771318 607007 primorski uTr'p i Y e, * V w # S—iGruntU x Casino Portorož Obala 75a. Portorož Slovenija Tel.: OS 6/6 0 '3/3 ( ki so prvič (in zadnjič) videli raj na zemlji• Delovala je nevidna fizika Ko je morju in podtalnim valovom zmanjkalo globine, torej prostora, so se z vso silo zaleteli na obale in to je bilo usodno. Preden so se ljudje zavedli kaj se v resnici dogaja so jih valovi, ki so sproti podirali hiše, naprave, odnašali s seboj avtomobile, barake, celo 80 tonsko lokomotivo in infrastrukturo, preprosto zmendrali. Na telesih mrtvih je bilo videti številne rane in podpludbe. Morje se je nato umirilo in vrnilo nazaj v svoje struge, za seboj pustilo pravo opustošenje naj lepših turističnih krajev, rekli bi paradiža, ki pa je postal tudi zadnje počivališče mnogih evropskih turistov, Švedov, Nemcev, Italijanov.... Pomoč prihaja z vsega sveta in še dolgo bomo brali posamične zgodbe ljudi, ki so imeli srečo, da so ostali živi. Največja žalost je, da so se na teh območjih že tudi pojavili skrupolozni preprodajalci otrok, ki so v nesreči ostali brez staršev. Med Slovenci ni žrtev Čeprav je na območjih, ki jih je prizadel morilski val letovalo tudi nekaj slovenskih turistov doslej ni informacij o morebitnih žrtvah. Šokantna fotografij iz Sri Lanke; objavljena v Bildu, kaže lačnega psa, * žre truplo nekeg . nesrečnika, ki n preživel Tcunamija Bo minister Rupel še imel čas za mejo? fio Ministrstvo za zunanje zadeve, sedaj ko minister dr. Rupel preživi večino svojega delovnega časa v letalu, sploh še našlo čas za nadaljevanje urejanja odnosov s sosednjo Hrvaško glede določitve slovensko-hrvaške meje v Istri? Zanimive ugotovitve v zborniku Slovensko-hrvaška meja v Istri. Vprašanje slovensko-hrvaške meje, zlasti meje v Istri, se je po °samosvojitvi leta 1991 ponovno °dprlo. Prvič so o tem vprašanjujavno razpravljali v Portorožu v Avditoriju ?? okrogli mizi leta 1996 na temo ^ojasno stanje in diplomatske robtinice (okroglo mizo je sklical nmorski utrip, op.p.), širši krog strokovnjakov in prebivalcev piranske v “CIne pa se je v to razpravo vključil e*e pri organizaciji okrogle mize z naslovom Vprašanje oblikovanja ‘ovenskega etničnega in državnega Prostora s posebnim poudarkom na s ovensko-hrvaški meji v Istri leta „9" 8, ki jo je na Bemardinu sklicala Odmevni razpravi o meji sta bili Pozneje tudi v telovadnici OŠ v ecovljah v Cankarjevem domu v Jfbljani. V Piranu je junija 1999 octnskim svetnikom in svetnicam o govoril Peter Toš - in nič povedal. . tedaj je izšlo na to temo že več Prsnega gradiva, kar pa še ni [vPomogl0 k modernejšim političnim ' ločitvam, ki bi temeljile na rokovnih in znanstvenih ugotovitvah Poteku meje in na volji prebivalcev, s ostanejo na ozemlju Republike 2,0venije. V letu 2004 je izšel zanimiv ornik z naslovom Slovensko-hrvaška , eja v Istri - preteklost in sedanjost, y §a je uredila dr. Duša Krnel-i ttlek, izdal pa Svetovni slovenski °rigres - Konferenca za Slovenijo. Dr. ^an.ez Podobnik , ki je lani sam zivei pravo ponižanje na mejni ftrolni točki v Sečovljah, v zborniku s^tenja tragično dejstvo, da je tudi n ma slovenske politika prevečkrat p. enotno naravnana ob vprašanju litrskega zaliva in meje s Hrvaško, rati pa zaradi premajhnega v Znavanja problematike na dogodke n Zalivu ali ob meji reagira pobrimerno. Mag. Mitja Deisinger naslovom Z novo strategijo do ^ Je.s Hrvaško navaja, da lahko med tudf1111 u8°tovimo kar nekaj dejstev; ob ! ta’ da Slovenija trenutno ne °Ze 3rU-i? dela teritorija (katastrskega (p- Ja južno od Dragonje) in morja ranski zaliv in izhod na odprto “ ~ri točki T 5), kar je imela 25. Tem.fi ■ *n s* Je ustavno zagotovila 1991 raJa ustavno Selku n- ter da ^silnimi listino RS si je Hrvaška Pris in samovoljnimi dejanji koDiv?'*3 omenjen* teritorij, tako ia 1 k°t morski (z odklopi telefonov šlevniektrike’ novim' hišnimi prev kami, zgraditvijo mejnega Titan i Tlovanija, kontrolo polovice nast s8ega zaliva, školjčišči, novo katastrValtViJT z=mlJiške knjige ™ ei' n ’' ' ludl dejstvo, da sporazum J1 ^movšek-Račan ne obstaja več. Slovenija 1710ra reagirati 8lovgj.j: drž Ja mora reagirati na ustrezen gre Za • Vv0ren način, upoštevajoč, da Unije n1200 (zunanjo) mejo Evropske tud; ula’ meJne prehode je treba katastr'.!, na meje slovenskih Zahtevn i °k>ein, Hrvaška mora na °dstranjtS 0Venske vlade preklicati in slovensl! Vse dokumente in posege v dejanj n° ozemlje, saj so ta njena jU. n?ravvno nična glede na 3. točko “adinterr°^^a tako imenovane Jeve komisije. Piranski zaliv je po bivši jugoslovanski zakonodaji notranja voda, ki se ne deli, bil je slovenski uti possidentis do osamosvojitve (odloki obalnih občin!). Slovenija je z notifikacijo Italije edini naslednik Osimskih sporazumov, zato je njena mednarodna obveznost, da vzdržuje morsko mejo z Italijo - do točke T 5, česar Hrvaška ne sme preprečevati. Marko Jakomin neizpodbitno ugotavlja, da seje RS kot državni subjekt mednarodnopravno konstituirala 25. junija 1991 s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti, s katero v II. odstavku ustavnega akta ugotavlja in določa območje suverenosti z državnimi mejami: »Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ.« Glede meje s Hrvaško pa ta dikcija ni najbolj določna, ugotavlja Jakomin, saj je znano, da meja na morju nikoli ni bila določena. Sicer pa so te in podobne zaznambe bile izrečene ali objavljene že velikokrat. Strokovnjak s področja geodezije Pavel Zupančič v zborniku poziva pristojne za čimprejšnjo urejanje mejnih vprašanj s Hrvaško, že zaradi samega vstopa Slovenije v EU.Omenja tudi, da nekateri dogodki opozarjajo, da sta slovenska država (MNZ) in piranska občina naredili napako, ko sta opustili nadzor nad ozemljem in prebivalstvom slovenskih zaselkih: Skrile, Bužini in Škodelin. Omenja tudi tako imenovani dvojni zemljiški kataster na območju Sečovelj. Roger Gogala, znani novinar v pokoju in pisec knjige Boj za južno mejo je prepričan, da so za marsikaj, kar je šlo že v pozabo, krivi tudi novinarji v večjih časnikarskih hišah, ki so marsikaj »pometli pod preprogo«. Slovenija je danes manjša, ugotavlja. Nadloge s sredinsko črto na morju so se začele že leta 1992, ko so Hrvatje na svojih šolskih in turističnih zemljevidih začeli risati mejo na morju po sredini Piranskega zaliva. O tem je bil seznanjen tudi takratni Državni zbor, vendar ni protestiral. Ironija vseh ironij je, da Hrvatje danes razumevajo edino le sredinsko črto na morju, o zaselkih pa se nočejo niti pogovarjati. Poskusi nekakšne »sprave« o meji na kopnem in na morju, ki sojih brezupno vodili dr. Frlec, dr. Rupel, nekaj dni tudi Ivo Vajgl, kije na čolnu skupaj z novinarji na morju nedaleč od Pirana opazoval kako dr. Pavliha in mag. Rop lovita ribe, so dobesedno vsi po vrsti padli v vodo. Paradoksalno je, daje ta naloga spet padla na ministra dr. Dimitrija Rupla, ki nima najboljših izkušenj na tem področju. Sicer pa je tudi vprašanje ali bo, glede na svoje velike mednarodne obveznosti in funkcijo v O VSE, še imel kaj časa za urejanje vprašanj glede meje s Hrvaško. Junija 1999 mu je uspelo v Piranski zaliv povabiti uglednega nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Williama Perryja. Slednji se je zahvalil za odlično pripravljenega velikega brancina v Marini Portorož -in obupan nad stanjem najprej odpotoval na obisk v Zagreb nato pa nazaj čez Atlantik v svojo domovino. Po ciplje le do polovice zaliva? Slovenski morski ribiči bodo v teh dneh vrgli mreže in začeli z izlovom najbolj okusne ribe - cipljev. Vodja izlovaje Zlatko Novogradec. Glede na to, da si Hrvatje že resno lastijo polovico Piranskega zaliva, lahko pride do novih incidentov med umaškimi in piranskimi ribiči. Sicer pa že tako ali tako prihaja do nesporazumov med ribogojci in ostalimi »dnevnimi« ribiči. Se je Kardelj zmotil? Roger Gogala je v svoji knjigi Boj za južno mejo - Istra zapisal, da naj bi Edvard Kardelj, ki je skupaj z Bakaričem urejal vprašanje meje med nekdanjima republikama Slovenijo in Hrvaško, na nekem sestanku dejal: »Kaj nam bo tisto skalovje na Savudriji!