Izhaja vsako spboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO Podpisujmo berlinski poziv z« polst miru med petimi velesilami ! GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 128 TRS T SOBOTA, 26. RAJA 1051. CENA 20 LIR J’red tednom smo opisali, »leo je Titov gaulajter v Tr-,, 11 Branko Babič neslavno Il pulirai pred svojim vred-Ìll!l kolegom Julijem Beitra-'i H iz Kopra, ko je moral '^kniti «slavno)) resolucijo '°2vane «Ljudske fronte», J v svojem slovenskem be-/Jilu sploh ni zagledala be-^liidne. In prav isti Babič konija usode (ali bolje, ti-jj Vske službe) — ki je predla-2 *) imenovano resolucijo, je 61 c»o teden za tem moral za ji» j ro napisati v «Primor-j da se tako izogne J bvihv'Penemu vprašanju nje-(< morebitnih pristašev, p I Vna ie pravzaprav osma f V kateri bodo po pogre-,.Setlme morali slediti ter i/ t 'i°.Prisegati. Toda zopet se \jtj smola, ko je hotel iz-'"«i ,l0v ^la6er proti komuni-ki se glasi: «Našim ko-" ' t'’rniistom nikakor ne gre ^Un. f\ Vjj'.1111, da je potrebno ust-'ičjj' Pogoje za bistveno ures-Wv določb mirovne poji v zvezi s Tržaškim o-/ 'it ^m.» Torej prav to, če-.. kot smo zgoraj navedli ile f 4 s A $ vobčinskih svetih v materinščini. In vse to zagovarja ameriški podrepnik Babič kot «posege zelo majhnega obsega, do katerih ima VU ne samo pravico, ampak tudi dolžnost v duhu začasnega statuta STO». Sedaj pač lahko vsakdo jasno vidi, da je STO za titovce le okrajšava za StaTus quO. To svoje bedno hlapčevstvo tujemu imperializmu skuša ameriški kolaboracionist Babič prikriti pod zlaganim geslom, da se je treba u-preti poskusom, da bi bilo Tržaško ozemlje priključeno Italiji, kakor da ne bi že poslednji Tržačan vedel, da so titovci še vedno na liniji nesramnega barantanja, po katerem hoče Tito prepustiti Trst Italiji v zameno za cono B. To je ponovno potrdil Leo Mates v torek, Babič pa v svojem uvodniku, v katerem preklicuje svojo resolucijo od 13. maja t. 1. in s tem ohranja prejšnjo linijo «neposrednih pogajanj» med Rimom in Beogradom. In prav zato, ker se edino mi komunisti dosledno borimo za celotno uveljavitev mirovne pogodbe, za uveljavitev o-beh statutov STO, za prihod guvernerja, za združitev obeh con in za odhod vseh okupacijskih čet, se ameriški agent Babič na ukaz svojih gospodarjev, ki nočejo oditi odtod, zaganja s takim besom in z najbolj bedastimi lažmi proti nam. To nam je najboljše potrdilo, da smo na pravi poti. Po tej poti bomo nadaljevali ter zbrali okrog tega našega programa vse poštene Tržačane, Slovence in Italijane, ki so že davno spoznali vso laž in prevaro slovenskih in italijanskih lažnih «patriotov» od misinov do titofašistov in ki vedo, da je njihova rešitev le v izpolnitvi vseh predpisov mirovne pogodbe. STANE BIDOVEC M Z VHODNI DELEGATI NOČEJO RAZPRAVLJATI O ATLANTSKEM PAKTU L Amerika se ni odpovedala vojnim načrtom v Aziji Sovjetska nota zahodnim velesilam proti separatni mirovni pogodbi z Japonsko ZDA oborožujejo kitajske nacionaliste z namenom, da pripravijo napad na Kitajsko Jugoslovanski delegat v OZN je glasoval za sankcije proti vladi v Pekingu Ta teden je Sovjetska tiskovna agencija Tass objavila vsebino sovjetske note glede mirovne pogodbe , z Japonsko. Ta nota je bila poslana Združenim državam, Veliki Britaniji, Branciji, Kitajski, Indiji in drugim angleškim dominionom. Sovjetska vlada predvsem poudarja v svoji noti, da je na podlagi listine o kapitulaciji Japonske nedopustno, da bi katera koli država sklenila z Japonsko separatni mir. K izdelavi osnutka mirovne pogodbe morajo biti povabljene one države, ki so podpisale pogodbo o premirju. ZSSR odvrača tudi SREDNJEMU VZHODU PRETI RESNA NEVARNOST ANGLEŽI HOČEJO S SILO OBDRŽATI PETROLEJSKE VRELCE V PERZIJI Perzijsko ljudstvo demonstrira proti angleškim in ameriškim imperialističnim izkoriščevalcem ter kritizira delovanje svoje vlade Ministrski predsednik Mossadek odgovarja ljudstvu s policijskimi pogromi - Angleži bodo poslali padalce na Srednji Vzhod Wesova «fronta» sama ne J *\ei>la v svoj volilni pro-J \i’ skuša sedaj očitati ko-». 'V-t češ da so oni proti I? V|Vitvi teh določb. V ute-fe.. ley navaja, da se komu-■t- v občini borijo, da se 'i t, sejo vsi italijanski zako-Tržaško ozemlje», ter da _ 0 protestirajo, kadar an-\žaiheriška vojaška uprava Sn’ čeprav v zelo malen-r! K* obseSu> v italijansko ■ y y no upravo na tem ozem- i/Noflh- kar ima po mirovni K d^oi vso formalno pravico '< tj0|S3m° pravico, ampak tu-%Vn°st, da vlada v duhu tj^Sa statuta STO». ’ vedno večja neroda po-"t, . Titov Untersturmtueh-J W . resnici si štejemo mi V L’ a"'541 v Prece.išnjo zaslugi Si) a smo s svojo dosledno ,! \[| Prisilili ne samo demo-‘j SitjpPe in ostale italijanske 1 %gl0riarje, temveč celo ti-V, 'n ostale «amerikanske» Si('ne- da so glasovali za VV-tev na našem Ozemlju zakonov v korist • Va. kot Nacionalizacija perzijskih petrolejskih vrelcev je silno vznemirila kroge Anglo-Iranian Oil Company in britanske laburistične ter ameriške vlade. Ti postajajo do perzijske vlade vedno bolj nasilni. Pretekli teden je angleška vlada poslala perzijski vladi novo noto, v ka. teri zahteva preklic nacionalizacije petrolejskih vrelcev. Toda perzijsko ljudstvo se zaveda, s kom ima opravka, zato odločno vztraja v svoji zahtevi, naj vlada nacionalizacijo čim-prej konkretno uresniči. Britanska vlada, videč, da njene note nič ne zaležejo, je pretekli teden vso zadevo še bolj po ostrila. Nameravala je celo ne mudoma poslati v Južno Per zijo enote padalcev. Vsled tega je v Perziji naravnost završalo Perzijski ministrski predsednik ni hotel niti sprejeti britan skega poslanika, ki je prinašal noto svoje vlade. V Teheranu so se vršile pozneje velike demonstracije proti vmešavanju ameriških in britanskih imperialistov v perzijske notranja zadeve. Američani, ki so vseskozi zapleteni v afero, se poskušajo preleviti v nekake «posredovalce» med obema taboroma, Do sedaj je njihovo posredovanje brezuspešno, kajti per. zijsko ljudstvo budno pazi na vsako dejanje svoje vlade in prav gotovo tudi v bodoče ne bo privolilo, da bi prišli petrolejski vrelci v roke novim, še večjim izkoriščevalcem, Američanom. V torek je bila v Teheranu celo velika demonstracija proti delovanju vlade. Ministrski predsednik Mosadek ie odgovoril demonstratom s tem, da je nad nje poslal močne oddelke policije in celo tanke. Med tem pa so priplule že vojne ladje v Perzijski zaliv. Ta vest je silno vznemirila vse perzijsko ljudstvo, ki je trdno odločeno, da se bo za vsako ceno borilo za svojo samostojnost in proti angleškim in ameriškim imperialističnim izkoriščevalcem. Številne musliman- Jlj i'"*. kot so na pr. o zida-Nov kih stanovanj, proti ;vij. anjskim izgonom, za V :Je Pokojnin in prejem-jc .NavVnih uslužbencev itd. ' K hoi-a^0 nam deIa čast na-p» proti samovolji Vo-iSanUprave, kot je njeno po-j Je v vprašanju sodišč, .,ji) f^a“kazi št. 206, ki stavi ja f, V0> ar6 na kolonialno stop- U ^ ort5*' 183' ki nam s,oven-areka pravico govoriti ko so izvedele za novico, or-ganirizale v Teheranu velike demonstracije. Dr. Mozafar Baghaj, voditelj perzijskih delavcev, je na velikem zborovanju napovedal, da bi izkrcanje enega samega angleškega vojaka na perzijski polotok izzvalo slošno vstajo vseh azijskih muslimanskih narodov. Tudi poslaaec Narodne fronte Hosein Maki je izjavil, da bi angleško protivljenje nacionalizaciji petrolejskih vrelcev lahko povzročilo «sveto vojno» za osvoboditev domovine izpod tujega imperializma. «Danes ni več čas, da bi se ves Srednji Vzhod tresel pred angle škimi in ameriškimi imperialisti. Zato svetujemo mi Perzijci vsem tistim, ki ljubijo mir, naj se nikar ne približujejo perzijski smodnišnici s prižganimi žveplenkami, kajti sicer si bodo opekli prste!». Vse to spravlja i britanske, i ameriške imperialiste in petrolejske magnate v velikansko zadrego. Vsled tega je pristala britanska vlada na sprejem Turčije in Grčije v Atlantski pakt in bo prav gotovo na ljubo svojim ameriškim «prijateljem» še kje drugje morala popustiti, kajti položaj na Srednjem Vzhodu se z dneva v dan zaostruje. predlog, da bi bila sklenjena tà pogodba samo na osnovi dogovora med ZDA in Sovjetsko zvezo; izključno le svet zunanjih ministrov je poklican, da preuči to zadevo. Sovjetska nota predlaga, naj bi se zunanji ministri v ta namen sestali v teku dveh mesecev. Dalje zahteva tudi, da mora tudi LR Kitajska sodelovati pri pripravah mirovne pogodbe. Poleg tega, da skušajo ZDA izločiti LR Kitajsko od priprav mirovne pogodbe z Japonsko, skušajo na vse druge načine onemogočati sodelovanje Maoeetungove vlade v mednarodnem političnem življenju. Pred kratkim so odgovorni predstavniki ZDA ponovno potrdili, da ne priznavajo vlade v Pekingu kot predstavnice kitajskega naroda, temveč, da zanje predstavlja uradno Kitajsko le Cangkajškova vlada. Dalje so obljubili Cangkajšku vso pomoč v denarju in orožju, kar ponovno dokazuje, da ne mislijo na pomirjenje na Daljnjem Vzhodu, ampok da pripravljajo s pomočjo kitajskih nacionalistov na Formozi napad proti LR Kitajski. Tudi v Organizaciji združenih narodov je ameriški volilni stroj izglasoval gospodarske sankcije-, po katerih ne bodo smele države izvažati na Kitajsko strateških prvin, kot so petrolej, dalje orožje, strelivo in drugi vojni material. Za sankcije je, naravno, glasovala tudi fašistična Jugoslavija. V zavesti krivde je smatral njen delegat Bebler potrebno, da opraviči ta svoj glas. Izjavil je, da je glasoval za sankcije, ke'-da ni pekinška vlada pokazala dobre volje za prenehanje sovražnosti na Dalj-njem Vzhodu. Pač nov dokaz, da je Titov od poslanec samo še lutka v rokah ameriških imperialistov. V Parizu se še vedno nadaljuje konferenca štirih namestnikov zunanjih ministrov, ne da bi prišlo do želenega sporazuma v najvažnejših točkah. Zahodni delegati se branijo, da bi vpisali na dnevni red vprašanje atlantskega pakta in ameriških strateških baz po svetu. Angleški delegat Davies je v torek izjavil, da zahodne tri države ne bodo pristale na razpravljanje o atlantskem paktu, ker da je v njem poleg zahodnih treh velesil še devet drugih držav; zato ne morejo dopustiti, da bi o tej zadevi razpravljala Sovjetska zveza, ki ni podpisnica tega pakta. Dokler ZSSR ne bo umaknila svojega zadevnega predloga, ne bn prišlo do konference zunanjih ministrov. Gromiko je odgovoril, da prav Atlantski pakt in ameriška oporišča v svetu zelo mnogo vplivajo na odnošaje med štirimi velesilami in na ohranitev miru v svetu. WASHINGTON — Državno tajništvo ZDA je dalo nalog, naj se počaka z usmrtitvijo sedmih nacističnih zločincev, ki bi morali biti usmrčeni v noči od četrtka na petek. Njihova obsodba je bila potrjena v vseh instancah in tudi od predsednika Trumana. Timesove,, pred volitvami v skrbi Gorici Toda na tržaške Slovence se ne spomni Spričo bližajočih se volitev v goriški pokrajini, ki zelo slabo kažejo za titofašiste, skušajo priskočiti na pomoč svojim miljenč-kom tudi Angleži. Očividno izhaja to veliko zanimanje za gori-ške Slovence prav iz tržaških titovskih krogov, ki imajo s svojimi imperialističnimi gospodarji nad vse tesne in prisrčne stike. Tako tudi ni bilo težko titovcem pregovorni tržaškega dopisnika velikega londonskega časopisa «Times», da je poslal svojemu dnevniku dolgo poročilo o položaju na Goriškem. Poleg splošnega gospodarskega stanja te pokrajine obravnava dopisnik vprašanje slovenske narodne manjšine, za katero nima De Gasperijeva vlada nobenega zanimanja in kateri odreka celo v ustavi predvidene jezikovne, kulturne in druge narodne pravice. Pisec se zavzema za to, da bi rimska vlada ugodila upravi- Jutri, 27. maja ob bo v 16,30 Doberdobu volilno zborovanje Govorila bosta tov. Rijavec Karolina - Mira, kandidatka za občinske in pokrajinske volitve in Markovič Alojz-Zvonko. Po zborovanju bo dramska skupina PD 'z Opčin uprizorila Finžgarjevo dramo «NASA. KRI», ki jo režira priznani gledališki igralec tov. Justo Košuta. Ladja z vojaki zletela v zrak SAIGON — V nekem, pristanišču v Indokini je zletela v zrak 4000-tonska ladja, ki je bila polna francoskih kolonialnih čet in municije, obojih namenjenih proti vietnamskim partizanom. Nad 50 vojakov je izgubilo življenje, nad 100 pa jih je ranjenih. AMERIŠKI NETILCI VOJNE PRIGANJAJO SVOJE FAŠISTIČNE HLAPCE Titovi koraki za zbližanje s svojim vrednim pajdašem Frankom Sestanek med jugoslovanskim in španskim ambasadorjem v Londonu - Jugoslavija prosi Trumana orožja v vrednosti 200 milijonov dolarjev - Nova provokacija v Beogradu Z vedno večjo naglico se ta-1 Na to novo stališče fašistič-šistična vlada v Beogradu pri-1 ne vlade je bilo potrebno pri- pravlja na trenutek, ko bo dobila od svojih ameriških gospodarjev ukaz, naj sproži vojni spopad na Balkanu. Kljub številnim izjavam odgovornih predstavnikov klike, da ne bodo prosili orožja od zahodnih držav, so sedaj spremenili svoje stališče v tem vprašanju. Vse izgleda, da so se do tega odločili na izrecno zahtevo Združenih držav, kjer je z odstavitvijo Mac Arthurja zmagala ta-kozvana «evropska» struja, to ie onega kroga vojnih hujskačev, ki hočejo sprožiti novo vojno v Evropi. Titofašisti so od svojih gospodarjev tudi že dobili vsa zagotovila za velike dobave orožja, predvsem letal, tankov in drugega težkega vojnega materiala v skupni vrednosti okrog 200 milijonov dola- ske organizacije so koj za tem, rjev. Uspešni protinapadi ISorejcev ob vzporedniku Delegacija Svetovne zveze žena ugotavlja zločine ameriških banditov v Severni Koreji Ta teden je prispela na Korejo delegacija Mednarodne demokratične ženske zveze z namenom da si na licu mesta o-gleda uničenje, ki so ga povzročili ameriški banditi. Omenjeno komisijo sestavljajo predstavnice žena iz raznih evropskih, afriških, ameriških in azijskih držav; načeluje pa ji Nora Kathleen Rudd iz Kanade. Do sedaj si je delegacija med drugim ogledala tudi ruševine in pepel mesta Sinuju, ki je bilo popolnoma pokončano od ameriških bombnikov. Trenutno so v teku ostre borbe na področju kraja So-kari, ki leži približno 40 km južno od 38. vzporednika. Američani sicer poskušajo zdržati močan protinapad, toda brezuspešno. Na področju Soksa je več sovražnih edinic popolno-na obkoljenih. Ameriški glavni stan je te dni poročal da sta bili dve ameriški ladji «New Jersey» in «Brinkey Bass» ki krožita v korejskih teritorialnih vodah, težje poškodovani od topništva Sigmanrijev minister za zdravstvo je v’ nekem poročilu naznanil, da je pretekli mesec umrlo nad 13 tisoč južno-korejskih vojakov zaradi lakote. V 16 bolnicah pa se trenutno zdravi ali bolje rečeno hira nad 200 tisoč vojakov. Ameriški banditi pa so se ta teden pohvalili, da so v bojih na Koreji «preizkusili» novo orožje. To je neke vrste strelivo, ki povzroči velik plamen in mnogo dima ter uniči vsako živo bitje na površini 80 kv. m. Ob mučeniški smrti tovarišice Pepce Oprešnik iz Ilirske Bistrice, ki je postala žrtev tito-fašističnih zločincev, izraža Centralni komite CK KP STO težko prizadeti sestri pokojnice tovarišici Slavi Cebulec-Katri svoje najgloblje sožalje. Tudi naš list pridružuje v svojem in v imenu vseh poštenih tržaških Slovencev izraze sožalja v želji, da bi ubogemu jugoslovanskemu ljudstvu čim prej zasijala zarja svobode. praviti jugoslovansko javno mnenje, ki je odločno proti vojni, posebno še proti vsakršnemu napadu proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokacijam. To nalogo je opravil znani vojni hujskač general Ivan Bošnjak ob priliki praznovanja devete obletnice ustanovitve jugoslovanskega vojnega letal stva. Te proslave, ki so bile po vsej državi, so imele izrazit vojnohujskaški značaj; naj večjega poudarka pa so hoteli dati titofašisti prav v Beogradu, kjer je govoril Gošnjak, namestnik vojnega ministra. «Ce smo prej, v drugačnem položaju — je rekel Titov namestnik - mogli misliti da bomo imeli dovolj časa, da se oborožimo s svojim lastnim orožjem, je danes položaj tak, da ne smemo dovoliti, da bTnaši armadi kar koli primanjkovalo, in čakati, da se opremimo z lastno proizvodnjo, zlasti v težki oborožitvi». Ta izjava fašističnega generala in vojnega provokatorja pa je obenem tudi najboljše potrdilo, da je sabotaža v jugoslovanski vojni industriji tako zelo narasla, da se Jugoslavija sploh ne more več oborožiti z lastnimi sredstvi Tudi drugi znaki kažejo, da se fašistični kliki, silovito mudi, zanetiti vojni požar, ker je to zanjo edina možnost, da se obdrži na oblasti. Kajti prav v zadnjih šestih mesecih se je položaj tako zelo zaostril v notranjosti, da je mogoče v bližnji bodočnosti pričakovati splošnega upora prebivalstva. Itak veliko nezadovoljstvo se je še zelo povečalo z novimi uredbami Titove vlade, po katerih se odpravlja zagotovljena preskrba za večino življenskih potrebščin. Po vesteh iz Jugoslavije ni bilo po ukinitvi garantirane preskrbe dobiti onih živil niti v prosti prodaji. A tudi po vsakodnevnih provokacijah, ki jih dela Titova klika proti ljudskim demokracijam, kaže, da je začel fašistični diktator igrati vse za vse. Tako so prejšnji teden v Beogradu aretirali tajnika češkoslovaškega atašeja v Jugoslaviji Jaroslava Nemca pod lažno obtožbo špijonaže. V nasprotju z mnogimi za- gotovili odgovornih predstavnikov Titove vlade, med njimi Titovega zastopnika v OZN Beblerja po ameriškem radiu, češ da Jugoslavija ni pripravljena pridružiti se atlantskemu paktu ali drugi vojni zvezi, pa kažejo nova dejstva, da je Titova vlada že globoko v ameriškem napadalnem bloku, v katerega skušajo ZDA pritegniti tudi Francovo Španijo. S tem v zvezi je nadvse zanimivo razkritje francoskega neodvisnega tednika «Tribune des Nations», ki je prejšnji petek objavil dopis nekega Dušana Pejiča iz Trsta, odlomek katerega objavljamo dobesedno: «Na drugi strani pa se tudi opaža značilna obnovitev prometa z orožjem, kar da misliti na primero s tem. kar se dogaja na Srednjem Vzhodu, kjer vsakdo ve, kako se takim rečem streže. In ne smo se reči, da tudi Francova Španija ostaja izven takih prizadevanj. Po izjavah nekaterih dobro informiranih Angležev se je jugoslovanski poslanik v Londonu Brilej pred kratkim zasebno sestal s Francovim poslanikom De Rivero. V teku razgovora sta oba diplomata preučevala možnost političnega in gospodarskega zbližanja med Jugoslavijo in Španijo in postavitve mešanih jugoslovansko . španskih komisij v Madridu in Beogradu». To je samo nov dokaz, faši stičnega bistva Titove klike in njene popolne podrejenosti ameriških vojnim načrtom. Nov strahovit zločin v Ilirski Bistrici Tilovski biriči so ubili aktivistko NOB VARŠAVA — V štirih dneh je bilo za berlinski apel miru nabranih v Poljski nad 15 milijonov podpisov. Akcija se še nadaljuje. Vsak dan prihajajo iz nesrečne, od fašističnega terorja izmučene Jugoslavije vesti o grozodejstvih krvoločne Titove klike, ki se pač kot vse fašistične diktature zatekajo k zločinom, da bi ostale na obla sti. Te dni je prišla do nas vest o novem strahovitem zločinu, katerega žrtev je postala 54-Iei na Pepca Oprešnik iz Ilirske-Bistrice, sestra naše tovarišice Slave Cebulec-Katre. Oprešni-kova je bila daleč naokrog poznana i-n spoštovana žena, bodisi kot zavedna Slovenka za časa fašizma, kakor tudi kot vneta aktivistka za časa osvobodilne borbe. Čeprav je bila Bistrica ena najmočnejših nacističnih postojank, je ta vrla borka vedno vneto sodelovala v ilegalnem gibanju, prenašala pošto in literaturo ter prenočevala in dajala hrano ilegalcem. Leta 1944. je s svojo prisotnostjo duha in odločnostjo očuvala aretacije veliko število pristašev OF in preprečila požig bližnjih vasi, Na ovadbo nekega izdajalca so namreč Nemci obkolili hišo ter napravili hišno preiskavo, Tov. Pepca je tedaj, tvegajoč svojo prostost in tudi