List 13. Tečaj LY. i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo po leto se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu rNovic p Izubijani 26. maroija* 1897. « =- f : € Politiški oddelek. Slovenski poraz. našli, da je Nabergoj nenavaden talent. Pripovedovali so, kako zna na zvit način za kulisami vedno kaj doseči za silno nevařen za Italijane. Dasi govor- Slovence On niškega duha nima, a ga njegova diplomatična zvijačnost obilno nadomesti. Veseli smo bili, ko je došlo poročilo, da je na Ko Mi poznamo Nabergoja. On je bil jako delaven in roškem izvoljen z jednim glasom većine Lambert Ein- vesten poslanec. Storil je za svoje volilce, kar je mogel. spieler državnim poslancem. Koroški Slovenci bodo imeli To pa moramo reči, da je povzdigovanje njegovo po ita-vsaj jednega zastopnika v državnem zboru. Toda naše lijanskih listih bilo pretirano. Nekateri Slovenci so bili veselje vica o žalostném slovenskem porazu ni bilo dolgo. Od druge strani nam prihaja no- veseli, da se nakrat priznavajo duševne sposobnosti Slovenca, a prebrisanejši so pa spoznali, da imajo italijanski Pri volitvi v tretjem volilnem razredu v Trstu, v katerem volijo tudi okoličani je propal slovenski kan- didat Nabergoj. Ta mož ta volilni okraj zastopal eelih 24 let in skoro misliti se nismo mogli, da ga kdaj izgubimo. Sedaj tržaški Slovenci ne bodo imeli nobenega zastopnika v državnem zboru, kakor ga koroški Slovenci dosedaj niso imeli. Namesto Nabergoja voljen znan iredentovec in zaklet sovražnik Slovencev Mauroner. On bode na Dunaju gotovo napel vse sile, da tržaški Slovenci ne dobe svoje ljudske šole. Vlada bode pa tudi iz tega poraza sklepala, da slovenski živelj nima posebnega pomena v Trstu. Danes nočemo še ugibati, kake slabe posledice bode imel ta poraz. Italijani in tudi tržaški namestnik bodo gotovo ta poraz porabili v to, da skušajo svet prepričati, da Trst čisto italijansko mesto. Kako važnost pripisujejo Italijani tej zmagi, je vidno iz veselja, ki je zavladalo po Trstu, ko se je izid razglasil. Italijani razsvetlili so svoje hiše. Izid bil žanje nepričakovan, če tudi so dolgo se pripravljali, da vržejo Nabergoja. italijanski Prejšnja leta so listi navadno smešili Nabergoja. tem pa niso mogli izpodkopati zaupanja Slovenski volilci se s takim pisarjenjem niso dali zape-ljati, italijanski so si pa mislili, da ni vredno napenjati vseh sil proti tako malo nevarnemu možu. Letos so pa premenili svojo taktiko. Vsi italijanski listi tržaški so iz- pn listi s tem hvalisanjem svoje namene. In to se volitvi pokazalo. Italijanski volilci so odšli do zadnjega na volišče, da vržejo Italijanom toli nevarnega moža. Po- služili so se vseh, tudi najpodlejših sredstev v svoj namen. Da so pritiskali na slovenske odvisne volilce, je čisto naravno. Da je tržaški magistrat kot politična oblast pripomogel, kolikor je mogel k padcu Nabergoja, je raz- umljivo samo po sebi. Pri tej volitvi se je dělalo tudi z denarjem. Kupovali so se glasovi po 30, 40 da celo po 100 gld. Neka-tere kupovalce glasov so pri volitvi zaprli. Pri tacih razmerah ni čudno, da je Mauroner dobil 1871 glasov, Nabergoj pa samo 1632. okolici Nabergoj dobil 1461, v mestu pa 171 glasov, Mauroner pa ima v mestu 1347, in v okolici 524 glasov. Te številke jasno i da slovenstvo v mestu pojema. Slovenci so pri j na kažej o svojih agitacijah obraćali vso pozornost na okolico mesto pa niso toliko mislili. Bati se je, da bode ta izid volitve tudi vzbudil mej tržaškimi Slovenci opubnost, ko vidijo, da nikjer ne naj- dejo nobenega pravega varstva proti italijanskemu nasil tem slučaju bi bilo tudi v bodoče težko Itali stvu. janom zopet odtrgati ta mandat. Zato je nas nesreča tržaških Slovencev dvojno užalostila. 122 Tržaške razmere. Vladnim krogom prav blizu stojeća dunajska „Reichs-wehr" je přinesla te dni o tržaških razmerah prav oster članek, katerega naslednje podajemo v prostem převodu : „Novoiz voljeni občinski svet nekega mesta je na tem, da se konstituira. Verifikacijske komisije konstatujejo v svojih poročilih, da so se vse volitve postavno završile in predlagajo torej, da se iste potrdijo. Neki član občin-skega sveta izrazi željo, da naj bi se o veljavnosti volitev posamezno glasovalo. To se zgodi in pri tem večina kar natihoma, a mej frenetičnim odobravanjem ga-lerijskega občinstva razveljavi volitev enega člana manj-šine, ki pripada drugi narodnosti. Somišljenik njegov izjavi, da ne zapopade, kako se more razveljaviti postavno završena volitev, proti kateri ni bilo ugovora. On vidi v tem moralićno zaušnico dotičnim volilcem. Predsednik na to připomni, da če se je že dala zaušnica, ni veljala ista volilcem temveč izvoljencu. Manjšina je na to ogorčena mej kričanjem galerije zapustila dvorano. V katerem turškem gnjezdu se je pa pripetil ta neverjeten in vendar do cela resničen dogodek? Ali se to celo ni dogodilo v Evropi, morebiti v Aziji ? . . . O ne, zgodilo se je to v najbolj napredovanem, cvetočem mestu avstrijskem, zgodilo se je na ponosnih obalih Adrijanskih, zgodilo se je v Trstu. Ondi je italijanska progresova večina občinskemu svetniku Ivanu Nabergoju, ki je bil postavnim potom iz-voljen, a je imel nesrečo biti rojen Slovenec in nejednako drugim tržaškim renegatom, ostati zvest tej narodnosti, na popisan nečuven način zaprla pred nosom vrata mestnega zastopstva. Pred očmi imamo stvar, ne osebe, vendar bi pa pripomnili, da Nabrgoj nikakor ni nesimpatična osoba. Priprost kmetovalec iz tržaške okolice je bil več let tudi član poslanske zbornice in nikdar ni kako agresivno nastopil. Ne vemo torej, zakaj si je nakopal jezo tržaških italijanisimov. Pa če tudi bi bil kak slovenski rogovilež, bi progresova večina tržaškega mestnega sveta ne imela niti najmanjše pravice, zakon na tako nesramen način z nogami teptati. Po tem tržaškem vzgledu bi ne bil ves naš parlamentarizem in naša toli hvalisana ob-činska avtonomija niti piškovega oreha vredna. S sklepom većine se manjšina vrže kar vunj in potem se lahko za-poveduje po svojem dopadajenji, kar se hoče. Zopet vprašamo: Smo li v Avstriji ali v — Abru-cih? Seveda, Abruci spadajo k Italiji, pa tudi ondi itali-janska vlada skrbi, da bi napravila postavne razmere in italijanska vlada bi gotovo nikjer in nikoli ne trpěla od strani kakega občinskega zastopa tako izzivajočega in nesramnega vedenja, kakor je že več let ono tržaške gospode napram državni oblasti. Le v Avstriji naj bi si pustili vse dopasti? Gospodu Nabrgoju zadana „zaušnica" zadene tudi avstrijsko državo in ta ne sme iste prenesti. Da, mera je polna. Še plápolá s tržaškega gradu črno-žolta zastava, katero braniti bodo vsikdar pripravljeni sinovi te države. Kaj vse pa mora ta staroslavní prapor gledati v skupni Primorski? V Trstu bodo skoro vrgli poslednji figov list s sebe, nastopa se javno z proti- avstrijskim mišljenjem. Državnozborske volitve so bile spremljane s pojavi, ki morajo vsakteremu, če sicer hoče videti ali ne, odpreti oči. In kakor stari v Trstu po jejo, tako žvižgajo mladi v Istriji. Tam bi italijanisimi radi ustanovili pravcato anarhijo, da bi se znebili svojih sov-ražnih slovanskih sodeželanov. Sliši se od požiganj in drugih jednakih lepih reči. Civilne oblasti je videti, da so popolnoma brez moči, kajti šele opetovani intervenciji vojaštva so je posrećilo, najhujše zabraniti. Slovani so ravno ob državnozborskih volitvah storili to pregreho, da so zopet pokazali, da žive. To pa ne prija niti italijani-nisimom v Trstu niti italijanisimom v Istriji. Cela tr-žaška okolica in cela Primorska m o r a t a postati italijanska — in četudi s silo. Če se Slovane uduši, potem bo moč Primorsko čim lažje pripraviti kot goden grižljej za Italia unita. Dotlej pa le pustimo, da