«. Da seje tedaj zmotil, je potrdil čas. Če bi Savudrija sodila k Sloveniji ne bi bilo težav s celovitostjo Piranskega zaliva. Hrvati se po tihem norčujejo iz slovenskih predlogov Tudi Hrvatje, ki so si v stilu uti possidentis že vse nastavili, se strinjajo z ugotovitvijo, da meje na morju med Slovenijo in Hrvaško nikoli ni bilo in da jo je treba šele določiti. Zaselki pa so »gotovo dejstvo«, je že na lanskem dopustu izjavil stri novi predsednik Hrvaške Sjepan Mesič. Za hrvaško j e most na kanalu Sv. Odorika tik ob Jorasovi hiši Sečovlje št. 1 (po hrvaško Mlini) meja in pika! Slovenski zunanji minister pa je že večkrat izjavil, še posebej v intervjuju za Primorski utrip, ko je v Piranu kandidiral za poslanca, da so zaselki Bužin, Škodelin in Mlini Slovenski! Kdo ima prav ugotavljajte sami. Sosedje se iz slovenskih poskusov preprosto norčujejo in govorijo le še o mednarodni arbitraži. Nihče ne ve zakaj si jo tako želijo. Jim prinaša kaj več kot misli Slovenija? Akademik, upokojeni profesor mednarodnega prava dr. Vladimir Ibler meni, da je slovenski Memorandum o celovitosti Piranskega zaliva oziroma o suverenosti akvatorija »malo čudo«. To pomeni stik morja s kopnim - a to kopno je Hrvaška. To po njegovem pripelje do absurdne situacije, v kateri je nekdo lahko z eno nogo v Sloveniji - na morju, z drugo pa na Hrvaškem -na kopnem. Predsednik vlade Janez Janša je bil prvi, ki je novinarju Primorskega utripa na novinarski konferenci na Bemardinu, po srečanju s hrvaškim kolegom dr. Sanadarjem, na glas povedal, da se Slovenija resnično ne boji arbitraže. Če bo do nje nekoč res prišlo bodo zagotovo pomembni pri odločanju komu kaj sodi tudi zgodovinski argumenti; struktura prebivalstva, upravljanje z zalivom, jurisdikcija nad kopnim, stari sporazumi, pogodbe, geodetske izmere. Pomembna bo odločitev tretjega in vse to naj bi imelo tudi sodno izvršilno moč. Kaj se bo dogajalo v naslednjih letih nihče ne ve. Le strogi Schengen leta 2006 zna potisniti zadeve nekoliko naprej, saj EU ne bo dopustila nobenih »lukenj« na svoji južni zunanji meji, že zaradi nadzora pred vpadi z večnega Balkana. Je pa še ena rešitev, ki v bistvu to ni. Pravnomočni vstop Hrvaške v Evropsko skupnost. Toda to bo trajalo še najmanj dobro desetletje. Zbornik, v katerem lahko najdete veliko zanimivih podatkov o meji v Istri. Franc Krajnc TRST Odlikovanje Zvezda italijanske solidarnosti tudi dj. Luciji Čok in pesniku Cirilu Zlobcu Predsednik Republike Italije vsako leto podeli odlikovanja Zvezda italijanske solidarnosti več šolnikom, kulturnikom, podjetnikom, diplomatom, umetnikom, predvsem Italijanom v tujini, ki so zaslužni za širjenje italijanske kulture in prispevajo k dobrim odnosom z italijansko državo. Visoko italijansko odlikovanje bosta letos predvidoma marca v prostorih italijanske ambasade v Ljubljani prejela tudi slovenska nagrajenca rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija Čok in pesnik Ciril Zlobec. Predlog podelitev odlikovanj je dal italijanskemu predsedniku Carlu Anzegliu Ciampiju italijanski zunanji minister Gianfranco Fini, v konkretnem primeru pa Istituto italiano di cultura in Slovenia. Namesto triumfa kazen Sodišče za prekrške v Umagu je že pravnomočno obsodilo Janeza in Marjana Podobnika ter še skupino desetih slovenskih državljanov, ki so 22. septembra 2004 okoli 18. ure nezakonito prestopili hrvaški mednarodni mejni prehod Plovanija in s tem storili prekršek. Brata Podobnik sta kaznovana s po 2500 kunami (okoli 77.000 tolarjev), ostali pa z nižjimi zneski po 1000 kun. V kolikor ne bodo pravočasno plačali kazni jim grozi zapor. Podobnik je za javnost že izjavil, da kazni ne namerava plačati, saj tuja država ne more kaznovati slovenskega državljana na slovenskih tleh. To je res. Vendar je zgodba precej poučna in pove predvsem to, da ima tam, kjer se je zgodil incident, jurisdikcijo in policijski nadzor Hrvaška in ne Slovenija. Za predsednika DZ in liderja stranke SLS RS, ki prejema okoli 1,3 milijona tolarjev mesečne plače, plačilo kazni ne bi bil prehud problem, vendar gre za princip. Incident je bil hkrati senzacionalni dogodek v Sloveniji in tudi na Hrvaškem, saj je bil dr. Janez Podobnik takrat predsednik DZ RS in tudi že predsednik SLS. Vse skupaj je bilo kot pravijo močno zrežirano in je dišalo po predvolilni kampanji. Skupina somišljenikov je namreč ta dan najprej obiskala Joška Jorasa v Sečovljah št. 1 (po naše v Sloveniji), kjer so posadili lipo, nato pa naj bi se udeležila konvencije stranke v Portorožu. Ko so se vračali so zaobšli hrvaški mejni prehod, a jih je zaustavila policija. Ker se niso držali pravil mejnih policistov (Podobnika nista pokazala ali imela s seboj niti osebnih dokumentov) sojih strpali v avto in odpeljali v Umag naravnost k sodniku za prekrške. Vsi se še spomnimo posnetka na TV kako je dr. Janez Podobnik padel čez ograjo (trdi, da ga je udaril mejni policist) in tam pred svetom doživel pravo ponižanje. Namesto, da bi postal heroj obrambe slovenskih nacionalnih interesov je doživel različne komentarje. V glavnem te, da bi skupina vendarle morala spoštovati pravila, ki veljajo med državama za prehod čez državno, čeprav začasno mejo. Če je tam res Slovenija bo kot vse kaže pokazala šele mednarodna arbitraža, do takrat pa kot vse kaže veljajo hrvaška pravila igre, saj brata Podobnik nista prva, ki sta bila kaznovana. Ta dan je SLS v stavbi portoroške Krajevne skupnosti pripravljala volilno konvencijo. Nekateri novinarji smo čakali predsednika stranke Podobnika kar v dvorani KS, nekatere pa so člani SLS že prej obvestili, da se bodo njeni člani nahajali pri Jorasu, kajti sicer ne bi bilo znane fotografije kako je Janez Podobnik padel čez ograjo! Tam je namreč bila tudi koprska TV. Hrvatje so tudi tokrat dokazali, da se z njihovim nacionalnimi (mejnimi) interesi ne gre preveč igrati. In kaj je lahko ob tem storila naša diplomacija? Center Portoroža brez prvotno načrtovanih celovitih sprememb Hoteli Bernardin od sivine do evropskih dimenzij Kmalu tudi zelena oaza Na tradicionalni novinarski konferenci, ki jo v družbi Hoteli Bernardin vsako leto skličejo ob zaključku poslovnega leta je mag. Čedomil Vojnič, predsednik uprave in generalni direktor predstavil poslovne informacije družbe Hoteli Bernardin, poslovno strategijo razvoja družbe do leta 2007 ter načrtovane naložbe v letu 2005. Omizja na tiskovni konferenci sta se udeležila tudi Radovan Nikoletič, član uprave za finance, Marino Antolovič, novi član uprave za trženje in prodajo. Sledilo je tradicionalni sprejem poslovnih partnerjev, prijateljev s kulturnim programom v dvorani Europa ter slavnostna pogostitev, kijih v kuhinji Grand hotela Bernardin vsako leto dobro pripravijo. V Hotelih Bernardin so imeli tudi rekordno število gostov za Silvestrovo. Palače hotel bo prenovljen do leta 2006 Strokovnjaki za urbanizem iz projektne skupine ter strokovnjaki za inženiring in družba Istrabenz hoteli Portorož so 22. decembra na delovnem sestanku v kongresnem centru Hoteli Morje v Portorožu svetnicam ter svetnikom občine Piran in predstavnikom Krajevne skupnosti Portorož predstavili novo urbanistično - arhitektonsko zasnovo prenove starega hotela Palače, kar naj bi pomenilo nov korak v pripravah za prenovo starega turističnega bisera, če se seveda v tem času ne bo sesedel vase. Članu uprave holdinške družbe Istrabenz Niko Trošt in županja občine Piran Vojka Štular na predstavitvi novih zasnov prenove starega Palače hotela. Prizidek, ki so ga ponudili v prvi inačici, bo bistveno manjši, za dve nadstropji nižji in 18 metrov odmaknjen od štiripasovnice. Centralni hotel Palače bo povezan z Grand hotelom Palače. Hotel s prizidkom, ki je poslej nekoliko domaknjen od centralne zgradbe, bo imel manj od prvotno zasnovanih 208 sob. Investicija bo manjša, vendar še vedno blizu 30 milijonov evrov! Urbanistično - prostorski osnutek ne predvideva več poglobitve štiripasovnice, rušitve objektov ob morju nasproti Palače hotela. Ni še znano, ali bo v novem Palače hotelu tudi igralnica. Bo Krajevna skupnost Portorož, ki spet »grozi« s svojo okoljsko komisijo, tokrat zadovoljna? V rešitvi, ki upošteva vse ključne pripombe iz javnih razprav in poskušajo ohraniti interes investitorja, je v ospredje stopil stari hotel Palače, njegov novi blišč in visoka katergorija. Občinski svet občine Piran je 21. oktobra letos sprejel sklep, naj se pripravijo Maketa novega starega Palače hotela. Prizidek bo nekoliko odmaknjen od stare zgradbe in za dve nadstropji nižji. nove variantne rešitve umestitve predvidene prenove starega hotela Palače v prostor, iz katerih bodo razvidni novi maksimalni gabariti, kar je vodstvo Istrabenza sedaj tudi že pripravilo, vendar vse kaže, da bodo postopki dolgi in hotel bo prenovljen nekje do konca leta 2006. To bo tudi konec portorške turistične sramote, za katero morajo prevzeti odgovornost tudi lokalni dejavniki. Predlog, ki je nastal na podlagi usklajevanj investitorja in občine, upošteva vse dosedanje ključne pripombe in postavlja nove osnove za prihodnji ponovni postopek sprejemanja lokacijskega načrta za območje prenove starega hotela Palače, ki so ga leta 1912 zgradili Avstrijci. Predlagatelji so se za predstavitev nove zasnove lokalni skupnosti in javnosti odločili na lastno pobudo, saj ne gre za predpisano javno obravnavo dokumenta. Pričakujejo argumentirano in strokovno razpravo o sprejemljivosti nove zasnove, osnovne pripombe pa do 10. januarja 2005. Kot kažejo opravljene preiskave in posnetki obstoječega