življenje, sežgala vse kar bi kompromitiralo pristaše OF iz njenega okoliša. Kot vse druge resnične borce za svobodo in demokracijo so vzeli titovci tudi Oprešnikovo že davno na piko, posebno še, ker je njena sestra Slava vneta aktivistka v Trstu in članica CK KP STO, s katero si je tudi stalno dopisovala. V teh pismih pa — naravno — ni bilo ničesar drugega kot to, da vlada na Primorskem kot v njeni družini veliko pomanjkanje in lakota. Koncem aprila so jo prišli iskat, udbovci na dom ter jo odpeljali v zapor, kjer so jo strahovito mučili in kjer je umrla 7. maja na posledicah trpinčenja. Titovci so sicer takoj razširili vest, da se je obesila, toda, kdor pozna njihove metode «prostovoljne» smrti, pač ne more verjeti temu. To tem bolj, ker so truplo vrnili domačim v zaprti krsti in jim niso dovolili niti, da bi odprli krsto. Kot razlog so udbovski morilci navedli, češ da je bila pokojnica raztelešena, da bi ugotovili za kakšno «boleznijo» je umrla. Njen pogreb, ki se ga je udfe ležila velikanska množica ljudi s številnimi venci, je bila prava demonstracija proti zločinskemu režimu titofašistov, ki je odmevala daleč naokrog. Da bi odvrnili težko odgovornost za ta novi zločin od sebe, so titovski priganjači raztrosili med ljudi, češ da je njena sestra Slava kriva tej tragediji v družini. Vendar pa se ljudje, ki so brez izjeme vsi proti fašistični kliki zločincev, ne dajo zavesti s takimi podtaknjenimi gesli. Nasprotno se vsi silovito zgražajo zaradi tega v nebo vpijočega zločina, s katerim so Titovi biriči ponovno dokazali svoj strah pred ljudskimi mno. žicami. Vsi so prepričani, da ni daleč dan, ko bo maščevan ta in tisoči drugih zločinov nad delovnim ljudstvom Jugoslavije. Cenim zahtevam goriških Slovencev. Tega kajpak ne dela iz človekoljubnosti in ljubezni do Slovencev, temveč — kot ugotavlja v članku — zato, da bi prišlo med Titom in De Gasperijem do širokega sporazuma v vseh spornih vprašanjih. Med ta sporna vprašanja spada predvsem nameravana razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo in vedno tesnejše sodelovanje med obema vladama v okviru napadalnih načrtov atlantskega bloka. Zato je velika «skrb» tega agenta angleškega imperializma za goriške Slovence prav zelo razumljiva. Tem bolj se moramo čuditi tej nenadni naklonjenosti londonskega «Timesa» in njegovega tržaškega dopisnika narodnim pravicam goriških Slovencev, ko pa ima prav v Trstu največ prilike videti, kako njegovi sonarodnjaki na Vojaški upravi ravnajo s Slovenci Tržaškega ozemlja. Kaj ne bi bilo prav zelo koristno, če bi ta vneti «zagovornik» narodne enakopravnosti napisal tudi članek, kako smo zapostavljeni tržaški Slovenci in to prav po krivdi anglo-ameriške okupacijske ob'a-sti. Tako bi mogel poučili svoje rojake v domovini, da je VU izdala prosluli ukaz št. 183, s katerim je prepovedano zastopnikom Slovencev govoriti v tržaški in miljski občini v svojem materinskem jeziku; da VU po šestih letih, odkar tu vlada popolnoma samovoljno, še ni priznala slovenskim šolam enakopravnosti z italijanskimi: da ni dala Slovencem lastnega gledališča, da ni vrnila od jašistov zaplenjene narodne imovine ter da dopušča najboli grobe žalitve in zapostavljanja na račun Slovencev, ki nam po določbah mirovne pogodbe gredo enake pravice kot Italijanom. Toda prav gotovo ne bomo tega doživeli, ker je bil namen tega članka v «Timesu» edinole da pomagajo svojim hlapcem titoja-šistom. To je samo nov dokaz, da so titovci zelo tesno povezani z anglo - ameriškimi imperialisti, ki potrebujejo prav najhujše sovražnike ljudstva za izvedbo svojih napadalnih namenov. V znamenju protikomunizma Tri slovenske nacionalistične i dopolnilu, kjer pravi, «da je ko-skupine in sicer Agnelettovi li-\munisiična partija narodno osvo- K STAVKI SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV Enotni sindikati so prvi zahtevali stalnost slov. šolnikov beralci, Tončičevi «neodvisni» ter klerikalci so, kot je bilo pričakovati, podpisale volilni sporazum, po katerem nameravajo v bližnjih volitvah nastopiti s skupno listo. Kakor so nacionalistične vse tri skupine, takšen je tudi njihov volilni sporazum, ki tvori osnovo za njihov volilni program. Sporazum, ki sestoji iz 12 točk in posebnega dopolnila, je v svoji zamisli silovito ozkosrčen in kajpak sam oslovenski. Predvsem ne govori o potrebi povezave z demokratičnimi italijanskimi množicami v podporo izvedbe slovenske narodne enakopravnosti, katero je mogoče doseči edinole s široko fronto vseh naprednih sil. V deseti točki skušajo te skupine celo dokazati, da je mogoče braniti slovenske narodne koristi le v zaprtem krogu Slovencev samih, v okviru združitve vseh slovenskih nacionalističnih skupin. Kajpak je to velika utvara predvsem zaradi dejstva, da smo Slovenci na STO v manjšini in bi imeli — po zamisli te «trojke» — vse Italijane proti sebi. Te tri skupine se kajpak tudi niso mogle sporazumeti niti na osnovni točki vsakega gibanja, ki hoče ohraniti vsaj videz demokracije, to je na potrebi aktivne obrambe miru, ki je prav za nas Slovence na Tržaškem ozemlju Kot je znano, so se stavki profesorjev srednjih šol v Italiji odzvali tudi vsi tržaški profesorji, ki so 18. in 19. maja stavkali, da bi dosegli zahtevana izboljšanja svojih plač. Po direktivah četnika Pahorja, ki vodi titovsko šolsko politiko v Trstu, pa se slovenski šolniki doslej niso odzivali skupnim akcijam, čeprav njihov gmotni in pravni položaj ki je še mnogo slabši, naravnost zahteva močne opore s strani italijanskih kolegov ter odločnih akcij za njihove pravice. V tej zadnji stavki pa so bili pod težo razkrinkanj tudi titovsko vodstvo in ostali nacionalisti prisiljeni, da so se pridružili stavki. Vendar so to kapitulacijo hoteli prikriti s tem, da so Enotnim sindikatom in Delavski zbornici poslali pismo s tremi nečitljivimi podpisi in z navedbo «Za strokovne organizacije slovenskih srednjih šol». Pod tem plaščem anonimnosti so ((utemeljili» sodelovanje v splošni stavki. Tako navajajo, da se pridružujejo kljub temu, da jih italijanske strokovne organizacije dosledno in z določenimi političnimi nameni prezirajo pri borbi za uveljavljanje stanovskih pravic. Pri tem izgleda, da skušajo med «italijanskimi stanovskimi organizacijami» dolžiti istega nerazumevanja tudi Enotne sindikate. Vsekakor je takšno namigovanje samo dokaz politične ozkosrčnosti nekaterih slovenskih profesorjev, ki nočejo priznati, da so prav Enotni sindikati bili prvi, ki so postavili zahtevo stalne namestitve slovenskih profesorjev in učiteljev, in da so bili i titovci i ostali slovenski nacionalisti prisiljeni, sprejeti vse zahteve demokratičnega gibanja glede slovenske šole. In prav navedeno pismo vsebuje v svojih šestih točkah del teh zahtev, ki so jih postavili komunisti in ostali demokrati. Tem manj so torej u-pravičena namigovanja proti E-notnim sindikatom, ki kot slovensko - italijanska demokratična strokovna organizacija dosledno branijo stanovske koristi vseh delovnih slojev ne glede na narodnost in politično prepričanje. boddno borbo izrabila in še izrablja v svoje strankarske svr-he . . .». Ta nizkotna špekulacija z imenom komunistične partije, s katerim skušajo še redno častiti Titovo fašistično kliko, je najboljše spričevalo licemernosti vseh treh nacionalističnih skupin. Kajti danes ni več človeka, ki bi mogel dvomiti v fašistično bistvo beograjskih krvnikov; kdor jih 10-rej naziva komuniste, jim skuše daljšati njihovo nevredno življenje. obenem pa na najbolj podN način blatiti komunistično idejo in njene človečanske cilje. Ce ne bi imeli preveč slabih izkušenj prav s strani nekaterih predstavnikov in predvsem še voditelja SDZ dr. Agneletta, bi navdušeno pozdravili njihovo stališče do Svobodnega tržaškega ozemlja in pa izjavo, da bodo vse tri skupine v borbi za STO sodelovale z vsemi političnimi skupinami, ki se zavzemajo iskreno, brez omejitev in pridržkov za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in enakopravnost odnosov do Slovencev. Kako naj se na pr. SDZ bori «za popolno realizacijo in ohranitev STO po določbah mirovne pogodbe», ko pa njeno glasilo «»Demokracija» in njen voditelj dr. Agneletto nočeta, da bi odšle okupacijske čete s Tržaškega ozemlja? Komaj dva mese- življenjske važnosti. Ta nedosta-\ca je od tega odkar je Agneletto Saba in Fanciullo izgubila pravdo MILAN — V sredo se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava o tožbi izdajateljev neslavno preminulega tržaškega lističa «Cartacanta» proti odgovornemu uredniku «Unità» tov. Ulisseju, ker je pisal, da je imenovani list podpiran od titovcev. F. Pandullo in Fr, Saba sta zahtevala skoro osem milijonov odškodnine. V dokaznem postopku je Saba priznal, da se -je hotel vtihotapiti v Komunistično partijo STO, da bi sejal v nji razdor. Scdnik jima je povedal, da jih je «Unità» po pravici ožigosala kot izdajalca. Tov. Ulisse je bil oproščen s polno formulo, do-čim sta bila bedna provokatorja obsojena na povračilo vseh stroškov sodišča in prič. tek, ki prav gotovo ni slučajen,1 najbolje opredeljuje protiljudsko in protidemokratično bistvo te politične zveze. Toda to je povsem razumljivo zaradi dejstva, da je SDZ verna dekla angleških imperialistov, doiim je SKSZ popolnoma odvisna od Vatikana in cerkvenih krogov. Tem bolj se moramo čuditi dr. Tončiču in dr. Ferjolji, ki sta podpisala za skupino neodvisnih Slovencev, da sta mogla preko tega, ko sta na drugi strani popolnoma mirno sprejela peto točko, predlagano od SKSZ, s katero sta postala ministranta slovenskih klerikalcev. Prav tako se besedilo sporazuma, ko govori o narodnem zapostavljanju tržaških Slovencev, skrbno varuje, da bi pokazalo glavnega krivca narodnega zatiranja, to je anglo-ameriško vojaško upravo. Ne samo da ne obsoja okupacijske oblasti zaradi vseh težkih krivic, povzročenih Slovencem v teku šestih let njene samovoljne vlade, temveč niti ne zahteva, naj prekliče vse svoje ukaze, ki kratijo slovensko narodno enakopravnost, zlasti ukaz št. 183. njene odredbe glede omejitev slovenski šoli itd. v tržaškem občinskem svetu nastopil proti resoluciji komunistov prav zato, ker je zahtevala naj odidejo iz Trsta in cone B vse okupacijske lete. «Zahtevati v tem trenutku, naj zavezniške čele odidejo iz Trsta in tega ozemlja, je utopija, je nemogoča stvar in ne vem, kakšen namen ima in kaj se hoče doseči s podobno resolucijo». To so besede dr. Agneletto, ki se v volilnem sporazumu zavezuje, da se bo boril za «popolno realizacijo in ohranitev STO po določbah mirovne pogodbe». Kakšna naj bo torej. dr. Tončič, «realizacija in ohranitev STO» in kakšno nai bo «le svobodno in neodvisno tržaško ozemlje», če manjka osnovni pogoj, to je odhod okupacijskih čet? Razumljiva je torej skrb dr. Agneletta, da se spričo bližajočih se volitev boji. da bo ljudstvo zvedelo, da ie on proti odhodu tujih čet s STO. Zato je. pohitel, da je dva dni po podpisu volilnega sporazuma zahteval od našega lista, naj popravi svoje trditve, takole: «Dr. tgnelettn ni nikoli «vzdihnil: gorje, če zavezniki odide io iz Trsta». Ce se naša ugotovitev v predzadnji šteifllki Nadaljnja značilnost lega pro ne krije dobesedno z gori nave-grama je njegova izrazita profiko-j deno Agnelettovo izjavo, pa vsnk-munistična usmerjenost, ki priba- do lahko ugotovi, da popolnoma ja do svojega izreza, predvsem v'odgovarja njeni vsebini. m UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Združimo se v obrambo našib narodnih pravic Ce nam Slovencem goriške pokrajine še vedno odrekajo naše nacionalne pravice, ce demokrščanska vlada praktično zasleduje isto politiko, ki jo je svojčaš uvajala fašistična vlada, je to zaradi tega, ker so v Italiji ostale na oblasti iste kapitalistične in reakcionarne skupine, ki so dolgih dvajset let zatirale naš narod. «jfcssKsa»? . Istočasno se čutimo bratsko povezani z vsemi preprostimi možmi in ženami, ki imajo skupno s Sovjetsko zvezo, največjo pobornico za mir, eno samo veliko težnjo: dati vsem narodom svobodo in možnost, da to svobodo uživajo v miru, ki naj trajno vlada po vsem svetu. Pri sedanjih volitvah, moramo mi Slovenci bratsko zdru- To so naši volilni znaki Kljub neprikritemu besu voditeljev i&sF&i Su Uspela volilna zborovanja v Revmi, Doberdobu in Sovodnjah Kdor rovari proti enotnosti slovenskih in italijanskih demokratov, dela proti koristim Slovencev na Goriškem ; kajti borba, ki jo vodij o Slovenci za dosego in spoštovanje svojih nacionalnih in socialnih pravic, bo rodila zaželene uspehe edino le, ako bo podprta od italijanskih demokratičnih množic Volilni znak Posoške demokratične enotnosti za volitve v sveh občinah. Volilni znak Občinske demokratične enotnosti za občinske volitve v Krminu. Sovodnjah in Doberdobu Samo z odstranitvijo teh skupin in s postavitvijo na vlado sil miru in napredka bo mogoče dokončno rešiti to naše vprašanje. Zato je naša dolžnost, boriti se ob strani italijanskih demokratičnih sil, s katerimi imamo skupne cilje. Toda tudi danes imamo ustavo, tudi danes imamo temelj, na katerem se moremo po legalni poti boriti, da se napravi konec protizakonitostim, ki se jih proti nam poslužujejo vladne oblasti. Verjetno je malo narodnostnih skupin, ki kot naša čutijo tako živo željo, da se ohrani in nadalje razvija kultura našega naroda. Vse naše družine poznajo imena Prešerna, Gregorčiča, Cankarja in drugih naših velikih pisateljev in pesnikov in vsi želimo, da ta imovina ostane izročilo za mia da pokolenja. Vsi mladi fantje in dekleta, ki so se rodili in živeli v dobi fašizma, so bili oropani te možnosti: V krogu svojih družin so se učili spoznavati in ljubiti naš jezik, včasih tudi naše velikane. Toda samo v teku osvobodilne borbe so se mlade generacije, med eno akcijo in drugo, pogostoma med eno in drugo bitko, učile, in se tudi nekaj naučile o naši kulturi Danes vstopajo v življenje naši otroci. Oni imajo danes možnost posečati slocensko šolo: priborili smo jim jo z našo borbo. ženi z zdravimi silami italijanskega naroda, s svojim glasom prispevali, da se umaknejo one sile, ki tlačijo naš narod in napredujejo sile napredka, miru in bratstva med narodi. ROZET ANA-MARIA-NELI Kljub blaznemu rogoviljenju in podžiganju voditeljev DFS in SDZ v Gorici, ter kljub trganju vabil raz zidov in grožnjam plačanih agentov Udbe, so bila v nedeljo uspela volilna zborovanja v Pevmi, Doberdobu in v Sovodnjah. V Sovod-tijah je bila ob tej priliki tudi nadvse uspela kulturna prireditev. Nekaj pa moramo ob tej priliki ugotoviti, namreč dejstvo, da se sovražniki napredka t. j. voditelji titovcev in belčkov boje, da bi zapeljano in prevarano slovensko ljudstvo izvedelo na volilnih shodih pravo resnico. Boje se, da bi se to ljudstvo prepričalo, da titovci in belčki še zdaleka niso branitelji interesov Slovencev na Goriškem, kajti eni in drugi so vdinjani ameriškim imperialistom, ki gospodarijo tudi v Trstu, kjer živijo Slovenci v takih, če ne še slabših razmerah kot na Goriškem. Kdor je v službi imperialistov, ne more dosledno braniti interesov Slovencev. Titovski voditelji, ki se skrivajo pod krinko takoimenova-ne DFS, kakor tudi voditelji SDZ se boje, da bi goriško slovensko ljudstvo izvedelo resnico o njihovem tajnem sporazumu, katerega pravi namen je edinole oškodovati prave in resnične interese slovenske manjšine v Italiji. Kdor baranta proti izvolitvi slovenskega odposlanca v pokrajinski svet in daje s tem možnost DC, da bi bila izvoljena kot večinska skupina v občinski svet v Kr-minu, škoduje interesom Slovencev; kajti vsem je le predobro znano, da prav De Ga-sperijeva DC noče priznati pravic, ki so Slovencem zajamčene celo po italijanski državni ustavi. Naši nasprotniki na slovenskem polju trdijo, da sedanje upravne volitve nimajo političnega pomena, kar pa ni resnično, ker prav te volitve so zelo velikega političnega pomena. Ni vseeno, kdo sedi na občinski upravi. Delovno ljudstvo ne more od uprave, ki nima razumevanja za njegova vprašanja in potrebe, ničesar pričakovati. Ni vseeno, kako nam odmerjajo občinske in druge davke. V občinah, kjer so na oblasti demokratični predstavniki in zagovorniki delavcev in kmetov, plačujejo davke v glavnem tisti, ki živijo na račun drugih, t. j. tisti, ki imajo velike dohodke. Ni pa tako tam, kjer so na oblasti zagovorniki bogatašev bodisi to demokristjani, ali pa njihovi slovenski zavezniki in somišljeniki. Tisti, ki opeva na Goriškem tako V Števerjanu še vedno gospoda izkorišča kmete po srednjeveški metodi Novo občinsko upravo čakajo težke naloge Le ljudje, ki se bodo resno zavzeli za odpravo izkoriščanja kmetov, za elektrifikacijo vseh naselij, za obnovitev otroškega vrtca in za popravilo občinskih cest, so vredni, da stopijo v novo občinsko upravo STEVERJAN, meseca maja — Toda koliko nerešenih problemov predstavlja naša šola! Skoro vse vasi so brez otroških vrtcev. Mi moramo prisiliti vlado, da izda zakon, po katerem ne bo mogoče ukiniti obstoječih slovenskih vzgojnih ustanov; naj-zato uredi vprašanje organskega načrta za šole, otroške vrtce in učno osebje, ki še sedaj ni stalno nameščeno. Prisiliti moramo vlado, da izda potrebna nakazila za vrtce in pomoč našim otrokom iz denarja, ki ga je določila za oborožitev. Naši otroci potrebujejo šol in ne topov, vrtcev in ne strojnic, blaginje in ne vojne. Zato smo mi združeni s silami, ki se v Italiji in v svetu borijo za te ideale. Zato odločno obsojamo ljudi, kot so Truman, De Gasperi in Tito, ki obsojajo svoje narode na stradanje, da bi mogli zanetiti nove vojne. Sredi sadovnjakov in vinogradov se na prijetnem gričku dviga Ste-verjan, sedež istotako imenovane občine, ki je bila pred nedavnim usianovljena. Sicer je bil Steve-rjan že svojčas samostojna občina, leta 1927. pa jo je jašistitna vlada razpustila, oz. njeno področje vključila v veliko briško občino v Kojskem, ki danes pripada Jugoslaviji. Po zadnji razmejitvi je bila števerjanska občina nekaka ekspozitura furlanske občine v Koprivi ali Kropivnem, kakor jo imenujejo Brici. Steverjan je razmeroma že staro naselje. V raznih zgodovinskih vir in se omenja že leta 1181. Ze tedaj je bilo več posestev v Ste-verjanu podrejenih nekemu ženskemu samostanu v Ogleju. Zgodovinar Kos piše, da je leta 1395, apatica Hermelinda iz Ogleja kupila mnogo posestev in vinogradov v Števerjanu. Tudi samostan sv. Martina v Čedadu je imel v 14. in 15. stoletju v Števerjanu svoja posestva, vinograde in kleti. Nedvomno pa so bili v glavnem gospoaarji steverjana ganski grofje. Pozneje so tamkajšnje kmetije prehajale v oblast raznim gospodarjem, po večini italijanskim grofom in baronom ter cerkve. Nekateri iz med teh imajo tamkaj svoja posestva še danes, kot sc n. pr. grofje Attems, baroni Tacco, Taufenbach, Formentini itd. ter deloma goriška nadškofija. Vsekakor pa so mnogi koloni v teku let kupili več posestev, seveda so si za to morali poiskati zaslužka drugje po svetu; kajti domače razmere v Brdih ter srednjeveško izkoriščanje s strani baronov, grofov in cerkve jim tega niso dopustili. Skoraj polovica kmetov pa je še danes podrejena gospodom. Tja še do danes ni posijala zarja nove dobe, dobe svobode in enakopravnosti. Tamkajšnji baroni in grofje ter — ne smemo poza- biti — tudi cerkev kršijo s svoji- za pakt miru!. iJt# tessa. A\v,?rr % ih , Ni sile na svetu, ki bi mogla streti odločno voljo partizanov miru. mi zahtevami celo obstoječe italijanske zakone, ki točno določajo, koliko smejo znašati dajatve bodisi polovinarjev ah kolonov. Ne smemo se čuditi, ako spričo takih zahtev tamkajšnjih gospodov žive Brici dokaj skromno življenje, dasi trdo delajo od ranega jutra pa do poznega večera ter skoroda ne poznajo nedelj in praznikov. Dokler bodo morali briški najemniki dajati svojemu gospodu, baronu ali cerkvi