naši milijoni mirno ro-majo v Trst, saj )ih imamo itak preveč. Če bodo svojedobno Italijani |s posmehom prevzeli našo čveterokotno trdnjavo, potem bodo tudi z veseljem isto storili s Trstom .... Tako mislijo namreč tržaški italijanisimi. V nas se pa ne vzbujajo zastonj britki spomini izza polupre-teklega časa. Lombardija in Benetke sta bili zgubljeni največ vsled popolnoma zgrešenega vladnega zistema, in ta popolnoma zgrešeni vladni zistem — ne bojimo se položiti prsta na odprto rano — je tudi v Trstu doma. Mi opazujemo, kako tržaško namestništvo ne od včeraj, temveč že več let, neopravičeno rahlo in potrpežljivo po-stopa. Po tem so tudi tako krasni sadovi. Italijanisimi naj počenjajo kar koli in naj se vedejo najbrezobzirneje, v tržaški namestniški palači ne vidijo in ne slišijo ničesar, ali pa se v najboljšem slučaji ohrabrijo toliko, da napravijo platoniško izjavo, katere italijanisimi ne sprejmo posebno spoštljivo. V njihovnm navajenem delovanji ne napravi to nobene premembe. Namestnik tržaški, vitez pl. Rinaldini naj dolgo vrsto let svojega jneuspešnega de-lovanja le pregleda, in prepričal se bode sam najbolje, h kakim rezultatom je dovela njegova slabotna politika. Toda sedaj ni čas za premišljevanja. Ob sedan jih razmerah je potrebno brzo in energično ravnanje. [Nov duh mora prevesti tržaško namestništvo in četudi bi se moralo z nekaterniki korenito pomesti. Italijanisimi naj ko-nečno prav jasno občutijo, da je tudi avstrijskega potrp-ljenja enkrat konec." Politični pregled. Novi državni zbor se snide v soboto íq v ponedeljek bode slovesno otvorjenje. Važno vprašanje je, kdo bode predsednik novi zbornici. Kršcanskosocijalni listi zahtevajo, da bi se kdo iz njih srede izvolil za predsednika. Posebno pa ti listi naglašajo, da novi ministerski predsednik mora biti Nemee, da si to ni v nobenem zakonu zagotovljeno. Ta zahteva le dokazuje, da so kršćanski socijalisti proti drugim narodnostim jednako krivični, kakor liberalni in narodni Nemci. Seveda zbornica ne voli za predsednika krščanskega socijalista, ker od tacega predsednika bi ne bilo pričakovati, da bi nepri-stranski vodil obravnave. Koroški državni zbor. — Razen jednega Slovene» voljeni so na Koroškem samo narodni Nemci za poslance. Tudi 123 trgovinska zbornica in veîeposestvo sta nemškonarodno volila. V veleposestvu je dobil nemškonarodni kandidat Milenis 55 m & dfedMfeáfc ťti rftífc áfc ?i» dMfc á&áfc jfi ítiítiáMfc áft ^řííifiáfeífc ik fc & A ft.fcVï glasov, konservativni kandidat prof. Joas pa o glasov. m « « « Obrtnija. * » » Volitev v Inomostu. V Inomostu je voljen z ve- liko večino za poslanca konservativec Kapferer. Konservativci TrgOVSka in ObrtniŠka Zbornica V Ljubljani. mm m 1 ^ % * . A « â la ^^ ^ ^ se imajo za svoj uspeh mnogo temu zahvaliti, da se niso liberalni in narodni Nemci mogli sporazumeti za skupnega kandidata. Posebno obrtniki so konservativno volili. Liberalni Nemci so potrti, ko so zgubili glavno mesto tirolske dežele. Nemčija. Želji nemškega cesarja in vlade, pomno- žiti znatno mornarico, dižavni zbor ni ustregel. Odklonil je zahteve glaseče se na znesek 10 milijonov z 204 proli 143 glasovi in dovolil le nekaj manjših postavk. Zahteva vlade se je glasila na grajenje dveh križaric, jednega aviznega parnika in veČ torpednih ladij. Državni zbor je pa dovolil le napravo dveh topnjaČ. Da ni preveč poslušen dižavni zb r svojemu cesarju, kaže tudi tale faktum. Cesar je želel, da se zgradi . 1870 palim vojakom v spomin velikánsko poslopje. Predloga vlade, da naj se dovoli v to potreben denar je prišla pred državni zbor, a ve se že naprej, da bo predloga pala. Turčija. Turška vlada ve predobro, da se ji kaj slabo godilo, če pride do vojne z Grško. Imela ne bi v tem trenotku samo napram tej opraviti, temveč pretila turški dižavi od drugih stranij še večja nevarnost. Srbija in Bolgarijs sta se baje zavezali, da napadeti Turke, Če nastane grško-turška vojska. Ustaja v Makedoniji je v tem slnčaji neizogibna. Da bi se Turčija malo olepšala pred velevlastmi in če mogoče obvarovala preteče vojake, se je jela zopet de-lati, da hoče v državi upeljati reforme. Pozvali so se vsi se- danji in bivši živeći ministri, vezirji in drugi višji uradniki v sultanovo palačo na posvetovanje. To seveda je pa le pesek v oči. V resnici turški sultan nima niti moči niti dobre volje zboljsati razmer v svoji državi Le sila bo konecno uredila turške žalostné razmere. Kreta. — Velevlasti so izvršile blokado Krete, t. j. za-sele in zaprle s svojimi ladijami vsa krečanska pristanišča. Grška ne more več torej blizu V sredini otoka so gospodarji vstaši in Grki. Požari in umori mej mohamedanci in temi so na dnevnem redu. — Velevlasti so sklenile: 1.) Kreti se da avtonomija pod višjim oblastvom turŠkega sultana, 2.) grške čete se morajo umakniti s Krete, 3.) turške posadke ostanejo na mestih, katere jim doloČijo države, 4.) za izdržavanje reda pošlje vsaka država 500 do 600 vojakov na Kreto, 5.) ako Grška ne umakne svoje armade, bodo jo prisilile države. Velesile so torej se zavezale da napravijo red na otoku, sedaj pa noče nobena dati svojih vojakov za pomirjenje. Grška pa rada naredila s svojimi ljudmi mir na otoku, a se jej ne pri pusti. sredini otoka je neznosno stanje. Turška oblast je na Kreti prenehala, Grkom odrekajo velevlasti pravico do pomir-jevanja Krete, druga oblast pa sedaj na Kreti ni ustanovljena. "Vse že želi reda in miru. — Voditelji kretskih vstašev so evropskim admiralom sporoČili, da se dobrovoljno ne udajo, ako se Kreta ne združi z Grško. Kralju grškemu so poslali adreso, v kateri ga prosijo, naj grške vojske ne umakne s Krete, nego brez vseh obzirov izvrši združitev. — Grška baje pripravljena tirati začeto politiko do skrajnosti. če bi velesile storile kako neprevidnost, potem je ni človeške moči, katera bi mogla preprečiti vojno s Turčijo in vstanek v Makedoniji. — Turška in Grška se pridno pripravljata, če pride do vojske mej njima. Le obema delà to težavo, da jima nedostaje denarja. — Po Grškem se je nabralo pod imenom prostovoljcev polno upornih in prevratnih življev, ki tirajo Grško v vojsko. Če se kralj in vlada ne udasta, nastala bo bržkone prekucija. Položaj Grške je torej kritičen. (Dalje.) VI. Zbornični svetnik Franc Om ers a poroča o prošnji trgovcev v Ložu, da bi se jim dovolilo ob nedeljah prodajalnice namesto do ure do ure popoludne odprte imeti. Prositelji utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da imajo ljudje, ki gredo skozi Lož popoldanski službi božji v Staritrg navado, da pustijo nakupljene reči v prodajalnici shranjene, oziroma si potrebno še po dokončani službi božji nakupijo. Neprilično je sedaj za ljudi, ker morajo nakupljene stvari ali drugod shranjevati ali pa v cerkev s saboj jemati. Škodo pa trpe trgovci, ker ljudje zaradi te nepriličnosti manj nakupijo. Popoldanska služba božja v Starem trgu trpi od 2 do V4 na 4 uro. Ko bi tr- govci smeli imeti odprte prodajalnice do 4. ure, bi bilo vsem vstreženo trgovcem in ljudem. Županstvo v Ložu potrjuje, da so podatki navedeni o prošnji resnični in priporoča, da se prošnja usliši. Tudi c. kr. žandamerijsko postajno poveljstvo v Ložu pravi, da se prositeljem dovoli do 4. ure popo- ludne odprto imeti. kr. okrajno glavarstvo v Lo- gatcu, z ozirom na] krajevne razmere tudi priporoča prošnjo. Odsek se pridružuje navedenim priporočilom in smatra le za umestno, da se z uslišanjem predležeče prošnje ustreže trgovcem in kupujočemu občinstvu, se ve s tem pridržkom, da je prodajalnice med po-poldansko službo božjo zapreti. Odsek torej predlaga: Čestit a zbornica naj priporoča pri c. kr. deželni vladi prošnjo trgovcev Ložu. v Predlog se sprejme. VII. Zbornični svetnik I|v. Bamgartner poro * > da je vsled dopisa c. kr. vlade z dne 28. januvarija 1897, gospod minister za uk in bogočastje z ukazom z dne 19. jan. 1897, št. 30.615 naznanil, da se je o prošnji mestne občine kočevske, da naj bi se tamošnja stro- kovna šola za lesno obrt podržavila, vprašala za mnenje osrednja komisija za obrtni pouk in da bi sporazumno z dotičnim sklepom te komisije načelno ne bil proti temu, da se imenovani zavod z letom 1898 počenši prevzame v državno upravo Po naro-čilu gospoda ministra za uk in bogočastje prosi c. kr. deželna vlada za obvestilo, če bo zbornica, ki je doslej redno dovoljevala podpore za vzdrževanje zavoda, tudi v slučaju podržavljenja pódpirala istega in v kateri meri. Odsek je mnenja, da je zbornica obvezana, v kolikor ji financijelna sredstva dopuščajo stro-kovno šolo podpirati, kakor doslej. Povišanje pri-spevka ni prav mogoče, ker zbornica itak 5. del iz zadevnega okraja došlih přiklad izda za obrtni pouk v Kočevji. Poročevalec predlaga imenom odseka : Zbornica naj se izreče v navedenem smislu. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič připomni j da naj naučna uprava nosi sama stroške, če ji je na ob- stojů sole ležeče, zbornica ima izpolniti mnogo drugih važnih nalog, katerih izvedba je spojena z denarnimi žrtvami. Vsled tega predlaga, da naj se zbornica izreče odklonilno. Ko sta poročevalec Iv. Baumgartner in zbornični svetnik Jos. Kušar priporočala odsekov predlog in je zbornični tajnik povdarjal, da morajo za vse strokovne šole prispevati lokalni faktorji, dežela, trgovska in obrtniška zbornica in občina, če ob- * 124 stoj istih žele, se je predlog zborničnega svetnika Lenarčiča odklonil in sprejel odsekov predlog. VIII. Zbornični svetnik F. Ks. Souvan poroča vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 17. jan. 1897 0 prošnji cerkvenega predstojništva Sv. Matije v Bački za povišanje posameznih točk sejmske tarife. Tarifni postavki odgovarjajo v obče postavni tarifi k občin-skemu zakona o pristojbinah za Kranjsko z dne 3. decembra 1868. Od cerkvenega predstojništva pred-lagano povišanje takse za teleta ali telico od 3 kr. na 4 kr.se zdi odseku previsoko in tudi ne odgovarja postavni tarifi, ker se more le telica (mlada krava) šteti k vprežni ali veliki klavni živini, za katero obstoji postavni postavek 3 do 6 kr. in je teleta še šteti k mali klavni živini, za katero se postavek 3 kr. ne sme prekoračiti. Taksa za teleta in telico (junico) bi se morala tako razdeliti. da bi bilo za junico plačati 4 kr. za teleta pa le 3 kr., kar bi tudi soglašalo s tarifo k gori omenjenemu občinskemu zakonu o pristojbinah. Ko je poročevalec prečital dose-danjo 1. 1888 odobreno tarifo, je povdarjal, da so se vsled odredbe c kr. deželne vlade nadzorovalni stroški za živinske semnje znatno povečali in da je tudi ograjenje živinskega sejmišča precej stalo, vsled tega je tudi opravičeno povišanje zgoraj omenjene in na- slednjih točk: Za 1 govejo živino od 4 na 6 kr., za 1 žrebe od 3 na 4 kr., za en lončarski šotor od 11 na 30 kr., za en šotor za točenje pijač od 12 na 30 kr. Z ozirom na to, da se morejo stroški za semnje le s taksami pokriti in te niso previsoke, se pridružuje odsek priporočilu c. kr. okr. glavarstva v Krškem in predlaga: Zbornica naj v zmislu predstojećega poroćila izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. IX. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča, da je kovinska zadruga v Ljubljani prosila, da naj bi bili mehaniki obvezani k tej kot člani pristopiti in da naj bi se torej odločilo, da je ta obrt v to uvrstiti. Četudi se ne more trditi, da so le kovinski obrtniki mehaniki, je vendar resnica, da sta si ta dva obrta sorodna. Ker je število mehanikov premajhno, da bi mogli napraviti lastno zadrugo, je odsek mnenja, da je potrebno, da se ta obrt uvrsti v zadrugo kovinskih obrtov. Iz tega razloga predlaga odsek: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje, mestnemu magistratu v Ljubljani. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič priporoča predlog, ki se pri glasovanji sprejme. X. Zbornični svetnik Jos. Kušar poroča, da ima zbornica v smislu obstoječe ministerske naredbe pravico, voliti zastopnika v šolski odbor nadaljevalne šole v Kamniku. Ker je dosedanji zastopnik Avgust Hermann umri, predlaga odsek, da naj zbornica voli za svojega zastopnika v ta odbor gosp. Antona Stad-lerja kleparskega mojstra in upravitelja c. kr. cimen-tarije v Kamniku, ki se za šolo prav zanima in ji je podařil že več modelov. Predlog se sprejme. — XI. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča da, je c. kr. deželna vlada poslala zbornici prošnjo F. D. za podelitev dopustila za ustanovitev zavarovalne pi-sarne v Ljubljani. Zbornica naj se izreče o prošnji posebno v tem oziru, če je potreba, da se ustanovi zavod, čegar delokrog presega samo posredovanje za-varovalnih pogodb. F. D. prosi za podelitev dopustila s pravico: posredovati zavarovanja vseh vrst — elementarna, življenska, proti nezgodam, itd., dalje za- stopati zavarovalne zavode in zavarovalne stranke v zadevah, ki 'se tičejo škode in drugih stvarij, stro-kovno oceniti premičnine in nepremičnine vseh vrst v zavarovalne namene, škode ocenjati in likvidovat! za zavarovalne družbe, oziroma pri tem posredovati v imenu oškodovane stranke. Mestni magistrat priporoča prošnjo, ker je prositelj zaradi njegove spretnosti v zavarovalnih zadevah in njegove splošne omike prav sposoben voditi tak zavod Odsek se je preveril, da bi pisama, kakor jo namerava prositelj ne bi bila koristna le za prebivalstvo po deželi, temveč tudi za ono v deželnem stolnem mestu. Podajala bi pojasnila vsake vrste v zavarovalnih zadevah in od-pravila marsikako pritožbo, ki nastane večinoma vsled neznanja. Ker je odsek mnenja, da obstoji potreba za tak zavod, kakor ga namerava ustanoviti prositelj, predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje na c. kr. deželno vlado. — Predlog se sprejme. — XII. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o prošnjah učence v in učenk na c. kr. stro-kovnih šolah v Ljubljani. Ravnateljstvo c. kr. stro-kovne šole za lesno industrijo in c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo je s poročilom z dne 10. decembra 1896. predložilo 68 prošenj in pri-pomnilo, da je nadaljnim 8 prositeljem Jak Kavšeku. Alojzij Pipp-u, Viljem Sever-ju, Iv. Steiner-ju, Ivani Dolenec, Angeli Kočevar, Ludmili Jaklič in Julijani Pavlič dovolila kranjska hranilnica v Ljubljani ustanove po 50 gld. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je podělil ustanovi po 5u gld. učen- . cema Jak. Ažman-u in Henrik Nabernik-u, kranjski deželni odbor pa je dovolil ustanove učencem Pavel Gričar-ju, Franc Kržiču, Jos. Firmu, Avg. Pibrovcu, Franc Vodnik u, Anton Bradač u, Matija Frankovič-u in učenkám Josipini Marn, Albini Cebin. Angeli Ka-stelic, Angeli Mandelj in Ani Mavrin. Ker sta dva učenca in ena učenka izstopila, ostane še 51 prošenj. Od teh se jih 16 glasi na povišanje dosedanjih ustanov. Odsek stavi po natančnem pretresovanji prošenj in oziraje se na razpoložna sredstva nastopni predlog : Zbornica naj poděli naslednjim učencem in učenkám ustanove, ki se naj izplačujejo vsakoletno do konca učne dobe, če ostane učni uspeh povoljen : Lovro Suhadolnik-u, Jos. Seljak-u, Val. Poženel-u, Franc Pavlič-u in Tereziji Žnidaršič po 50 gld., Josip Kle-mencu in Mariji Kališ po 25 gld. in Rozaliji Dular 30 gld. — Predlog se sprejme. XIII. Zbornični tajnik poroča o vprašanju c. kr. deželne vlade, če je V. Č. smatrati za pomožnega de-lavca v zmislu § 73. obrtnega reda (zakon z dne 8. marcija 1885., drž. zak. št. 22). Iz predležečih aktov je jasno razvideti, da se je V. Č. pečal s