stanja objekta ter parka pred njim, je stara palača v tako slabem stanju, da bi se lahko v obdobju enega do največ dveh let začela posedati vase. FK Za območje pri Metropolu javna obravnava 2. februarja Medtem, ko v Istrabenzu še čakajo kdaj se bo končno le zgodil sprejem lokacijskega načrta za stari Palače hotel (KS Portorož je na občino že poslala več strani pripomb), je piranski občinski urad 10. januarja v prostorih portoroške krajevne skupnosti razgrnil načrte o spremembah prostorskoureditvenih pogojev za turistično stanovanjsko območje pri Metropolu. Javna obravnava bo 2. februarja 2005. Mag. Čedomil Vojnič in Marino Antolovič Ocena poslovanja družbe Hoteli Bernardin d.d. v letu 2004: Poslovno leto so zaključili uspešno V letu 2004 je dmžba Hoteli Bernardin d.d. dosegla bruto realizacijo v višini 4,2 milijarde tolaijev ali 17,8 milijonov evrov, kar je 5 odstotkov več kot leta 2003. Vojnič ocenjuje, da bodo dosegli dobiček, čisti poslovni izid 1,3 milijone evrov, kar je dvakrat več kot leta 2003. Realizirali so 254.000 nočitev, kar je na ravni leta 2003. Povprečna realizacija na nočitev je 70,5 evra, kar j e 6 odstotkov več kot leta 2003. Dodana vrednost 9,9 milijonov evrov, kar predstavlja 4 odstotke več kot leta 2003. Realizacija na zaposlenega je 62.000 evrov, kar je 8 odstotkov več kot leta 2003. Kongresnih nočitev beležijo 48.000, kar je 22 odstotkov več kot leta 2003. Te nočitve pa prispevajo k skupnim prihodkom celo 45 odstotkov. To pa zato, ker znaša povprečna kongresna nočitev 130 evrov po osebi. V letu 2004 so izpeljali investicije v višini 11 milijonov evrov, od tega 3 milijone evrov iz lastnih virov, iz lastnega poslovanja. »Z rezultati so naši lastniki - in mi zadovoljni predvsem zaradi dejstva, da je bil GH Bernardin, ki se je prej imenoval GH Emona, bil zaprt v letu 2004 kar 60 dni, Hotel Histrion pa celo 30 dni«, je dejal Vojnič. Tudi z njihovo novo pridobitvijo, razširitvijo kongresnega centra, novo večnamensko dvorano Europa, ki so jo svečano odprli 13. aprila 2004, so zelo zadovoljni, saj je zelo dobro zasedena, daje dobre rezultate, prav tako kot so načrtovali. V GH Bemardinu imajo sedaj 2.600 kongresnih sedežev. Strategija razvoja družbe Hoteli Bernardin, d.d. v letih 2005-2007 Novi produkt na trgu predvidoma do aprila 2006 Zaradi številnih spremenjenih okoliščin in posebej vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kar predstavlja hkrati priložnost posebej za turizem, po drugi strani pa nevarnost, bistvenih in nepričakovanih sprememb v počitniškem segmentu (odpirajo se nove, atraktivne, kvalitetne in cenejše destinacije), prepočasno okrevanje gospodarstva v EU, posebej nadaljevanje recesije in celo nevarnosti deflacije v Nemčiji, kot najmočnejši turistični emitivni državi, povečuje se cenovna občutljivost tudi v turističnem povpraševanju. Tako imenovana vvellness ponudba ali ponudba dobrega počutja. Prej je bilo to nekakšen hit, danes pa je to osnovni standard, ki ga imajo že na vsakem vogalu, v vsakem hotelu. To je le nekaj razlogov zakaj je v dmžbi Hoteli Bernardin nadzorni svet sprejel predlog uprave, da se pripravi nova strategija razvoja za obdobje 2005-2007. V novi strategiji, ki bo pripravljena do poletja, najkasneje do septembra 2005, izgradnja tega mega produkta pa naj bi se začela novembra ali decembra 2005, bo poudarek nadaljnjemu razvoju novih produktov v kompleksu Bernardin. Predvsem gre tu za nov, atraktivni počitniški produkt, ki bo ločljiv ali drugačen od lokalne in slovenske konkurence. Že kar nekaj časa potekajo marketinške raziskave kaj počne konkurenca doma in v tujini. Novi produkt bo na trgu predvidoma do aprila 2006, dmge naložbe, ki bodo predvidene v tej strategiji bodo realizirane v letu 2007. Tudi kadrovskim okrepitvam se bodo posvečali in sicer po Vojničevem sistemu, kot j e to sam dejal. V Luisano, na šolanje bodo poslali štiri do pet delavcev, na najboljšo visoko šolo za hotelirski management v svetu. V letu 2005 načrtujejo naložbe izključno iz lastnih virov v višini 2 milijona evrov. V tem okviru pa bodo izvedli naslednje investicijske posege: Realizacija projekta »Bernardin-zelena oaza« Za izvedbo projekta »Bernardin-zelena oaza« so se odločili na osnovi že izvedene vrtine v kompleksu hotelov Bernardin. Črpalni preizkus je pokazal ustrezne zaloge vode, izvedli bodo razsoljevanje in razvod namakalnega sistema v prvi fazi na glavne zelene površine, v drugi fazi pa ostale zelene površine. Z določenimi dodatnimi zasaditvami in obogatitvijo hortikulture bo Bernardin postal zelena oaza, v nekaj letih bodo z naložbami v projekt hortikulture spremenili Bernardin v pravi botanični vrt. V hortikulturo bodo investirali najmanj 1,5 milijona evrov. Prenova kuhinje v Grand Hotelu Bernardin (GHB) Kuhinja GHB je bila projektirana leta 1976 za pripravo okrog 500 penzionskih obrokov v kombinaciji s centralno pripravljalnico hrane (CPH). Z izgradnjo kongresnega centra leta 1995 seje število pripravljenih obrokov povečalo tudi do 800 in več dnevno. Leta 2004 je z novo kongresno dvorano Europa razširjena tudi glavna restavracija, ki lahko sprejme do 1000 oseb. Novi povečani banketni prostori in intenziteta dela v kuhinji GHB narekujejo nujno prenovo in posodobitev centralne kuhinje, ki bi povečal3 zmogljivosti na 2000 do 2500 obrokov dnevno. V ta projekt bodo vložili milijo® evrov. Razširili bodo tudi restavracij0 Taverna Mediteran, uredili plažo i" posodobili Hotel Vile Park tej Spremenili namembnost restavracije Pečina. Marino Antolovič, novi član uprave za trženje in prodajo Kaj j e bilo tisto, da seje odločil za prestop' »Vsak prestop, vsaka sprememba pomeni' da človek vidi večje možnosti za uveljavitev bodisi profesionalno in tudi v človekovem elementu. Tu vidim bodočnost,« je odgovoril novinarki na vprašanje novi član uprave, Antolovič • »Skratka mi smo dober tim, jaz gradim tim. Trženje in prodaja ie najpomembnejša funkcija v vsakem podjetju, še posebej v hotelskem podjetju kot smo mi,« je dodal mag. Vojnič, ki že kar 14 let predseduje družbi Hotel1 Bernardin. Stanislav Valant, predsednik nadzornega sveta družbe Hoteli Bernardin je pozdravil povabljene goste, ki jih je bilo letos kar blizu 1000 na prednovoletnem sprejem3-»Čas ob koncu leta je čas, ko nehote p° eni strani delamo obračun kaj smo štoru > kaj nam je uspelo, česar nam morda 3 uspelo in se seveda zazremo v prihodno kaj je potrebno storiti. Leto, ki Sj zaključujemo je bilo za HB dobro leto-Evropo smo vstopili z Europo. Mislim, je to velik dosežek,« je dejal Valant. Breda Krajnc Izola Za razvoj podeželja so lani namenili 164 milijonov tolarjev Županja Občine Izola Breda Pečan je na letošnji prvi novinarski konferenci 12. januarja v Zadružnem domu v Kortah predstavila občinske investicije na podeželju v letu 2004, ki skupaj znašajo dobrih 164 milijonov tolarjev, vseh investicij pa je bilo seveda veliko več. Omenila je na kako velike in zapletene težave (zaradi predpisov) lahko naleti občina, če želi zgraditi neko lokalno cesto, napeljati vodovod, saj je treba tako rekoč za vsako malenkost pridobiti soglasja (pogodbo o služnosti, overjeno pri notarju, plačati odškodnino...). V mestu, kjer je znana lastnina, je to veliko lažje, pravi županja. Prav zaradi takih in podobnih problemov, tudi neurejenih lastniških razmerij na posameznih parcelah prek katerih pelje cesta ali vodovod, investicije trajajo veliko dlje kot bi sicer. Ponekod na javnih obravnavah lokacijskih načrtov je kar živahno kot na primer v Šaredu. Kljub temu so na podeželju v letu 2004 izpeljali naslednje investicije: 1 .Vodovod Šared - Medljan 2.Obnovitev ceste Šared - Medljan 3.Vodovod zgornji Šared (proti Sv. Jakobu), skupaj z objektom razbremenilnika 4.Sanacija ceste Izola - Šared 5. Korte, postavitev trafo postaje pri galeriji 6. Malija, posamezni odseki sekundarne fekalne kanalizacije in odseki cest 7. Parencana - asfaltiranje kolesarske poti in postavitev počivališča 8. Še v delu - sanacija meteorne kanalizacije Šared , sanacija ovinkov Županja se je ob tej priložnosti zahvalila novinarkam *n novinarjem za korektno i® temeljito poročanje ter dobro sodelovanje v letu, ki je za nami in vsem zaželela veliko uspehov v letu 2005 ter jim podaril3 zanimivo majhno, a kar debelo knjižico z vsebino najnovejšeg3 zakona o varnosti cestneg3 prometa. Obrtniki že prejeli sklep o višini letošnje članarine Območna obrtna zbornica Piran je svojim 520 članom v začetku januarja poslala sklep o določitvi višine in načina plačila članarine za »eto 2005. Kaže tudi, daje konec zmede z dvojnim plačevanjem članarine oziroma kateri od dveh zbornic (obrtna, gospodarska) kaj pripada. Za Pobiranje članarine in izterjavo bo na podlagi pogodbe z Obrtno zbornico Slovenije skrbela Davčna uprava RS. Obvezno plačevanje