po 240 kg. pšenice za. najemnino od vsake njive no. leto, ter po 12.000 lir od vsakega travnika, si ne morejo obetati izboljšanja, kajti bodisi njive ali travniki v Brdih zahtevajo od kmeta, veliko, dočim mu nudijo razmeroma zelo malo. Zanimivo je dejstvo, da se prejšnji sindikalisti, ki so delali po znanem titovskem receptu niti tnalo niso pobrigali za to, da bi briški kmetje, koloni in najem,-niki zaživeli novo življenje. Njim ni bilo niti malo mar za to, če jih baroni, grofje in cerkev svojevoljno izkoriščajo na nečloveški način. Kmalu bodo upravne občinske in pokrajinske volitve. Tudi šte-verjanski občani bodo šli na volišče in si izvolili novo upravo. Kakšna pa naj bo nova uprava? Mar taka, kot je dosedanja, ali takšna, kot je bila prejšnja? Mar naj dobijo upravo v roke ljudje, ki jim ni mar za razmere siromašnih kmetov, polovinarjev in kolonov? Ljudje, ki bodo kot nekdanji «titovski sindikalisti» pozabili na te razmere, zato ker nočejo sodelovati z veliko italijansko sindikalno organizacijo poljedelskih delavcev in malih posestnikov? Mar ljudje, ki se boje zahtevati spoštovanje sindikalne pogodbe, bodisi od grofov, baronov, kakor tudi od cerkve? — Ne, taki ljudje ne morejo dosledno braniti interesov briških kmetov, kolonov in polovinarjev Zato pa naj števerjanski volilci dobro premislijo predno oddajo svoj glas. Ravnajo naj po lastni pameti in razsodnosti! Veliko je vprašanj, ki jih bo morala reševati in rešiti brez odlašanja nova občinska uprava, ne da bi se pri tem držala morebitne pristranosti ali celo strankarske diskriminacije. Da ne govorimo o vprašanju uvedbe dvojezičnosti v občinske urade, ki je stvar, nanašajoča se na vse slovenske in mešane občine na Goriškem in za katero se bodo morale vse nove uprave, podprte od italijanskih poštenih demokratov, komunistov in socialistov, z vso odločnostjo zavzeti, stoje pereča vprašanja čisto krajevnega značaja. Med ta spada predvsem popravilo oz, preureditev ceste, ki vodi iz Sčed-nega do Britofa, t. j. do središča Steverjana; elektrifikacija vseh predelov občine, tudi najosamlje-nejših zaselkov, kjer okoli štirideset družin uporablja še vedno petrolejke. Veliko in zelo važno vprašanje predstavlja obnovitev otroškega vrtca. Nad 70 otrok je nekoč obiskovalo ta otroški vrtec. V prostorih, kjer se je ta nekoč nahajal, je danes karabinjerska postaja. Nova občinska uprava bo morala podvzeti odločne korake za to, da minister Pacciardi, ki razpolaga s težkimi milijoni za popolnoma nepotrebno oboroževa- nje, odtrga majhno drobtinico, par milijonov lir, kar bi zadostovalo za zgraditev nove postaje, take, ki bi popolnoma odgovarjala potrebam števerjanske občine, oz. tamkajšnjih karabinjerjev. Resno vprašanje za števerjanske občane je vprašanje preskrbe zadostne pitne vode. Ob vsaki suši namreč ostanejo brez nje in jo morajo voziti iz oaaaijemn grap in celo iz Soče. Tudi na to bo morala v doglednem času pomisliti nova občinska uprava! Se in še bi lahko naštevali vprašanja, ki zanimajo števerjan-skega kmeta ali delavca, vprašanja, ki jih bo morala reševati nova občinska uprava. Prav gotovo se bomo v kratkem povrnili k njim in o njih ponovno razpravljali. M. K. imenovano «zapadno kulturo» ni resnični branilec Slovencev zakaj dobro vemo, da v Trstu prav predstavniki tiste «kulture» odrekajo Slovencem pravice in prav za prav poskušajo iz njih napraviti manivreden narod. Kje je dvojezičnos? Kje ustalitev slovenskega šolstva? Voliti za stranke, ki so trenutno na oblasti v Italiji in Ju goslaviji, kakor tudi za njune priveske ali zaveznike, pomeni voliti za podaljšanje obstoječih razmer; voliti v Italiji za brezposelnost in bedo, za nadaljnje oboroževanje in podre janje narodnega gospodarstva tujemu, imperialističnemu kapitalu in interesu, v Jugoslaviji pa za okrepitev krvavega titofašističnega režima, ki na-nezaslišan način muči nesrečne jugoslovanske narode, ki jugoslovansko naravno bogastvo vedno bolj predaja v roke tujim, imperialističnim izkoriščevalcem, ki neprestano rožlja z orožjem z namenom:, da bi sprožil novo klanje na balkanskem polotoku, klanje, ki bi lahko povzročilo tretji evropski požar. Jugoslovansko ljudstvo z veliko pozornostjo zasleduje volitve na Goriškem. Od tnas Slovencev pričakuje, da svobodno odgovorimo titovskim razbojnikom to, kar so si zaslužili. In odgovoriti jim moramo: «Dovolj je terorja, dovolj bede in pomanjkanja, dovolj hiranja! Vrnite jugoslovanskim narodom svobodo, tisto svobodo, za katero so se krvavo borili v junaški osvobodilni. vojni. Svobodo ne pa novega, doslej še ne poznanega suženjstva». Kolovodjem, ki načelujejo tako imenovani DF,S v Gorici, inorano odgovoriti tudi to, kar so si zaslužili. Kdo jih zalaga s kupi denarja, ki ga potrebujejo za širjenje svoje tako močne propagande? Komu so u-kradli milijone, ki jih je obmejni stražnik zaplenil znanemu kontrabantarju Coder-mazzlju pri Rdeči hiši? Mar niso bili ti milijoni pritrgani sestradanemu jugoslovanskemu ljudstvu? Na to naj odgovorijo! Zahtevajmo od njih, naj povedo, ali so kdaj trenili, s prstom proti fašističnemu terorju, ki vlada v Jugoslaviji? In če niso, zakaj tega ne store. Sele takrat, ko bodo to storili, se bodo lahko nazivali DFS! Cernu se odvetnik Sfiligoj zaganja v govornike na volilnem shodu? Mar misli, da si bo na tak način pridobil novih pristašev? Dejstva govore, ne pa odvetniške in že stare ter obrabljene «čitalniške» fraze! Goriško ljudstvo je bilo že od nekdaj znano po svoji naprednosti. Vseskozi je obsojalo teror, izsiljevanje in laži. obso- jalo je lažnjive preroke, ki so se tupatam pojavljali v tej ali oni obleki. Kdo ne pozna tolminskih puntarjev? Kdo ne pomni herojske epopeje osvobodilne borbe, -katere se je goriško slovensko in italijansko delovno ljudstvo udeležilo skoraj v celoti. Zato in predvsem zato ne sme danes dopustiti, da bi izrodki te ali one barve blatili te slavne tradicije in da bi pljuvali na prelito, kri! V tej borbi stojijo goriškim Slovencem tesno ob strani italijanski demokrati, komunisti In socialisti. Ti bodo s svojimi glasovi podprli na volitvah slovenske kandidate in tako neposredno omogočili njih izvolitev v pokrajinski svet. Prav zato pa se šovinistični kolovodje DFS in SDZ tako žaga njajo proti bratstvu med tti živečima narodoma, zato opevajo svoj «slovenski» blok. Samo mi smo naklonjeni resnic nemu slovenskemu bloku in delamo iza njegovo ustvaritev: toda v njem ne sme biti mesta za razne mešetarje Sfiligoje-vega kova, kakor tudi ne za kontrabantarje Codermazzije-vega kova in za špijone Udbe! Goriški Slovenci morejo na volitvah ponovno dokazati sve. tu, da so solidarni z ostalim na rodom, ki ječi pod titovsko iažisocialistično tiranijo! To bodo dokazali s tem, da bodo volili proti listi DFS in proti SDZ, ki se skriva pod raznimi namišljenimi zvezami kmetov in delavcev in podobno. V tem naj jim bodo za vzgled tržaški Slovenci, ki so na volitvah pred par leti na plebiscitarni način pokazali vsemu svetu, da ne priznavajo za svoje voditelje ljudi, ki žive na ramenih delavcev in kmetov, ne ljudi, ki so zaprti v «čitalniških» krogih in žive osamljeni, najmanj pa onih, ki so neposredno sokrivi gorja, v katerem živi, nesrečno jugoslovansko ljudstvo, t. j. ti-tofašistov! INTERESI ZDA IN ANGLIJE NA SREDNJEM VZHODU Bei A ZA MIR JE POVEZANI^ Z BORBO ZA NEODVISNOS ZDA niso še nikdar pomagale arabskim narodom, da bi postali neodvisni - Uspehi, borbe za mir in neodvisnost - Primer Egipta Junaška borba kitajskega naroda je kažipot za dosego svobode VIII. Da lahko pravilno ocenimo dalekosežnost uspehov in razvoja borbe za mir na Srednjem Vzhodu, je neotohodno potrebno, da jih preučimo v luči najvažnejšega faktorja, ki opredeljuje zunanjo in notranjo politiko dežel, vključenih v polkrogu, razpenjajočem se od Turčije do Perzije. Ta osnovni faktor pa je borba za narodno neodvisnost. Gre za dežele, ki, razen Turčije, niso imele še zadoščenja, da bi si narod sam izdelal svoje zakone. Dežele, ki niso imele še vlade, da ne bi bila dejansko v rokah angleškega, francoskega ali ameriškega imperializma. V ozračju žarečega nacionalizma, ki je sicer docela razumljiv, zavzame razvoj borbe za mir posebne značilnosti, ker je pač vse podrejeno dosegi stoletnih teženj za narodno neodvisnost in suverenost. Združene države Amerike, ki se toliko bahajo, da branijo svobodo in neodvisnost, niso dejansko sploh ganile s prstom, da bi v resnici pomagale arabskih narodom do neodvisnosti. Ravno nasprotno, polagoma so že začele nadomeščati Angleže v njihovi odvratni vlogi zasu-žnjevalcev. Po drugi strani pa morajo vlade Srednjega Vzho- da seveda računati tudi na narode in se zaradi tega ne smejo preveč izpostavljati, ker se večkrat pripeti, da jih fanatični nacionalisti spravijo s poti. Današnji nacionalizem Srednjega Vzhoda, v kolikor je seveda usmerjen proti sovražnemu zatiralcu in ne proti drugemu zasužnjenemu narodu, lahko postane mogočna sila za osvoboditev narodov, ki so se tudi deloma povzdignili na višjo stopnjo civilizacije in jih angleški in ameriški gospodarji še vedno porivajo v suženjske okove. Borba za mir izvira prav iz te temeljne zasnove arabskega političnega življenja, ki se imenuje dejansko zahteva za neodvisnost. Borba za mir se torej istoveti z dosledno borbo za neodvisnost, za prenehanje kolonialnega izkoriščanja, proti angleškemu in ameriškemu zatiranju, korupciji vladarjev ter za ustanovitev neodvisnih in suverenih držav. Uspehi gibanja miru se lahko ocenijo s številkam, ki se nanašajo na volilne izide v raznih deželah. Tako je n.pr. v Egiptu Wafdistična stranka, ki je naslonila vso svojo akcijo na srdito protiangleško kampanjo in zahtevala odhod vseh angleških čet iz Egipta ter popolno suverenost države, pridobi- la na februarskih volitvah' 1950. kar 228 sedežev v p8l!D 6 “Vesi i za *todi toti #rhos Mir ‘tki, “»a c Vr >bo Kultura odv. Sfiligoja Na nedeljskem volilnem zborovanju v Sovodnjah je bil navzoč predstavnik SDZ odv. Sfiligoj iz Gorice. Ne vemo, čemu je prišel na zborovanje, vendar pa se menda ne motimo, ako trdimo, da je prišel tja z namenom, da razbije zborovanje in da se s tem nekako uveljavi med Slovenci. Na žalost, pardon, k sreči pa se mu kaj takega ni posrečilo. Dasi se je tako izzivalno vedel in dasi je poskušal prev piti na prav histeričen način našega govornika tov. Justa Košuto, ni mogel izzvati želenega incidenta. Izmed udeležencev se ni vsled njegovega vpitja nihče premaknil, kvečjemu je le koga spravil v smeh. Delegacija partizanov iz Pevme je ob priliki praznika vstaje 25. aprila položila venec pred spomenik padlih v vasi. Odveč bi bilo polemizirati z odv. Sfiligojem, ki živi v «rezerviranem čitalniškem krogu» in se niti ne zaveda, da svet gre proti njegovi volji naprej in da tega ne bodo mogli zaustaviti niti on niti njegovi gospodarji. Niti besede, ki jih je izgovoril na ves glas, kot n. pr. «m .... a» in «merda», ne delajo časti ne njemu kot slovenskemu izobražencu, niti ne skupini, katero vodi; kajti take in podobne izraze čujemo kvečjemu le od pocestnih pobalinov. Tudi obnašanje mlečnozobega Čandka Rudolfa in debelušastega kandidata Černiča t. j. edinih dveh, ki sta «delila mnenje» z osamljenim Sfiligojem, je kaj žalostno izgledalo. Eh, dragi, danes niso več časi, da bi kričali: komunisti sem, komunisti tja ... S temi besedami gospodje ne boste nič opravili, kajti dejstva govore. In teh je vse polno. In prav ta dejstva so kaj nevšečna za belčke in za voditelje SDZ, takoimenovanih «Zvez delavcev in kmetov» (sic!) ter takoimenov anih «neodvisnikov», ki se skrivajo pred ljudstvom, Suvodenjslii občani, p o x o r ! V prihodnji številki našega lista bo objavljen daljši članek o vprašanjih vaše občine ter o volilnem programu „Občin-ske demokratične enotnosti". Uredništvo mentu in to od 319 sedežev:| pa je prišla Waldistiéna sh ka na oblast, je sestavila do z najbolj desničarskimi menti stranke. Dejstvo pa j'čj ostane in sicer, da je ljudi glasovalo za volilni progi* ki je bil program neodvisti in miru. Pritisk z baze Pa občuti tudi pri zunanji pol» te vlade, ki se posebno ž'1 kitajskega in korejskega vlV"JU šanja, znatno razlikuje od(l n< ne politike ZDA. Razen teg3 je v sami Waldistièni stra v zadnjem času ustvaril * kol in se je ustanovila nr skupina levičarske opozicij6 zahteva dosledno izvedbo i*1 polnitev volilnih obljub te( nergičnejšo politiko nap1 Veliki Britaniji in Združb državam Amerike. Največ)1 giptovski list «Al Misri» za'1 me pogostoma docela nevi1 -tl na stališča. Tudi ko je L. B-tajska predlagala v zadnjeF - J<) su sestavitev komisije za (l tev korejskega vprašanja: stavila istočasno predlog, 11( se v to komisijo vključi r8® Indije tudi Egipt. Kot v Egiptu, tako so P^ tudi na' volitvah v Turčiji, ku in Siriji do vidnega i^j težnje za neodvisnost in Posebno v Perziji, kjer je K1 Siriji, Iraku in Transjord' Komunistična partija v il®! Oc Ul ra re fili j 'Hov fi r Ua Na, ! 1 viji. Sorodna tej skupini Ut j 1 venska krščanska zveza, bila v izvoru združena S j«! a. Ta skupina ima s SDZ 1,1 J Uiu skupnih točk in je še P°? :L ’ c navezana na škofijo, PaU Qj^a neke vrste «Democrazia J U P stiana» med Slovenci. obstoja še «skupina neod? j f,, ti rj .5 L vj J a ioc \\ o zv. u junici U'- ^ 1 ‘ft: Slovencev», ki jo vodit3 JVUa vetnika Tončič in Slednji predstavljajo h*6 venci takozvano «neod'U \/ ‘Pc strujo. Dejansko so koZFji ^,sO; liti ter imajo iste cilje, ^0J< tjja iansker sporerjevci in «blok» 1 id imajo na italijanskem^jHi Tončičeva skupina je v r «f element zmede in dezori6 f je, postavljen med tito'* SDZ. .J Te skupine imajo kot —,........- za skupno točko protik01,,/pl Iv 1 ' I zem ter odpor proti ’bra. f fcif med Slovenci in Italija»^ | predstavljajo pa konU j blok, ker je v njihovih ^ fg|‘* več struj. Posebno glede J p’ - ■ ir- šanja STO moramo izvaj^jj' pram tem skupinam P^j:1 politiko, brez vsakega . ^ šiva in dobro razlikovat*. l voditelji in pristaši v d0*5 ri ali takimi, ki so v D Posebno v volilni kamPaI> N., spregledati dejstU/ ----~ X ; r-l 'J v. eli izraža pretežna večina 5 skega prebivalstva svoj0 ji danost in navezanost d°^i jetske zveze, posebno ,e< njenega vztrajnega pU^vi1,! nja za dejansko usta® STO. Zaradi tega in?a „ jjf di na tem sektorju vel'"6 nosti za vzdrževanje ra^°i rov med prebivalci ra1 političnega mišljenja * padnosti ter, da vodim0^;)1 i politiko zavezništev i" mo našo fronto. .tijI'I MARIJA BERNE Berlinski poziv naj pride do vsakega mladinca (hočemo posfaM jjopovska hrana! pa1 ev: str a ni ud! 3gf iS9‘ pa >oli! v! [j •d eg* trt 1 m0' ■ij» , i» tet ap>' [že* ečii ra! OGROMNE VSOTE DENARJA, KI SE DODELJUJEJO ZA VOJNE PRIPRAVE, NAJ RAJŠE POSTANEJO VIR BLAGOSTANJA ! ^ i Kmalu po koncu druge sve-vne vojne, smo spoznali, da “Veštvo še ni doseglo trajr in trdnega miru v sve-Za katerega so se borili ,fodi celega sveta v vojni nacifašizmu. Pojavila je in sé vedno večala nežnost nove vojne. Mir v svetu je visel na "V ko so Truman in nje-družba zagrozili, da bo-Vrgli v Koreji atomsko Mlbo, ko so hoteli direktno indirektno, napasti Kitaj- republiko, kar bi v da-11 času privedlo do tretje tovne vojne, lo nevarnost je preprečila *cija miljonov ljudi vsega eta, ki so potrdili to, kar krvjo potrjujejo korejski da se namreč narodi bodo pokoravali volji ma-Peščice industrijskih ma-a(i at°v, katerim je vojna „11 “ij pridobiten posel. Vsi .‘Pdi so jasno pokazali, da 'ejo živeti v miru. loda, če se je pivi večji Jrns, posplošiti korejsko v e*°vno vojno izjalovil a-,Riškim imperialistom in iho pvim hlapcem, zato še ni I '/iučena možnost svetovne J)ne. Ravno te dni se uva- umiranje na fronti in drugod. Tudi mladina ve, kaj jo čaka v primeru vojne. Tržaška mladina se zaveda nele, da bi Trst postal kup ruševin kmalu po začetku nove vojne, ampak tudi tega, da bi v primeru vojne tudi sama bila prisiljena boriti se, umirati na bojnih poljanah v korist onih ljudi, ki ne dopuščajo, da bi se stanje našega Ozemlja uredilo, onih ljudi, ki dovoljujejo, da z našim Ozemljem trgujeta na eni strani Tito, ki mora zapirati in trpinčiti tisoče jugoslovanskih demokratov, da se drži na oblasti, na drugi pa italijanska vlada. V takem položaju je nastala zahteva Mednarodnega sveta miru, da se skliče konferenca petih velesil, ZDA, Anglije, SZ, Kitajske ljudske republike in Francije, kjer naj se podpiše mirovni pakt, ki bo zagotovil svetu trajen in trden mir. Vsakemu tržaškemu mladincu je jasna važnost proglasa Mednarodnega sveta miru v sedanjem političnem momentu. Vsa tržaška mladina, kateri ne vzhaja sonce srečne bodočnosti, ki ne vi- m W\ DANSKA -se je 237 VAJENCI MORAJO POSTATI SPECIALIZIRANI DELAVCI Po vseh tovarnah naj se uvede pravilnik, ki bo urejeval vaje-gniško dobo, vprašanje strokovne izpopolnitve in izpita vajencev ji .. ^ ^ SIrie?po dovoliti C/G,Jhladi ljudje prve žrtve vojne, oni so tisti, ki odhajajo innato, v zapore, pregnanstva itd. Da preprečimo imperia-° -( % ne ,načrte> i6 naloga prav nas mladincev, da doprinesemo S'jtl6 è k berlinskemu pozivu za sklenitev pakta miru med 5 pa sUarni, ki je edino jamstvo za trajen mir v svetu. J" * i lo ib«1 ^ sankcije proti Kitajski Usi republiki; na dnevnem KUJ ie vprašanje mirovne be z Japonsko, ne da zmenili za to, kar bi -arji,.:1 milijonov ljudi (S.Z., KJska), Ta in druga dej-. , da je ameriški eU^tializem izbral di;uga m sredstva, da bi se vojne grozote ponovile, ker so tas Ì io!] t,. Povedati predstavniki milijonov lindi (S.Z.. jo!KJi*a). T airf J kažejo, .et- ^fializem m sredstva, za katera da jih ljudstvo ne bi , t« (|''tlalo> in (ja bi tako dose-jai® Jij^aje cilje, katerih pa hi tajjl V f«Gar’n'{jst; nove vojne ni e i tta'za. Zavedajo se je množice' Nevarnost a * na(^ življenjem vsa- človeka. Kjer': koli se *• skupdna ljudi, pogo-|! redno pride na napetost, svetu, na nevar------irl na fk dovega .spopada . Ve posledice. $ vojna ni daleč za j® ljudje se dobro spo-j Aaip. da vojna pomeni Lf* I'^anje, bombardiranja, I’?v^' di pred seboj nič jasnega nego samo brezposelnost, korupcijo, zaprta vrata k po-splošenju svoje kulture, ki ne vidi možnosti, da si v bodočnosti ustanovi družino, da postane vreden član človeške skupnosti, zlahka spozna, da je predpogoj za u-resničenje njenih teženj mir v svetu. Zaradi tega naj bo mladina v prvih vrstah pri podpisovanju Berlinskega proglasa in pri nabiranju podpisov. V vsakem okraju, tovarni, vasi ali v šoli naj mladina prinese berlinski pro: glas - k slehernemu mladincu in . odraslemu. Berlinski proglas mora dobiti še več podpisov kot stockholmski proglas proti atomski bombi, da se tako utrdi mir v svetu in da vse tiste ogromne vsote denarja, ki še sedaj dodeljujejo vojnim pripravam, postanejo vir blagostanja. HAG. Pravilnik, ki so ga sestavili tovarniški odbori ORDA skupno z obema sindikalnima organizacijama v pomanjkanju zakona, ki urejuje odnose va.jeništva v skladu z današnjimi zahtevami in v cilju, da se vajencem zajamčijo, blojši pogoji za poklicno izpopolnitev - določa: 1. Vajenec, ki je dokončal poskusno dobo in je bilo njegovo sprejetje v službe potrjeno, ne bo smel biti odpuščen, razen iz disciplinskih razlogov, eno leto od dne, ko je bil usposobljen za delavca; 2. Vajeniška doba bo trajala štiri le^a; toda vajencu, ki je dovršil 18. leto starosti in je prestal polovico vajeniške dobe, bo dana možnost, da zahteva pripustitev k strokovnemu izpitu; 3. Poklicna šola naj se ustanovi v tovarni, poseča-nje naj bo obvezno in poučevanje naj se vrši v teku normalnega dnevnega delovnega urnika; pri tem naj prejemki ostanejo neizpre-menjeni; 4. Vajenec, ki mu poteče vajeniška doba, naj ima pia vico polagati izpit strokovnega usposobljenja v teku 30 dni; 5. Izpit usposobljenja naj se vrši pred