snaženjem in ohranjevanjem opekarskega stroja v opekarni R. 6., da je imel oskrbovati prepariranje (povlažitev) gline, za kar mu je bilo plačevati plačo vsakih 14 dnij. Imel je torej redno službo pri omenjeni opekarni in je moral opravljati delo, ki zahteva izvestnih ved-nostij, katere si je brez dvoma prisvojil, ker bi se mu sicer ne zaupala taka služba. Odsek ne more te službe smatrati za dninarsko delo najnižje vrste in je izjavil, da je bilo po njegovem trdnem prepričanju V. Č. smatrati za pomožnega delavca v zmislu § 73. obrt. reda. Predlaga torej : Zbornica izreči v zmislu tega poročila svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. XIV. Zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o prošnji občinskega sveta deželnega stolnega mesta Celovca, da naj bi mu naznanila zbornica, če bi se 125 po odposlancih udeležila dodelanja c. kr. avstrijske državne železniške mreže se • tičočega shoda odpo-slancev, ki bi se naj 7. ali 14. marcija vršil v Pragi ali Budjevicah. Potrebo takega shoda utemeljuje ce- nakupil s skrbnim mešanjem doseže večje množine žita jednake kakovosti in s tem doseže boljše cene. Če se združili v zadruge, bi tudi srednji in tem da se lovški občinski svet takole: Shod odposlancev, ki se manjši kmetje žito bolje prodali, posebno če bi gledali je vršil dne 28. julija 1890. v Celovcu in razpravljal da bi ta dobro žito jednake vrste sejali. dodelanje c. kr. avstr. drž. železniške mreže v Trst je jednoglasno sklenil: „Zgradba neodvisne, kolikor moči kratke železniške zveze med pomorskim pristaniščem Trstom in industrijsko bogatim avstrijskim severom je potrebna tako z ozirom na koristi mesta Trsta, kakor z ozirom družnega prodajanja 5 žito zvozi v skupno skladišče, se ceneje lahko opravi zbi-ranje, čiščenje, mešanje in razvrščenje. Lahko se rabijo dobri čistilni stroji. Kmet tudi odpadke pri čiščenju žita lahko bolje porabi, kakor trgovec. Nadaljni dobiček za- , da se gleda na boljše vrste in na narodno - gospodarski prid zapadne polovice av- ljudje navadijo spoznavati blago. Kmet se trgovinski iz strijske države. Za tako najkrajšo zvezo smatra shod železnico, ki bi se najprvo morala zgraditi od Divače v Loko in čez Karavanke skozi Rožno dolino v Ce- uči in se bolje zanima za dogodek na trgu. Večja skupna prodaja žita lovec. C. kr. državna vlada se prosi, da gradbo proge dišču. mogoča po skla Zadružno prodajanje žita ima nastopne prednosti ) Divača Loka in čez Karavanke v Celovec pretresa kot kakor se je pokazalo v Nemčiji: nujno in ukrene kar najhitreje trasovanje te proge". * 1.) Prekupcev ni treba. Kmet spravi sam dobiček ? kr. vlada je to proučevala, dala trasirati in ki bi ga imeli prekupci. se odločila za zgradbo .bohinjske proge v zvezi s progo čez Ture. Proge čez Karavanke, kot zadnji in naj-važnejši sklepni del te železniške zveze, po katerem se še le jamči avstrijskim ozadnim deželam pospeševanje njihovih narodno-go- 2.) Na žito, ki se pošlje v skladišče se posodi denar do dve tretjinske njegove vrednosti. Kmetu torej žita ni treba takoj prodati, ko ga je omlátil, temveč lahko po-čaka ugodnejše cene; 3.) Kmetu večkrat manjka za žito prostora in ga spodarskih koristi, pa c. kr. državna vlada ne bo zato mora precej prodati. Potem bode žito v skladišču predlagala. Kakor so pokazale tehniške poizvedbe in razno-vrstne konštelacije, je bohinjska proga izvedljivejša od proge Divača-Loka. Vkljub temu pa se ne sme nikaar pripustiti, da se prva proga, mesto da bi se nadaljevala naravnost proti severu čez Karavanke, obrne proti zahodu in s tem, da se izvede čez Ture južnim nemškim trgovinskim interesom za-gotovi one koristi, katere za se zahtevati so popolnoma upravičene avstrijske ozadne de-žele. Dd se v zadnji uri to pereče železniško vpra- spravil. nekaterih krajih v Nemčiji žito kar z njive v skladišče izvozijo. Ondu ga s stroji omlatijo, posuše in # • spravijo. 4.) Zadruga skrbi za žito v skladišču. Kmetu se ni bati da 5;) se mu spridilo ali zgorelo. tem da se zbero večje množine žita jednake vrste ? se dosežejo tudi ugodnejše cene kakor mogoče ) če se prodaja žito v malih množinah. tudi Zadruga s časom še upliva na cene na žitne trge. šanje spravi v pravi tir, občinski svet stolnega mesta Celovec omenjeno prošnjo poslal deželnim od- borom m trgovskim zbornicam prizadetih dežel. Ako dobi povabilo odziva, se naprosí češki deželni odbor, da prevzame aranžma, sklicanje in vodstvo tega shoda. Kranjska trgovska in obrtniška zbornica je bila vedno mnenja, da proga čez Karavanke najbolje od-govarja potřebám in koristim njenega okoliša. Zatega-delj lovškem občinskem svetu izproženo misel in predlaga : 6.) Zadruga tudi kmetom preskrbuje boljše seme, tem se doseže, da se v vsakem kraju jednake vrste žito prideluje, kar povišuje njega ceno. 7.) Zadruga tudi lahko oskrbuje zalaganje z žitom vojne oprave, večjih mlinov in pekarij. Jednako kakor zadružno skladišče bi tudi lahko de- lovalo deželno skladišče, katero se neki namerava osno- meni odsek, da je z veseljem pozdraviti po ce- vati v naši deželi. Tako je mogoče, da našim pridelkom Častita zbornica skleni udeležiti se shoda odposlancev. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič je mnenja, da je potrebno, da se zbornica podrobneje bavi s tem vprašanjem in da se mora odposlancu mnenje, katero î de pridobimo pred svetom veljavo. Jednako ugodno, kakor na trgovino z žitom želno skladišče lahko uplivalo na trgovino z vinom. Vino-rejci bi svoja vina izročili skladišču in tudi bi se žanje zastopa zbornica v tem prevažnem železniškem vpra- dalje skrbelo, dokler se ne prodaje. Posebno za dolenjsko sanju, natančno obrazložiti. Ko je zbornični tajnik vino bi bilo to velike važnosti. Dolenjsko vino dobi še pripomnil, da bo to tedaj storiti, ko se bo na povabilo češkega deželnega odbora odposlanec volil, se pravo slast, ako se poštara. Vino starati pa posamični odsekov predlog sprejme. (Konec sledi.) posestniki Tne morejo Mogoče pa to bilo v skladišču. Tako dobili našemu dolenjcu zopet nekdanje dobre ime. St áftífe tit H € Kmetijstvo ÍŮ zê •8» €i € 3 «I Poučni in zabavni del. Zadružna prodaja žita. Knjige „Matice Slovenske". Mali posestnik ne more žita prodajati vagonih in V Letopisu se nahajajo tudi letos popularno naučni navezan na prekupce. Poslednji pa iz žita > ga spisi Najprej se nadaljuje spis ranjcega Navratila 126 » Slovenske narodne vraže in prazne vere." Ta spis je Profesor Glaser nadaljuje letos svojo zgodovino slo jako zanimiv, kakor že po navadi. Čuditi se moramo, da venskega slovstva. V tem zvezku je popisana Bleiweisova ranjki Navratil nabral še toliko gradiva, ko vraže in doba od 1848. do 1870. leta. Po zgodovinskem pregledu prazne vere močno ginejo. Ta spis je tudi velike važ- se slika razvitek slovenskega življa v raznih pojavili, ki nosti za vsacega î ki se bavil s slovansko mitologijo, so uprav odvisni od zgodovinskih dogodkov. Pisatelji so ker večina vraž in praznih ver so ostanki iz nekdanjih opisani v raznih skupinah po najbolj značilnib osebah in časov. Vraže so pa tudi velike važnosti za narodopisca, njihovih glasilih. Take osebnosti so Janez Bleiweis in po njih se včasih dajo slediti rodovi, ki so se jezikovno L. Jeran na Kranjskem; njima se pridružujejo pisatelji že potujčili. na Primorskem z Andr. Marušičem na čelu; na severní drugem spisu „Kamnica-Gams" dokazuje Janez strani združujeta A. Slomšek duhovnike in Dav. Trste-Majcinger, da ime krajev Gams izvira iz slovanskega. njak posvetne pisatelje okolo sebe; ti so prvoboritelji in Ti kraji so se prvotno imenovali Kamenica. Iz te besede predstavljajo prav za prav politično ali — če smemo ra- je nastal Kamnis, potem Gamnis in naposled Gams, pisatelj iz listin