članarine Obrtni zbornici (območni in republiški) določaj Obrtni zakon kot temeljni akt OZS, njegovi podzakonski predpisi, statuti Območnih obrtnih zbornic in na tej podlagi sklepi skupščin Območnih obrtnih zbornic. Nekaj časa je bilo v javnosti kar precej pripomb na učinkovitost in koristnost dela ter obvezno članarino Gospodarski zbornici Slovenije. S članarino na osnovi zakona se je pojavila tudi Kmetijska zbornica. Mnogi »prisiljeni« elani se radi sprašujejo kaj imajo od zborničnega sistema? Kaže, da so te zadeve, ki so mnogim predstavljale čisto zmedo, komu kaj in Koliko sploh plačati, urejene. Zgodi se namreč lahko, da opravlja nek obrtnik eisto obrtno in tudi popolnoma neobrtno dejavnost. Zbornici sta se medtem Ze dogovorili v kakšnih deležih (glede na vrsto dejavnosti) mora samostojni Podjetnik plačati članarino, komu in koliko. Velja pa, da nihče ne more Plačati kar dve polni članarini (za obrtno in gospodarsko zbornico) naenkrat, ampak jo je treba, glede na dejavnost, ustrezno deliti. O tako imenovani Prisilni članarini GZS naj bi kmalu razpravljal Državni zbor, če bo poslanec bNS Zmago Jelinčič vložil podpise z zahtevo o spremembi zakona o GZS. klbrtni zakon določa kaj je obrtna dejavnost, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter dejavnost domače in umetnostne obrti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti po tem zakonu. Obrtna dejavnost Je pridobitna dejavnost in je zanjo zahtevana tudi ustrezna poklicna Usposobljenost. Vlada je z uredbo določila obrtne dejavnosti in mojstrske uazive ter obrti podobne dejavnosti. Je pa tudi res, da se marsikdo izmed Podjetnikov v vsem tem včasih težko znajde. Milan Emeršič, sekretar na ubrnočni obrtni zbornici Piran pravi, da vsakemu obrtniku - članu, ki ga kaj kanima, svetujejo in mu tudi obrazložijo posamezne predpise, ki zadevajo obrt. Pripravljajo pa tudi razne strokovne seminarje in podobno. Klepi Območnih obrtnih zbornic, ki sojih obrtniki že prejeli na dom, so si Precej podobni. V glavnem so prepisani iz obrtnega zakona in določajo, da c anarino Območni obrtni zbornici plačujejo člani s statusom fizične osebe 'Upravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji na ubrtni način ali domačo umetnostno obrt. glavnem fizična oseba, kije iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, Pokojninsko in invalidsko zavarovana, plačuje mesečno članarino v višini 0 °d zavarovalne osnove. Osnova za izračun članarine ne sme biti nižja od aJnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in Prispevkov in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane p3 Povprečno stopnjo davkov in prispevkov. ■ lz'čna oseba, ki iz naslova opravljanja dejavnosti ni zdravstveno, invalidsko Qn Pokojninsko zavarovana, plačuje članarino 1,2% od najnižje pokojninske snove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov. 'žična oseba, ki osebno opravlja dejavnost domače in umetnostne obrti in Presega 1,5 milijona tolarjev prihodkov iz poslovanja v preteklem letu, plača anarino v višini 1 % od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno opnjo davkov in prispevkov. Fizična oseba z enako dejavnostjo, ki ne Presega 1,5 milijona tolarjev skupnih prihodkov iz poslovanja v preteklem ptu> ne plačuje članarine. osebe (gospodarske družbe) plačujejo enotno članarino v višini j' 0’00 SIT mesečno. Obrtniki, člani OZ Piran bodo plačevali članarino v 20ns ?brokil1’ od katerih prvi zapade 31. marca 2005, drugi obrok pa 30. 9. p 5 ^ sklepu OZ Piran, ki ga je podpisal predsednik skupščine OZ Piran ali H k°vrečič, je tudi določeno, da se lahko članarina zbornici zmanjša taV° j Še ose'3am le na podlagi pisne vloge člana za vsak primer posebej, če Oj,° ■ .°°' Upravni odbor OZ Piran. članki’ člani OOZ ne smejo pozabiti, da so dolžni plačevati mesečno Oh«ann0; °bm°čni obrtni zbornici (3 %) poleg tega pa še 1,9 % krovni rtn' zbornici Slovenije, skupaj torej 4,9%! .... FK Istrabenz pridobil že prek 50-odstotni delež Kolinske Koper, 10. januar 2005 -Družba Istrabenz je z delnicami Kolinske, kijih je pridobila izven javne ponudbe, ter delnicami, ki so bile sprejete v javni ponudbi za odkup, v petek, 7. januarja 2005, že presegla 50-odstotno lastništvo v Kolinski. Glede na pričujoči ‘‘vmesni rezultat” Istrabenz pričakuje uspešen končni izid prevzema Kolinske. Med velikimi lastniki Kolinske je v zadnjem mesecu svoj celotni delež Istrabenzu prodala Maksima. Med malimi lastniki, ki so sprejeli ponudbo Istrabenza po ceni 6.500 tolarjev za delnico, so bili tudi vsi člani uprave Kolinske, vključno z nekdanjim predsednikom uprave Lojzetom Deželakom. Istrabenzov lastniški delež tako znaša že 50,02 odstotka. “Pričakujemo, da se bo v zadnjih dneh za sprejem ponudbe odločilo še veliko malih delničarjev. Običajno je namreč, da v tovrstnih postopkih delničarji z odločitvijo čakajo do zadnjega,’’ potek ponudbe komentira predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Delničarji Kolinske imajo čas za sprejem ponudbe še do petka 14. januarja 2005. Poleg odkupnih mest, ki so bila objavljena v javni ponudbi za odkup, lahko delničarji v torek, 11. januarja 2005, sprejmejo javno ponudbo tudi na sedežu Kolinske v Ljubljani, ki ga je v ta namen organizirala družba Publikum. ^Casinoju so imeli za novoletne praznike veliko dela Srečo je na večer preizkušalo tudi po 3000 obiskovalcev Uprava holdinške družbe Istrabez, d.d., Koper Reb n*kk‘m gostom ni bilo C a Pečati vstopnine, Dnlm° Je mnoge tudi Dn,OStl1 in tudi t0 Je kot kaže da so s toliko žeto'm veselJem metali in, ”e v Igralne avtomate in jih i ' i ‘Srafnih Polagali na številke Kavarna Galerija Tartini v Piranu v težavah Blokiran transakcijski račun, večmesečni dolgovi za najemnino, podaljšano obratovanje le na podlagi ustnega dovoljenja. Najemna pogodba med Obalnimi galerijami Piran in podjetjem Kavarno galerijo Tartini d.o.o. Piran je potekla, predstavnik upravljavca celotne stavbe ravnatelj Obalnih galerij Anton Biloslav pa je najemniku (v dogovoru z Občino Piran kot lastnico stavbe) ustno podaljšal najem za eno leto. Kot pravi predvsem zaradi tega, ker je treba celotno stavbo Obalnih galerij Piran, v kateri j e tudi kavama, temeljito sanirati. Nato opozarja tudi vse večja razpoka na zidu. Občina kot lastnica stavbe je v ta namen že rezervirala nekaj sredstev. Zadnja prenova stavbe je bila leta 1960. Po prenovi bo Občina Piran objavila javni razpis za oddajo kavarniških prostorov, na katerega se bodo lahko prijavili vsi zainteresirani. Anton Biloslav nam je povedal, da jim podjetje že nekaj mesecev ne plačuje najemnine in je 13. januarja šele od Primorskega utripa zvedel, da ima najemnik tudi blokiran transakcijski račun. Kavama Galerija Piran sodi med boljše gostinske lokale v Piranu. Za potrebe občinskega protokola izvaja gostinske storitve, njene sanitarije pa številnim turistom in slučajnim obiskovalcem Pirana služijo celo kot javni WC, ki ga mesto Piran žal nima, nam je vidno razočaran nad sedanjim stanjem povedal direktor Branko Černač. Pokazal nam j e tudi na razpoko, ki opozarja, da naj bi del stene, ki gleda proti Beneški hiši, odstopal od stavbe. Očitno so za razpoko, ki je vidna tudi nadstropje višje v galeriji, bila kriva nedavna zemeljska dela (kopanje in tlakovanje) tik ob stavbi. Branko Černač: »Bil sem že večkrat pri županji Vojki Štular, da bi uredili zadeve, pa se nikamor ne premakne«. Nekaj jeze in skrhanih odnosov med Občino, Okoljem in Kavarno je kot kaže povzročila Uidi nepremišljena postavitev šotora na kavarniški terasi za novoletne praznike. »Mi smo nudili le prostor, vse ostalo pa je bilo v organizaciji drugih akterjev iz Pirana, s čimer je soglašala tudi županja. Luknje, ki sojih zvrtali v tla, je firma Čeligo že sanirala«, nam je povedal Čemac. Za mesečno najemnino kavarniških prostorov jim Obalne galerije Piran zaračunavajo 600 tisoč tolarjev. »To je odločno preveč, saj kavama., odkar se je iz Pirana odselila Upravna enota, nima več toliko obiska in tudi ne prometa«. Anton Biloslav pa je prepričan, daje kavama lahko zlata jama. Kot pravi Čemac, pogodba, ki je kot rečeno že potekla, ne predvideva pooblastil, obveznosti in nadomestila za vlaganje v objekt oziroma morebitno adaptacijo. »Želimo, da bi poiskali skupno rešitev. Pripravljeni smo investirati v notranjost kavarne in nabaviti novo opremo. Seveda, če se bomo lahko dogovorili o obnovitvi najemne pogodbe. Že deset let smo tu in delamo v dobro turizma, nimamo pa toliko denarja, da bi se lahko kosali z bogatimi ponudniki na morebitni licitaciji«, nam je povedal Branko Čemac. Ko ima vrag mlade jim ima ponavadi več, pravi ljudski pregovor. Na podlagi odločbe sodišča je banka firmi začasno (do poravnave »manjšega« dolga), blokirala transakcijski račun. Kavarna Galerija Tartini Piran. Bodo