komisijo, sestavljeno iz predstavnivo ra vnateljstva in predstavnikov delavcev. Jasna je važnost, ki jo ima ta pravilnik ne samo v posebnem interesu vajencev, temveč tudi v interesu vsega delavstva, ravnateljstva in proizvodnje. To pa zaradi tega, ker pravilnik temelji na novem pojmovanju vajenca in mu daje možnost, da se v svojem poklicu kar najbolje usposobi. Posebno važni sta točki 1. in 3. Prva jamči vajeništvu trajnost zaposlitve, ravnateljstvu in tržaškemu gospodarstvu pa ——— ---— —e* 3 nadaljnji razvoj kvalificirane delovne sile; tretja pa, ki se tiče strokovne šole, daje va-jepcu možnost boljšega iii| plodovitejšega učenja. Mladi vajenci se vsega tega v polni meri zavedajo in bodo zato, če bo potremo, dali vso svojo podporo koordinacijskemu odboru v njegovem prizadevanju, da ravnateljstvo sprejme ta pra. vilnik. B. F. VELIK DOPRINOi MLADINE K PROSLAVAM PRVEGA MAJA RAZDELJEVANJE NAGRAD JE dokaz uspešnega tekmovanja Vajencem naj se nudijo vse možnosti, da postanejo sposobni in specializirani delavci. Ce preučujemo delo, ki ga je ZKM in demokratična mladina na splošno izvršila v pripravo za 1. maj, smemo trditi, da smo napravili dobro delo. V zadnjih, mesecih, pred I. majem so bile priprave za telovadni nastop pri vseh sekcijah v polnem razmahu. Povsod so skušali doseči največje število telovadcev. Mnoge skupine so dosegle, nekatere celo prekosile število, določeno od telovadne komisije. Naj omenimo skupini Opčin in Dacija, ki sta dosegli 100 odstotkov in sta zaslužili prvo mesto v tekmovanju. To nam je dokaz, da je mladina agilna, ko se spravi na delo, ga tudi izvrši. Nagrado so dobile tudi sekcije Sv. Ane, Nabrežine in Doline, Bazovica, takozvana titovska trdnjava je dosegla 150 odstotkov. Ta zmaga naše mladine je posebno pomembna v teh krajih, kjer je vpliv titovcev večji nego drugje, ker izKonsca oo-i mejno lego vasi. Na tak način je vsaka sekcija prispevala k ojačen ju ZKM in pri tem sta si zaslužili posebno pohvalo sekciji Sv. Ane in Rinaldi ja, ki sta vpisali v komunistično mladino mnogo novih članov. Zadnja se je skupaj z tucmanji poseono izkazala v širjenju našega čase* piša «Gioventù». Dobro delo je opravila tudi sekcija iz Lonje-rja, ki je že nabrala članarino za celo leto. Tudi celica univerzitetnih študentov ni zaostala, bodisi v razširjanju svoje celice, bodisi v širjenju našega časopisa. Omembe vreden je praznik univerzitetnih študen- MALO ČASA NAS LOČI OD MLADINSKEGA --v FESTIVALA V BERLINU Najboljši tržaški mladinci bodo prisostvovali festivalu Prav v tistem mestu, Sovjetski zvezi, se odkoder so nacistične hijene sprožile vojno proti bo zbrala miroljubna mladina iz vsega sveta Malo časa nas loči od Svetovnega mladinskega festivala, ki se bo vršil avgusta meseca v Berlinu. Letos pade izbira ravno Ha Berlin, ker so ravno od tam nacistične hijene sprožile vojno proti Sovjetski zvezi; in prav v tistem mestu jih je zmagovita Rdeča armada uničila. Nemški mladini, ki se bori za mir, za svobodo, proti ■^>0^ o '«i smo tov. pescato-4 S J01 člana tajništva ZKM Kij j tržaške delegacije ^ ravnokar vrnil jjjrf Sjjk. kjer je bil na zbo- it 50.000 za mir in svo nam pove vse o f5|, 'CAVanju. J k Prihodu 2jutraj je velika mno-1 f'hjeJ^ac^ncev navdušeno Pf'lNip našo delegacijo ter F.Wa- na prisrčen .način 4,V i$J>TV''u solidarnost s tržaško * n 1uq V - — - — — V£LIČASTNQ MLADINSKO ZBOROVANJE NA DUNAJU ‘olidaraost mladine v svetu mladino našega Ozemlja na Dunaj 12. ,,fSi|0bot° popoldne se je> J %Č,, povorka 50.000 av-/ I S t mladincev in 12 i-,/ ^ ,«h delegacij, ki se je / k v'la med špalirjem ti- sočev in tisočev ploskajočih Dunajčanov. Med inozemskimi delegacijami so bile zastopane ZSSR, Poljska. Ogrska, Italija, Češkoslovaška, Danska, Romunija, Švica, Bolgarska in DR Nemčija. V povorki so bili zastopani vsi produktivni sloji avstrijskega naroda Posebno viden je bil napis, ki so ga nosili mladinci iz amerikanske okupacijske cone z besedami «Arni go home» (Pojdite domov!). Veličastna povorka je šla mimo tribune, na kateri so bile poleg tov. Koeplenigga generalnega sekretarja avstrijske komunistične parti- sprevodu po dunajskih ulicah je, centralnega komiteja KP De, voditeljev FOJ tudi delegacije bratskih komuni-sličnih partij, ki so prispele na Dunaj za 60 obletnico tov. Koeplenigga. Z bližnjega balkona sovjetske komande po so pozdravili povorko sovjetski častniki. Zvečer je bila na .Stalirio* vem trgu proslava padlih sovjetskih vojakov in delegacije so položile vence na spomenik padlih sovjetskih vojakov. Med proslavo se je razsvetljeni vodomet bliščal v mavričnih barvah, to je v barvah zastave miru. Največje važnosti je bila udeležba katoliških in socialdemokratskih mladincev. . Popoldne so bile v mnogih mestnih dvoranah kulturne manifestacije, V ponedeljek se je vršit na stadionu fizkulturni pregled, pri katerem so nastopile vse športne stroke in ki je trajal nad 6 ur. Zborovanja se je udeležilo veliko mladincev iz slovenske Koroške, ki so nam podrobno opisali svojo borbo proti titovstvu, ki šteje tudi pri njih edinole tolpo dobro plačanih ljudi. Na tem zborovanju je mladina vseh držav izkazala svojo solidarnost z mladino STO v ostri borbi, ki jo vodi proti tujim okupatorjem in proti titovskim izdajalcem. Krajevne in internacionalne radijske postaje so skušale na najpodlejši način z lažnjivimi poročili zmanjšati pomen dunajskega zborovanja. To zborovanje je nova in važna etapa svetovne mladine na poti proti berlinskemu festivalu. osvoboditvi nacističnih kriminalcev in proti vojnim hujskačem, bo festival pri-poznal to njihovo borbo. Festival v Berlinu bo še mnogo prekosil prejšnja, ki sta se vršila v Pragi in Budimpešti. Udeležilo se ga bo 70.000 mladincev iz 80. držav, med njimi 500 mladih Angležev, 1800 Avstrijcev, 4000 Francozov, 2000 Italijanov in številne delegacije iz Sovjet-se zveze, Kitajske, Koreje in ljudskih držav. Festival bo trajal od 5. do 19. avgusta. Zadnji dan festivala bo dva milijona nemških . mladincev korakalo po berlinskih ulicah, kjer bodo oni in vsi navzoči prisegli za mir, medtem ko bo 200 tisoč golobov zletelo v znak miru. Tudi miroljubna tržaška mladina bo zastopana s številno delegacijo. Ker je naše mesto vojaška baza okupacijskih čet, je zelo važna udeležba tržaških mladincev, ki se bore v Trstu, ravno kot nemški mladinci v Berlinu, v trdi borbi za mir. Mladinci iz Trsta, ki se ga bodo udeležili, bodo .ponesli na festival odločno voljo vseh tržaških mladincev in prebivalcev za uresničnenje vseh pogojev, ki so potrebni za utrditev miru. Festivala se ne bodo mogli udeležiti mladinci iz cone B in Jugoslavije, ki so pod terorjem titovskih kriminalcev. Toda v duhu bodo prisotni kakor njihovi soborci, ki ječe v Francovih zaporih, Mladinski festival bo poslal najbojevitejše pozdrave tej 'junaški mladini. Na svetovni mladinski festival. se tržaški mladinci pripravljajo, da bodo poslali v Be rlin najboljše iz svojih vrst. Mladinci vseh sekcij tekmujejo med seboj, da bodo doprinesli do tega festivala čim več uspehov bodisi na aktivističnem polju, bodisi v raznih športih. To so nam pokazali mladinci iz Sv. Jakoba, ki so prišli od 100 prodanih izvodov časopisa Gioventù do 500. Drugi vzgled so mam pokazali aktivisti Sv. Ane s tem, da so vpisali ob priliki i. maja veliko število novih mladincev v ZKM. Ali še veliko dela čaka našo mladino do berlinskega festivala. V to delo bomo v teh dveh mesecih vložili, vse svoje sile, predvsem pa v našo konkretno borbo za utrditev miru, ki je in ostane prva dolžnost . vsakega poštenega mladinca. Aleksej. iVijauIrišičITeštTvaT V ijcrTThu' ud"p0nove?TTToiTSz^vaeul ki hočejo zanetiti tretjo svetovno vojno, da si mladina vsega sveta želi resničnega in trajnega miru, da si želi srečnega in veselega življenja! S SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKM Veliko dela in novih nalog stoji pred mladino Centralni odbor ZKM je na svojih dveh zasedanjih v toreK, S. maja in soboto, 12. izvršil svoja dela, kot je bilo objavljeno na prvem sestanku po njegovi izvolitvi. Na torkovem zasedanju Je za nekaterimi tovariši prevzel besedo sekretar ZKM tov. Lino Crevatin in podal svoj obširni politično-organtzativni referat, kateremu so pazljivo sledili vsi prisotni. Obširnost referata je odkrila resnične razmere tržaške mladine v borbi za boljše življenjsko stanje. Predvsem je tov. Lino Crevatin hotel poudariti najkočljivejše probleme, ki so aktualna podlaga aktivnosti ZKM, postavil je v ospredje nujnost ojačenja borbe za mir, potrebo, da se pravočasno pripravi načrt za nabiranje podpisov, s katerimi naj se zahteva sestanek 5 velikih, potrebo, da se ustvarjajo temelji za tesnejše sodelovanje z mladino drugih političnih strank alt brez stranke, važnost nadaljnjega razkrinkavanja tltovstva, največjega sovražnika mladine, vzbujati ta- ko v mladini pravo sovraštvo do izdajalcev. Poleg tega, nadaljevati borbo proti MSI in kampanjo, naj oblast razpusti to fašistično organizacijo. Učinkovite so bile predvsem izjave predstavnika ZDTV, ki je poudaril potrebo ojačenja športnega delovanja ter borbe proti titovcem; izjave tovariša iz Trebč, ki je zelo poudarjal potrebo, da se pospešuje v mladini revolucionarni duh, ki je potreben za izvršitev določenih nalog; nato izjave odgovornega za delovno mladino, ki se je dotaknil perečega problema u-stanovitve pododborov v pomoč stalnemu odboru delovne mladine; izjave delegata visokošol-cev, ki je poudaril potrebo po močnejših vezeh med študentovsko in delovno mladino; izjave tovarišice, ki je odgovorna za delo med mladinkami in končno odgovornega za agitprop, ki je poudaril važnost razširjanja našega tiska posebno v času predvolilne kampanje. B. C. tov, za katerega so naši študentje pripravili lepe in pomembne vozove. Za priprave istih so se mladinci zelo zanimali in imajo lahko zadoščenje, ker so na manifestaciji želi velik uspeh. Iniciativa je sledila iniciativi in na koncu vsega tega živahnega delovanja smo vendar dočakali L maj. V povorki so bili, kakor vsako leto, tudi naši telovadci. S popoldanskim telovadnim nastopom na stadionu so si zaslužili priznanje gledalcev. Popoldanske manifestacije so se udeležila tudi društva ZDTV, ki so prikorakala na stadion in so nastopila v lahki atletiki. Seveda je nujno potrebno, da mora delo, ki smo ga tako dobro opravili, postati vzpodbuda za naše bodoče delovanje. Kraje, ki smo jih vzbudili ob priliki 1. maja, ne smemo zanemariti, marveč jih obiskovati; obdržati moramo zanimanje onih, ki so za 1. maj tako lepo prispevali; obenem pa je naloga teh mladincev in mladink, da svoje prepričanje širijo med ostalo mladino, ki je še pasivna. Sedaj imamo na dnevnem redu že novo delovanje, za kar je-nujno, da ne zgubimo stikov z mladinci, s katerimi smo sodelovali za 1. maj. V pripravah na berlinski festival se bo tudi v Trstu vršil 15. julija festival miru in športa. Naša mladinska organizacija mora tedaj združiti okrog sebe nove mladince in mladinke. V času predvolilne kampanje bomo pritegnili nove mlade komuniste in zbrali vse iniciative baze. Samo na podlagi problemov mladine bomo dosegli zaželeno število in moč naše mladinske organizacije. Tako bomo dosegli in še presegli število 4000 članov. Obenem pa bomo pridobili tržaško mladino v borbo za mir. G. A. BRAZILIJA — Na zadnjem zborovanja Zveze višješolcev, ki šteje 300.000 članov, so sklenili, da bodo dali svojo podporo 3. festivalu. Poleg tega so se dogovorili, da bodo poslali na festival močno delegacijo. AL2IR — Zveza demokratične alžirske mladine si je postavila kot cilj, da pošlje vsaj 50 mladincev na mednarodni festival mladine in študentov. Sporočili so, a a se je 23 / danskih mladincev vpisalo, da bi prisostvovali Berlinskemu mladinskemu festivalu. Med člani danskega narodnega odbora za festival so tudi štirje športni prvaki: rokoborec Robert Voigt, boksar Parlay Jensen, nogometaš Martin Hansen in lahkoatlet Arnold Olsen. * * * KAMERUN - Festivalski odbor vodi priprave za organizacijo kulturnega programa, ki bo obsegal razstavo o življenju kamerunske mladine in o umetnosti te dežele. Dalje bodo poslali v Berlin pevske in folklorne skupine, godbene skupine z značilnimi krajevskimi inštrumenti ter športne družine, ki bodo prikazale domači šport. * * * ALBANIJA — V juliju bodo albanska mladina in študentje organizirali kulturni festival v vsej državi. Z njim bodo prikazali svojo željo za mir in pridobitve svoje socialistične države. Najboljši mladinci pa bodo odšli v Berlin. ANGLIJA - Tudi profesor Rosenfield iz manche-sterske univerze je prijavil svojo udeležbo v rednem festivalskem odboru. Liberalna federacija Lancashira je bila pozvana od svojih organizacij. naj omogoči angleški liberalni mladini udeležbo na festivalu. * * * FINSKA — Po vsej Finski se ustvarjajo odbori za festival. Od 100 ustanovljenih odborov jih je samo v Helsinkih 36. * * * GUATEMALA — Državni kongres Zveze demokratske mladine te države je sklenil, da bo podprl berlinski festival ter da bo poslal svojo delegacijo. ALEKSANDER PADE JE V RAZGOVOR pred smrtjo (ODLOMEK IZ «MLADE GARDE») To poglavje iz «Mlade garde» opisuje predsmrtni dan dveh starih boljševikov, ki so ju nemški okupatorji zajeli pri ilegalnem delu v daneškem rudarskem bazenu ter ju na mrtvo izmučili. Njuna smrt je bila grozna: Nemci so ju zakopali živa z mnogimi tovariši in tovarišicami. Bila je tista temna tiha ura pred jutranjo zarjo, ko je prvi krajec že zatonil, čista jutranja zvezda, ki ji pravi ljudstvo danica, pa še ni vzšla, ko narava sama še trdno spi z zaprtimi očmi, kakor da je izmučena, ko najslajši spanec zatiska ljudem oči in ko celo po ječah spe utrujeni krvniki in njihove žrtve. V tisti temni, tihi uri pred jutranjo zarjo se je Matvej Suljga prvi zdramil iz globokega, mirnega, od strašne življenjske usode, ki ga je čakala, tako oddaljenega sna; obrnil se je na temnih tleh in sedel. I skoraj istočasno je komaj slišno zastokal in vzdihnil tudi Andrej Valjko in se prebudil. Oba sta sedla in približala drug drugemu zabuhla obraza, ki se ju je držala strjena kri. Zjutraj jima niso dali jesti in podnevi ju niso odgnali na zaslišanje. In nikogar niso zasliševali tistega dne. V zaporih je bilo, tiho; izza sten celice se je slišalo neko zamolklo govorjenje, podobno žuborenju potoka pod listjem. Tako sta presedela molče nekaj ur, sama s svojo vestjo. Mračilo se je že. «Andrej», je spregovoril Suljga tiho, «nisem ti še povedal, kako sem prišel sem. Poslušaj me ... » Vse to je sam pri sebi že večkrat premislil. Toda zdaj, ko je pripovedoval vse to na glas človeku, s katerim so ga vezale najčistejše in najtrdnejše vezi, je Matvej Suljga malone zastokal od bolestnega obžalovanja, ko je znova zagledal pred seboj Lizo Ribalovo s tistim trdim, materinsko dobrim, od napornega dela zgubanim obrazom, s katerim ga je sprejela in se poslovila od njega. In groza ga je obšla, ko je pomislil, kako se je moglo zgoditi, da je v takem položaju, v kakršnem je bil, bolj zaupal nezanesljivim javkam, kakor pa najboljšemu tovarišu svoje mladosti Lizi Ribalovi in preprostemu in naravnemu glasu svoje vesti. In brez najmanjšega olepševanja je pripovedoval Valjku, kaj mu je pravila Liza Riba-lova ih kaj ji je odgovarjal v svoji samozavesti in kako vroče je zelèla, da bi ne odšel kako ga je gledala kakor mati, pa je odšel. «Papir!», je vzkliknil Valjko. «Papirju si verjel bolj kakor človeku», je rekel z možato otožnostjo v glasu. «Da, tako se nam cesto pripeti . . . Sami napišemo papir, potem pa ne vidimo, kako nam zrase čez glavo. . . .» «Res je, čista resnica, Andrej», je pritrdil Kostijevič in, čeprav je bilo to, kar sta govorila, še tako bridko, so se mu oči vendar iznenada zaiskrile. «Koliko dni in noči sedim tu, pa še ni bilo ure, da bi ne razmišljal o tem. . . Andrej! Andrej! Saj sva skromna človeka, mar se bova midva bahala s tem, kako delo za blaginjo ljudstva je leglo v življenju na najina ramena. «Najdragocenejše, za kar je vredno živeti, delati in umirati, pa so naši ljudje, je naš človek. Mar je sploh kaj lepšega od našega človeka? Koliko naporov in tegob je sprejel na svoja ramena za našo državo, za ljudsko korist! Med državljansko vojno se je moral zadovoljevati z osminko kruha — pa ni godrnjal, med obnovo je stal v vrstah, hodil je raztrgan, pa. ni zamenjal svoje sovjetske izvirnosti za galanterijo. V tej domovinski vojni pa je srečen, s ponosom v srcu tvegal svojo glavo, prevzel je nase katero koli tegobo in napor — celo otrok je prevzel to nase, da o ženi niti ne govorim - in vse to so naši ljudje, prav takšni, kakršna sva midva. Midva sva njihova sinova, vsi najboljši, najbolj učeni, najbolj nadarjeni in ugledni naši ljudje so njihovi sinovi, sinovi preprostih ljudi! In vprašaj zdaj sekretarja katerega koli okrajnega odbora ali predsednika okrajnega izvršnega odbora, ki dela v okraju že pet ali sedem let, koga pozna —-v svojem okraju. No, seve, partijski aktiv pozna, stahanovce pozna, najboljše kolhoznike in ugledno inteligenco pozna, toda mar to zadostuje? Ce sedim pet ali deset let v okraju, moram osebno poznati vse ljudi v njem, kako kdo živi in kaj misli vidiš, tedaj šele sem pravi javni delavec v službi ljudstva! Morda poreče kdo: Kaj je to mogoče? Kaj pa preobremenjenost z delom? Ce delaš v svojem jašku pet, sedem ali celo deset let, nimaš nobenega opravičila, da bi ne poznal vsakega svojega delavca osebno, kdo je, kako živi in kaj pričakuje od življenja. Mar nima vsak sovjetski človek, tudi najbolj preprost in najmanj izobražen, pravico do tega, da ga odgovorni, na terenu delujoči državni funkcionar osebno pozna, da mu je znano njegovo življenje, njegove potrebe? To pravico ima, to je zaslužil s svojimi napori in žrtvami! . . . Mi, ljudski funkcionarji moramo v slehernem človeku dvigniti vero vase, čut ponosa nase, dvigniti v očeh vsega sveta veličino in dostojanstvo našega človeka», je odgovoril Suljga ves v ognju. Valjko pa je rekel samo: «Vse to je res, Matvej, čista resnica . . .» «Neke noči sem se prebudil tu v celici, pa me je kar zona spreletela. Komsomolci! Gotovo so komsomolci! Le kako sem mogel mimo njih? Le kako se je moglo to zgoditi? Zakaj? Mladina pričakuje od tebe tople besede, kako naj živi; ti pa v glavnem in na splošno. Kdo je prvi vzgojitelj baše mladine? Učitelj! To ni kar si bodi! V naši deželi, kjer se uči vsak otrok, je učitelj prvi lovek. Bodočnost naših otrok, našega ljudstva je v rokah učitelja, v njegovem zlatem srcu. Ko ga zagledamo na ulici, bi se morali iz spoštovanja do njega odkriti že petdeset korakov pred njim. In kaj delamo? Sram je človeka, če pomisli, kako nas vsako leto, ko se pojavi vprašanje o popravilu šol in o kurjavi, love ravnatelji na pragih. In nihče izmed nas ne smatra to za sramoto. Mar ni res tako?» In znova je Valjko rekel: «Cista resnica, Matvej.» «Kaj pa gospodarski organ?!» je rekel Valjko jezno in navdušeno hkrati. «Ce komu, bi morali postaviti spomenik njemu.» «Saj to je tisto!», je pritrdil Suljga z veselim, srečnim obrazom. «Spominjam se, kako so nas na kolhoznem posvetovanju izvolili v komisijo za resolucijo. Tam je bil Stalin — videl sem Stalina, kakor vidim zdajle tebe — in tam je nanesel pogovor na nas rajkomščike. Neki mladenič z naočniki, je jel govoriti o nas rajkomščikih zviška: da smo zaostali, da nismo čitali Hegla, celo da'se vsak dan ne umivamo. Tovariš Stalin pa se je nasmehnil, rekoč: «Vas bi morali poslati v šolo k rajkomščikom pa bi postali pametnejši.» «Kdo bi se ne spominjal tistih časov!» «Ali pa se spominjaš, kaj se je godilo takrat pri nas na rudniku?» je rekel Valjko mežikajoč s svojimi ciganskimi očmi. «Več mesecev me sploh ni bilo domov, prenočeval sem kar v jašku. Pri moji veri, ko se zdaj oziraš naokrog, kar verjeti ne moreš: kaj smo res to zgradili mi. Včasi se mi zdi, da vsega tega nisem doživljal sam, temveč neki moj bližnji sorodnik. Glej, oči zatisnem in vidim ves naš Donbas, vso deželo v graditvi in vse naše jurišne noči, vidim Stalina na tribuni, ko nam govori — v desetih letih dohiteti kapitalistične dežele, sicer bomo zaostali, zaostali pa jih dobivajo po grbi!» «Da, noben človek v zgodovini ni nosil na plečih tako težkega bremena, kakor mi, pa vidiš, nismo se upognili. In tako se zdaj vprašujem: Kakšni ljudje pa smo?», je rekel Suljga otroško zaupljivo. «Nemci pa, trape, mislijo, da se bojimo smrti», se je nasmehnil Valjko. «Da, mi boljševiki smo vajeni smrti. Kar naj nas zdaj ubijajo nemški fašisti in vendar bodo grobovi zagrnili nje, ne pa nas. Mar ni res tako, Matvej?» «To je sveta resnica, Matvej, to je naša velika sreča», je rekel Valjko s čustvom, ki bi ga nihče ne pričakoval v tem trdem človeku. «In še srečnejši sem, da mi je naklonila srečna usoda ob moji smrtni uri takega tovariša, kakor si ti, Matvej . . .» «Bodi iskreno, od srca zahvaljen za čast. . . Saj sem takoj spoznal, kako plemenito je tvoje srce, Andrej.» «Bog daj srečo našim ljudem, ki ostanejo za nama na zemlji!» je rekel Valjko tiho, svečano. Tako sta se Andrej Valjko in Matvej Suljga v svoji predsmrtni uri izpovedovala drug drugemu in pred svojo vestjo. Ce orimerjamo pri nas v Trstu položaj, v katerem se nahaja slovenska srednja šola in s tem slovenski dijak, z lahkoto ugotovimo, da sta v mnogo slabšem položaju od italijanske šole odn. italijanskih dijakov. To velja tako glede šolskih prostorov, kakor tudi glede pouka samega. Kar se prostorov tiče, moramo ugotoviti — in to z veseljem — da se je stanje italijanske šole v zadnjih letih mnogo izboljšalo. Derekviri-ranih je bilo mnogo šolskih poslopij, ki si jih zasedle tuje okupacijske čete. Vedno sicer še manjkajo zdradbe za nekatere italijanske srednje šole, toda tudi te bodo, upajmo, kmalu dobile svojo dostojno streho. To bo tem bolj gotovo, ker se šolske oblasti resno brigajo za rešitev tega važnega vprašanja. Mnogo na slabšem smo mi Slovenci. 