isto. Ampak Janez se ni dal kar tako odpraviti, zato se je vrnil tretjega dne zopet in tedaj so se ga usmilili in mu odprli vrata k ministrskemu predsedniku.
Dr. Korošec se ni mogel Janezovega imena takoj spomniti, če tudi mu je on zatrdil, da je njegov najboljši prijatelj, saj ima dr. Korošec silno veliko prijateljev, zato se ne more vsakega takoj spomniti! Na to je Medvedov Janez začel dr. Korošcu
mučile Janeza misli, dokler ni sklenil, da vsebino svoje visoke misije razlagati, češ,
kdaj mislite, nam cfane stare obljube izpolniti. Nam delavcem se krivica godi, naše plače so pod vsako kritiko in na mesto, da bi bila naša stranka ukrenila, da se mizerne plače zvišajo, je dopustila, da so se še znižale. Delavstvo ije vsled tega obupano in gorje nam krščanskim zaupnikom, mi ne bodemo mogli več vzdržati, kajti nas napada vse, ne le socijalisti, ki pravijo, da je SLS vsega gorja kriva. Zato vas prosim in rotim vas, g. ministrski predsednik, povejte mi, ali mislite .kaj ukreniti, da se naš obupni položaj zboljša in kedaj boste to storili, kajti mi krščanski zaupniki bomo vso> odgovornost odvalili od sebe, ako nam ljudje polagoma uidejo k socijalistom in če bomo pri prihodnjih volitvah vse izgubili. Pripomnil je še: Nikjer ni tako slabo za železničarje, kot pri nas. Jaz sem se sam osebno prepričal, da imajo n. pr., avstrijski železničarji še enkrat tako visoke plače, kot naši.
Dr. Korošec je vse to navidezno mimo poslušal in nato kratko odgovoril: Res je, da je vaš položaj slab, to mi je dobro znano, tudi mi je znano, kar ste omenili glede višjih plač avstrijskih železničarjev, toda jaz sem tako z delom obložen, da mi do sedaj res ni bilo mogoče se z vaSim položajem baviti. Obljubljam pa, da bom sedaj obrnil pažnjo vašemu položaju in v krafl^m bo v*e dobro. Nato je segel ,g. dr. Korošec v žep in ie dal Medvedovemu Janezu polno pest finih cigar. Nato se je Janez poslovil od svojega prijatelja, kakor se spodobi, da
T L u nil ter 'P^olažen odšel Mariboru. Bilo mu je pri duši kakor velikemu grešniku, ki se skesano svo->in grehov spove.
•	!z	®ei>žrada do Maribora pre-
cej 4olga, zato je Medvedov Janez vse mini-.5*. c*8are pokadil, tako da njegovi tovariši niso niti bili tega dišečega dima deležni. Janez je sedaj prepričan, da bo dr. Korošec za železničarje nekaj storil, samo če ga ne bo jesenska slana odnesla iz vladnega stolčka!
t^almerstnone, duble, velure, pletenine, krzna sploh vse zimske oblačilne predmete kupite najceneje pri tvrdki
L. Ornik, Maribor
Koroška cesta 9 tudi na obroke
otročji kakor jih še nismo slišali. Bivši občinski odbornik s. D. se je še pohvalil, da je za pokopališče prihranil nad 60.000 Din, ni pa ničesar povedal o teni, kako je nastopal takrat, ko je občibski odbor odklonil meščansko, šolo, nič o socijalni politiki občine, dasi je zlasti v tej veliki občini, kjer so sami delavci in mali’ kmetje, to najvažnejše vprašanje. Trdil je tudi, da se je boril proti davkom, namesto da bi bil povedal, kakšen je bil njegov načrt za občinske doklade, da bodo plačali tisti, ki lahko plačajo, in pa da bo občina so-cijalnopolitično res kaj nudila. V tem oziru se doslej ni nič delalo, zato je bilo potrebno, da nastopijo socijali-
st! s svojo listo in da skušajo uveljaviti v občini socijalistični komunalni program, ki bo koristil v prvi vrsti delavstvu in malemu kmetu. Sodrugii socijalisti in prijatelji našega resnega gibanja naj pa še te dni do volitev izvrše potrebno agitacijo in naj odkrito povedo delavstvu in kmetom, da smo socijalisti in kaj kot taki zahtevamo od občine. Ob-čiina v dobrih rokah je lahko socijalni blagoslov, v rokah buržuazije ali pa tepcev in ljudi, ki nas hočejo varati, pa ne more voditi zdrave komunalne politike.