poslovni partnerji rešili najemniški vozel? ‘ako vot r?iZ'j IzkuPlčekje bil Preštel i f so 8a k°m'e __ zaposlili bomo 100.000 ^e^a'jCsie ampak »vse bomo naredili, da si o brezposelni našli delo«. ’e prefinjene politike konkretnega. Franc Krajih V pozdrav Novemu letu V Sloveniji je kar okoli 90.000 ljudi praznovalo na trgih čeprav nekoliko bolj zadržano, z manj poljubljanjem in pokanjem, smo si Slovenci drug drugemu zaželeli srečno in, zdravo in bolj bogato leto 2005 CSsintf ^ • *■* i*-.,’ "-Sc e- * 9njemet v Portorožu je pritegnil množice. Številni Pirančani, Izolani, Koprčani in Portorožani ter £U°ijčani so takoj po zadnjem poku rakete odhiteli domov. Kljub temu so bili gostinski lokali nekaj &sa odlično zasedeni. Odlično zasedeni so bili tudi hoteli, še bolj pa svečano okrašene in obložene 'nize. Dober obisk in veliko dela so imeli tudi v portoroški hiši sreče - Casinoju. udi na Slovenski obali je bilo živahno. Svoje občanke in občane sta pozdravila na Tartinijevem rgu v Piranu (točno ob polnoči) Vojka Štular, v Kopru na Titovem trgu župan Boris Popovič, Praznovanje pa je bilo tudi na Manzolijevem trgu v Izoli. !cer pa je bilo že sredi decembra živahno v Portorožu, kjer je za novost (drsališče na ploščadi p,red GH Palače) poskrbelo novo gospodarsko interesno združenje, Forum za gostinstvo in turizem ortorož. Z noviteto - zimskim veseljem na ledu - so imeli organizatorji kar nekaj težav. h a^r®j Pm Je na poti čez Mont Blanc nagajal sneg, v Portorožu takoj na začetku postavljanja sališča dež, nato pa se je kot nalašč še nekaj pokvarilo. Združenje je 1. januarja ob 18. uri lo7e.dil0 v Portorožu velik ognjemet, ki sije ga po ocenah ogledalo okoli 15 tisoč ljudi. Večina ^ alov je bilo kar dobro zasedenih. Saj to smo hoteli, nam je v Portorožu dejal Klavdij Mally, S1 Je z ženo oeledal v nebo leteče in siioče rakete. AvH' ve.stroyanje na Tartinijevem trguje poskrbela Občina Piran, organizacijo pa tokrat prepustila Qr ltoriju Portorož. Prireditev seje začela že ob 21.30 uri z uličnim teatrom Cizamo in žonglerjem § aSanom. Na trgu je bila množica predvsem mladih, ki so spremljali glasbo in petje skupine in h-31 s Peyko Aleksandro Čermelj in ansamblom Ne me jugat. Prijateljem Pirana, občankam nazH čan°m *n vsem mladim je voščila srečno novo leto županja Občine Piran Vojka Štular in p ravila skupaj z orkestrom in voditeljico večera Ireno Dolinšek. Organizirali so tudi brezplačni Če V°Z z avtobusi in brezplačno parkiranje na Fomačah. nek ^ V ^*ranu letos ni bilo ognjemeta so male živahne rakete kar švigale v zrak, luna pa je poiatere ,s steklenicami v rokah nekoliko preveč utrudila. Tako, da so jim morali pomagati tudi S'1C1St* in varnostniki firma portoroške družbe Discret. 5asur Pa je bil letošnji december zapolnjen s številnimi prijaznimi sprejemi. Žal pa je svet v . Praznovanja novega leta objela tudi velika žalost zaradi tragične nesreče v jugovzhodni j1' Potres in desetmetrski morilski valovi Tcunami so zahtevali 150.000 življenj na sto tisoče Poškodovanih in dober milijon ljudi je ostalo brez vsega imetja. ____L osredi Portoroža bo P to do konca januarja. Županja Vojka Štular na Tartinijevem trgu vošči Pirančanom srečno novo leto 2005. EO! je Pogledal v kozarec. V soboto, 18. decembra je prednovoletno vzdušje popestrila otvoritev drsališča na portoroški ploščadi z bogatim zabavnim programom, ki ga je organiziral Forum za gostinstvo in turizem g.i.z. Portorož. Obiskovalci so si lahko med drugim ogledali tudi modno revijo blagovnih znamk lana, Pixel in Glenfield. ■ W primorski u¥p Borci o negativnih pojavih v družbi Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju članov krajevne borčevske organizacije iz Lucije, 26. decembra v Taverni, so opozorili tudi na odklone v ekonomskem in političnem sistemu naše družbe. Sonja Frančič De Rosa pozdravlja člane lucijske borčevske organizacije. Prijetnega prednovoletnega srečanja se je udeležilo okoli 70 bork in borcev iz krajevne organizacije ZB Lucija, ki sicer šteje 196 članov, med gosti pa Z enominutnim molkom so se poklonili spominu umrlih nekdanjih sobork in soborcev, nato pa je predsednica Sonja Frančič de Rosa poročala o aktivnostih organizacije v preteklem letu. Gustav Guzej je v osrednjem zanimivem govoru ponovno spomnil na poskuse desnih sil, ki bi želele odriniti borčevske organizacije na obrobje in tudi nekako nerade priznajo velike zasluge in včasih nadčloveško trpljenje borcev NOB za svobodno in demokratično družbo, ki pa se v zadnjih letih bistveno spreminja. Prevladuje surov in brezkompromisni kapital, z ustvarjenjem razlik pa tudi vidno ločuje bogate od revnih in to tudi na sociološkem področju. V letu 2005 bomo v Sloveniji dostojno proslavili Gustav Guzej o odklonih naše sodobne družbe. FOTO: FK-Primorski utrip sta bila tudi občinski svetnik ZZP in podpredsednik Sveta KS Lucija Bogdan Lulik in predsednik Občinske organizacije DeSUS Piran, Pavel Godnič. 60-letnico zmage nad nacifašizmom, ki je v času druge svetovne vojne (in tudi že prej, zlasti fašizem) v teh krajih ljudem povzročil veliko gorja. Čas nam ni naklonjen, je dejal Gustav Guzej. ^^1 mn* ’■* k v r Državni svet Ponovoletno srečanje z novinarji Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik prireja v torek, 18. januarja ob 15. uri v Vili Podrožnik, Cesta 27. aprila v Ljubljani, srečanje z novinarji, na katerem bo predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge goste seznanil z dosedanjim delom in usmeritvami Državnega sveta v prihodnje. S posveta Forum 21 o slovensko-italijanskih odnosih- Preteklost in prihodnost Dušan Nečak Predsednika Republike Italije in Republike Slovenije naj se ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne skupaj poklonita žrtvam 10. februarja slavje v Trstu? Slovenski dan spomina proti italijanskemu »Dnevu spomina« ? Pred kratkim sprejeti italijanski zakon s pomenljivim naslovom »Dan spomina na žrtve fojb, eksodusa istrskih Italijanov in na žrtve drugih nasilnih dejanj na vzhodni italijanski meji«, ki ga je podprl domala ves italijanski parlamentarni politični spekter, in pojavljanje strokovno vprašljive razprave v italijanski politični javnosti o problematiki fojb in esulov so razburkali slovensko javnost. Še posebej primorske Slovence, prve žrtve fašizma, ideologije in režima, ki je izvorni krivec za mnoge tragične dogodke iz bližnje preteklosti italijansko-slovenskih odnosov. Mnoge slovenske politične stranke, institucije, posamezniki in skupine so zato sprožili akcijo, da bi tudi slovenska stran morala uzakoniti dan spomina na trpljenje primorskih Slovencev pod fašizmom. Sama po sebi ta dejstva zahtevajo odgovoren politični premislek, kam bo pripeljalo vzpodbujanje vrtinca sovražnosti in nestrpnosti in kakšne posledice bo imelo za prihodnost skupnega življenja Slovencev in Italijanov za uveljavljanje vrednot evropske sprave tudi v tem delu naše celine ter za mir in varnost v Evropi. Zaupanje brez brisanja zgodovinskega spomina Slovenija bi morala imeti ambicijo, da Slovenci in Italijani presežemo preteklost, ki nas je razdvajala in v kateri smo živeli drug proti drugemu, da se ne zadovoljimo niti s tem, da zgolj znosno in strpno živimo drug ob drugem, ampak da ustvarimo pogoje za aktivno in ustvarjalno življenje drugega z drugim. Izkušnje kažejo, da je spominski dan premalo za obeležitev in zlasti za razumevanje tistega, kar se je dogajalo na širšem prostoru ob slovensko italijanski meji v zadnjih skoraj sto letih. Spomin na trpljenje primorskih Slovencev pod fašizmom, ki je zgodovinsko dejstvo, mora biti sestavni del vseslovenskega zgodovinskega spomina, še posebej tistega na dogajanje pred drugo svetovno vojno, med njo in tik po njej, vse do Londonskega memoranduma. Postati pa mora tudi del vseitalijanskega zgodovinskega spomina. Oboji, Slovenci in Italijani potrebujemo (samo)zavedanje o sodobni zgodovini slovensko-italijanskih odnosov. Velik korak k temu je napravila slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev in kulturnikov (slovenski del je vodila dr. Milica Kacin -Wohinz), ko je pripravila razmeroma kratko, a zelo povedno besedilo prav o teh časih in teh dogajanjih. Nujno bi bilo dejanje upravljavcev slovenske in italijanske države, ki bi omogočilo, da se to besedilo približa kar najširši slovenski in italijanski ter seveda evropski javnosti in da se ustrezno priredi tudi za šolsko rabo. Poleg tega pa bi bila nujna tudi širša popularizacija vseh temeljnih strokovnih del, ki so že napisana o teh vprašanjih. Skupni zgodovinski spomin je del evropske sprave Besedilo slovensko-italijanske zgodovinske komisije nosi v sebi že tudi odgovor na vprašanje, kako odgovoriti na italijanski dan »fojb in eksodusa«: s spoznanjem, da ničesar iz zgodovine ne pozabljamo, da vemo, kaj je vzrok in