2e ves čas po vojni se tri slovenske višje srednje šole stiskajo v dveh nadstropjih stare hiše v ulici Lazzaretto Vecchio, i sploh ni bila zidana za šolo in zaradi tega nima najosnovnejših pogojev zanjo — svetlobe in zraka. Za to je v prvi vrsti odgovorna Zavezniška vojaška uprava, ki je v vseh teh letih pokazala zelo malo zanimanja za izboljšanje položaja slovenskega šolstva. Velik del krivde pa pade tudi na trza ško občino, to je na njen ob-činški odbor, ki je v svojem šovinizmu Slovencem zelo nenaklonjen. DILETANTSTVO JE OSNOVA pravega ljudskega športa Evropsko prvenstvo v košarki so dosegli sovjetski športniki Z zadnjim golom, ki ga je zadal sovjetski atlet Kooslam v znameniti tekmi ZSSR-Ce-škoslovaška, je bilo zaključeno evropsko prvenstvo v košarki. Končano je to veliko tekmovanje starega kontinen. ta v košarki, a presenetljive preizkušnje moštev iz dežel ljudske demokracije in še posebej sijajen uspeh sovjetskega moštva odmeva in bo odmeval še precej jčasa. Silovita nadmoč sovjetskih atletov je bila, po pravici povedano, znana že v naprej, a Mladinci ! Čilajte in dopisujte v ..Mladinski prapor" Slovenska srednja šola je mnogo na slabšem od Italijan ske tudi, kar se tiče pouka samega, kar ima za posledico porazno bilanco šolskih uspehov. Eden glavnih vzrokov je pomanjkanje strokovno izobraženih učnih moči. A še to učno osebje, ki ga nastavlja ZV L, ni stalno, temveč se menjava marsikdaj tudi sredi leta, bodisi da gredo v Ameriko, bodisi da puste šolo iz drugih razlogov, kot so druga trajnejša in boljša zaposlitev, bolezen itd. Vsaka taka stvar povzroči, da ostanejo dijaki brez pouka določenega predmeta za krajšo ali daljšo dobo. Največ pa vpliva na šolo in njen, uspeh dejstvo, da niti en profesor slovenske srednje šole ni stalno nastavljen, kot italijanski, kar voliva na kakovost pouka in vnemo profesorja. Zato mora biti stalnost učnih moči ena osnovnih zahtev slovenskih dijakov. Le če bodo naši profesorji imeli gotovost svoje službe, se bodo lahko popolnoma posvetili šoli, bodisi rednemu kot tudi dodstnemu pouku, ki sta nam obà tako krvavo potrebna. Ce hočemo, da bo naša srednja sola enakopravna z italijansko, naj oblast, vojaška in civilna, poskrbita primerne prostore in stalne profesorje. Slovenski dijak. kljub temu je bila središče zanimanja vsega tekmovanja. V Parizu ni zmagala samo jakost sovjetske čete in nezaslišana silovitost njenih članov, temveč je tripmfirala sama organizacija sovjetskega športa. Ni samo brezhibna atletska izvežbanost in način treniranja Lisova, Konjeva, Korkija in tovarišev napravila največjega vtisa na evropski športni svet, temveč je pokazal vso svojo uspešnost diletantski množični šport nad športnimi načeli in organizacijami, ki so že v zatonu. Korumpiraih profesioni-zem, ki vlada v zahodnih državah in ki dela na tem, da bi odstranil vsakršno obliko diletantizma, je bil poražen. Zmagal pa je pravi šport, katerega namen je zabava in zdravstveni dvig vsega ljudstva. Ta lekcija iz Pariza ne sme biti pozabljena. Naj bo v opomin onim, ki se jih tiče. Zelo dvomimo, da ga bodo tako-zvane zahodne države upoštevale. V Italiji in v Franciji bo profesinnizem še nadalje uničeval športno življenje teh dveh narodov. Nasprotno temu pa ne bodo pozabile Pariza države ljudske demokracije, ki so že ob tej priliki dokazale, da so na pravi poti. Končna klasifikacija nedvomno prikazuje moč moštev, ki so se borila v Parizu. Kvečjemu je treba ugotoviti, da je nadmoč ZSSR še mnogo večja, kot jo je pokazala finalna tekma. Ne glede na simpatije, češkoslovaška četa ni mogla pričakovati več. Iz pariškega tekmovanja izhaja končno še en nauk, katerega so pokazala predhodna tekmovanja v Pragi, Bruslju (evropska prvenstva v lahki atletiki) in sedaj v Milanu (evropska tekmovanja v boksu), in sicer, da so se ljudstva različnih narodov ih pripadajoča različnim družbenim sistemom srečala v duhu miru in bratstva. Tudi to je dokaz, da je mir možen in da ne obstajajo dozdevne železne zavese, ki bi jih mogle ločiti. Mug. §o butici!...». To krat Boštjan ni naredil narobe, ni počakal, ampak zbežal k mami domov. Ksaver Meško OTROK IN KAMEN Ob cesti stoji močno vkopan v zemljo temnosiv obcestni kamen. Pa pride k njemu otrok in ga vpraša: «Ti, pravkar sem videl sedeti na tebi ptičko. Tako lepo ti je pela. Kajne, da si je bil zelo vesel?» «Nič»,, pravi - kamen. «Nič?», se čudi otrok. «A včeraj je sedel na tebi star, tuj mož. Videl sem, da je jokal. Ta pa se ti je vendar hudo smilil?» «Nič», pravi kamen. «Nič? Čudno? A kadar sonce tako lepo nate sije, si vendar vesel, kaj?» «Nič, pravi kamen. «Nič? Nerazumljivo, a če te poleti vsega ožge s svojimi Iznajdljivost, ,pa kakšna Sejmarji Mali Pavelček se je zeio rad sankal po snegu. Ker ni imel lastnih sank, se je poslužil kar vozička mlajše sestrice Tince. Lučka pa je bila, silno raztresena deklica. Vsak dan jih je nešteto «nakuhala». Nekega dne je ulovila miško In Jo vpregla » svoj voziček. Ker pa bi je sama ne mogla peljati, ji je dala na pomoč še mačko in psa. Bila Je torej vseeno «zvita». Vedela je, da mačka beži pred psom, a miš pred mačko. Kod ste hodili, kje se mudili? V mestu na sejmu. Kaj ste kupili? Tri krave rujave, tri bele konjiče, tri črne kozliče, tri koze rogate in štiri copate; dvoje za strica, za strica Matijca, dvoje za teto, za teto Marjeto; a tebi prinesli smo vrečo luskin, 1 rešeto medice, naprstnik rozin. pekočimi žarki, pa se jih ne -moreš ubraniti, ker ne moreš nikamor v senco, pa ti je vendar nerodno in se jeziš na sonce?» «Nič», pravi kamen. «Čudno, prečudno. A kadar na tebe vso noč in ves dan pada dež, ti je vendar pusto, ko pa strehe nič nimaš» «Nič», pravi kamen, «No, pa pozimi, ko je tako mraz in jaz še v svoji topli suknjiči ne grem rad iz sobe, te pač zebe in ves drgetaš?» «Nič», pravi kamen. «Nič? Kakšen pa vendar si? A če tej s tole šibo krepko udarim, te tudi to nič ne zaboli in ne razjezi?» «Prav nič», pravi kamen. «Glej, neobčutljiv sem za dobro in slabo, za bol in radost. Zato mi pravijo ljudje «kamen». So pa tudi ljudje, ki so neobčutljivi za dobro in zlo, za bol in radost. Da imajo v prsih kamen na mesto srca, govore o njih. Teh se varuj, otrok moj!» UGANKE Sumi, šumi, vrti, vrti, drobi, drobi, hiti, hiti, diši, diši, in spet drobi in nam dobro stori. Silo, bodilo po svetu hodilo, ni jelo, ne pilo, pa dolgo živilo. Rešitev iz prejšnje številke: - Priletel je edinole petelin, ostali pa so pritekli. PTICI PEVCI Skrjanček poje, žvrgoli . .., tako se glasi lepa slovenska narodna pesem. In res, škrjanček je naš priljubljen pevček. Ce greste, zlasti v pomladanskih dneh na polje, ga boste prav gotovo slišali peti. Navadno poje leteč po zraku. Pojoč se dviga visoko, da ga oko komaj še vidi, pojoč se spušča v krogih na zemljo. Ko samica vali mladiče je samec posebno gfasan. Poje pa tudi poleti v največji vročini, tedaj, ko vsi ostali ptiči-pevej utihnejo in se poskrijejo v senco. Škrjanček se hrani z vsem, !#i! Škrjanček kar mu nudi polje. Pobira razne živalice in zoblje vsakovrstna semena. Jeseni se zberejo škrjančki v večje jate ter nato skupno odlete v toplejše kraje ob Sredozemskem morju, kjer ni nikoli snega. Tam preživijo zimo. Toda že zgodaj pomladi so pri nas in ponovno razveseljujejo našega kmeta pri delu na polju s svojim žvrgo-lenjem in petjem. Škrjanček je nekoliko večji od vrabca, kateremu je precej podoben. Množi se hitro, ker vsako leto zvali mladiče dvakrat, ali celo trikrat. Pionirski pevski zbor iz Sv. Križa. Baron Ravbar je bil mogočen in bogat gospod. KmetoV je imel, da sam ni vedel koliko, in dohodkov je oO njih dobival, da ni mogel vseh spraviti. Gospa baronovka 1** se te sreče kar nič ni veselila. Venomer se je jezila iD godrnjala, da se ne more ne prijetno izprehajati, ne sladko počivati, ne mirno spati, ker jo nadlegujejo podnevi muhCi zvečer komarji, pinoci pa bolhe. Rekla je baronu: «Bog je ustvaril kmeta za to, da nam streže in življenja tež° olajšuje. Ce nam daje desetino in gorščino, zakaj nam ne bi dajal tudi muh, komarjev in bolh, da se krvoločni mrčes zatre? Kaj nam rabi pravica, ako je ne rabimo?» Baronu Ravbarju so se zdele te besede jako pametne, pa je sklical svoje kmete in jim napovedal nov davek: od zemljišča vsako leto po tri mernike muh, po tri merice komarjev in po tri merice bolh. Kmetje se niso hoteli upirati in so začeli še isti dan loviti živali, ki so ubog0 gospo baronovko tako neusmiljeno ujedale. Svojeglave0 Martinek pa je dejal: «Lov je gosposka šega in pravic*-Kadar bom začel jaz loviti, pojdem najprej na grajsk® sršene; od muh, komarjev in bolh ne bo dobil baro* Ravbar od mene nikoli bere.» Podrepniki sporeče gospocJUl da se Martinek punta. Baron ga je dal hudo pretepat1 najprej v gradu, potem pa sredi vasi v svarilo drugih1, Ker palica ni zmogla, jel ga je ječiti in postiti in ga drža' v trdem zaporu cela tri leta. Ko ne zmoreta Martinka niti dolga ječa niti posti pošlje baron po komisarje, da bi pravdo dokončali. K0” misarji so bili pravični in modri možje. Vse jutro in d°' poldne so majali z glavo in govorili: «Kmet ni živina, treb* ga tlačiti po pameti, ne pa po trmah hudomušne babc•,, Opoldne jih je povabil baron na gosposko kosil0' Jedli in pili so v slast, da še nikoli tako. Med kosilom s° se malo premislili in spoznali, da je kmet živina,, ki mora čvrsto krotiti in brzdati. Po obilni in dobri pijani pa so svojo misel tako obrnili, da je kmet še mnogo hujš1 od vsake zverine in da je novi davek njemu koristen l{| potreben. Pravdo so razsodili, kakor je baron sam žele*' ^ilo' :'b ivS da je Martinek velik hudodelec in da ima gospod prav*0 vzeti mu hišo in zemljo in ves drugi imetek, , Baron Ravbar je izvnšil ostro sodbo še tisto uro. je Martinku friso in vse, kar je bilo v njej in zunaj hlf' potem pa izpustil nanj svoje hlapce in pse, da so ga 00 tarali iz vsega okraja gospodove posesti in oblasti. Ali n svetu je ni nesreče, da ne bi bilo v njej tudi kaj Baron Ravbar je bil obrnil Martinku žepe in iztresel njih drobtine, ali ni iztresel tiste reči, ki je bila v nji h*) boljiša: dragocenega zrnca praprotnega semena. Za zaklad pa niti Martinek sam ni vedel. Prišel mu ie malho' še pred zaporom najbrž v hosti, ko je spravljal h* stilo (steljo) in se mu zapičil v kot žepa tako trdno, ° ni padel na tla z drobtinami. Ubogi pregnanec je šel po svetu brez denarja, pa tu^j brez tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval, sami sebe pa mu niso hoteli rojaki nič pomagati. Zvečer prišel do ljudi, ki so se shajali na griču, da bi kres Ž8*1 j Martinek bi se bil rad pridružil. Ljudje pa so. ga po str* gledali in vprašali: «Kje imaš kaj vej iz svojega kje potico iz svoje peči, kje vino iz svojega hrama? nas ni navada, da bi žgali kres berači. Ce se hočeš z kratkočasiti, pojdi v Gorjance! Tam boš spali! lahko c*1 seženj drv, da ti ne bo nihče branil.» Martinku j® k1!. .d*^ hudo, da ga rojaki gonijo v goro, hotel pa je vem storiti, kar so mu svetovali, (Se nadaljuje) jf"' > * Ns > p ^ ij i>v, C; \ 1 'S sn. § Vn SZ OMOGOČA IN ŽELI MIRNEGA SOŽITJA OBEH SISTEMOV ‘tUNANJA POLITIKA SZ emelji na miru in bratstvu med narodi Orug dokaz želje po miru s lrani Sovjetske zveze je bil •’ da so se sovjetski voditelji e!lno prizadevali, da bi omočili mirno sožitje dveh silni etnov. Vsa zgodovina Sovjet-:e zveze nam priča, o dosledni sovjetske politike, da za-nO '“lovi mirno sožitje dveh si-e®ov: borba proti trockizmu, ''zadevanje SZ za ustanovd-!v pravilnih diplomatskih od-"Sov z vsemi državami, dose-n 0 Prijateljskih paktov, ude-P 'žbo na mednarodnih konfe-'tcah itd. ^ zvezi s tem podajamo ne-" “i izjav tov. Stalina: Leta 1925. je tov. Stalin de-«Politična osnova naše vla-t. j. zunanja politika, je delana iz miroljubne ideje. !°rba za mir, borba proti no-*vojni, razkrinkanje vseh po-'"sov za pripravo nove vojne, •"krinkanje tistih poskusov, 11 Pod krinko miru skrivajo .'Pravo za novo vojno, to so naloge». beta 1936. je v razgovoru s .,s,Iiikarjem Rojem Howardom ual: «Izvažanje revolucije ni pišu ali knjigi se do danes ni se čitalo kakršne koli stvari, ki bi govorila o vojni ali napadalnih namenih na ostale narode, posamezne države ali rase. V času, ko se je vršila kampanja za podpisovanje stockholmskega poziva za mir se je vršilo na tisoče in tisoče zborovanj po tovarnah, kolhozih, uradih, šolah, da se proglasi za vojno zločinko tista država, ki bo prva uporabila atomsko bombo, kar bi pomenilo uničiti mir v svetu. Vsak dan po vsej Sovjetski zvezi, od Vladivostoka do Odese, od Arhangelska do Tiflisa govorijo radio, knjige, politiki, sindikalisti, izobraženci itd., o potrebi borbe za rešitev miru ter izražajo željo SZ po miru. Vsaka panoga dela, vse kulturno in socialno življenje je tesno povezano s problemom obrambe miru. Sovjetska zveza je imela v pretekli vojni približno 15 milijonov mrtvih, 1.710 porušenih mest, 70.000 popolnoma uničenih vasi, 6 milijonov porušenih hiš, najsibo od bombardiranja setev nepreglednih sovjetskih polj uporabljajo celo zrakoplove. Vsaka država, ki želi revolucijo, jo bo tudi na-in če jo noče, je tudi ne Id "bela. Naša dežela je n. pr. rlučijo in jo je tudi t'"'la in danes mi gradimo |9V° družbo brez razredov. To-ijtfrditev, da mi hočemo upri-^.Jati revolucije v ostalih :1[.avah s tem, da se vmešuje-v.v njihovo življenje, ter go-'' tisto, kar ni res, pomeni, °riti o tistem, o čemer ni-nikdar pridigovali». In še: (^"nanja politika Sovjetske V2e je jasna in razumljiva: ij^0 2à mir in utrditev stvar-L odnosov z vsemi državami; ^ W ostanemo na tem stali-% .'n v enakih odnosih, kot te ^r2ave do SZ, v lj "'h odnosih pa z državami, i^slijo škodovati naši de- a 1939. je dejal: «Vsak 'Vi. aj se drži tistega siste-si želi in ki ga hoče Kateri izmed dveh siste-li)V. boljši, bo pokazala zgo. 'tJ"8- Spoštovati je treba si-■ ki si jih je izbralo in po-U o ljudstvo. Je dober ali s'stem v Združenih drža-Lj To je zadeva ameriškega ya. Za medsebojno sode-ni potrebno, da imata ijv. naroda enaka sistema, t ^°Vati je treba sisteme, ki tj,." ljudstva izbrani; to je H,1 »ogoj medsebojnega sodega,» is^nost, korist in nujnost, žagotovi sožitje dveh si-1le podčrtal tov. Stalin V^ovoru, ki ga je imel z v “"ndrom Werthom meseca ^ernhra leta 1946., s Stasse-V v aprilu leta 1947, v odgo m ‘ jšo, na pismo Wallaceu maja ,,, 1948. in v razgovoru z buryjem 31. januarja leta ^""nja politika Sovjetske Sij ,.ìe spoštovala in spoštuje i ^'Snost posameznih držav ne vmešuje v notranje t Sv e držav, ki so neodvisne sistemih. Dokaz temu yilne pogodbe prijatelj-Si»'? 'n trgovskega značaja z 'Ki državami. Narodi SZ so vzgojeni v duhu miru Hi tu inljubna politika Sovjetih, je izraz nove dru- 'hj» nasprotuje zatiranju, iz-,|'1.canju> mržnji med narodi .W.8*’ je izraz družbe, ki se % J" v duhu najplemenitej-Sa; alov: svobode, bratstva, pravičnosti, enako-h °sti vseh narodov in dr-.