Moste.
Listo »Marksističnih delavccv in kmetov« je okrajno glavarstvo razveljavilo, češ, da se je ugotovil potvorjen podpis Antona Žagarja, železniškega uslužbenca v Vodmatu št. 100, dasi je Žagar izjavil, da je s. Stojcu, ki ga je prosil za podpis, rekel: »Nimam tinte, naj podpiše kdo drugi!« S. Stoje izjavlja, da je Žagar tinto in peresnik iskal, ker pa obojega ni našel, je rekel: »Naj podpiše kdo drugi, pooblaščam ga!« Seveda bo razveljavljanje liste precej zavleklo konstituiranje občinskega odbora, ker se bomo proti odloku pritožili na upravno sodišče, v katerega nepristranosti ne sme biti dvoma, kot ni dvoma, da bodo volitve razveljavljene. Čudimo se samo, zakaj ni politična oblast zaslišala tudi s. Stojca, da se sliši obe stranki in šele potem razsoja. Ker je potvorba podlpisa kaznjiva, se nadejamo, da bo politična oblast zadevo izročila državnemu pravdništvu, da ukrene potrebno. Sodruge v Mostah
pa pozivamo, da se v znak protesta občinskih volitev 18. novembra ne udeleže.
Ruše.
Dne 28. oktobra je bil pri nas pravi ljudski/ zbor. Najavljena referenta, ss. Eržen in Petejan, sta dala povod, da so delavci prihajali v trumah in do zadnjega kotička napolnili prostore v gostilni g. Kumpleža. Po otvoritvi zbora je s. Petejan podal temeljito sliko sedanjega političnega stanja v državi, ki tipa delovno ljudstvo- v obup vsled razmetavanja državnega denarja na eni strani in prekomernih davkov na drugi. Pozval je navzoče, da se o klenejo svojih razrednih organizacij, kajti edino organiziran proleta-rijat, politično naobražen, je v stanju iti upravičen boriti se za demokracijo v državi, kakor v oblasti in občini1. Zavrnil je kriva poročanja buržuaznih časopisov o njegovi osebi, kakoiri o SSJ. Povdarjal je, da so to le krokodilove solze raznih klik, ki jfrn dela socijalistično gibanje že strah. SSJ in on gre svojo začrtano pot, kakor ji narekujejo proletarske mase. Naprej po vsej1 strmini do cilja, do zmage socijalizma, nas vodi proginam, kateri je tako tesno združen z razredno- zavednim proletarijatom, da je vsak pakt ali zveza s kapitalističnimi strankami nemogoča. — Nato pozdravi predsedujoči sodruga Eržena kot vračajočega se iz zaporla. Zbor navzočega s. Eržena burno pozdravi s klici: »Živel sodrug Eržen!« »Fej klerika-j ližem!« Nato poroča s. Eržen v svo-I jem1 temperamentnem govoru, kakor
zna samo on, kako se je organiziral ves klerus proti njemu, ozir. proti socijalistom in njegovemu časopisju in kako leži danes strt na tleh za sto odstotkov bolj, kakor je bil pred temi procesi in se mu bržčas za gotovo dobo takih inkvizitorskih kona-kov ne bo več zahotelo. Socijalistično ljudstvo je pa za eno prepričanje bogatejše. Na koncu svojega govora predloži resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta in se glasi; »Shod delavcev in kmetov, zborujoč dne 28. oktobra v Rušah, na j odločnejše obsoja antidemokratično, anti-socijalno in reakcijonarno politiko vladajočega režima, katera je dovedla državo v največji upravni, fW' litični im finančni kaos ter povzroči; la strašen zločin, izvršen v Narodu' skupščini dne 20. junija t. 1., katerega shod najogorčeueje obsoja. Shoi odobrava stališče SSJ, kakor tud« stališče nar. poslanca sodr. Petejan3 napram političnim dogodkom v drža-
vi	ter poziva SSJ in njenega poslanca, da tudi v bodoče nadaljuje samo-stojno boj napram režimu, kakor tudi napram vsem meščanskim strankam za popolno svobodo, demokracijo in enakopravnost delavske.^ razreda v državi.« Po prečkanju resolucije je s. Strnad ob splošnem navdušenju zaključil shod, dočifm je del. pevsko društvo »Svoboda« za' pelo par naših lepih proletarskih pesmi. Živele socijalistične Ruše!
Zahvala. Vsem- sodrugom v tovarni za dušik, ki) so mi darovali z3 časa moje bolezni 551 Din, se iskre' no zahvaljujem. — VV e 1 z e r Kan-tovarna za dušik. Ruše.
namakanje:
INI A IVI A KAN J
TRI
IZPIRANJE
BENZIT
DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU !
TRDA VODA ŽRE MILO !
Povzroča apnene madeže v perilu !
DEŽEVNICA je mehka voda. — Pri močnem stvaranju pen osigura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi vgodno poceni pranje. — Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo k večjem delu nevporabno in tako prepreči stvaranje pen in delovanje pranja. MEHKA VODA ZA PRATI! Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek od nekaj Tri. —
Zatoraj:
K vsaki pralni vodi vedno nekaj pestipolno Tri!
S
CA
S
11 r-J
1	i
S
2
TRI
IZPIRANJE
BENZIT
Ali ste 2e krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niž jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
■-==== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ===—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-i novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2-50 D
NAČELSTVO.
Naročajte ln širite »Del. Politiko".
Nabirajte
nove
naročnike
*5/
Zbirajte za tiskovni sklad
II!
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v »Delavski Politiki** I —
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da sem pre-vzel s 25. oktobrom t. 1. znano in priljubljen0
GOSTILNO SCHEWEDEf*
Ptujska cesta 6 (prehod žrez železnico;
in se bom potrudil, da nudim cenj. gostom nal' boljšo postrežbo ter da bodo topla in mrzla jed»a vedno na razpolago. Točil bom samo prvovrstni Završka vina ter vedno sveže unionsko pivo v sod' čkih. — Za obilen obisk se najuljudneje priporoči F. N. Peklar, gostilničar.
RAZPIS.
Pri spodaj označenemu centralnemu sekretarijatu D® lavske zbornice se imata spopolniti dve prosti mesti in sice
eno mesto referenta in eno mestc pisarniški uradnik.
Za mesto referenta so pogoji: znanje srbo-hrvaškež3 slovenskega jezika, torej mora reflektant gornja jezika c vladati v govorenju in pisavi, nadalje znanje socijalno P litičnega vprašanja in literature, ter poznanje književneg dela v okviru socijalne politike.
Za mesto pisarniškega uradnika se zahteva znanie bo-hrvaškega in slovenskega jezika v govorenju in pisa ali vsaj opoplno obladanje enega izmed gornjih jeziK dalje srbsko stenografijo in daktilografijo.
Reflektanti, kateri se bodo priglasili za ta mesta, rafo poslati, oziroma prinesti spričevala, ki bodo odgo jala gornjim zahtevam.	_
Plača za mesto pisarniškega uradnika je do 30UU mesečno; reflektanti za mesto referenta pa morajo v sv prošnji navesti, kako plačo zahtevajo.
Prošnje se morajo poslati spoda) navedenemu seKri-rijatu do 15. novembra 1928.
V Beogradu, dne 23. oktobra 1928.
Za centralni sekretarijat Rad« koraot Sekretar: dr. Živko Topal©w,<*
TUka; L|udska ti*karna d. d. v Mariboru, pred»tavitelj Joaip Oilak v Maribora. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen \ Mar