kaj posledica, da obžalujemo vse storjeno zlo, zato da se ne bi ponovilo, da pa naš skupen pogled upremo v prihodnost. Le tako bo mogoče vzpostaviti boljše odnose v skupni Evropski uniji. Tu so nam lahko za vzgled Francozi in Nemci, Nemci in Čehi in Nemci in Poljaki....Zgodovinski spomin mora biti temelj bodočega sožitja v EU, ki nam je obojim skupna država od 1. maja 2004 . Skupne izkušnje za skupno delovanje in ustvarjanje dejavnih oblik sožitja na stičiščih Zgodovinski spomin in skupne, pogosto bridke izkušnje in preizkušnje v bližnji zgodovini nam lahko danes dajejo voljo in moč za takšna skupna dejanja, ki krepijo sodelovanje in prizadevanje Evropejcev za skupni mir, varnost, blaginjo in razvoj na temelju zavezanosti načelom svobode, enakopravnosti, demokracije in spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Slovenija in Italija imata danes veliko priložnost. Skupaj lahko pomagata ljudem in narodom na območjih, kijih danes še štejemo za krizna žarišča. V mislih imamo predvsem zahodni Balkan, ki je del naše skupne domovine Evrope, čeprav še vedno živi drugačno, v spore in gospodarske težave potopljeno življenje. Več volje in pripravljenosti je potrebne in možne tudi pri ustvarjanju bolj dejavnih oblik sožitja na stičišču obeh narodov, v podpiranju manjšinskega življenja na obeh straneh meje, v učenju jezika drug drugega, v razumevanju ravnanj prednikov v enem in drugem narodu, v oproščanju, ne v pozabi. Ta cilj je mogoče doseči s sistematičnim in permanentnim vpletanjem objektivnega prikazovanja dogodkov iz časa med vojnama, druge svetovne vojne in obdobja po njej v medijih, v šolskem pouku, v učbenikih vseh stopenj šolanja, v študiju na univerzah, v razpravah državnih organov, z omogočanjem poglobljenega strokovnega raziskovanja še ne obdelanih zadevnih tem, pa tudi s prenašanjem in obeleževanjem spomina na simbolni ravni. Tako bi mogli zmanjšati očiten deficit v vedenju o zgodovinskem dogajanju in uspešno preprečevati enostransko slikanje preteklosti. Za zgodovino kot »učiteljico življenja« in za skupni muzeju ob meji Želimo, da bi zgodovina tudi v razmerju med našima narodoma postala »učiteljica življenja« in ne družbeni balast ter vir vedno novih sporov. Zgodovinske izkušnje Slovencev in Italijanov iz zgodovinskega sobivanja bi lahko predstavili vsej Evropi v skupnem muzeju ob meji. Tako, denimo mu učno središče bi lahko opazno omejilo prostor vsem mogočim manipulacijam zgodovinskega dogajanja in bi kot spomin na zgodovino sobivanja na zahodnem stičišču treh narodov lahko prispevalo k temu, da bi zgodovinski spomin kazal pot v prihodnost. Za politično spravno dejanje K temu cilju bi zagotovo prispevalo tudi skupno spravno dejanje, ki bi italijanski strani dalo možnost, da rehabilitira tudi prve žrtve fašizma - bazoviške žrtve. Tako delovanje bi bil° lahko, tako kot podobna spravna dejanja drugod po Evropi, vzgled za način sožitja med narodi v Evropsk' uniji, ki temelji na zgodovinskih izkušnjah. Taka pot, usmerjena v prihodnost in utemeljena v preteklosti, je nedvomno perspektivnejša kot vztrajanje na politiki »zob za zob« ah »praznik za praznik«, ki nas vse potiska v labirint spon preteklosti >n odvrača od izkoriščanja priložnosti, k1 jih ponuja skupno življenje v EU. Za proučevanje zgodovine in pr°*' ideološko-političnim klišejem Narave zgodovinskih procesov v zadnjem stoletju ne bomo uspel' dojeti, če bomo razmišljali le znotraj ene same nacionalne zgodovine. V ten1 kontekstu je dosežek bilateralne skupine zgodovinarjev in kulturnikov še toliko pomembnejši. Prepričan' smo, da seje zoper ideološko-politične mite najuspešneje boriti z doslednim proučevanjem zgodovine, rezultate tega proučevanja pa posredovati čim širši javnosti. Zgodovinsko proučevanje preprečuje izkrivljanje m manipulacijo s preteklostjo in nudi vse potrebne prvine, ki jasno kažejo na problematičnost in krhkost mitov *ef razkrijejo njihovo v bistvu ideološko naravo. Strinjamo se s tistimi, ki trdijo, da j6 mešana zgodovinska komisija zavrni' izkoriščanje zgodovine kot orožja j uveljavila pristop transparentnosti' sodelovanja med raziskovalci, kritien0 pretehtavanje izsledkov, preseganj predsodkov in zakoreninjenih klišejev' Taka bi morala biti tud1 politika. L Predsedniku repu Slovenije in Italije naj se na Predlogi Odreči se moramo spominskem1' zakonu kot odgovoru na Italijan8 Dan spomina 10. februar blike uiui iit obeh straneh državne meje skupaj pokloni** žrtvam tistih časov in s tem simbolu* spravnim dejanjem obžalovanja odpuščanja povabita ljudi obeh drz k skupnim dejanjem za prihodnost- 2. Državnemu z^°-c Republike Slovenije, naj se odre zakonu, ki bi bil zgolj odgovor 11 italijanski spominski zakon. ... 3. Vladama Republ* Slovenije in Republike Italije. n uradno objavita izsledke slovensko^ italijanske komisije zgodovinarjev kulturnikov. . z 4. Vladama obeh držav, naklonjenostjo proučita in sprej*11 predlog o skupnem muzeju in ucn središču ob meji, namenR ^ izkušnjam sobivanja Slovencev Italijanov. jn 5. Javnosti obeh držav njunim ustanovam, naj zavrti nacionalistične klice k vrnjfv n0 preteklost in storijo več za Pr'-ia^ji prihodnost na obeh straneh meje. za položaj in zaščito manjšin. ^ 6. Ustanovam obeh držav. ^ spodbujajo nastajanje skuP 0, projektov na gospodarsk kulturnem, znanstveno raziskoval*1 izobraževalnem in drugih področji' • ^ posebej na širšem območju mej ■ |j bi krepili vezi in poglab J‘ medsebojno razumevanje. ^ 7. Gospodarskim in držav ^ dejavnikom v obeh državah, proučijo možnosti za skul,^ gospodarsko nastopanje na obrn .j Srednje in JV Evrope in te moZ*1 tudi izkoristijo. DeSUS Pretrgana nit med vodstvom in bazo? V občinskih organizacija Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) na obalnem območju že nekaj časa tli nezadovoljstvo nad ravnanji strankinega vrha v Ljubljani. V Izoli zaupnica Branku Simonoviču. Občinskih organizacijah DeS aradi slabšega volilnega rezultata ^avnozborskih volitvah (3. okto °4) od decembra dalje preverj .^Hbate vodstvom in izvršn s( borom (kot to določa 57. člen stat ranke), vendar na razpravah 1 Jveč kritik na delovanje vodstv; o®ntrali. Namreč na letnih skupščir , Clriskih organizacij na Sloven ali so vsi trije predsedniki; Pa odnič v Piranu, Branko Simono doh°-' Miklavčič v Kop , 1 zaupnice za nadaljnje vodei cinskih organizacij. Na decembr , J' občinske organizacije v Izoli : iz C,em*3ra 2004, kjer so čl; glasovali popolno zaupni D Clnskemu strankinemu vodstvi predsedniku Branku Simonoviči, D 0 čutiti tudi veliko nelagodje 8l»izem glede lanskih volilr aspehov stranke. ,j 112 strankinega glasila Novice Us^a2brati, da gre pri oceni volilne Peha za velika razhajanja DeSncVanjU kaj usPeh sPloh . gl ub je z dobljenimi 4,05 odsto Sn-S°^ Za *as uspel priti v parlame Pod- vst°pila v vladno koalici nekat'Sala P°8oc*bo - in kot trd: traj- er'" preveč poceni prodala svc des1C10na*no Preusmeritev z le-- l’ oziroma »no uziroma »pc Prmn° dr2' predvsem to paria a upokojencev z vsto Jans eat Postala jeziček na t koaifV- kombinacij pri s ^agovita SDsV'ade)' S“j b' lahkn ■ 'Ia bDS ze v samem 5 redkih!3 težavc- DeSUS je t priti v P>0 ’trčni strank, ki ji je številnParlament' P3 čeprav z s rnanH ^ P°s*ancev kot v pre Anton d (4)\ Strankin pred: naim-, Kous je vseskozi raču Postalnj !° P°slancev. DeS minjst3 y*adna stranka, ima njen nra vza obrambo) dva seki nekai Ledsednik R°us pa je do k°alLPOn?embnih funkcij; > " koaiic'-' J0 nac*ziral uresn PodPre- " najPor ^•S£* s*/e Prodsednii 'ranke lepo ^stlal? DeSU?f3ni Občinske Unienja dZoli 80 glasno P°dDrpaSk1 Pogodbe, p JPom Sedn'k skupščine AntoJn ’Rda 51 Je ostlai k°Us pri vsem t n°bene uZa Pa tako ali l Centralist -Sede<<- Vodstx ^Jenja. "e naP°ve repubHškjČ je deJak da Sklm vodstvo ir pretrgala nit. Glede koalicije v vladi pa: »Predsednik stranke gre za svetovalca v vlado. Sledi, da je iskal koristoljubje. Poslanca Žnidaršiča pa člani tako ne brigajo več. Upam, da bo kongres, sicer bo stranka šla navzdol in nima bodočnosti -ekonomsko bomo odpisani. DeSUS je združila ljudi - generacije. Dala je svoj prispevek. Prestali smo vse sisteme. V strukturi članstva je opazna neka nostalgija po tem, kar je bilo izgubljeno.« Bruno Podreka je dejal, da »so politiki iz vodilnih strank Demokratično stranko upokojencev Slovenije vedno podtalno podcenjevali« in hkrati poudaril, »da je na lokalni ravni manj kritičnih pripomb kot pri vodstvu«. Silvano Sau, podžupan Občine Izola iz Skupnosti Italijanov in verjetno bodoči član DeSUS, je pohvalil zavzeto delo dveh občinskih svetnikov DeSUS Branka Simonoviča in Antona Juriševiča, glede sedanjega stanja odnosov v stranki pa je izrazil strah o njeni skorajšnji minljivosti. Ivan Janko Paliska seje zahvalil volivcem in članom za zaupanje. »Veliko smo se naučili. Predvsem to, kako se stvari ne sme početi«, je dejal. Pavel Godnič, predsednik Občinske organizacije DesUS Piran je bil kritičen: »Sem proti tako zastavljeni koalicijski pogodbi.Uspeli smo, da bo kongres, na katerem mora priti do tehtnih odločitev, namesto jeseni že maja letos.