dokazuje. Ravno tako misli pisec, da To biti ta izraz vzgojevalno slovstvo. Ti so nadelavali pot pisateljem, ki so samo slovstveniki, in te je zbiral tudi beseda Gams okolo sebe slovanskega izvora. Nemški jezikoslovci ne vedo cd kod prihaja ta beseda. Na tretjem mestu je društveni tajnik E. Lah pri A. Janežič. Najvažnejši izmed vseh teh pa Janez Bleiweis; zaradi tega imenujemo to dobo Blei-weisovo. Na zvršetku te dobe pa stoji sam za se pravi Martin Krpan Fran Levstik. občil jako zanimivo „Domovinsko crtico". Pisatelj kranjsko vojvodino, kakeršna je bila 1817. leta. spisu bode vsakdo našel mnogo poučnega, ko opisuje tem ljudem Vsak čitatelj » razsodno in nepristransko čita to knjigo,- razvidi, da so pisatelji, vsaj na splošno in debelo stran , opisani v kolikor so odvisni od občne struje duže malo znano, kako so bile urejene razmere v naši kro- š'evnega gibanja ; o vsakem posamezniku pa dokazovati novini pred 1848. letom. Iz spisa je razvidno tudi kako na drobno, kateri inostranski duševni činitelj je vplival se pomnožilo prebivalstvo od 1817. leta v naši deželi. Priznanja vreden zanimiv je dr. M. Murka spis. » Národopisná razstava češko-slovanska v Pragi Ker je malobrojnim Slovencem bilo dano obiskati to razstavo, bodo gotovo mnogi z velikim veseljem segli po tem spisu Čitali ga pa gotovo tudi tišti, ki so raz stavo viděli, da osvežé svoj spomin na njo. Pa tudi žanje prinaša spis zlasti v zgodovinskem oziru dokaj novega. Spis » Prinos k poznavanju tujih besed v sloven ščini", zanimlje v prvi vrsti samo jezikoslovce. Tudi dr. Karola Glaserja spis o zgvedskih samospevih bode zanimal le bolje učenjake, ki se zanimajo za indijsko slovstvo. Prof. R. Perušek nam podaja poročilo o slovenski biblijografiji. Društveni tajnik Lah je pa natančno opisal nanj ? to naloga samospisov ali monografij ; tudi je na splošno dokazano î kako ta ali oni slovenski pisatelj 1895." odvisen od drugega slovenskega pisatelja. Prva naloga slovstvene zgodovine pa je ta, povedati, kaj so napisali posamezniki, saj še nimamo celotne slike našega dušev-nega gibanja do najnovejšega časa. Za tište, ki se zanimajo za jezikoslovje, je „Matica" izdala drugi zvezek Knezove knjižice. V njem je Funtkova epična pesem „Smrt" in pa Govekarjeva realistična po- vest „Kres Ti dve deli se jako različno soditi, zlasti poslednja povest. Reči moramo, da se na obe strani močno pretirava. Mi prepuščamo sodbo o tej knjigi svojim čitateljem. Sami naj nerede sodbo, če nova struja ugaja našemu narodu. n Matično" delovanje. Članov » Matica" imela 6 častnih, 278 ustanovnih j 2424 letnih in 24 naročnikov. Skupno torej 2729, 16 več nego prejšnje leto. Vidi se, da za naš prvi literarni zavod ni še tistega zanimanja, katerega zaslužuje. Prof. Rutar nadaljuje letos svoje obširno delo venska zemlja » u Slo- letošnjem zvezku začenja se popis Poučni in zabavni drobiž. Jezikov je baje na svetu 335, ako ne štejemo raznih narečij. Ti jeziki dajo se razdeliti v 12 jezikov. Papui imajo dva jezika, Hotentoti štiri, Kafri 25, zamorci 58, avstra-lijska plemena 19, Malajci in Polinezijci 36, Mongoli 59, se- vernjak prvotni narodi ameriški Severnoafričani 16, prvotni indijski prebivalci 10, azijskih jezikov pa 88. Istre in Trsta. Najprej popisuje lego, meje, velikost ? sli kovitost in značilnost Trsta in Istre ; zatem -pa naupična izobrazba, zemeljska sestava in gorovje, na to vodovje podnebje in rastlinstvo. Na to je učeni pisatelj začel z opisa van j em prebivalstva. Najprej naslikal upravo potem prebivalstvo sploh njega gostost in gibanje. Na to Deželni zbor kranjski. petnajsti seji d m poroča posl. Mod so opisane narodnogospodarske razmere v Istri in Trstu. 0 Pr°snji okr. cestnega odbora lošk^ga, da naj se odpiše ostalo posojilo 2660 gld. Poročevalec predlaga, da naj se od- Knjigi je pridejano več lepih slik. Reči moramo, da to najlepša knjiga, katero je letos izdala „Matica Slovenska". dež. piše 1000 gld., cemur zbornica pritrdi Posl. Luck m Prof. Štrekelj nadaljuje svoje narodne pesmi. Kakor se kaže, bode zbirka jako popolna. poroča o prošnji pazniskih vdov prisilne delavnice za zvišan pokojnin in predlaga, naj se odstopi deželnemu cdboru. logu se pritrdi Pred Prošnja Otmarja Maleta, c. kr. živine 127 sdravnika v Novem mestu za zvišanje nagrade za poucevanje na Grmski šoli se tudi odstopi deželnemu odboru — Avstrijski zvezi prijateljev ptičev za Kranjsko v Ljubljani se dovoli 30 gld. podpore. — Posl Murnik poroca o prošnji posestnikov iz Rakitne občina Preserje, za podporo vsled škode po toči. Poročevalec predlaga, naj se odstopi deželnemu odboru, da se po mogočnosti na njo ozira. — Posl. Povše poroca o prošnji županstva na Raki za podporo za napravo vodovoda in predlaga, naj se naroči dež odboru, da pošlje dež. hidrotehnika na lice mesta, da pregleda razmere in naj stavi potem svoje nasvete. Predlogu se pritrdi. — Posl. Lenarčič poroca imenom upravnega odseka o prošnji občin Studenec, Iškaloka. Tomišelj in drugih za ustanovitev zdravstvenega okrožja na Studencu, dalje o prošnji županstev Studenec, Tomišelj, Želimlje, Verbljene, Iškaloka, Iškavas in Pijavagorica za izločitev iz šmarijskega zdravstvenega okrožja in priklopitev k ljubljanskťinu in konečno o prošnji zastopa šmarijskega zdravstvenega okrožja, da bi v ondotno okrožje hodil zdravit zdravnik iz Ljubljane. Poročevalec predlaga, da naj se okrožje razdeli na dva delà : jeden naj se priklopi ljubljanskemu, drugi naj pa ostane samostojen, a sedež zdravnikov naj bo na Grosupljem eventuvalno v Škofljici. Posl. Košak je zato, da bi bil sedež zdravnikov v ariji eventuvelno v Grosupljem. Posl. Hribar priporoča, naj se sprejme le prvi del predloga, drugi naj se zavrne. Dež predsednik baron Hein je za od-sekov predlog. Posl. dr. Schaffer je proti temu, da bi bil zdravnik v Škofljici. Posl. Grosuplje misii, da bi bilo najbolj primerno, če bi bil zdravnik na Grosupljem. Pri glasovanji se sprejme prvi del odsekovnega predloga, drugi se odkloni. — Posl. dr. Schaffer poroča imenom finančnega odseka o samostalnem predlogu posl. dr. Papeža glede direktnega oseb-nega davka in predlaga: 1.) Naj z ozirom na določbe .člena XIII. zakona z dne 25 oktobra 1896, drž. zak. št. 220 glede direktnih personalnih davkov zbere potrebne statistične podatke in druge pripomočke, na katerih podlagi bo mogoče zanesljivo določiti in sklepati glede vprašanja o opustitvi v dež. zakonodajstvo spadajočih doklad na dotično personalno dohodarino; 2) naj vse občine in druge korporacije, katere imajo pravico, pobirati doklade na direktne davke, obvesti, da pri sklepanju o dokladah za 1. 1898. ne smejo upoštevati personalne dchodarine. Predlog se sprejme — Posl. Hribar utemeljuje svoj samostalni predlog v ustanovljanji in vzdrža-vanji mtrščanskih šol v vojvodini Kranjski. Govornik povdarja vežnost mešcanskih šol za take, ki se ne posvete višjim štu-dijam, da se pri nas ne ustanavljajo take šole temu je vzrok to, da imajo za nje skrbeti šolski okraji. Ako hoČemo imeti meščanskih šol, moramo skrbeti, da prevzame stroške za nje normalnošolski zaklad. Stroški bi ne bili veliki. Govornik na-vaja koliko je takih šol drugod, a na Krajském je samo jedna. Predlog se odkáže deželnemu odboru, da v prihodnjem zase-danji o njem poroča. Posl. dr. Papež poroca v dež prispevku za lokalno železnico, ki bi vezala Tržič z državno železnico Ljubljana-Trbiž Poročevalec predlaga: S sklepom dne 11. julija 1896. za lokalno železnico iz Kranja v Tržič proti po-vračilu v glavinskih delnicah dovoljeni deželni prispevek v znesku 75.000-gld vzdrži se tudi za ta slučaj, če bi se lokalna železnica ne stikala v Kranju, ampak na kakem drugem kraju z državno železnico progo Trbiž Ljubljana. Posl. Glo-bočnik se odločno poteguje za zgradbo tržiške lokalne železnice na Kranj namesto na Lesce. Posl. Ažman in Luck-mann podpirata predlog finančnega odseka, ki se tudi sprejme. — Posl. dr. Žitnik poroča o pospeševanji naprave kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu in predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da izda navodilo o ustanovitvi in oskrbovanji hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu. 2 V delno pokritje stroškov ustanovitve in prve oprave hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu sme deželni odbor po svoji izprevidnosti dovoljevati prispevke po 50 d 80 gld 3. Deželni odbor se pooblašča, da sme hranilnim m posojilnim društvom dovoljevati 4% posojila do najvišjega zneska 300 gld. iz razpoložljivih blagajničnih zalog. 