%„enakost mož in žena, za \ (j 0 kulture in znanosti, za I30 človek gospodar nalil j. Solidarnost vseh delov-Judi in vseh narodov. j s^etslra družba ne ustvar-ria miroljubnega zna- hj 6 na socialistični struk-. gespordarsko socialnih Aljs,yi*h, marveč tudi na so-hu lcni vzgoji razuma in "Hi. Oj K^^nski in miroljubni lci 50 osnova politike ie y’ Scl obenem osnova šol-hig y?je> periodičnega tiska, %t{’ "'na, umetnosti, književ-znanosti, skratka v V SOcialnem življenju. JtJenem sovjetskem časo- ali min, 31.850 industrijskih in 100.000 kmetijskih podjetij uničenih, 65.000 kilometrov popolnoma porušenih železniških prog, 20 milijonov vojnih sirot in 25 milijonov, brezdomcev. Sovjetski narodi nočejo nove vojne. Dokončali so obnovo in sedaj se njihova življenjska raven vedno bolj dviga. Trikrat so bile znižane cene, dvignjena je bila vrednost rublja, neprenehoma se razvijajo socialne ustanove. Poleg tega pa se odpira široka pot h komunizmu. Vse sile sovjetske družbe so usmerjene k tej bodočnosti, ki bi jo mogla ogražati nova vojna. Ni mogoče sprožili vojne, ne da bi se ustfvarilo potrebno ozračje razpoloženje, miselnost, vojna psihoza. To uči pretekla im sedanja zgodovina. Dobro se zavedajo imperialisti, da po vsem svetu pridigajo potom tiska, radia, kina sovraštvo proti Sovjetski zvezi in trdijo, da je vojna neizogibna ter skušajo doseči, da bi partizani miru molčali. Ni mogoče mobilizirati ijudlstva, .političnih, sindikalnih in družbenih organizacij za mir, istočasno pa pripravljati vojno. Miroljubna politika Sovjetske zveze odgovarja koristim in pa željam sovjetskih narodov in namenom sovjetske države, ki je uradno, na svečanem zasedanju Vrhovnega sovjeta potrdila poziv partizanov miru. Sovjetska zveza hoče mir, je miroljubna država, ki ne ogra-ža nikoga, ki ne bo nikdar kot prva pričela streljati. Imperialisti, ki govorijo o neki «boljševiški grožnji», ne delajo drugega, kot da hodijo po stopinjah Hitlerja in Mussolinija, ki sla z enako propagando sovraštva pripravila napad proti ZSSR Vsak pošten demokrat, vsak mož in žena, ki mu je pri srcu usoda njegove dežele, naj dobro premisli nauk zgodovine. Tudi mi v Trstu, ki smo vključeni v sektor mrzle vojne, z luko, ki je namenjena anglo - ameriški visoki komandi s funkcijo dobav ameriškim četam v Avstriji in Jugoslaviji, zahtevamo za rešitev in boljšo bodočnost našega Ozemlja, izboljšanje političnih, kulturnih in gospodarskih odnošajev z ZSSR in sklenitev pakta miru med petimi velesilami. Težka industrija SZ služi delovnemu človeku za lajšanje njegovega dela. Na sliki vidimo velikanski traktor, ki prevaža večje število komaj posekanih dreves. IVAN CANKAR Ljudski oder in še kaj... Iz spominov Karla Vrabca in Kr. Josipa Ferfolje K 75. obletnici rojstva našega velikega umetnika Ivana Cankarja, katere, smo se spomnili demokratični Slovenci kot prvi v našem glasilu «Delu» 5. maja t. L in katero domo počastili na svečani proslavi v torek 29. t. m. objavljamo na tem mestu nekaj spominov na pisatelja, dobo in kraj, kjer se je predstavil kot predavatelj tržaškim Slovencem. So to sicer skromni podatki, a pristni in zato toliko bolj dragoceni nam vsem, ki nosimo nauke tega nesmrtnega besednega mojstra in učenika v svojih shcih po njih tudi usmerjamo svoje korake. Karel Vrabec, nad vse simpatični in popularni tovariš, ki ga sre- Tržaška demokristjanska občinska uprava vodi razredno politiko tudi v vprašanju športne vzgoje Tudi delavska mladina ima pravico uporabljali občinske šporFne naprave ZDTV, ki ima nad deset tisoč članov, od teh 3000 dovršenih atletov, ne sme uporabljati stadiona pri Sv. Soboti, telovadnice v ul. della Valle in drugih občinskih igrišč - Občina j e dolžna dograditi športna igrišča v Sv. Križu, Trebčah in drugod - Demokratična uprava občine Doline je zgradila igrišče v Boljuncu Med mnogimi drugimi intervencijami komunističnih svetovalcev v proračunski razpravi v tržaškem občinskem svetu je bila za demokratično mladino na splošno in za športnike še posebej važna intervencija tov. Ghetza o potrebi, da se občinska uprava začne zanimati za potrebe ljudskega športa ter da športnim organizacijam, včlanjenim v Zvezi društev za telesno vzgojo, na razpolago športna igrišča, telovadnice in druge športne naprave, ki so last mestne občine. V uvodu je tov. Ghetz ugotovil, da občinski odbor ni upošteval upravičenih zahtev navedenih športnih organizacij ter da jih je dosledno zapostavljal in preziral. Poleg CONI, ki je užival vso podporo -občine, obstaja na Tržaškem ozemlju tudi ZDTV, ki šteje nad 10.000 članov, med njimi nad 3000 dovršenih atletov. Vso to množico mladih športnih sil, ki izhajajo iz delovnega ljudstva, so občina in druge javne ustanove popolnoma prezrle in bojkotirale. In vendar so to državljani z istimi dolžnostmi, ki prav tako plačujejo davke in pristobine, dočim nimajo istih pravic niti na športnem področju. To ni le krivično do enakopravnih državljanov, temveč tudi do športnih organizacij, ki mnogo doprinašajo - in če bi uživale podporo javnih ustanov, bi mogle doprinesti še mnogo več - - k proslavitvi imena Trsta v domačih in v mednarodnih tekmovanjih. Neštetokrat smo že zahtevali, naj občinska uprava, ki je lastnica največjih športnih igrišč na našem Ozemlju, dovoli njihovo uporabo raznim organi zacijam brez pristranosti. Toda Se kljub temu je dovoljena uporaba vseh teh športnih i-grišč le članicam CONI, dočim ljudske športne organizacije nimajo dost-opia do njih. Tako smo prosili ponovno, da bi smele organizacije ZDTV uporabljati občinsko telovadnico v ulici della Valle in v večernih urah igrišča na prostem in telovadnice občinskih rikreato-rijev. Toda vse zaman. Občinska uprava je to odklanjala brez navedbe kakršnega koli razloga. To je najboljši dokaz, da vodi občinski odbor in večina tudi na tem področju izrazito razredno politiko, ko ne dovoljuje delavcem in drugim delovnim slojem uporabe občinskih športnih naprav. Ko je Vojaška uprava leta 1948. izročila upravo javnih del v pristojnost civilnih oblasti, je postalo pereče vprašanje sestava pravilnikov za uporabo vseh šporntih naprav. Tako so sestavili tedaj tudi pravilnik za uporabo občinskega stadiona pri Sv. Soboti: Kajpak so prezrli tudi ob tej priliki dejstvo, da obstajata v Trstu dve športni združenji, to je CONI in ZDTV, ter da so člani enega in drugega tržaški občani z enakimi pravicami ter da jim gredo zato tudi enake dolžnosti. Tako je dobil CONI in v njem včlanjena društva monopol na uporabo občinskega stadiona, dočim so bile or- ganizacije ZDTV izključene od sodelovanja. Ponovno zahtevamo, naj se spremeni pravilnik za uporabo stadiona in bližnjega igrišča na cesti Flavia tako, da ju bodo smeli uporabljati tudi ljudski športni krožki. Zahtevamo dalje souporabo telovadnice v ulici della Valle. Z ozirom na to, da ima CONI na razpolago dovolj svojih športnih naprav, kakršnih pa nima ZDTV, pa zahtevamo, naj se njenim društvom dovoli uporaba ugrišč na prostem in telovadnic v občinskih rikreatorijih in to v večernih urah, ko jih šolski otroci pe uporabljajo. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da se bo pričela gradnja športnega kopališča, kakor tudi, da bodo dani paviljoni tržaškega velesejma na razpolago športnemu udejstvovanju. Istočasno pa zahtevamo, naj se začne z urejevanjem manjših športnih igrišč. Tako so napravili igrišče v Sv. Križu športniki sami s prostovoljnim delom; Križani sami pa so dali brezplačno na razpolago kos zemlje. Kaj torej čaka naša občina z deli za dovršitev igrišča, za katera je obljubila, da bodo opravljena v okviru nedonosnih javnih del? Ze nad šest mesecev so ta dela ustavljena in se vaščani zaman sprašujejo, kaj naj bi bilo temu vzrok. Podobno se dogaja v Trebčah, kjer je tudi mestna občina lastnica tamkajšnjega športnega igrišča, ki je bilo dano v najem domačemu športnemu društvu. Občina je oblju- Demokristjanska občinska uprava ne dovoljuje našim športnikom niti, da bi uporabljali slačilnico na občinskem stadionu pri Sv. Soboti. bila, da bo iz dohodkov najemnine, katero društvo redno plačuje, poskrbela za dostojno ureditev tega športnega polja. Najprej so čakali; kasneje so se izgovarjali, da ni dovolj zemljišča. Ko je bilo tudi to ponujeno po nizki ceni, se vprašamo, zakaj je treba še čakati. Prav tako čaka na svojo ureditev igrišče pri Lovcu in ono v Kolonji, ki je bilo pred kratkim derekvirirano od okupacijskih čet. Ni treba hoditi daleč po vzgled, kako je treba skrbeti za dvig ljudskega športa. Bližnja občina Dolina, ki jo vodi demokratična ljudska uprava, je dobila pred kratkim v Bo-ijuncu lepo in potrebam odgovarjajoče športno igrišče, katerega so deležni vsi občani. Naj končno omenimo še igrišče pri Sv. Ivanu, ki je last občinskega podpetja ACEGAT in bi kot tako moralo služiti ne samo njegovim uslužbencem, temveč tudi malim nogometnim četam. Pozabiti ne smemo dalje omeniti tudi slovito igri- šče pri Sv. Alojču, ki je pred kratkim prišlo in zasebnih rok v last tržaške občine. Vsa ta igrišča so dovolj številna in obsežna, da bi jih mogli uživati vsi tržaški športinki ne glede na svoje članstvo v eni ali drugi športni organizaciji ter ne glede na svoje socialno poreklo ali politično prepričanje. Zahtevamo torej od občin Skega odbora'jasnega odgovo ra, da H namerava še naprej vztrajati na svojem dosedanjem stališču ter zakrknjeno odrekati delavcem in ostalemu de lovnemu ljudstvu pravico, da se tudi ono sme posvečali vsem športnim panogam, ter onemo-čati uprobo občinskih naprav organizacijam, ki so članice Zveze društev za telesno zv gojo. Cač bi že bil, da bi občinska večina prenehala s takimi nesmiselnimi in ljudstvu škodljivimi ovirami ter da bi končno pokazala malo več demokracije in razumevanja tudi za te potrebe tržaškega delovnega ljudstva. čarno na vseh naših prereditvah in ki se kljub svojim letom še vedno aktivno udejstvuje na njih in v naših demokratičnih organizacijah, nam je takole prikazal tisti čas, v katerega se v mislih zatekamo, da bi zajeli podobo genialnega ustvarjalca s «Klanca siromakov». Kot dvanajstleten deček — tako začne tovariš Vrabec svoje pripovedovanje — sem jo mahnil iz svojega rojstnega kraja Pliskovice v Trst s trebuhom za kruhom. Sprva sem pasel krave tam. na hribu nad sedanjim prosvetnim društvom «Haas», ki so mu pravili tudi Monte Valerio. Naslednje leto sem šel v uk k nekemu čevljarju na Vrdelci Za pisanje, časopisno in knjižno, se sprva nisem dosti zmenil, dasi sem bil pozoren na vse, kar se je dogajalo okoli mene. No, ko sem bil že fant in sem se pričel ozirati za dekleti me je tovariš nagovoril, da grem plesat v «Podporno in bralno društvo» v vin Stadion, današnja Cesare Battisti. Plesni učitelj Umek me je nekoč čul prepevati v družbi mojih sovrstnikov in tako se je zgodilo, da sem se vpisal na_ njegov nasvet v «Slovansko pevsko društvo», kjer je bil pevovodja Srečko Bartel. Svoje prostore je to društvo imelo v via Molin piccolo, zdaj menda Gaiatti. Tam je imelo sedež tudi še delavsko pevsko društvo «Kolo». Zanimati pa sem se začel tudi za dramatiko in baš takrat je ženska podružnica Ciril-Metodove družbe študirala «Rokovnjače». V letu 1903. če se prav spomnim, pa se je rodilo Dramatično društvo. ~Moram reči — nadaljuje Karel Vrabec — da je bil začetek 20. stoletja v Trstu zelo razgiban: štrajk (stavka) kurjačev. Delavske zadruge in drugo mi prihaja v spomin. Po smrti Karla Učeka-rja 1. 1902 sem vsiopil v socialistično stranko, o kateri sem slišal med «narodnjaki» večne kritike, ki so v meni le zbudile zanimanje za socialiste. Takrat sta bili v Trstu, tedanjem največjem slovenskem mestu z 80.000 Slovenci (Ljubljana jih je imela komaj 50.000!) dve mogočni slovenski organizaciji: zidarska in železničarska. Glasilo socialne demokracije je bilo «Rdeči prapor», ki se je po ljubljanskem socialističnem kongresu leta 1904. preselilo tja. Za nas Tržačane ni bilo to prijetno. Študirali smo, kaj bi bilo ukreniti. Naši italijanski tovariši so imeli «Circolo di studi» in dramatično društvo «Arte moderna» z lastnim odrom, mi Slo- PD «ŠKAMPERLE» V PLAVJAH Jutri, 27. t. m. nastopijo vrli pevci P.D. «Škamperle» in P.D. «Zvezda» . Podlonjer na prireditvi v Plavjah, ob priliki ljudskega zborovanja, ki je bilo sicer napovedano že za prejšnjo nedeljo, a ga je oblast zadnji hip prepovedala. Ker so za la dan najavljeni kot govorniki tudi naši znani političn idelav-ci in ker so najavljeni pevci dobro poznani našim prosvetnim društvom, upravičeno pričakujemo tudi tokrat čimvečje udeležbe na prireditvi. * * * Gostovanje openskih igralcev v Doberdobu na Goriškem Jutri, 27. t. m. gostujejo ponovno Openci na Goriškem in to v Doberdobu z znano Finž-garijevo igro «Naša kri». Opozarjamo vse domačine na ta kulturni dogodek i njih pozivamo, da prisostvujejo v tem večjem številu temu res lepemu slovenskemu delu. * * * Slov. hrv. prosvetna zveza bo priredila v Kinu ob morju v torek 29. t. ob 20. uri Cankarjevo proslavo z lepim sporedom, ki ga objavljamo na 6 strani. Bo to svečana proslava našeča največječa pisatelja, ki je prihajal tudi k nam v Trst predavat slovenskemu delavstvu. Dolžnost je, da napolnimo dvorano, kot se za to slovesno priliko spodobi. Vstop prost! * * * V PD «Z. in R. Haas» v Sko-ijetu bo v četrtek, 31. t.m. član. ski sestanek s predavanjem tbv. A. Gerlanca. * * * PREDAVANJA 26. t.m. v Rocolu, v PD «Marušič» tov. Gombač Franc, istega dne v PD «Skedenj» tov. Bu-fon Dušan. * * * Gogolev «Revizor» v Sveti Barbari Dramska družina Prosvetne-gadruštva Opčine je nastopila v soboto 19. t. m. na odru P.D. «Božidar Kolarič» v. Sv. Barbari z znano Gogoljevo komedijo «Revizor». Openci so tudi to por odlično predstavili številnemu občinstvu to znamenito rusko igro, ki ji je z največjo pazlijivostjo siedilo. V bodoče pa bi bilo želeti, da bi domačinom predočili kako reprezentativno tipično slovensko «RIKŠA Howard Fast Naročil sem Jonnyju, ;naj prispe po naju ob pol enajstih, nakar sva s seržantom stopila na pomol skromne, ometane hišice takšnega tipa, kakršen je zlasti značilen v leh mestih: Dva vhoda, štiri skromna stanovanja, vsako iz treh sobic. Preden sva vstopila, sem vprašal sopotnika: «Kakšni pa so ti ijudje? Ali so rdeči?» «Kaj se pravi: ali so rdeči?» «Nu, ali so komunisti?» «Kakor pač kdo. Ta je, drugi ni. Je nekaj pisateljev, ki izdajajo časopis bengalskega literarnega društva. Izvrstni ljudje, ki bi zelo radi govorili z vami». «Rade volje se pogovorim z njimi. Samo za vojaka, bi dejal, to ni docela po pravilih, kaj?» «Da, -res ne docela.» Seržant je potrkal, vrata so se odprla in sva vstopila. Prešinila me je misel, alj ne bom prav kmalu zvedel, kakšen je občutek, kadar ti v kalkutskem brlogu prerežejo golt. A brž ko sva bila v sobi, me je minil ves strah: očitno je bilo-, da so domačini častivredni ljudje, takšni, kakor je bil rekel seržant. Vsi po vrsti so naju pozdravili, nakar sva sedla, dekle je prineslo limonade in pladenj s pečenko in slaščicami. Na oko so bili ti ijudje zelo podobni našim, samo da so bili rumenopoiti. Na stropu je , visel star električni ventilator. Zato v sobi ni bilo tako dušeče vroče, kakoj; bi lahko bilo. Razen naju dveh je bilo v sobi še osem ljudi — dekle, ki je prinašalo pijačo, je spet odšlo) — sami Indijci iz-vzemši enega. Ta je bil angleški korporal, klicali so ga za Charlieja in je govoril rezko angleščino z naglasom preprostega londonskega ljudstva. Charlie je imel na plečih že pol drugo leto vojskovanja v Birmi. Prisotnost tega Angleža v tej-le hiši me je začudila, kajti naj sem še tako malo vedel o Indiji, eno sem vedel zagotovo: kolikšno je sovraštvo Indijcev do gospode, ki vlada v njihovi deželi. Charlie je bil stasit, lep tridesetletnik, glas mu je mogočno donel. Vsi drugi so govorili prav potihoma, z nekakšno tujo, pevno intonacijo, kakor pač izobraženi Indijci po navadi govore po angleško. Trije izmed njih so bili sindikalisti, eden pa je bil — kakor sem pozneje zvedel celo vodja bengalskih delavcev in prav ta hiša je bila njegova. Štirje drugi so bili možje peresa: dva novinarja in dva učitelja iz koledža. Vsem pa je bila lastna ena črta — tista prirojena mršavost, nekakšna izčrpanost, ki je očitna med ljudstvom, ki se v teku dolgih in dolgih pokolenj nikoli ni dovolj nahranilo. To so bili zelo sposobni ljudje, vsi zelo obzirni; pretehali so sleherno besedo, preden so jo izgovorili, in so si prizadevali, da bi izražali svoje misli s takšnimi besedami, da ne bi žalili sobesednika. Zelo --veseli so bili, da so me videli v svoji družbi — so rekli - saj v Indiji je marsikaj, kar se ameriškemu novinarju izplača ogledati. Odgovoril sem, da to prav dobro razumem. «Mister Aldridge se zelo zanima za Vzhod,» je razložil seržant z nekakšnim opravičevalnim nasmeškom. «In marsikaj ga tod preseneča.» Hišni gospodar, po imenu Cardži, je razumevajoče pritrdil: «Mnogi Američani so razočarani, ko pridejo k mam. To je docela razumljivo». «Pozneje jih to mine,» je zabrundal Charlie. «Razumljivo, da se dolgočasijo,» je spregovoril moj seržant. «Mar sem pred vojno videl dosti mrličev? Enkrat samkrat, — ko je umrla moja babica. Doma smo vsi zelo nežni. A tu se je neki moj prijatelj znašel v Ljuknovu, ko je tam bila kuga in je dnevno umiralo po sedemsto ljudi in jih ni bilo kje pokopavati. Polagali so jih kratkomalo na cesto: pomislite, v takšni vročini! In potem se je vrnil semkaj, ko je lakota že minevala. Pa kaj bi pravil, saj sami veste, kako in kaj je bilo tedaj!» «Potem jih to mine,» je spet zagodel Charlie. Nihče ni pokazal vznemirjenja, beseda je pač tekla o samih navadnih rečeh in nihče se ni začudil, razen, mene. Trudil sem se, da bi ujel seržantov pogled in mu izrazil vsaj delec čustev, ki jih je v meni vzbudilo njegovo neumestno pripovedovanje, toda on se je pogovarjal z enim izmed sindikalistov in ni pogledal v mojo stran. Moj sobesednik je brzda opazil, da mi ni pri srcu tak obrat, do kakršnega je privedel naš pogovor, zato so brž začeli govoriti o literarnih zadevah in o mladih indijskih pisateljih, o njihovem književnem delovanju in o tem kako se nova realistična književnost rodi v ognju borbe za svobodo. Dva milijona Indijcev je padlo v boju proti fašizmu. Le kako je mogoče, so me spraševali, držati v suženjstvu ljudstvo, ki je dalo dva milijona borcev za svobodo? «Hudo je, ker ste tako krotki,» je zarobantil Charlie. «In zdaj ste že celo čez mero krotki. Za vraga, tak miroljuben narod! Ne, čas je, da se spremenite.» Nočni metuljček, ki ga je zbila zračna . struja ventilatorja je padel Cardžiju v naročje. Previdno je dvignil metuljčka in ga spustil na tla. Tudi Cardži je bil komunist, kakor sem pozneje zvedel, in je rekel, kakor bi se opravičeval: «Življenje je važna in dragocena reč in civiliziran človek ne začne nesmiselno rušiti tistega, kar je tehtno in dragoceno. Eivropci se vselej tako razburjajo, če vidijo, kako se po ulicah sprehajajo krave, - hočem reči: v času lakote. . .» — v njegovem glasu je zvenelo resnično ogor-šenje. Charlie se je obrnil k meni: «Vi bržčas ne utegnete tako naglo sklepati, mister Aldridge. Krave na ulicah, to še ni vse. Vidim, da še niste začeli razumevati, kaj je za vsem tem.» S pogledom sem objel vso sobo: gladke, pobeljene stene, ravni temni stoli s pletenimi sedeži, knjižna omara, preprosta rogoznica pò tleh. Učitelj angleščine iz kalkutskega koledža se je obrnil k meni: «Mi bi želeli, da ostanete delj časa v naši domovini, ne tako kakor drugi tujci; tedaj bi morebiti napisali o nas tisto, kar je potrebno.» «O, mister Aldridge piše odlično!» je rekel seržant. «Na vsak način mora kaj napisati o Indiji.» Dekle je spet prineslo limonade in vnovič smo se pogovarjali o književnosti. Vsem nam je bila pri srcu kakor muham- med, a to je tudi razumljivo v deželi, kjer komaj pet milijonov od 400 milijonov prebivalcev zna pisati in brati. Dekletce z limonado je imelo podolžne oči. Pod široko haljo je bilo težko razpoznavati njeno postavico, ki jo po navadi vselej skušajo uganiti naši fantje, in tako je preostalo le to, da občudujemo njeno veličastno, plavajočo hojo. Kadar je dekle hodilo Charlie, kar ni umaknil oči od nje, toda v njegovih očeh je sijalo zgolj toplo čustvo, ki se zbudi tedaj, kadar zagledamo kaj prelepega; zato njegovi pogledi niso nikogar motili. (Se nadaljuje) delo, ki bi bilo verjetno z ozirom na splošne prilike Slovenskega življa v miijskem področju laže razumljivo. * * * Gostovanje Opencev na Goriškem V nedeljo 20. t. m. je že imenovana dramska družina z Opčin gostovala z «Revizorjem» v Sovodnjah. Številno občinstvo se je močno zabavalo ob tem znamenitem slovanskem odrskem delu. Dobro bi bilo, da bi tudi ostala naša prosvetna društva prišla večkrat na Goriško, posebno zdaj, ko je možnost takih gostovanj spričo toplega vremena, ki nam omogoča prirejati prireditve na prostem. * * * Gostovanje PD Lonjer. Kati-nara v Trebčah Pevci in igralci P.D. Lonjer-Katinara so se predstavili 19. t. m. Trebencem in prebivalstvu iz bližnjih vasi, ki so popolnoma napolnili dvorano in z največjim zadovoljstvom sledili vsem točkam programa. Pevski zbor je zape! nekaj pe-činstvu znano Nušičevo igro smi, igralci pa so prikazali ob-«Oblast». Kot solist je nastopil maldi dirigent Karel Cok, ki je odigral n aklavirju Rossinijevo «Molitev». Gostje in gledalci se zahvaljujejo ob tej priliki orčaniza-torjem te lepe prireditve ;n obljubljajo, da se bodo ponovno oglasili v Trebčah. Nastop Kriške mladine na Opčinah V okrilju mladinskega praznika je nastopil 20. t. m. kriški balet, harmonikaši in balet v dvorani P.D. Opčine. Navzočnost teh vrlih mladih umetnikov je zelo pripomogla k dostojni proslavi mladinskega dneva. Križani so v resnici lahko ponosni na svoje mlado pokoljenje, ki zvesto sledi izročilom naših velikih kulturnih delavcev. * * * Prejšnji petek je gostovala gledališka družina CCP «Tomažič» pri Sv. Ivanu. Uprizorili so dramo v treh dejanjih «Globoko so korenine» (Profonde sono le radici) v italijanščini. Reči moram, da je lepa igra zelo prevzela občinstvo, ki je skoraj do kraja napolnilo dvorano. Ne samo vsebina igre. ki je jako umestna za uprizarjanje, marveč so tudi igralci in igralke bili prav vsi zelo na mestu Imel si vtis, da prisostvuješ predstavi, ki jo uprizarjajo sami poklicni igralci skorajda, resnični umetniki. Je to zelo simpatična gledališka skupina, ki jo sestavljajo zelo nadarjeni in inteligentni igralci in igralke, ki vsekakor zaslužijo mnogo večje pozornosti. juko. venci pa le pevski zbor, ki ga je vodil Italijan Cerocchi. Pravzaprav smo razvijali misel o svojem odru že popreje in sam sem se zadevno posvetoval s Kopačem, katerega pa je časnik le preveč priklepal nase in se zato stvari seveda ni mogel posvetiti. Seznanil sem se tudi z Regentom, ki je bil takrat prodajalec » neki žgan jami (— petešerija) na trgu S. Giovanni. Regent je imel pri sebi neko igro za pet oseb in predlagal, da bi to igrali. Začel sem iskati sodelavcev in spravil tudi samega Regenta, da bi se lotil igranja. Zdi se mi da je pisaril v «Edinost», a ni imel večjega uspeha. Ker je imel ravno pripravljeno novelo za natis, sem ga seznanil z že imenovanim Kopačem, ki jo je obljubil objaviti in tako je šel še Regent med socialiste. Vidnejši naši politični delavci iz te dobe so bili še Anton in Franc Jernejčič, Sešek in Zupančič in leto 1905 je rodilo naš «Ljudski oder», čitalnica in knjižnica sta začeli poslovati 16. mar ca. Dosti knjig nam je odstopil goriški odvetnik dr. Tuma, večino pa smo si nabavili z odplačevanjem na obroke pri Schinfu na borznem trgu. Sedež Ljudskega odra je bil na št. 5 v via Boschetto (danes v. Slataper in v. Stu-parich), nasproti bolnice, kjer smo imeli najeti dve sobi v III. nadstropju. V hiši pa sta bili tudi dve dvorani, manjša in večja, ki smo se ju posluževali za prireditve. Kot predavatelji so nastopali dr. Tuma in dr. Dereani iz Gorice, profesor Mrhar in Kopač iz Trsta, pogosto pa tudi Etbin Kristan in dr. Lončar iz Ljubljane, pa seveda končno še naš Ivan Cankar. Socialisti smo imeli tudi svojo kavarno v ulici XXX Ottobre in gostilno z vhodoma iz ul. S. Caterina in S. Lazzaro, kjer se je hranil za časa svojega bivanja med nami tudi Cankar. Kaj naj bi dejal o njem. kar ni že znanega? Postave je bil srednje, bolj šibak, z značilnimi dolgimi brki in živimi očmi, preprosto oblečen. Se pomnim, da je imel za klobukom zataknjen rdeč nagelj in na pripombo Jernejčiča, da se bo to videlo čudno Tržačanom, je razigran odvrnil: «Pusti, naj se le zabavajo!» Poslušalcev prvi večer ni bilo ravno preveč v dvorani (govoril je v večji dvorani v II. nadstropju!), zato pa se jih je naslednjega dne gnetlo v nji, kar je ugotovil sam Cankar rekoč, da mu je «Edinost» s svojim napadom nanj na- . pravila največjo reklamo. Se pomnim primeri, ki ju je dal, da prikaže slovenske «narodnjake»: o dveh kožuhih (nekdo posodi svojemu prijatelju kožuh, la pa kasneje noče nič slišati o tem, da bi ga vrnil — podoba narodnjakov, ki so nedovzetni za vsak še tako prepričljiv dokaz) in pa one o graščaku in kmetu, v kateri prikaže suženjski duh, ki je v našem ljudstvu, ki v trenutku, ko se komaj znebi svojega zatiralca, že išče drugega, da bi mu gospodoval. Zadnje srečanje z njim sem imel med prvo svetovno vojno v Ljubljani: sedel je v gostilni «Pri lajmoštru» v družbi z Jernejčičem. Segel mi je v roko in vzkliknil: «Na svidenje v Trstu!» Ko se je vojna končala, se je izteklo tudi Cankarjevo življenje in fra-karji, ki so pljuvali na živega Cankarja, so se polastili mrtvega ter oznanili vsem svojo izključno last nad njim. Eh, da, — je zaključil Vrabec svoje pripovedovanje — zdaj bi se hotelo, da bi se Cankar spet pojavil med nami. Naj si ne domišljajo sodobni potvarjalci in lažniki, da bi bilo njegovo mesto med njimi. Gotovo pa jim ne bi prihranil izreči svoje mnenje o njih: «Ce niste osli, ste svinje!» Pomen Ljudskega odra za dvig in napredek kulturno-prosvetnega dela med Slovenci v Trstu, je bil že večkrat v dovoljni meri prikazan. V kolikor bi kdo želel o njem vedeti kaj več glede znanih oseb, ki so se vrstile v njem kol govorniki, naj dopolnimo Vrabče-ve podatke z onimi odvetnika dr. Ferfolje: Vidnejši predstavniki slovenske znanosti in umetnosti, ki so prihajali v kasnejši dobi predavat v Ljudski oder so bili še kasnejša univerzitetna profesorja dr. Prijatelj in dr. Grošelj, znani zdravnik dr. Zalokar, pa tudi pisateljica Zofka Kvedrova in drugi. Iz ulice Boschetto se je preselil Ljudski oder menda v letu 1910 v ulico Madonnina št. 15. Predavanje, ki ga je imel Cankar v njem v letu 1918 «Očiščenje in pomlajenje», je pisal na stanovanju dr. Ferfolje v ulici Filzi št. 17, L kjer je tiste dni bival in to dopoldne, od 9 do 12 ure. Kogar zanima način njegovega pisanja bi bilo poudariti, da mu je teklo pero po papirju brez zastojev. Da bi bil naš pisatelj perfekten tudi kot predavatelj, ne moremo ravno reči, vsekakor pa se je v družbi, ki mu je prijala, zelo razživel, veliko govoril, dosti več kot vsi ostali navzoči, ki so bili često žrtve njegove ostre in zbadljive duhovitosti. Bil je velik prijatelj otrok, slab jedec, pač pa strasten karilec in se tudi kozarca vina ni otepal. V krog slovenskih izobražencev, ki so se zbirali okoli Narodnega doma (dr. Wilfan, dr. Rybar in drugi), na svojih obiskih v Trstu ni hodil, kakor tudi ni niti prisostvoval nobeni predstavi svojega dela, ki se je v njem dajala. Bil je po svojem zadržanju in mišljenju pravi socialist, živel in delal je za čas, ki ga je pričakoval, a ne dočakal. "PA TAM. «STRATEŠKI» UMIK NA CELI ČRTI — Ko smo v zadnji številki trdili, da bo nesrečna «zgodovinska» resolucija povzročila gaulajterju Babiču marsikatero grenko urico, se nismo prav nič zmotili. To nam potrjuje že sam Babičev uvodnik, ki ga je objavil nedeljski «Primorski». Pač «strateški» u-mik na celi črti. Ko čitaš to Babičevo časnikarsko klobasa-rijo, ki nima ne repa ne glave, čeprav vemo, da ima vsaka klobasa dva konca, se ti zdi skoro neverjetno, da jo je načečkal isti Babič, ki je še pred tednom dni predložil znano resolucijo. V resoluciji se je govorilo med drugim tudi o «postopni združitvi obeh con». V nedeljskem članku,, ki je istočasno dokaz strateško-političnih «zmožnosti» gaulajterja Babiča, pa zaman iščeš vsaj drobno besedico o «združitvi obeh con». Sicer si to zaman iskal že na «Primorskem» od pretekle srede. Gaulajter Babič je, meni nič, tebi nič, enostavno požrl to točko, oziroma so mu jo potisnili v goltanec njegovi koprski obersturmfirerji. Saj je tudi razumljivo. Reveži se že nad leto dni trudijo in napenjajo svoje možgane, da bi prepričali javnost o dejstvu, da je cona B že v Jugoslaviji. Prirejajo razne partizanske marše, strelske vaje, streljajo na zajce, kozle, mačke — vse v duhu predvojaške vzgoje. Z eno besedo povedano cona B je v Jugoslaviji in. . . basta. Nemaš da mrdaš! Tako je rekel «druže» Tito in vsaka njegova beseda je pri Američanih «meso postala». Vse je šlo kot z oljem mazano, Dc Gasperi se je že potolažil, tržaški župan Bartoli je potočil največ kako krokodilovo solzo, Angleži in Američani so bili tudi zadovoljni. Pa ti pride kar čez noč ta Babičeva neroda in začne mešati, kjer bi dejansko ne smel. O vsem se lahko govori toda bog ne daj, da bi bleknili o kaki «združitvi obeh con». To je največja neumnost, ki jo je napravil gaulajter Babič in za katero so ga tudi pošteno «okrtačili» tako, da si je moral v nedeljskem «Primorskem» prati ne samo svojo «grešno dušo», marveč tudi svojo sedmo «politično srajco» in povrh še. . . spodnje hlače. Toda revše je uporabljalo pri tem «izpiranju» zelo slabo «žajfo», ki ni vredna niti pipe tobaka. Z oguljenimi in vsaj 95 krat ponovljenimi «argumenti» o Paletti si prav gotovo ni opral svojega «smrtnega greha» in je malo verjetno, da bo prejel titovsko «odvezo». Dva stolpca svinca so porabili titofašisti, da bi pomašili in prekrtačili svojo sedmo «linijo». Toda madeži so pa le ostali in teh ne bodo izprali vsi, še tako klobasasti uvodniki, pa naj jih stlači skupaj Branko Babič ali Babič Branko in tudi sam... Titler. V RESNICI SO LAHKO PONOSNI — V nedeljskem «Primorskem» čitamo, da je Vojaška uprava «priznala juridični obstoj» titofašistične tržaške «Zveze invalidov». Nadalje pravi to titovsko časnikarsko leglo, «da so člani glavnega odbora sprejeli to sporočilo z zadovoljstvom» in končno, da «je to priznanje (namreč priznanje, ki ga je dala Vojaška uprava, op. ur.) uspeh truda in naporov odbora Zveze za zaščito pravic in koristi vojnih invalidov. . .» Ali ste jih razumeli? Titofašisti so naravnost vzhičeni in do solz ganjeni, ker jim je dala VU svoje «priznanje». Saj so se tudi v resnici zelo trudili za «zaščito» koristi in pravic borcev in svojcev padlih. Ali ni tako? Pa poglejte na stotine primerov vdov in invalidov, ki še do danes niso prejeli niti ficka pokojnine oziroma invalidnine, pa se boste lahko prepričali, kako so se titofašisti «trudili». Kaj STIKAJO — Kakor zgleda, so se začeli titofašisti zanimati v zadnjem času tudi za partizane. Vsaj po poročanju «primorskega zgagarja» zgleda, da so imeli v svojem generalštabu neke vrste sestanek, na katerem je čvekal sam federale Stoka, ki je blebetal običajna titovska gesla o «vojnohuj-skaški politiki kominformi-stov». Kakšne «partizane» zbirajo titofašisti okrog sebe, to je seveda drugo vprašanje. Značilno pa je da so se začeli nekam sumljivo smukati okrog partizanov in besedičiti o potrebi «organiziranja skupinskih izletov». Nekaj takih izletov so pač že organizirali tudi v coni B. da o Jugoslaviji sploh ne govorimo. Ali ne dišijo ti «izleti» nekam preveč po «partizanskih marših in morda tudi po . . . izvenarmadni vojaški vzgoji? Ali mislijo uvesti nekaj sličnega tudi v coni A? Pri ti-tovcih je pač vse mogoče. Prepričani smo, da bi jim oblasti ne delale nikakih ovir. Saj gre vendar za «obrambo pred ko-minf or mistično nevarnostjo». KJE JE TITOFASIST VOJO GODINA — Ce nas spomin ne zapušča, so titofašisti posadili svoj čas na tajniški stolček svoje «OF» velecenjenega doktorja Vojo Godina. Kako naj si pa razlagamo, da se «prežlahtni» gospod doktor ni prikazal niti na eni Izmed njihovih «tisočerih» proslav. Saj mu vendar že sama «visoka» funkcija nalaga to «čast». Ali pa so morda «zašili» tudi svojega tajnika? Vsa zadeva je precej zagonetna. Ali «Primorski» prav res ne ve ničesar? Morda bi koga vendar le zanimalo, kako je končal gizdalin Vojo Godina svojo «tajniško kariero». Ce že druge ne, bi pa to zanimalo marsikatero titovsko aktivistko, ki je prav gotovo potočila na račun tega «rubacuori» kako grenko solzico. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET RAZPRAVLJA O PRORAČUNIH ACEGAT-a Komunistična skupina zahteva odstavitev odbornika Bonettifa Končno so predložili tudi proračune ACEGAT-a - Tov. Žbogar zahteva uvedbo zakona o podaljšanju roka za stanovanjske izgone - Septembra bomo verjetno imeli filobusno progo Trst-Milje - Tov. Košuta se je zavzel za šolsko stavbo v Križu Na izredni seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v četrtek 17. t.m. se je začela razprava o predloženih proračunih ACEGAT-a za poslovne dobe 1949-50 in 1951. Proračune je predložil in citai odbornik bonetti, ki je skušal na vse načine opravičevati veliko zamudo pri predložitvi proračunov za 1949-50. Kot razlog je navajal neko dozdevno lastno površnost. V resnici pa ne gre samo za površnost, marveč še posebno za nezmožnost vršenja referata, ki mu ga je poverila demokristjan.ska večina. To je prišlo prav jasno do izraza pri čitanju in razlaganju posameznih postavk proračunov. Seveda se je tudi Bonetti na vse pretege upiral vsaki kontroli nad poslovanjem tega občinskega podjetja. Glede postavitve v podjetju delavskih poslovnih svetov, se je isto tako izmikal, češ da bi slednji ne bili v skladu z zakonskimi odredbami o občinskih podjetjih. Možakar seveda pozablja, da poslujejo slični delavski sveti vsaj v 60 odst. občinskih podjetij Italijanske republike. Glede neznatnega dobička, ki ga izkazujejo proračuni (nekaj nad milijon lir) pa se je skušal opravičevati, češ da so temu vsaj deloma krivi nameščenci, ki da ne odgovarjajo službenim zahtevam. Krivdo je skušal nadalje prevaliti na tramvajske uslužbence, ki naj bi bili seveda po njegovem mnenju, nesposobni za službo na tramvaju in jih je treba kljub temu držati v službi. žinam, da si lahko pravočasno nabavijo mleko, ki ga rabijo za zajtrk delavcem. Nato je prišlo do ostrega pre-tekanja med svetovalcem, MSI Morellijem in odbornikom Lau rijem. Mišin Morelli je namreč očital Lauriju, malomarno in površno upravljanje občinske ga poljedelskega podjetja. Sledila je obširna in izčrpna intervencija tov. Brauna glede proračunov ACEGAT-a. V sredo pa je bila izredna seja, posvečena v celoti razpravi o proračunih ACEGAT-a Za titopendentistom Giampic-colijem je spregovoril naš sve tovalec trov. Brocchi, ki je v enournem govoru iznesel celo vrsto tehtnih in utemeljenih kritik. Med drugim je še poseb no poudaril nesposobnosti odbornika Bonettija, njegovo popolno preziranje zakonskih predpisov ter samovoljno postopanje pri nameščanju uslužbencev ACEGAT-a, kjer imajo pač vse prednosti edino le pristaši gotovih političnih strank. Iznesel je nadalje konkretne dokaze o slabem in samovoljnem upravljanju menze, prodajalne živil, knjižnice in pomanjkljivem skrbstvu za nameščence. V zaključku je predložil v imenu komunistične skupine resolucijo, s katero zahteva naša skupina odstavitev odbor- KONKRETNO DELO ZA BERLINSKI POZIV V Križu bodo v treh dneh nabrali podpise vse vasi Na naslednji sej in sicer v petek 18. t. m. je tov. Žbogar zahteval, naj župan in občim ski odbor posredujeta pri VU, da se takoj razširi na naše Ozemlje italijanski zakon o enoletnem podaljšanju roka za stanovanjske izgone. Nadalje je zahteval, maj se vključi v dnevni red resolucija, ki obravnava vprašanje brezdomcev in preklic poviška najemnin, katero je vložil že pred časom tov. Gombač. Odbornik Dulci je nato pojasnil, da je VU zagotovila, da bo. zakon o podaljšanju roka stanovanjskih izgonov uveden tudi na STO in to verjetno še v teku tega meseca. Nakar je tov Brocchi vztrajal, naj se pri tem upošteva tudi vse že določene in še neizvr-šene izgone. Občinski svet je nato soglasno odobril sklep glede filobus-ne proge Trst-Milje, ki bo začela obratovati verjetno že septembra. Naslednja seja je bila v torek 22. t. m. Na tej seji so postavili naši svetovalci vrsto interpelacij. Tov. Weissova je kritizirala odredbo občine glede prepovedi dostopa dečkom z. nad 1.20 m višine in ne glede na starost v ženski del občinskih kopališč. Pri materah je ta nesmiselna odredba naletela na povsem razumljiv odpor in jo je treba zaradi tega ponovno preučiti. Tov. Košuta je protestiral glede zanemarjenega stanja šolske stavbe v Križu ter zahteval, naj se občina pobriga za gradnjo nove stavbe. Predlagal je obenem naj se imenuje posebna komisija, ki naj bi preučila vprašanje primernega prostora za gradnjo kriške ribarnice. Križani se namreč ne strinjajo, da bi se ribarnica postavila na trgu, Tov. Ferlan se je zavzel za pravično porazdelitev učilnic v šoli pri Sv. Alojziju tako, da bodo imeli tudi slovenski učenci na razpolago dovolj učilnic. Tov. Bidovec je nato predlagal, naj se mlekarne odpirajo ob 6. uri zjutraj, ker bo tako dana možnost delavskim dru- Delovanje odborov miru se je v tem tednu še pojačalo. Nekateri odbori, ki so že dovršili vse tehnične in propagandistične priprave, so prešli v tem tednu na konkretno delo nabiranja podpisoV za berlinski poziv. Prvi, ki je prav te dni začel z nabiranjem podpisov, je odbor miru iz Križa, ki se je še posebno odlikoval tudi pri nabiranju podpisov za stockholmski poziv. Hvalevredna pa je tudi resna obveza, ki so jo prevzeli kriški partizani miru. Zadali so si nalogo, da bodo nabrali podpise vseh prebivalcev v treh dneh in sicer od petka pa do nedelje. Kot v Križu, tako so začeli s podpisno akcijo tudi v Cam-porah in sicer ob zaključku konference. V naslednjih dneh pa bodo začeli akcijo še drugi odbori miru, predvsem v tržaški okolici in na podeželju. Med prvimi je .odbor miru z Opčin. Tržaški odbor miru je že opozoril vse odbore miru, ki bodo pobirali podpise za berlinski poziv, naj ne vršijo svojega dela na birokratski način, marveč naj povežejo to akcijo s pojasnjevanjem o nevarnosti vojne. Z osebami, s katerimi bomo stopili v stike za podpis berlinskega poziva, se je treba obširneje pogovoriti ter jih povabiti naj dajo tudi one svoj doprinos v borbi za mir, ki obstoja tudi v tem, da se vključijo v poedine odbore miru. Ljudem je treba nadalje pojasniti, da podpis na berlinskem pozivu še ne pomeni, da je podpisnik postal član odbora miru. Podpisati berlinski poziv, pomeni, da se podpira pobudo za sestanek petih velesil (ZDA, Sovjetske zveze, LR Kitajske, Anglije in Francije). V tem smislu lahko prista-nejo na berlinski poziv vsi, ne glede na njihovo mnenje, katera velesila grozi z vojno. Gre namreč edino le za to, da se prepreči nova vojna. Vsa ostala vprašanja, bodisi, politična, socialna in druga, so v tem primeru docela postranska stvar. Raznašalci tiska iz Podlonjerja Ko je naša Partija postavila nalogo, da mora v vsako demokratično hišo vsaj eden izmed naših časopisov, so se tovariši iz Podlonjerja z navdušenjem spravili na konkretno delo. Začela se je tako širokopotezna akcija za širjenje našega tiska, ki je zajela uso vas. Vse delo je razdeljeno na 5 terenov in vsako nedeljo se vrsti 10 tovarišev, ki razprodajo tedensko prilično 230 časopisov in revij. Med naše raznašalce štejemo tov. Škerlj Pino, ki vodi že štiri leta naš center za širjenje tiska in je izkazala pri svojem delu visoki čut požrtvovalnosti in marljivosti. Tov. Pina je pri ljudstvu poznana in tudi zelo priljubljena. Njen brezposelni sin Marij je isto-tako požrtvovalen raznašalec našega tiska in proda na svojem terenu vsako nedeljo 14 izvodov «Dela». 42 izv. «Unità» in 24 raznih revij. Imamo nadalje v vrstah raznašalcev tudi bivšo partizanko tov Zuljan Marijo, ki je bila za časa vojne deportirana v nacistična taborišča. Tudi tov. Marija je ena izmed najboljših aktivistk in raznašalk demokratičnega tiska. Ne smemo pa pozabiti truda in prizadevanja naših raznašalcev tov. Jurkič Josipa, Cok Valerije, Počkar Edvina in Mi- nika Bonettija ter obenem vključitev primernega števila predstavnikov manjšine v u pravni svet ACEGAT-a. «Autovie Carsiche» se ne brigajo za potnike Avtoprevozniška družba «Autovie Carsiche», katere lastnik je g. Ferjančič iz Trsta vzdržuje avtobusno zvezo med Trstom, Bazovico, Padričami in Trebčami. Da je ta družba brez vsake resnosti, je že znano marsikomu. Vsled tega se večina delavcev iz Trebč in Padrič vozi na delo v Trst z avtobusi družbe. «Seat», Ki vozijo po avtocesti. Ob nedeljah prihaja mnogo Tržačanov v že omenjene okoličan-ske vasi. Toda že večkrat se je zgodilo, da do pozne noči ne dobijo prevoznega sredstva za povratek v mesto; včasih pa ga ne dobijo niti tedaj in morajo pešačiti pozno ponoči domov. Zadnji tak primer se je dogodil preteklo nedeljo, ko je na stotine ljudi zaman pričakovalo redni avtobus nad dve uri in pol. Povpraševali so, kaj neki se je zgodilo; toda nihče ni vedel odgovora. Naslednji dan pa smo izvedeli, da je g. Ferjančič dal na razpolago vse svoje avtobuse titofa-šistom za neki izlet v Brkine. Spominjamo se, da je g. Ferjančič pričel oskrbovati prevozniško zvezo z omenjenimi vasmi in mestom z nekim starim vojaškim kamionom. Toda to vzdrževanje mu je v nekaj letih rodilo toliko zaslužka, da si je lahko kupil več novih modernih avtobusov. Zato bi bilo prav, da bi se vsaj nekoliko zavedal dejstva, da mu tistih avtobusov niso dali titofašisti, pač pa ljudstvo. Zato naj bi pokazal do tega ljudstva vsaj toliko hvaležnosti, da bi vzdrževal redno prevozno službo! "PRAZNIK BRATSTVA IN MIRU,, v Piavjah Jutri 27. t. m. s pričet kom ob 15. uri, bo v Pia-vjah «Praznik bratstva in mirtiM. Nastonii bo pevski zbor in balet P. D. «S, Škamperle» iz Sv. Ivana, nadalje pevski zbor P. D. «Alma Vivoda» in godba iz Škofij. Demokratičnim ženam iz Flavij bo ob tej priliki podarjena zastava miru. Govorili bodo tovariši: VITTORIO VIDALI gen. sekretar KP STO in MARIJA BERNETIC -MARINA Iz Milj bodo vozili avto. busi od 14.30 ure dalje. Z našo števiino udeležbo na tej veliki manifestaciji bomo potrdili našo voljo za mir. «TEDEN OTROKA» od 27. maja do 3. junija Spored konferenc in kino-predstav - Jutri bo matineja za otroke v Kinu ob morju Od 27. maja do 3. junija | ob 18. uri; na Proseku v petek, ba «Teden otroka», ki ga organizira Zveza demokratičnih žena STO. V tem tednu, ki bo posvečen našim majmlajšim, je demokratična ženska organizacija pripravila vrsto kino-predstav za mesto in podeželje. kje/ bo predvajan sovjetski film «Beli se jadro» in barvni sovjetski dokumentarij «V moskovskem zoološkem vrtu», ki bo še posebno zanimal naše malčke. Jutri, 27. t. m. ob 10. uri bo v Kinu ob morju posebna matineja, kjer bo predvajan že navedeni sovjetski film in dokumentarij. Vstop je prost za vse otroke. SOŽALJE. — Ob tragični smrti tov. Rudolfa Živca iz Barkovelj, izrekajo člani P.D. «Marij Matjašič-Milan» težko prizadeti družini svoje iskreno sožalje, ki se mu pridružuje Prihodnji teden bodo kirto-pred,stave z istim' filmom tudi v naslednjih vaseh: v Križu v torek, 29. t. m. ob 1(7. uri; v Nabrežini v četrtek, 31. t. m. 1. junija ob 17. uri; na Opčinah v soboto, 2. junija matineja ob 10. uri; v Miljah v sredo, 6. junija ob 17. uri. Danes ob 20. uri bo konferenca v Rocolu (gostilna Zajc), kjer bo govorila tov. Vera Husu. Naslednja konferenca pa bo v torek 29. t. m. ob 14. uri v Elerjih (Ljudski dom), kjer bo govorila tov. Vera Husu. V petek 1 junija ob 20. uri konferenca za slovenske žene in matere v dvorani krožka «Kraljič». Govorila bo tov. Bidovec Vlada-Morana. V zaključku «Tedna otroka» pa bo v nedeljo, 3. junija javna konferenca v Avditoriju in sicer ob 10. uri. Govorili bosta tov. dr. Laura Weiss in ga. Dina Rinaldi, glavna urednica tednika za otroke «Il Pioniere», ki izhaja v Italijanski republiki. POMEMBNA ZMAGA ES na volirvah v tobačni tovarni Na DZ volitvah za tovarniško komisijo so prejeli ES 429 glasov, pa 296 - Nadaljni odpusti v podjetjih Genel in Sartori rele, Mužina Mili in Franza Lili. tudi naiše uredništvo. V tem tednu je ravnateljstvo podjetja za izdelovanje oblek «G. Genel» najavilo 20 delavkam odpust, ki je stopil v veljavo že v četrtek. Ta nenadni ukrep je bil storjen, ne da bi ravnateljstvo predhodno obvestilo sindikalne organizacije. Samovoljni postopek predstavlja najbolj grobo kršitev sporazuma, ki so ga podpisali sindikati in delodajalec. Kakor znano, morajo na podlagi podpisanega sporazuma vsak primer odpustov predhodno preučiti predstavniki delavcev in delodajalca. Enotni sindikati so ta primer težke kršitve sporazuma takoj prijavili Združenju industrijcev Preteklo soboto pa. so odpustili v podjetju Sartori (bivše «Montaggio Metallici») kar 44 delavcev ter utemeljili ta ukrep s pomanjkanjem dela, Podjetje ima namreč v tovarni Aquila v zakupu nekatera montažna dela, ki so pa že skoro končana. Enotni sindikati so ponovno posredovali na Uradu za delo za rešitev težke krize, ki je zajela pod- KJE IŠČEJO TITOFAŠISTI "ARGUMENTE, Vprašanje našiti šol se ne rešnje s papirnato borbo «Primorski dnevnik» je ponovno v svoji zlagani politiki zaradi porazov, ki jih neprestano doživlja na vseh poljih, na kratkem z argumenti, in je privlekel na dan šolo v Sv. Barbari, da bi dobil priliko za napad proti komunistom ih demokratičnemu ljudstvu v Miljah. Ce je kje težak položaj in če so kje Slovenci narodno mlačni, je to prav gotovo v miljskih hribih. Vzrok za to je iskati, v ja-tistični politiki, ki je 25 let načrtno raznarodovala tamkajšnji slovenski živelj, mu odvzela šole, društva ter zlasti na gospodarskem polju izvajala močan pritisk. Popolnoma zlagano je zato stališče titofašistov, ki očitajo, «da jc kominformistom narodno vprašanje popolnoma tuje in da so sposobni odgovoriti: «siamo però di origine slava, ma ci sentiamo italiani». Mi stojimo na stališču, da okolje ustvarja človeka, njegovo narodno zavest in da njegovo poreklo ni odločilen činitelj pri določanju narodnosti posameznika ali skupine ljudi. S kakšno pravico bi očitali Slovencu, ki je bil vzgojen v popolnoma IZDAJALCI ZADRUŽNIKOV SE OGLAŠAJO TITOVSKA KRIVDA ZA SEDANJE STANJE DELAVSKIH ZADRUG «Ne sme biti diktature in iz-mozgavanja posameznih strank v Delavskih zadrugah» — to je naslov nadebudnega članka, ki ga je objavil «Primorski dnevnik» z dne 22. t. m. V resnici je titovska nesramnost dosegla že višek, ko si sploh upajo na dan s takim presojanjem vprašanja Delavskih zadrug. Saj so prav titofašisti krivi, da še do danes ni prišlo do demokratizacije te zadružne ustanove. Prav titofašisti so dali 1947. leta kar nenadoma delavskim zastopnikom ukaz naj takoj prekinejo pogajanja, ki so jih vodili v drugimi političnimi strujami. Značilno je še posebno dejstvo, da niso dali titofašisti ob tej priliki delavskim zastopnikom sploh nobenega pojasnila. Pripomniti pa moramo tudi, da so druge politične struje že pristale na sodelovanje v upravnem svetu in sicer kot manjšina. V zameno za svoje sodelovanje so postavile zahtevo za predsedniško mesto. Očividno je. da takrat titofašistom ni šlo za problem demokracije. Posledice njihovega ukaza za prekinitev pogajanj pa so bile za vse delovno ljudstvo našega Ozemlja dokaj žalostne Toda titofašisti se niso ustavili pri tem dejanju, s katerim so dejansko sabotirali delavske pobude. Spretno so izrabili bodisi presenečenje kakor tudi razočaranje tržaških delovnih množic, ki jih je razveljavitev krajevnih zadružnih skupščin zelo prizadela, ter vrgli na plan trockistično geslo: «dokler ne bo prišlo do socializma, sploh ni mogoče več niti govoriti o zadružništvu v Trstu». Na ta način so se dejansko povezali s sovražniki delovnega ljudstva. S tem podlim izdajstvom so za dobo štirih let preprečili vsako možnost razvoja in uspeha katere koli borbe na zadružnem polju. To je tudi razlog, da članek «Primorskega» sploh ne omenja leta 1947. S tem hoče pač docela prezreti vsako preučitev važnosti borbe delavcev in njihovih možnosti doprinosa za demokratizacijo Delavskih zadrug. Demokratizacija te delavske u-stanove pa pomeni, da se da s tem možnost delavcem, da lahko konkretno branijo svoje koristi. To pomeni obenem, da se bodo široke množice potrošnikov lahko vključile v borbo za obrambo družinske ekonomije, ki je v današnjih razmerah gospodarske krize še posebno važna. Predstraža delovnega ljudstva se je tudi v polni meri zavedala važnosti tega problema in je že pred letom dni prikazala nevzdržno stanje Delavskih zadrug ter zahtevala takojšnje sklicanje občnega zbora zadružnikov. Nadalje se je javno obvezala, da se odpove pravici eventuelne večine, ki bi jo dosegla v upravnem svetu. Prav zaradi tega so titovske podle obtožbe, češ da se hoče naša Partija polastiti Delavskih zadrug «za svojo molzno kravo», tembolj zlonamerne. Resnica je, da je to pač samo. titovska najbolj vroča želja, ki se jim pa ne bo nikoli izpolnila. Dejstvo pa je in ostane le eno: titofašisti so bili zlonamerni že 1947. leta in taki so tudi danes. Zaradi tega naj ne imajo nika-kega upanja, da so delovne množice morda pozabile njihove takratne zlonamerne manevre in podlo izdajstvo intresov zadružnikov. Za titofašiste pač ni mesta v Delavskih zadrugah! italijanskem okolju, ki je prevzel italijansko kulturo, jezik, običaje in navade in se čuti Italijana, da je poturica, da je narodno nezaveden in da je izdal svoj materni jezik? Neodpustljivo pa je od onih slovenskih staršev, ki se trkajo na svoja «narodna» prša ter se aktivno udejstvujejo v vrstah ti-tovcev, SDZ in drugih nacionalističnih struj, da pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo in se prav nič ne zgražajo, da se njihovi otroci sramujejo slovenske besede na tržaških ulicah. Za prevzgojo ljudi v zavedne člane svojega naroda je treba dolgotrajnega dela na kulturnem polju, treba je šol in, kar je glavno, naš človek se mora tudi gospodarsko osamosvojiti, Podatki pa, ki jih navaja «Primorski» glede slovenskih otrok, ki obiskujejo italijansko šolo, so tendenciozni in celo neresnični. Ni res, kar trdi «primorski zdrahar», «da ni niti enega otroka v italijanski šoli v Sv. Barbari, ki bi imel očeta in mater italijanskega porekla». Naj navedemo le primer, da je Glavina Egidio, ki ga navaja «Primorski» kot čistega Slovenca, Italijan po očetu in ma- teri. Franka Cupin pa so njegovi starši ob pričetku šolskega leta hoteli vpisati v slovensko šolo, pa ga tajništvo ni hotelo sprejeti z izgovorom, da nima še dopolnjenih 6 let, dočim ga je uprava italijanske šole rade volje sprejela. S tem seveda ni rečeno, da odobravamo ukrep slovenskega očeta, ki je vpisal zaradi tega dejstva svojega otroka v italijansko šolo. Borba za slovensko šolo ni papirnata, kot mislijo to pisuni okoli «zdraharja», Pahor in Čokova, po katerih direktivah se pišejo taki članki. Borba za slovensko šolo je stvarna in zaradi tega življenjska in povezana z velikimi težavami, ki se jih pa z nekai članki ne da odpraviti; najmanj seveda titovci, ki sploh ne poznajo naših ljudi in njihovih težav. Kdor se udinja okupatorju, nima nobene pravice govoriti o naših narodnih in političnih pravicah in s takimi ljudmi je naše ljudstvo že zdavnaj obračunalo. Naše tovariše v' miljskih hribih pa pozivamo, naj ne nasedajo raznim provokacijam in naj store svojo narodno dolžnost: sloven- ski otroci sodijo edino v slovensko šolo! Sestanek partizanov na Opčinah V ponedeljek so se sestali bivši politični preganjanci in partizani z Opčin, ki so obravnavali problem priprav za kon- gres Mednarodne zveze bivših političnih preganjancev, ki bo od 30. junija do 2. julija na .Dunaju. Kakor znano, bodo na tern kongresu sklepali o orga nizacijski združitvi vseh sil osvobodilnega gibanja za uspe šnejšo borbo v obrambo miru in demokratičnih svoboščin. V zvezi s tem so openski partizani in politični preganjanci razpravljali o možnosti, da se za kongres organizira skupen izlet na Dunaj. V nadaljnjem so odobrili resolucijo na OZN, v kateri Zahtevajo podpis mirovnega pakta med petimi velesilami. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo bivši politični preganjanci in partizani iz podeželja v bodoče še bolj utrdili povezavo s tovariši iz mesta. ČESTITKE — Celica KP STO «Zoran Kralj» ter vsi fantje iz Trebč iskreno čestitajo novoporo-čencema tov. Zoranu Škabarju in Karmeli Kralj, ki sta se poročila v četrtek. Želijo jima obilo sreče in zadovoljstva v novem stanu. Uredništvo «Dela» se pridružuje čestitkam. jetje «Maglieria Triestina». Sindikalni zastopniki so predlagali, naj bi VU pomagala, podjerju s primernim finančnim prispevkom, ki bi omogočil nadaljnje obiato-vauje in ponovno zaposlitev odpuščenih delavk. V sredo so bile v tukajšnji tobačni tovarni volitve za tovarniško komisijo, na katerih so beležili ES pomembno zmago. ES so prejeli 429 glasov. Delavska zbornica pa 296. Tovarniško komisijo bodo sestavljali 3 člani ES in 2 člana DZ. V lej tovarni so delavci in delavke še vedno v agitaciji in sicer zaradi nevzdržnih delovnih pogojev in nizke plače. Sindikati so zahtevali da se skliče na Uradu za delo sestanek obeh strank. Sestanek je bil na zahtevo sindikatov določen za 28. t. m. Nadalje so ES dosegli pri ravnateljstvu nekatere priboljške za delavke, ki so nameščene v nekaterih oddelkih. Slednje bodo prejemale pol litra mleka dnevno. Tov. Pina Tomaselli, članica ženske sindikalne komisije, ES je te dni obiskala posamezne oddelke ter se na licu mesta prepričala o nečloveških delovnih pogojih. Ravnateljstvo je obljubilo nekatera izboljšanja in sicer predvsem za delavke-matere. ES pa so zahtevali, naj se organizira v podjetju postaja za prvo pomoč, ki je nujno potrebna. ČESTITKE. — V soboto 19. t. m. je praznoval tov. Lojze Vitez iz Barkovelj 90-letnico. Odbor in člani P.D. «Marij Matja-šič-Miian» izražajo svojemu najstarejšemu članu tople čestitke ter mu kličejo: še na mnoga leta! &>ols3:o vesti SPREJEMNI IZPITI NA NIŽJI SREDNJI SOLI Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu, ul. Scuole Nuove št. 14, javlja, da se vrši vpisovanje za sprejemni izpit vsak dan (izvzemši praznike) od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v tajništvu šole. Vpisovanje se zaključi 1. junija t. 1. Prošnjo za izpit mora vložiti vsak, ki hoče delati izpit, tudi če zaradi bolezni ali drugega važnega razloga ne bo mogel polagati izpita v juniju. Prošnji, na kolkovanem papirju za 24 lir, je treba priložiti naslednje listine: rojstni list, potrdilo o ponovnem cepljenju, potrdilo o istovetnosti, odrezek položnice o plačilu 150 lir šolskih taks na pošti. VSTOPNI IN NIŽJI TEČAJNI IZPITI Prošnjo za polaganje izpita je treba vložiti tudi za vstopne in nižje tečajne izpite. Rok za predložitev prošenj zapade 1. junija t. 1. Zainteresirani lahko dobijo vsa potrebna pojasnila v tajništvu šole. IZPITI PRIVATISTOV NA SREDNJIH ŠOLAH Prošnje za vse vrste izpitov na srednjih in strokovnih šolah za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu dotične šole najkasneje do 31. maja t. 1. V P.D. «Haas» na Skoljetu (gostilna Mrcliussi) bo jutri 27. t, m. popoldne ples na prostem. SLOVENSKO-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 29. maja t.l., ob 20. uri v KINU OB MORJU, v Trstu CANKARJEVO PROSLAVO v počastitev 75-letnice pisateljevega rojstva s sledečim sporedom: 1. Venček narodnih pesmi - zaigra openski orkester; 2 Spominski govor - Marija Bernetič (Marina); 3. Ivan Cankar: Na mojo pot, recitira Zora Jugova; 4. Govor Ivana Cankarja tržaškim delavcem leta 1907 - Drago Gorup; 5. Nastop pevskega okteta «Ivan Vojko» s Proseka-Kon-tovela. KRATEK ODMOR 6. Ivan Cankar: Iz mojega življenja - Justo Košuta; 7. Ivan Cankar: «Hlapec Jernej» (tri slike) igra dramska skupina «V. Vodnik» iz Doline; 8. Nastop pevskega zbora Lonjer-Katinara. VSTOP PROST. Lep uspeh mladinskega praznika na Opčinah Kulturni in športni program - Govora tov. Malalana in Pescatori] a Ze v prvih popoldanskih u-rah se je v «nedeljo zbralo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah veliko število mladink in mladincev iz mesta in okolice. Z velikim veseljem- in mladinskim navdušenjem so prihiteli, da proslavijo1 svoj praznik, ki ga j'e organizirala Zveza Komunistične mladine. Lahko potrdimo, da udeleženci niso ostali razočarani. Skrbni in marljivi organizatorji so poskrbeli za zdravo zabavo in istočasno za kulturni užitek. Kot prve so bile na vrsti športne tekme v odbojki. Nastopili sta četi dijakov in iz Tovarne strojev. Zasluženo zrna go so si tokrat priborili dijaki. Sledil je nato pester in nadvse zanimiv kulturni spored. Po kulturnem sporedu, ki je žel splošno odobravanje, sta imela krajša pozdravna govora tov Livio Malalan v slovenščini in tov. Davide Pescatori v italijanščini. Tov. Malalan je govoril o navdušenem sprejemu, ki ga je doživela tržaška mladinska delegacija na Dunaju, kjer je prisostvova- la mladinskemu festivalu. Poudaril je tudi, da so bili vsi mladinci, ki so se udeležili tega festivala, ene in iste želje in sicer, da se ohrani mir, utrjuje bratstvo med narodi in da se ustvarijo boljši življenjski pogoji za vso mladino. Tov. Pescatori pa je povedal zbranim mladincem vtise tržaške delegacije, ki jih je odnesla z veličastnega festivala. Govoril je o stikih, ki so jih imeli naši mladinci z delegacijami iz drugih dežel, posebno še iz dežel ljudske demokracije. Nadalje je opisal veličastni sprevod, ki je nad tri ure korakal po dunajskih ulicah ter velike športne manifestacije. Omenil je pri tem, da je bil pa ta festival dejansko le nekak uvod k še večjemu festivalu, ki bo avgusta meseca v Berlinu, kjer bo prisotnih nad 2 milijona nemških mladincev in mladink ter preko 25.000 predstavnikov iz drugih držav. Tudi iz Trsta bo šla na ta festival številna delegacija, ki bo skupno z mladino vsega sveta ponovno izrazila odločno voljo tržaške mla- dine za borbo za ohranitev miru v svetu. V zaključku programa je tov. Crevatin razdelil nagrade mladinskim sekcijam, ki so se odlikovale pri prvomajskem telovadnem nastopu. Nagrajene so bile sekcije Opčine, Dacio in Bazovica. Proslava proseških talcev Dne 29. maja poteče VI. obletnica mučeniške smrti borcev za svobodo na Proseku, kjer je podlost sistema, ki ni znal drugega, kot v kali zadušiti vsak smisel za svobodo, uničila deset mladih življenj. Združenje bivših političnih preganjancev in Zveza partizanov bosta 29. maja položila na kraju mučeništva lovorjev venec, dočim bo svečana počastitev njihovega spomina v nedeljo 3. junija od 11. uri s sodelovanjem zbora iz Zgonika. Po krajših priložnostnih govorih, bo polaganje vencev in cvetja v znak spoštovanja do ljudskih herojev. Za ledei dni Sobota 26 - Filip Nedelja 27 - Eleonora (Zadnji krajec) Ponedeljek 28 - Viljem Torek 29 - Ivana Sreda 30 - Magdalena Četrtek 31 - Angela Petek 1. junij - Regina. Zgodovinski dnevi: 27. 1926. je umrl v Tomaju Krasu slovenski nik Srečko Kosove 23. 1651. se je rodil v Ljubil zgodovinar Iv. kard Valvazor. 28. 1830. se je rodil slovel pisatelj Janez Tn) OB V t ršr Hiru, 1(>god situac “a k TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Šramel kvi ( - 18.15 Schubert: Simfonija št Sklep j IS. Programski periskop Liszt: Madžarska fantazija. Gdbor NEDELJA: 9. Kmetijska ^ fciy ja - 11.30 Aktualnosti - 12. melodije do melodije - 13. Gl2 j Pl Trž tolžn po željah - 18.30 Oddaja za 1 !tv0 mlajše - 21. Z domače knji police - 21.30 Čajkovski: KoU1 za violino. PONEDELJEK: 18.15 BorO1 Simfonija št. 2 - 19. Iz film«11 sveta - 21. Koncert tenorista nata Kodermaca - 22. Paga" ^ J(stu !0iaš: toti 1 iiifcstc v°iaš Po Koncert št. 1. TOREK 13. Glasba po želj’ 19. Mamica pripoveduje ' Vzori mladini - Odkritje čl ške ribice - 22. Beethoven: cert št. 5. SREDA: 13.27 Baletna glaS# 19. Zdravniški vedež - 2OJ30 ša šola - 21. Vokalni kvartet seli bratci - 22. Čajkovski: Si nija Manfred - 23. Romance- ČETRTEK: 13.10 Pevski poje narodne - 18. Slovenščin' Slovence - 20. Čajkovski: ^ stač - 21. Radijski oder, nat« Černe melodije. PETEK: 13. Glasba po žel 19. Pogovor z ženo - 20.10 Vo^j koncert baritonista Marijana sa - 20.30 Tržaški kulturni, gledi - 21. Mojstri besede ' Hacaturjan: Koncert za klavi( orkester. . P® iiiorn 9t|gle "istr; K {»r d »igle Strac : »ijen nove] it »‘»er >ka i »i$lc »oset »Omr trav .J Sai MOSKVA V slovenščini: čas 17.30 na dol. 41 58, 41.12; čas 22.00 na dol. 41.04; 41.58, 49,5, 320,9, čas 24.00 na val. dol. 41.58, 320,9, 300.6; čas 01.30 na val 41.58) 49.5; 320.9; 300.6. V srbohrvaščini: čas 0.6 na dot. 25,41; 25,08; 30,9; 30,9«i 16.00 na val. dol. 25.08; 15.41; čas 18.00 na val. dol. 41.58; 49.5; 300.6; čas 20.00 na dol. 41.12; 41.58, 49.6; 300.« 21.30 na val. dol. 41.58; 49.5) čas 22.30 na val. dol. 41.58, 320,9, 300.6: čas 01.00 na vab 41,58, 49,5; 320,9; 300.6. Razen tega pa vsako ne“ čas 11.30 na val. dol. 25.5, , Da Di • IJtoj 'tov tav: *»lag žS J1 ta [»hi » u- ^ili $ Nm RADIJSKE ODDAJE ZA JUGOSLAVIJO V srbohrvaščini: čas 7.15 na dol. 40.) in 43 56; čas- 12.P val. dol. 40,3 in 43.56; čas H' val. dol. 40.3 in 43.56; čas na val. dol. 43.56 in 47.761 23.00 na val. dol. 43.56 in 4 čas 23.30 na val dol. 43.5 47.76. BUDIMPEŠTA V SLOVENŠČINI: čas 07-^ val. dol. 253) čas 18.30 na va1' 253; čas 23.45 na val. dol. 2^ , zen tega vsako nedeljo ob val. dol. 253. V SRBOHRVAŠČINI: čaS na val. dol. 556,5; čas 19; val. dol. 556,5; čas 23. na va1' 556,5; čas 1. na val. dol. 556,5-zen tega vsako nedeljo ob 1 val. dol. 253. * Dia Tr; .yse s|Ja ‘tku d' Iliru O kiiru ''Dre 3; Np * »Ugo aist “«bo "mu Ne Ogfla i- Hi 00' hvi j Do Vseh Tu [»Pa ’ko yoijs »o snl Dovoljenje AlS V S Vte S S iuš-l fi »Un ? [ut, ‘»i