« Nasprotujoče si ocene glede izgube 17.000 glasov Poslanec Franc Žnidaršič piše v strankinem glasilu Novice, da poslanci DeSUS ne želijo biti udeleženci »kulturnega boja« v stranki in hkrati poudarja, da je bivša vladna koalicija (z Desusom) 3. oktobra doživela hud poraz, člani izvršnega odbora DeSUS (v bistvu gre za vodstvo stranke) pa v istem glasilu ocenjujejo, daje stranka na oktobrskih volitvah (kljub manjšemu deležu glasov kot pred štirimi leti) dosegla dober rezultat, saj je kot edina stranka nekdanje levosredinske vladne koalicije zadržala enako število poslancev (4) kot v preteklem mandatu. Dejstvo je, so povedali na letni skupščini Občinske organizacije DeSUS v Izoli, da je stranka na oktobrskih državnozborskih volitvah 2004, v primerjavi z volitvami leta 2000 izgubila kar 17.000 glasov, ni pa zgubila članstva. Očitno je tu nekaj narobe, saj ima DeSUS eno najbolj množičnih volilnih baz med vsemi političnimi strankami. Sedaj je že več ali manj znano kam so šli upokojenski glasovi! Analiz o tem pa nikjer, le govoričenje. Velika napaka DeSUS-a je bila storjena tudi na evropskih volitvah, so dejali. Vinko Gobec je na listi LDS igral drugorazredno vlogo in se ni uspel prebiti v Bruselj. V Izoli je za poslanca DeSUS 3. oktobra 2004 kandidiral znani obrtnik Ivan Paliska, a je prejel premalo glasov. V tem volilnem okraju so takrat računali na 10 % glasov, prejeli pa so jih 6,03 %, kar je hkrati 16,5 % manj glasov kot na državnozborskih volitvah leta 2000. V Piranu je vse kandidate za poslanska mesta (tudi Draga Žerjala iz Desusa) na državnozborskih volitvah enostavno »povozil« dr. Marko Pavliha (LDS). Slednji je tudi pokazal največ znanja na generalnem soočenju kandidatov v kongresnem centru Hoteli Morje v Portorožu tik pred volitvami v DZ. Skupne ugotovitve in zahteve, ki jih je na seji občinske organizacije DeSUS v Izoli prebral predsednik Branko Simonovič - DeSUS je na državnozborskih volitvah v letu 2004 dosegla slab rezultat, zato je prek organov stranke potrebno vztrajati, da na kongresu pride do revidiranja programa dela, organiziranosti stranke, spremembe statuta stranke in preverjanja mandatov vodstva stranke; - DeSUS kot stranka naj bo organizirana iz baze navzgor in ne obratno; - Zahtevati je treba analizo izvajanja koalicijske pogodbe in po potrebi predlagati izstop iz koalicije; - Voditi vse aktivnosti, potrebne za izvedbo kongresa stranke. DeSUS pri vrhu po porabljenih sredstvih na pridobljen glas Največ denarja za volilno kampanjo na državnozborskih volitvah 2004 je porabila LDS (95.702.550 SIT), sledi ZLSD (92.357.845 SIT), na tretjem mestu po porabi sredstev je Nova Slovenija NSi (84.696.814 SIT), na četrtem je zmagovita SDS (83.549.961 SIT), peta po porabi je SLS (79.525.926 SIT), na šestem mestu je DeSUS (48.879.587 SIT) in na sedmem, zadnjem mestu strank, ki so prišle v DZ, je SNS (30.660.827). Najmanj denarja na pridobljeni glas je porabila SDS in sicer le 297 tolarjev, LDS 438 tolarjev, NSi 983 tolarjev, DeSUS pa je porabila na pridobljen glas 1.544 tolarjev in sodi na sam vrh po porabi na pridobljen glas. Več kot DesUS je porabila na pridobljen glas SMS, 2303 tolarjev in se ni prebila v DZ. Sodeč po poročilu računskega sodišča je deset političnih strank na pridobljen glas povprečno porabilo 717 tolarjev. Največ povrnjenih stroškov za volilno kampanjo iz državne blagajne pričakuje SDS in to 16,9 milijona SIT, LDS dobi 13,2 milijona, ZLSD 5,9 Člani Občinske organizacije DeSUS Izola so na letni skupščini 23. decembra 2004 vodstvu občinske organizacije - predsedniku Branku Simonoviču in IO, izglasovali popolno zaupnico. FOTO: FK-Primorski utrip. DeSUS je za lanske volitve porabila 48,8 milijona SIT Demokratična stranka upokojencev Slovenije je za lanske državnozborske volitve zbrala 53.026.204 tolarjev, za izvedbo volilne kampanje pa porabila 48.879.587 tolarjev, je v Delu zapisal novinar Grega Repovž. Ker so se v izkazih o zbranih in porabljenih sredstvih pojavile določene razlike je računsko sodišče stranki izreklo negativno mnenje. Iz tega sledi, da stranka ni zbrala in porabila sredstev za volilno kampanjo v skladu s predpisi. Če bi DeSUS vključil v poročilo vsa porabljena sredstva (po pisanju Dela gre za 1 1.580.635 tolarjev) bi verjetno izkazal negativno stanje. Ni znano v katerih občinskih organizacijah je prišlo do napak. Obalni organizacijam je ostalo kar nekaj zbranega denarja. Očitki v Izoli leteli na centralo, češ da naj bi predsednik Rous naročil velike jumbo panoje oziroma plakate, kar naj bi povzročilo velike stroške, drugje pa naj bi spet varčevali. Kaj je res in kaj ni bodo veijetno spregovorili na bližnjem kongresu. Sicer pa v Desusu pričakujejo povrnitev stroškov volilne kampanje iz državne blagajne v znesku 2.349.000 SIT. Za volilno kampanjo je največ porabila LDS. milijona, NSi 5,2 milijona, SLS 3,9 milijona, SNS 3,6 milijona, DeSUS 2,3 milijona SIT. V pričakovanju majskega kongresa Bo Rous imel tekmeca? Namreč informacija je, da naj bi kandidiral za predsednika sedanji obrambni Pavel Godnič: »Sem proti tako zastavljeni koalicijski pogodbi« minister Karl Erjavec. Stranka upokojencev ima veliko zaslug za zaščito pridobljenih pravic upokojencev, modro in umirjeno politično nastopanje, še vedno ima množično podporo (blizu 40.000 stalnih volivk in volivcev) zato ni povsem jasno, zakaj toliko pesimizma, črnogledosti in nezaupanja? Na predčasnem majskem kongresu bo zato potreben vpogled v akte (statut), razčistiti bo treba kaj Desusu v resnici prinaša koalicijska pogodba, kako je z odnosi med vrhom in bazo, v ogibanje centralističnim težnjam bo treba več pooblastil prepustiti občinskim organizacijam in njihovim vodstvom in kot pravijo, ponovno bo treba oceniti ali še gre naprej zaupati vodstvu stranke oziroma njenemu predsedniku Antonu Rousu ter kako bodo potekale priprave stranke na odločilne lokalne volitve čez dve leti. FK Koper Klub gospodarstvenikov Slovenske Istre bo gostil prof. dr. Jožeta Mencingerja Klub gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru (predsednik Vojko Čok) prireja zanimiva srečanja, na katera vabi priznane strokovnjake s področja uprave, sodstva, gospodarstva, financ in bančništva ter visokega šolstva. 22. novembra je gostil dr. Janeza Šušteršiča, direktorja urada za makroekonomske analize in razvoj (o tem smo pisali obširni članek), v ponedeljek, 17. januarja ob 17. uri pa bo v sejni sobi Banke Koper članom kluba predaval makroekonomist prof. dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani . Tema razgovora bo: Slovenija pred novimi I gospodarskimi izzivi. Koper Prof. Pamela Bellinger o raziskovalnih izkušnjah istrskega eksodusa Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na primorskem (UP) v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim središčem UP je povabila na predavanje v Znanstveno raziskovalno središče Garibaldijeva 1, (v ponedeljek, 17. januarja ob 16. uri) prof. Pamelo Bellinger iz Bowdoin Collega v Mainu (ZDA), izredno profesorico na Oddelku za sociologijo in antropologijo, kije avtorica knjige Histoiy in Exil. Na predavanju bo avtorica predstavila svoje raziskovalne izkušnje, ki si jih je pridobila z večplastnim raziskovanjem istrskega eksodusa. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Vabijo zainteresirane. Pretorska palača Srečanje z Jankom Kosmi no V okviru gimnazijskih večerov v Pretorski palači v Kopru bo v ponedeljek, 17. januarja ob 19. uri letošnji prvi gost Janko Kosmina, dolgoletni direktor Istrabenza in ugledni meščan Kopra. Vabita: Ravnateljica Gimnazije Koper mag. Sonja Munih, ki bo vodila pogovor in župan Mestne občine Koper, Boris Popovič. Reakcija Ministrstva za zunanje zadeve glede kaznovanja slovenskih državljanov na Hrvaškem Republika Slovenija na ozemlju omenjenega dogodka ne priznava hrvaške jurisdikcije, zato odločitve hrvaških pravosodnih organov smatra kot neobstoječe oziroma nične. Kaznovanje slovenskih državljanov bi pomenilo ponoven poskus enostranskega izvaj anjaj urisdikcij e na slovesnekm ozemlju, tokrat s strani hrvaških pravosodnih organov. Takšno ravnanje je po mnenju ministrstva za zunanje zadeve v nasprotju z mednarodnim pravom in ni v skladu z načeli sporazumnega reševanja odprtih vprašanj ter delovanja v duhu dobrososedskih odnosov. Podarjene igrače ■ w primorski uVp Sergio Gobbo razstavlja v Piranu Tomo Bekavec s December je čas, ko radi obdarujemo, še posebej otroke. V Klubu tajnic in poslovnih sekretark Slovenske Istre so se odločili, da bodo obdarile otroke z igračami v izolski bolnišnici. Ves mesec so članice kluba zbirale igrače in naposled zbrale sedem velikih škatel igrač vseh vrst. 30. decembra 2004 so jih prinesle na otroški oddelek, kjer je bilo sicer zaradi praznikov manj otrok. Igrač seje tisti dan razveselila le triletna punčka iz Kopra, kije bila v igralnici. Igrače sta prevzeli v imenu Splošne bolnišnice Izola Nataša Kodrič, višja medicinska sestra s pediatričnega oddelka in Biserka Benedetti, poslovna sekretarka direktorja bolnišnice. Prišel je dedek Mraz Lani so tudi v vrtcu POLŽEK (vrtec Koper - enota Šalara) pričakali Dedka Mraza malo drugače. Pričakali so ga v večernih urah skupaj z otroki in starši. Bližnje asfaltno igrišče so osvetlili z baklami in lantemami ter tako pričarali čarobno vzdušje. Nestrpno so čakali dedka Mraza, ga klicali, vabili naj pride k njim in naenkrat zaslišali njegov glas. Čeprav ga niso videli, so se z njim pogovarjali. Povedali so mu po kateri poti pride k njim. »In končno je prišel naš dobri stari dedek Mraz«. Razdelil jim je bonbone in se z njimi veselil. Otroci so mu zapeli pesmico in obljubili da bodo pridni. Z zadovoljstvom v njihovih srcih in lepimi željami so se poslovili. PRAVLJIČNI DECEMBER TUDI V VRTCU RIBICA Da je mesec december bil zares pravljični mesec najbolje vedo otroci, saj jim poleg daril in obiska treh starčkov - Miklavža, dedka Mraza in Božička, pričarajo prelepe trenutke tudi razne prireditve. Tako so lani na pobudo vzgojiteljic Tanje in Jasmine, ki v vrtcu bedita nad skupino Morskih rakcev, starši zaigrali v pravi pravcati igrici. Seveda je bilo potrebno nekaj vaje, pa tudi pripomočke za igro so izdelali starši skupaj z vzgojiteljicama. Presenečenju -igrici Čebelica rešiteljica so v četrtek, 16. decembra otroci pozorno prisluhnili ter starše prisrčno nagradili z bučnim aplavzom. Sledila je sladka zakuska. Uspeh je bil torej na dlani in s tem tudi ideja, da bi morda amaterska skupina še kdaj skupaj zaigrala pred otroškim občinstvom. (MB) V prostorih Obalnih galerij v Piranu so v začetku januarja odprli razstava fotografskih del Sergia Gobba. Odprta bo do 15. februarja. Znani fotograf, grafik in industrijski oblikovalec Sergio Gobbo v tem prostoru ustvarja že trideset, zlasti sodeluje tudi pri snovanju turističnega propagandnega in informativnega materiala. kolesom v Albanijo Gostinec iz Pirana Tomo Bekavec se je po novoletnih praznikih 7. januarja s kolesom odpravil iz Pirana na več sto kilometrov dolgo pot v Albanijo. Čez nekaj dni se bo vrnil in Pirančani pričakujejo velik medijski odmev. Nič ne bi bilo posebnega, če Tomo že od rojstva ne bi bil brez ene roke. Kolesariti samo z eno roko in še tako daleč ni enostavno se strinjajo številni njegovi oboževalci, ki so bili zbrani ob njegovem odhodu. Radi bi, da bi kolesarja Bekavca ob vrnitvi sprejela tudi piranska županja. V POSTOJNSKI JAMI ŽIVE JASLICE ŽE PETNAJSTO LETO V nedeljo, 19. decembra je bila v Postojnski jami javna generalka Živih jaslic - petnajstih po vrsti. Predstavili so izvirno različico »živih« jaslic, ki so bile prvič postavljene leta 1989. To so bile prve jaslice pri nas, postavljene z živimi liki izven sakralnih objektov. Vmes je bil koncept spremenjen, po desetih letih se vračajo k prvotnemu. .rnoldo di Cambio, ocenil kot prvl rimer »zamrznjenega gledališča«! irej kot prave jaslice. .vtor Grega Tozon vidi Žive Jaslic® ot triptih, zamrznjene podobe tre*1 srednjih podob. Po njegovem so tslice le hip, dihec, tren, okrušek ekega dogodka, ki dušo oplazi ali n®-okacija Živih jaslic je bila letos na feliki gori Postojnske jame. oleg scenarista in režiserja kot vodja redstave je sodeloval Gabrijel Brov'c; i ima desetletne izkušnje Prl redstavah jaslic v jami. Za luč J® krbel Jernej Kalan, za ton Staš JaneZ; (astopajoči so bili amaterski igral® ; Postojne in okolice. Scenarist in režiser Grega Tozon je strokovnjaka idejo za postavitev jaslic dobil ob za jaslice nekem drugem snemanju v Tartarusu, Rudolfa delu Postojnske jame, ko je leta 1989 Berlingerja, iskal primemo lokacijo za postavitev ki j e prizora okteta. Slučajno je naletel na kamnito čudoviti kapniški baldahin, ki ga je poklonitev takoj spomnil na votlino domačih skupine sv. jaslic, kamor je mama postavila sveto treh kraljev dmžino. Tako se mu je porodila ideja, v cerkvi S. da bi jaslice postavili v jami. Za tiste Maria čase precej drzna ideja je padla na Maggiore v plodna tla in tedanje vodstvo podjetja Rimu, ki jo je imelo dovolj poguma, da seje lotilo je leta 1291 projekta. In obiskovalci so jih izklesal vzljubili. kipar Znana je ocena nemškega Obiskovalce generalke Živih jaslic je zabavala skupina Čuki, ob njih pa so zaplesali člani plesne skupine iz Plesnega mesta iz Ljubljane. ogled med leti 1927 in 1972. K° ^ uredili železniško progo, so ogled te«j dela jame opustili oziroma je P°s y del t. i. alternativnega ogleda-letošnjem letu so v Malih jarn^ prenovila pot, postavili novo ograj in obnovili električno razsvetljavo- Male jame so si obiskovali lah ogledali takoj po prestavi. . .-0 Organizator je ohranil tra£LC|i0 nastopanj a pevskih zborov, saj doda prispevajo k prazničnemu vzdusj Zapeli so v Malih jamah. -e Pred vhodom v Postojnsko jamo J najmlajše pričakal tudi dedek Mraz jim razdelil bombone. Božično novoletno dogajanje pa s° ■ poseben način popestrili c . glasbene skupine Čuki, ki se ji1® . pridružil Jaka Vižintin in P - radi animatorka, ki je ogrela tiste, ki plešejo. Bolj varno proti bolnišnici Konec decembra so delavci Stavbenika končali z urejanjem pločnika, kolesarske steze in javne razsvetljave na cesti proti izolski bolnišnici. Gre za odsek med Kvedrovo in Kozlovičevo ulico, ki je bil doslej neosvetljen in zato v temi nevaren za številne pešce. Odsek je prestal tehnični pregled in meritve, javno razsvetljavo pa so že priključili na omrežje. Pot ob cesti so tudi hortikulamo uredili, Komunala Koper pa se je odločila za posaditev dreves (Albicije), ki bodo tvorila drevored. Celotna naložba je Mestno občino Koper stala nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Dvori pri Movražu Obnovili so rezervoar v steni Potem ko je Mestna občina Koper že pred časom sanirala cevovod za vas Dol pri Hrastovljah, ki so g zgradili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in j® 1 v • , 1 ___IC/ dotrajan, zamašen in idivo povsem iicupvim' ^ bil sanacije deležen tudi rezervoar za vodo v Dvo pri Movražu. V tej vasi v krajevni skupnosti Graus so uredili tudi dostopno cesto do rezervoarja, kij® posebej zanimiv, saj je vklesan v živo skalo oZir0 n0 v steno Kraškega roba. Celotna naložba je M®s občino Koper stala osem milijonov tolarjev. ■ w primorski uVp Nova galerija v Kopru ^ Kopru zraven Hotela Koper sta brata Matjaž in David Sever 16. decembra 2004 odprla razstavno prodajno galerijo SEVERIA, ki je v dveh etažah in meri 180 m2. »Galeria Severia« je poslovna enota trgovine Severie, ki je že Vfsto let v Zelenem parku, prodaja pa umetnine in določene unikate. V galeriji naj bi imeli slike vrhunskih umetnikov. Kot nam je povedal David, eden od lastnikov, naj bi v galeriji, če gre vse po sreči enkrat na mesec prirejali različna druženja in razstave raznih akademskih slikarjev. V galeriji brata Judita še uokvirjanje slik. Imajo namreč preko 1500 različnih vrst okvirjev, lam pa si lahko priskrbite tudi vso potrebno opremo za slikanje; čopiče, barve, Platna... Ob odprtju galerije so si povabljenci lahko ogledali približno 25 slik ter nekaj lesenih skulptur Petra Veneja, ki izraža svojo ljubezen v lesu. Med Prelepimi fotografijami, ki sta jih izbrala brata, je bilo kar nekaj slik slikarja *°mo Vrana in Zvesta Apollonia. Galerija Severia bo obratovala od ponedeljka °° Petka in sicer od 9 do 12 ter 14 do 17 ure. Lastnika galerije SEVERIA, brata Matjaž in David Sever SONS - sinovi glasbe izdali singl let kulturnega društva Domovina Osp Člani kulturnega društva Domovina'bodo v soboto, 15 januarja ob 19.00 uri V Kulturnem domu v Ospu nazdravili jubileju, 15 let druženja , Prijateljevanja in trdega dela. Dramska skupina je odigrala že številne Predstave; Županova Micka, Malomeščanska svtba, Osapske štorije, Gospa Poslančeva, Primorske zdrahe, Srečne vdove, Ves svet je Osp in druge. Zvest Aopollonio, ponosno stoji pred svojo umetnino, ki krasi novo galerijo v Kopru ODLIČNA IZBIRA ATELJE KERAMIKE Koprska 2 IZOLA Tel.: 05 6415123 GSM: 041 697 725 -"•v. V-; ^--[ Na otvoritev je prišlo kar veliko povabljenih. piran Pr&gledna razstava Foto kluba Portorož FOTO: FK-Primorski utrip. Zvejgr Portorož v sodelovanju z OŠ Cirila Kosmača, je v soboto, 8. januarja s prev] av.arn' Galerija Tartini v Piranu odprl razstavo slik dvanajstih avtorjev pihain' V1-!0^0 tematiko Istra. Za uvodno razpoloženje je poskrbel klavirski in Slikg j