4. Usta-novilni prispevek, kakor tudi posojilo sme pa se dovoliti le pod tem pogojem, če se društvo podvrže višjemu nadzorstvu deželnega odbora, katero more le-ta izvrševati po posebnem odposlancu ali pa po zvezi posojilnic. 5 Zvezi kranjskih hranilnic in posojilnic dovoli se za 1897. leto v pospešitev njenih namenov podpora 300 gld. iz deželnega zaklada. 6. Deželnemu odboru dovoli se za 1897. 1. za ustanovitev hranilnic in posojilnic in v podporo istih kredit 1200 gld. iz deželnega zaklada. Debate so se vdeležili posl Ažman in baron Schwegel ter poročevalec dr. Žitnik. Predlogi se na to sprejmo. — Posl. Luckmann poroca o uravnavi užitkov pazniških plač v dež. prisilni delavnici in piedlaga: I. Dohodki pazaiškega osobja pri dež prisilni delavnice se urede in se dotična mesta siste-mizujejo tako-le: a) prvi nadpaznik z letno plačo 600 gld., drugi nadpaznik z letno plačo 500 gld., oba dobita uradno stanovanje in kurjavo in svečavo kakor doslej; b) 15 paz-nikov prvega razreda in sicer: 5 pazaikov prve vrste z letno plačo 450 gid., 5 paznikov druge vrste z letno plačo 420 gl., 5 paznikov tretje vrste z letno plačo 390 gld.; c) 10 paznikov drugega razreda in sicer : 5 paznikov prve vrste z letno plačo 360 gld. in 5 paznikov druge vrste z letno plačo 330 gld. ; d) Vsi stalni pazniki I in II. razreda dobe vrh tega naturalno stanjvanje ali stanariue na leto 75 gld. oziroma pri manjših staaovanjih ekvivalentne ziieske; e) Po številu prisiljencev potrebni, zacasno s jednomesecno odpovedjo nastavljeni pazniki II. razreda dobe letne plače 300 gld. in stanarino 60 gld ; f) Sedanjima nadpaznikoma Ivanu Wimmerju in Franců Kunaverju se dovoli osebna doklada po 60 gld. na leto, katere ni vračuniti v pokojnino. II. Vse te nove plače se začnejo placevati s 1 julijem 1897, dočim se z zadnjim junijem ustavijo vsi došedanji dohodki osobja, III. Stalno nameščeni nadpazniki in pazniki imajo pravico do provizije, katera se določi po penzijskih določba, veljavnih za dež uradnike in sluge, toda le do provizije od letne plače. V provizijo ni vračunati naturalnih stanovanj in deputatov obeli nadpaznikov, stanarin in stanarinskih ekvivalentov, niti drugih doklad, naj se imenujejo kakor koli. IV. Dež odboru se naroča naj razvrsti paznike na ta mesta. Predlogom se pritrdi. — Posl. Murnik poroča o prošnji gimnazijskega učitelja di. Bohma za podporo za obisk VII mejnarodnega kongresa v Petrogradu in predlaga naj se dovoli 120 gld Posl. Hribar priporoča, da naj se prošnja odstopi deželnemu oiboru, ki naj dovoli 200 do 250 gld Zbornica sprejme predlog finančnega odseka. — Posl. grof Barbo poroča o zavarovanju življenja v svrho olajšanja gospodarske stiske kmetskega stanu. Tako zavarovanje bi bilo koristno za kmeta. Poročevalec predlaga: Poročilo dež odbora se naj vzame na znanje in naj se dež. zbor izreče v principu za tako zavarovanje ter naj dež. odboru naroči, da predloži v prihodnjem zasedanju načrt pravil za tako zavarovalňico, kateri načrt bodi sestavljen s posebnim ozirom na kranjske razmere, če kaže po uzoru češke Franc Jožefove zavarovalnice, in naj zajedno nasvetuje, kako bi bilo prispevati k ustanovnemu zakladu. Posl. dr. Žitnik želi, da bi bodeča zavarovalnica negovala: 1. zavarovanje za izbris hipoteČnih dolgov, 2. zavarovanje za dote in 3. zavarovanje za starost. Dežela naj prevzame garancijo, ves dobiček naj gre v rezervni zaklad, da se eventuvelno znižajo premije in se zviša renta tištim, ki so predčasno onemogli. Posl. dr. Schaffer priporoča odsekov predlog. Posl. Hribar se izreče za ustanovitev take zavarovalnice, kakršna je češka Franc-Jo-žefa dež. zavarovalnica. Sicer pa govornik povdarja da si bo-gvedi kakih uspehov ni obetati od zavarovalnice. Govornik misli da naj bi dež. zavarovalnica naslonila na kako privatno. Predlog upravnega odseka se na to sprejme. V večerni seji odobri se zakonski načrt giede pri- - 128 merne zvtze mej gorenjo Krško dolino in postajo Zaticino do-lenjskih železnic. — Odobri se tudi načrt zakona, s katerim se postavljajo nadzorni organi za promet z živili in nekaterimi porabnimi predmeti. — Posl. Lenarcič poroča o letnem po-ročilu deželnega odbora „deželna kultura". Posl. Povše želi olajšav pri kupovanji živinske soli, posl. Pfeifer pa zahteva od vlade, da odškoduje občine za razne storjena opravila glede svinjske kuge. Poročilo se vzame na to na znanje. Posl. dr. Majaron poroča o letnem poročilu dež odbora „Pospeševanje obrta in trgovine". Poročevalec predlaga, da naj se poročilo odobri in dež. odboru naroči, da v prihodnjem zasedanji stavi konkreten predlog glede ustanovitve dež. zavarovalnice in da naj poskrbi, kar treba, da se ustanovi samostojen urad za pospoševanje obrta in trgovine ter dobi za ta urad sposobnega voditelja Predlog se sprejme. — Posl. Grasse 11 i poroča o letnem poročilu dež. odbora v obče in predlaga: 1. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora obsezaj prihodnjic le dobo do konca septembra meseca letošnjega leta, če bode deželni zbor kranjski sklican konci leta; če bode pa deželni zbor sklican že prej na pr. meseca oktobra, skleniti je poročilo s koncem junija meseca, tako, da bode to poročilo pozneje obsezalo dobo od meseca oktobra do konca septembra, oziroma od meseca julija do konca junija nastopnega leta. 2. Deželni odbor poslužuj se zanaprej po vzgledu drugih deželnih odborov pri svojem letnem poročilu v obilnejši meri tabelarne oblike, katera omogočuje pregledno poročanje na razmerno tesnem prostoru brez škode popolnosti. Posl. dr. Majaron želi porocil o sejah dež. odbora v listih. Posl. Hribar pozivlje1 dež. odbor, da skoro predloži načrt penzijskemu normálu. Poročilo se na to odobri in nasvetovane resolucije vsprejmo. — Posl. Pfeifer poroča o letnem poročilu „davki" Posl. Povše govori obširno o regulaciji zemljiškega davka in hvali delovanje članov dež. komisije za revizijo zemljiškega davčnega katastra. Govornik prosi vlado, da uvažuje podane nasvete. Dež predsednik baron Hein obžaluje, da se hoče vlada ozirati na nasvete d*ž. komisije. Poročilo se na to odobri in sprejme Povšetova resolucija. (Konec sledi.) — f Matija Valjavec. V Zagrebu je umri dični slovenski rojak, jezikoslovec, pesnik in učenjak gosp. Matija Valjavec-Kračmanov, umirovljeni gimnazijski profesor. Pokojnik je dosegel starost 66 let. Svojedobnemu marljivemu sotrudniku „Novic" bodi časten spomin mej nami ! — Oporoka pokojnega prirodopisca Robiča. Dne 7. t. m. na Šenturški gori pri Kranji umrli župnik g. Simon Robič je poleg mnogih volil, doloČil znesek 1500 gld. za dijaško ustanovo. Deželnemu muzeju je volil prirodoznanske knjige in podobě. Vse prirodoznanske predmete nekaj knjig itd. dobi gimnazija v Kranju, druge slovenske knjige bralno društvo v Kranjskigori. če se ustanovi. Če bi ostal po izplačilu volil še kak znesek, naj se isti naloži plodonosno za dijaško kuhinjo v Kranji. — Razpust društev. C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je razpustilo nastopna društva, ki že dalje Časa ne kažejo prav nobene delavnosti in ker ni več pogojev njih prav- nega obstanka: 1. Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic, 2. Narodno društvo, 3. Slovensko društvo za umno čebelarstvo, 4. Narodno bralno društvo za Karlovsko predmestje, 5 Stro-kovno društvo za lesne delavce v Ljubljani, 6 Schlaraifia, 7. Prvi ljubljanski citrarski klub, 8. Tebnicno društvo za Kranjsko, 9. Društvo za zidanje Srca Jezusovega cerkve, 10. Društvo za napravo zvonov za Srca Jezusovega cerkev. — Taki so posli! Dne 15. t. m. sta se zakonska Alojzij in Marija Podobnik iz Terzina podala v kupčijskih zadevah na Koroško in prepustila svoje otroke varstvu dekle Marije Ahčan. Ta na otroke ni dosti pazila in 31etna hčerka se je 17. t. m. zgubila. Dne 19. t. m. so jo našli v potoku Pšata utonjeno. Kako je v vodo zašla se ne ve. — Društvo »Pripravniški dom«, ki ima namen zgraditi zavetišče za obiskovalce tukajšnjega učiteljišča, ima glasom poročila blagajnikovega izza zadnjega občnega zbora že-3670 gld. premoženja. Članov šteje 105. — Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji izredni seji oddal zgradbo poslopja za elektrárno, napravo strešne konstrukcije pri tem poslopji in polaganje kabljev. Zgradba elek-trarne in polaganje kabljev se je oddala pogojema stavbeniku F. Supančiču, naprava strešne konstrukcije pa ključaničarju Avg. Žabkariu. — Dopolnilne volitve za občinski svet ljubljanski vršile se bodo letos za III. volilni razred dne 26. aprila, za II. volilni razred dne 28. aprila in za I. volilni razred dne 30. aprila, vsakokrat od 8. do 12. ure dopoiudne v mestni dvorari. — 3 °/0 posojilo za ljubljanske hišne posestnike. Za razdelitev 3 % posojila mej one hišne posestnike ljubljanske, katerim so poslopja vsled potresa bila poškodovana in podrta dobi mestna ljubljanska 400.000 gld. Prošnje so že vložene. Da se denar Čim pravicneje razdeli, je občinski svet sklenil, da se razdeljevanje izroči posebni komisiji, sestoječi iz 9 članov. V to komisijo je volil občinski svet iz svoje srede gg. Gogola, dr. Stare, Škerjanc in Velkovrh, izmej hišnih posestnikov pa gg. Otomar Bamberg, Karol Pollak, Karol Pleško, kanonik Iv. Sušnik in Fran Schantel. Ta komisija bo določila koliko dobi kdo posojila, vendar bo konečno imel občinski svet še pravico do prememb, ki se mu bodo zdele potrebne. — Na pomorski akademiji v Reki izpraznjenih bo s prihodnjim šolskim letom kakih 40 tudi več brezplačnih mest gojencev. Podrobnosti se razvidijo iz razglasa vojnega ministerstva, objavljenega tudi v deželnem uradnem listu z dne 2t3. marca t. 1. — »Glasbene Matice« III. glasbeni večer ne bode 5. aprila, ampak še le 5. maja. — Strokovno društvo avstrijskih železničarjev. Ministerstvo za notranje stvari je razpustilo to društvo zaradi gojenja državi nevarnih tendenc. S tem sta razpuščeni tudi obe ljubljanski podružnici tega društva. — Druga železniška zveza s Trstom. Deželni odbor Češki je skHcal za dan 22. marca t 1. v Prago shod odposlancev glede zgradbe diuge železniške zveze s Trstom. K temu shodu so se povabili : Deželni odbori Moravski, Nižje-avstrijski, Gornjeavstrijski, Koroški, Kranjski, Istrijski. mestni svet Tržaški, trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, Brnu, Olomucu, Libercah, Hebu, Plznju, Budejevicvh, Dunaju, Linču, Ljubnem, Gorici, Ljubljani, Rovinje, Celovcu, in občinski svet Celovški. Deželni zbor češki je storil o zadevi naslednji sklep, katerega predloži shoda kot podlago posvetovanjem : C kr. vlada se pozivlje, da se glede zgradbe druge železniške zveze s Trstom ozira na to, da pot mej Češko in Trstom znatno skrajša in da one nacrte zdaj opusti, ki bi bili brez pomena za izvoz Češke preko Trsta, ali bi temu služili le po novih peagnih pogodbah. C kr vlada se torej pozivje, da pred vsem zagotovi zvezo Celovca preko Karavank z eno točko proge Trbiž-Ljubljana in od tod nadaljno direktno zvezo Trstom. — Otroci zažgali. Dne 9. t. m je pogorel posest-niku Franců Kerču v Primskovem pri Kranji skedenj z več centi slame in sena. Zažgali so najbrže otroci, ki so navadno iz šole idoči kadili cigarete za dotičnim skednjem. Stariši in učitelje prepovedujte ne le iz zdravstvenih temveč tudi iz var-nostnih ozirov strogo otrokom pušenje cigaret. — Požar. Dne 11. marca zjutraj jelo je goreti v pod-strešji hiše posestnika Janeza Majnika v Zadlogu v okrajů logaškem. Požar je naredil 1400 gld. škode. Pogorelec ni bil zavarovan. Ogenj se je zanetil z živim pepelom, ki je bil shra-njen pod streho. Gospodinje spravljajte varneje pepel. Kolika požarov se je že provzročilo z živim pepelom ! 129 — Oropan kmet. Dne 28. m. m. našli so kmeta Ni-kolaja Nussbauerja v Unterhainu ubitega in oropanega. Uzeto mu je bilo 200 mark, hranilnična knjižica za 41.700 mark, in d\a zlata prstana. Umora sumljiv je tridesetletni pek Anton Bauer. — Najbogatejši člověk Prusije. Rotschild je napo-vedal pri davčni oblastvi, da ima 216 milijonov premoženja. Krupp pa ceni svoje premoženje samo na 121 milijonov. Svoje letne dohodke je pa Krupp višje naznanil nego Rotschild. Krupp priznava, da ima letnih dohodkov 8 milijonov, Rotschild pa samo 7 milijonov mark. — Povodnji na Ogerskem. V* začetku in v sredi tega meseca so bile na Ogerskem velike povodnji, ko se je tajal led. V nekaterih krajih je voda odnesla več hiš. Tudi po polju je voda napravila mnogo škode. — Oporekana oporoka. Grof Bavarski, ki je umrl te dni v Galiciji, je zapustil svoje premoženje za šole in ustanove. Sorodniki o poroki ugovarjajo, češ, da je bil pokojnik blažen. — Državni poslanec Schneider je bii nedavno obsojen v iednomesečen zápor, ker je bil socijalističnega vodjo Nemca obdolžil, da je pred leti se krščanskim socijalistom usiljeval za agitatorja in od njih celo denar prejemal. Te dni se je pa imel zopet zagovarjati zaradi razžaljenja časti, ker je v nekem dopisu v nekem protisemitskem listu imenoval socijalista Adlerja „židovski svet" (Judenjiingl). Sodnik je pa Schneiderja oprostil, ker ni izključeno, da se je dotična beseda še le v uredništvu v rokopis pripisala. — Peru v denarni zadregi. Kakor vse južnoame-riške države je tudi Peru v denarni zadregi. Da se pomaga, so iznašli Peruvanci, novo sredstvo. Sklenili so za mnogo tisoč - * starih mark prodati evropskim nabiralcem mark. Seveda se ne ve, če se jim ta spekulacija posreči, ker so nabiralci pismenih mark v Evropi tudi že s peruvanskimi preskrbljeni. — Korni poveljnik Kovacs de Mad — zblaznel. Poveljnik 6. voja v Košicah Jurij Kovacs je zblaznel. Pred • petimi meseci se je dal operirati in od tistega časa je bolehal na umu. Dvakrat je ta Čas prosil za upokojenje, pa mu ga niso dovolili. Te dni so ga morali izročiti v blaznico — Napad na škofa. V Valcu na Ogerskem je kovač Wiitz se splazil v škofijsko palačo, da umori škofa Schu-sterja, ko se ob običajni uri pride sprehajat na vrt. Skof je res přisel in napal ga 'je od zadaj Wiitz. K sreći so pa vratar in nekateri ljudje priskočili, ko je hotel od zadej napasti škofa. Začelo se je hudo borenje, ki je trajalo skoro jedno uro Wiitz je večkrat pisal škofu pretilna pisma, da ga ubije, ce mu ne da delà. Zavrnil je podporo 20 goldinarjev, katero mu je bil poslal škof. — Pota nihilistova. Josip Karski, 32 let star, po pokliču tesar, baje v Varšavi rojen, kaznovan zaradi razŠir-jenja nihilistiČnih tiskovin je prepotoval Nemčijo, Avstrijo in Italijo in přišel preko Trsta v Zagreb, kjer je bolen šel v bolnico usmiljenih sester. Ko so ga odpustili ozdravelega iz bolnice, je šel na postajo v Zaprešiče. Ondu je ukral nekemu železniškemu služabniku plaše, ker sam ni imel zimske suknje. S plaščem je pobegnil v grmovje in přišel k ciganom. Orož-niki so ga pa kmalu dobili in přišel pod okrajno sodišče v Zagrebu, kjer je bil zaradi tatvine in napaČnega potnega lista obsojen v osemtedensko ječo. V Trstu je bil ukral nekemu Aleksandru Zoretu potni list. Poizvedbe so pokazale, da se ne ve, kje je Karski rojen. V Varšavi je popolnoma neznan. Ko prestane kazen, ga izroČe policiji, ki bode dalje poizvedovala kdo in od kod je. Najbrž resnice policija ne dožene. Govori nemški, poljski in ruski. — Velik požar je bil v Manili na Filipinskih otocih. Zgorelo je 2000 hiš. — Na smrt obsojen. Na Dunaju obsodili so te dni na smrt trgovca s premogom Schmaedegerja, ki je bil umořil svojo ženo. — Samomor mestnega zastopnika. Pred nekaterimi meseci je izginil iz Ostrogona mestni zastopnik Millier, pustivši 100.000 gld. dolga. Seboj je vzel kacih 10 000 gld. denarja. Podal se je bil v Siittô k svojim sorodnikom, kjer je jako veselo živel, dokler je kaj denarja imel. Ko mu je te dni ves denar pošel, se je pa ustřelil. — Umor žene. V Borongaju blizu Zagreba na Hrvaškem so našli mrtvo kmetico Ma^o Peste. Umora sumljiv je njen mož. Lepa Mara je imela znanje fc drugimi, kar je jako ježilo njenega, moža. — Poskušen ropni umor. V Ottonbachu pri Kranich-bergu na Gorenjem Stajerskem je stanoval 671etni neoženjeni posestnik Josip Weninger s svojim bratom Antonom Wenin-gerjem. Z Antonom Weningerjem je živela devetinštiridesetletna Alojzija Wagner v divjem zakonu. Imela sta že 22letno hčer Terezijo Wagner. Poslednja je pa imela ljubezensko zvezo s 36Jetnim hlapcem Josipom Schabauerjem Iz te ljubezni izvira štirimesečno dete. Josip Schabauer ima 2000 gld. podedovati in bi bil po smrti Josipa Wagnerja vzel Terezijo Wagner. Josip Weninger je bil v oporoki že Terezijo naredil za dedi-činjo vsega njegovega nekaj tisoč znašajočega premoženja. Ko je te dni šel od volitve, je Weningerja někdo nevarno pobil. Čez 36 ur so našli nezavestoega. Zdravnik ga je spravii do zavesti, a mu ni hotel povedati, kdo da je. Žandarmerija je pa takoj sumila Schabauerja, ker poslednji zadnji Čas ni bil z Weningerjem v prijateljstvu in se je bal, da bi oporoko ne predelal. Pri Schabauerju so našli dva krvava robea in obdr-žali so ga v zaporu. — Pogoreli kolodvor. V Bernu ie pogorelo del kolodvora. Škode je pol milijona frankov. Kako je začelo goreti, se ne ve. — Ponarejevalce denarja zaprli. V Sarengradu na Hrvaškem zaprli so sedem ponarejalcev bankovcev. Našli so pri njih več strojev in drugih stvarij za izdelovanje desetakov, srebrnih kron in niklastih dvajsetic. Poizvedbe so dognale, da so ponarejalci od tamošnjih kmetov dobili mnogo denarja s " pretvezo, da jim dajo mnogo več ponarejenega denarja Tudi se je dognalo, da imajo se zveze z drugimi ponarejevalci denarja in mnogimi razpečevalci ponarejenega denarja. — Ukradena — lokomotiva ! Na Madjarskeoi ni nič novega več, kar se dostaje javne sigurnosti. Pomislimo, kakšni so madjarski javni odnošaji, ako je celo možao ukrasti — lokomotivo ! Madjarski ljubitelji železaice so te dni v T.e-mešvaru na tamošnjem kolodvoru povsem demontirali jedno lokomotivo ter razprodali posamične kose za 2000 gld. Skoro neverojetno bi bilo to, da se ni dogodilo na Madjarskem. — 93 let v občinski službi! V občini Mehajli, okraj Temešvar, umrl je nedavno občinski pastir Jan Ropyila, star 103 leta. Ko je bil Rogyila star 7 let, vstopil je bil v ob-činsko službo, kakor pomagač pastirjev. Pozneje je sam postal pastir in ta svoj posel opravljal vestno in zvesto. dokler ni izpolnil 100 let. Potem še-le je prosil, da ga rešijo „službě" in vstopil je v „zasluženo stanje miru". Pokoj je užival tri leta, a te dni se je bil prehladil in umrl. — Ponesrecil. Blizu Betzana je učiteljski pripravnik Kocek iz Merana pal iz neke skalné stene, ki je nabiral cvet-lice. Bil je jedini sin nekega zasebnega uradnika. — Dinamitna tovarna. V Dinamitni tovarni v Hil-bersdoifu na Saksonskem se je vnel dinamit in je pet delavcev ubilo, več lahko poškodoval. Skoda je tudi znatna., — Strela. 13. t. m. je udarila střela v Zagorju na Hrvaškem v zvonik. Tri fante stojeće pod stolpom je strela-podrla. Telesno jih ni poškodovalo. Ta dan je tudi šla toča. 130 Velika dedščina. Uboga delavka v stemberški tobačni tovarni je te dni podedovala za svojim strijcem v Trstu 800 000 gld. Koloniji je vsled brez- Ćislana obrekovalka imnih pi em bilo nastalo v meščanskih krogih neko vznemir-jenje. V teh pismih so se o raznih veljavnih meščanih in me-scankah poročale razne nelepe reči. Posebno so měřili na to, da se razdere sreča mej zakonskimi. Te dni so pa izvedeli, da je te pisma pisala neka jako čislana dama. Ker se sodi, da ni pri pravi pameti, so jo izročili v blaznico. Svetokriški ribiči. Dne 16 decembra so zginili sv. Križa na Primorskem. Šli so bili na morje stirje ribiči od sv. na lov, a jih ni bilo nazaj. Tedaj se je sodilo, da so jih po bili italijanski ribiči. Te dni so v Tržiču na Primorskem pri jeli dva italijanska ribiča, ki sta v pijanosti nekoliko pove dala, kako so spravili s sveta svetokriške ribiče. Električna železnica v Zagrebu. Ogerska kon cesiiska banka ima večino dělnic zagrebške tramvajske družbe, misli v Zagrebu sedanji tramvaj predelati v električno železnico in ga jako razširila. Ob jednem hoče tudi preskrbeti električno napravo za razsvetlj Zagreba Plinova eksplozija. Dne 18. t. m. je v pisarni glavnega poštnega urada v Grenui nastala plinova eksplozija, ki lahko prouzročila požar Dve osebi sta težko ranjeni več pa Škode 20.000 lir. v Velik požar je bil v St. Louisu v Ameiiki gorelo je sedemnadstropno skladišče Ely Walher & Comp Po Po se gorelo blago je bilo vredno 1,500.000 dolarjev. Več gasilcev ponesreČilo. Uporni kaznenci. V Topčideru v Srbiji so dne t. m. v kraljevem parku delujoči kaznenci napali paznika 13 in ga ubili. Drugi paznik se je řešil z begom. Šest kaznencev je ušlo, vzemši seboj ubitega paznika puško Loterijske srećke. 14, 72, 56, 78, 29. V Brnu dne 24. marca t. Na Dunaji dne 20. marca t. 1.: 60, 7, 72, V Gradci dne 20. marca t. 1.: 59, 18, 22, 61, 42. rž gld Tržne cene V Ljubljani dne 13. marca 1897. Pšenica gld. 8 80 kr , ječmen gld. 5.30 kr., oves gld. 6*50 kr 70 kr ajda gld. 7*50 kr., proso gld. leča gld. 11 kr., grah gld. 10 kr., turšica gld. 5' kr., fižol gld. 10- kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) dobre 3*10 m dolg zado- _ štuje za jedno \ obleko za gospoda i In velja le 410 4-80 6 7-74 9-10 50 1 odrezek za črno salonsko obleko Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiijatve po vzorcih. Pozor P naj boljše fine finejše . najfinejše) Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako občinstvo se opozori, da se blago veliko naravnost od nas naroči, kakor tovarniških cenah brez krojaškega prebitk zasebne očnike zelo oškoduj « Jedino pravi V»" Y mi JlfnH . » i i j . »' (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhut% tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti činstva pred nič-vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih zap rta Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domačo zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je saka steklenica s srebrno kapico katero vtis- njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an- gelju varhu". Vs>ak balzam leno tiskane varstvene znamke nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnomovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va- rajočih drugih balzamov zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne posta.ie 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot »2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. ___ Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: Blasnikovi naslednik: