PoStnina plačana^ ^^y\dnl.
4. VI. 1032
OBRTNI VESTNIK
Strohouni list za pouzdigo in napredek obrlništua Drauske banovine.
.OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek (er stane:
celoletno.................Din	40’-
polletno..................Din	20‘-
posamezna Številka .	. Din !'■
Glasilo .Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani14, „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru41 in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
Nefrankiranl dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800.
XV. letnik.
V LJUBLJANI, dne 3. junija 1932.
Štev. 22.-23.
Sam si treba pomagali
Za napredek našega gospodarstva je naravnost odločilne važnosti, da dobe zastopniki ,naših produktivnih stanov več besede. Zato je nujno, da nikdar več ne zgine z dnevnega reda zahteva, da se ne sme nobeno gospodarsko Vprašanje reševati brez sode'ova-imja gospo danskih krogov. Ker pa danes skoraj vsa politika obstoji v tem, da se pravilno in pravočasno rešijo gospodarska vprašanja, je neobhodno potrebno. da se upošteva beseda gospodarskih ljudi tudi v vseli javnih zaslepili, da so povsod zastopani' aktivni ljudje iz našega gospodarstva.
Kakor je vse to evidentno, tako pa ni nič manj jasno, da gospodarski krogi nikdar ne bodo popolnoma prodrli s 'to svojo nad vse utemeljeno zahtevo, če se tudi, sami ne bodo pobrigali, da bo njih glas vedno upoštevan. Kakor povsod, tako velja tudi tu pravilo, da si mora človek najprej pomagati sani im potem mu tudi iBog pomore. Pečena piščeta ne lete nikomur kar sama v grlo, temveč treba se potruditi, da se pride do njih. Te nad vse pripro&te resnice pa dostikrat naši gospodarski ljudje ne upoštevajo in zato se dogaja, da jih vedno zno va preseneti kakšna nova uredba in da pride njih odpor mnogokrat prepozno. In vedno bo obstojala nevarnost prekasnega nastopa, dokler ne bodo gospodarski krogi tako dobro organizirani ko drugi sloji, dokler ne bo vsak človek gospodarstva prav tako vneto deloval za svojo organizacijo, kakor deluje in žrtvuje za njo član de-loijemalskih Slojev.
Mnogi naši gospodarski ljudje se tudi te svoje dolžnosti do svojih organizacij v polni meri zavedajo in po njih zaslugi ima naš gospodarski svet tako ugledne, močne im delovne organizacije, ki so mu naravnost v čast ih v krepko oporo. Toda vse te organizacije bi mogle biti še močnejše in še krepkejše, če bi vsi brez izjeme storili 'Svoijo dolžnost. Tako nikakor ne zadostuje, če kdo redno plačuje članski prispevek 'svojim organizacijam, temveč treba se je tudi aktivno udeleževati vseh sej in občnih zborov organizacije, ker se na ta način poveča čut solidarnosti med člani in s tem tudi vpliv organizacije.
Predvsem pa bi se na ta način silno povečala (samozavest, ki je baš v nekaterih gospodarskih krogih mnogo premajhna. Tako se le prepogosto vidi, da se čutijo nekateri gospodarski ljudje silno negotove, kadarkoli pride pogovor na 90cijalne dajatve in soci-jalne ideje. 'Brez pravega prepričanja branijo svoje stališče, kakor da bi bili v krivici, ker so delodajalci. Io pa je docela napačno, ker vsak delodajalec vrši isočijalno dobro delo, ker daje toliko in toliko ljudem zaslužka. Funkcija delodajalca je visoko pozitivna, ker je produktivna, ker ustvarja nove vrednote. Dalekoviden in res preudaren delodajalec ve, da ima do svojega nameščenca sočijalne dolžnosti in zato bo te izpolnil, ker mu bo potem nameščenec boljše in vestnejše delal. Ko tej svoji dolžnosti zadosti, pa ima tudi vso pravico, da svoje stališče brani in da ne dopusti, da bi vsled' raznih novih teorij trpelo gospodarstvo in da bi se z njegovim podjetjem eksperimentiralo ali ga pa s previsokimi socijalnimi zahtevami uničevalo. Vsaka reč ima svoje meje in tudi najbolj cvetoče p-odjetje ne prenese previsokih dajatev. V tem pogledu se je pri nas že silno mnogo grešilo in dosti tudi vsled tega, ker so gospodarski krogi premalo energično branili svoje stališče.
Da pride svet iz sedanje težke gospodarske krize, da se razmere zopet normalizirajo, ta najtežja naloga leži predvsem na ljudeh gospodarstva. Oni morajo z nasveti in praktičnimi vzgledi pokazati pot rešitve, zato pa morajo tudi imeti vso možnost, da svojo nalogo izvedejo. Morajo imeti priliko, da se na vseh merodajnih mestih sliši njih mnenje, marajo pa prav tako imeti jamstvo, da se bo njih mnenje tudi upoštevalo, ker noben pozitiven delavec moče biti le glas vpijočega v puščavi ali pa brez uspeha udarjati po vodi. Za takšno neplodno vlogo so gospodarski krogi mnogo predobri in tudi to je treba z vso odločnostjo poudariti.
A najbolj uspešno morejo to naglasiti organizacije naših gospodarskih stanov. Zato .pa je delo za stanovske organizacije, delo za stanovske liste izhodišče vseh uspehov. Ce bo javnost videla, da so vsi gospodarski ljudje strnjeno za svoje organizacije, da vsak klic osrednje trgovske, Obrtniške ali industrijske organizacije postavi takoj vse naše gospodarske kroge na noge, potem bo tudi javnost upoštevala .ta klic in beseda organizacije bo uveljavljena. Ce bo pa javnost videla, da niti člani -organizacije ne upoštevajo klica svojega stanovskega združenja, potem se tudi javnost ne bo zmenila za ta klic, pa naj bo še tako upravičen in potreben. iVsak si pač mora najprej sam pomagati, da mu pozneje pomagajo še drugi. Zato pa v stanovske organizacije, da se pomnoži njih delo, da se poživi njih življenje in jim na ta način pridobi v javnosti ugled in is tem upoštevanje. Samo na ta način bo uresničena zahteva:	več	besede	gospodar-
skim krogom!
no ugotavljamo, da ni v čast slovenskemu obrtništvu, ako se zagovorniki ločenih zbornic gredo na tak način pritoževal v Beograd proti onim, ki so za skupne zbornice. Pisec se sigurno jezi v tem napadu tudi na dr. Koceta najbrž zato, ker misli, da je dr. Koce kriv, da srno se izrekli za skupne zbornice. Toda moti se. Naj se raje jezi na sebe samega, kajti s takimi izrazi in načini borbe je on sam nas odbil in bo odbil še vsakega, ki pošteno misli, kajti tako grdo pisanje in tak način borbe i se mora vsakemu poštenemu človeku studiti.
Zadnji stavek v časopisu g. Lovra tPičmaina se glasi: »takih obrtnikov se pa mora kvečjemu vse slovensko obrtništvo sramovati.« Komu to najbolj velja, naj presodi slovensko obrtništvo samo.
Novo mesto, dne 31. maja 1932.
Zadruga rokodelskih obrtnikov v Novem mestu.
ki za december
blagajna
Slovenskemu obrtništvu v vednost in presojo
Kako se v časopisu, ki se naziva »Obrtnik«, blati slovensko obrtništvo.
V zadnji številki »■Obrtnika«, časopisa g. Lovra Pičmana, je bila Zadruga rokodelskih obrtnikov v Novem mestu na podel način napadena. In to očividno samo zato, ker se je zadruga soglasno izrekla za skupno zbornico. V tem napadu beremo izraze, ki jih vsak količkaj pošten, človek mora obsojati, tako n. pir.: .»kriiza v možganih«, »udinjati se«, »obešati se«, »nebogljeni privesek«, »podrepnik«, »vleče od revežev dobiček za svoj žep« itd.
Pozivamo dotičnega pisca, da pove isvoje ime, tako, da pred vsem slovenskim obrtništvom pokaže svojo sliko. Povemo mu tudi, da llzraz »kriza v možganih«, ki ga on sam rabi, najbolj njemu pristaja, kajti kdor ima le malo čuta odgovornosti in poštenosti, se tako izrazov ne poslužuje. Mi se nismo nikjer skrivali, kajti kdor ima zdrave možgane, ve, da je občni zbor javen. Če pa nismo pozvali ljubljanskih zagovornikov ločenih zbornic, jih nismo zato, -ker mislimo, da imamo vsaj toliko pojma o stvari, kakor ljubljanski gospodje, ki si ne smejo domišljati, da mi ne znamo samostojno misliti, in, da jih potrebujemo za svoje varuhe.
Glede ovadbe, ki so jo naši zagovorniki1 ločen‘h zbo rnic izročili prejšnjemu ministrskemu predsedniku Živ-koviču, ni omeni dr. Koce v svojem govoru ničesar. Na pripombo, dadi nam je dr. Koce povedal, kaj se je v ovadbi tudi zahtevalo, pripominjamo., da nam je cela ovadba znana od začetka do konca. Na tem mestu ponovno in jav-
Naš gospodarski položaj
Poročilo Narodne banke
Pravkar je Narodna banka, oddelek za gospodarske študije, izdala poročilo guvernerja, ki ga je podal upravnemu odboru na podlagi člena 33 bančnih statutov, o našem gospodarstvu v pr-treh mesecih t.' 1.
iV splošnem pregledu pravi banka o položaju tole: .»iRedna oslabitev gospodarske delavnosti, ki se opaža v .naši državi v zimskih mesecih, je trajala letos vse do konca prvega četrtletja. Neugodne vremenske razmere so povzročile zakasnitev poljskih del in z otežkočenjeni prometa prinesle velike škode vsem panogam našega narodnega gospodarstva. Pod takimi pogoji je morala kriza zavzeti vedno večji razmah.
Vsa gospodarska delavnost je označena z mučno borbo proti gospodarski ■krizi in z napori, najti izhod iz krize z najmanjšo škodo. Poslabšanje gospodarskih razmer v prvem četrtletju se vidi najbolj v zmanjšanju obsega zunanje trgovine .za 47 odst. v primeri s prvim četrtletjem lani, v primeri s prvim četrtletjem 1930 pa celo za 61 odst. Zmanjšanje notranjega prometa je razvidno iz padanja železniškega prometa za 9.3 odst ter rečnega za 39.7 odst. Nezaposlenost se je skoraj podvojila, število konkurzov in poravnav je naraslo za 109 odst. v primeri s prvirti četrtletjem lani.
Poleg vseh teh nepovoljnih dejstev pa ne smemo sklepati pesimistično o nadaljnjem razvoju gospodarskih razmer. Doba januar, februar in marec je za agrarno državo ona doba, v kateri se doživlja skoraj popolno parali,ziranje gospodarske delavnosti, posebno, kadar je zima, kakor je to bil letos slučaj, ostra. Šele razvoj posevkov in rezultati žetve bodo odločili, kakšen bo letos gospodarski položaj. Glavno je, da je končana težka zimska doba, da se kmetu ni treba več brigati za prehrano živino in da je lahko začel s poljskimi deli, od katerih uspeha bodo imele koristi vse panoge našega gospodarstva.
iO poslovanju Narodne banke smo stalno in izčrpno poročali, zato lahko te podatke izpustimo. Pač pa zaslužijo pozornost podatki o denarnem trgu. Posebnih izprememb sicer do aprila ni bilo, vendar se je dalo opaziti, da vloge pri državnih denarnih zavodih naraščajo, dočim pri zasebnih bankah padajo. Bilance 20 najvažnejših bank v državi izkazujejo tale stanja koncem meseca '(vse v milj. iDin, v oklepajih podat-
(300), menična posojila 1669 (17217), lombardna 227 <2n2j, tekoči računi .3937 (4201); med pasivi .pa so hranilne vloge na knjižice .3090 (.3380), v tekočih računih 1069 (1125), obveznosti po tekočih računih 1864 (1827). Zadnja postavka so najbrž upniki, ki so zadnje čase, ker so si banke iskale likvidnih sredstev za izplačilo svojih vlagateljev na knjižice in tekoče račune, narasli. Zaradi tega so tudi aktivni posli bank padli v nekoliko manjši meri kot skupne hranilne vloge, katere so nadoknadili drugi upniki.
Pri Privil, agr. banki so se zmanjšala lombardna posojila od 0.76 na 0jG6, do-čim so menična posojila narasla od 0.7 na 1.04 milj. Zadružna posojila za eskont obveznic in menic so se zmanjšala od 186.4 na 185.6 milj. dočim so se lombardna zadružna posojila povečala od 0.4 na 0j7 milj., prav tako račun bivS. raivn. za kmet. kredit od 64.4 na 66.7 milj. Tuja sredstva banke so se zmanjšala od 38.9 na 33.9 milj.
Promet na borzah je znašal v vrednotah 624 milj (lani 1484), od tega odpade na devize 554, na efekte pa 70 milj. Ves promet je znašal na ljubljanski borzi v efektih meseca marca 11.4 milj. (februarja 432 in januarja 36.54 milj.) na zagrebški borzi 46.6 (143.8, ozir. 116.3), na beograjski pa 292, (118.0, ozir. 78.9) milj.
Promet blagovnih borz je znašal 61.7 milj, (lani 102.8 milj.). Borzni indeks je padel za vojno škodo od 85.0 v decembru na 76.6, za 7% inv. posojilo je narastel od 82.6 na 83.8 in prav tako za agrarje od 70.1 na 712, indeks delnic pa je neznatno padel od 882 na 88.0 (upuštevana je najbrž samo beograjska borza).
Glede dviganja hranilnih vlog pravi poročilo, da v Beogradu in južnih krajih sploh ni dotoka vlog, nasprotno skoraj pri vseh bankah prevladujejo vloge, medtem ko severni kraji in zapadni beležijo stalen padec vlog. Vzroka za to ni samo iskati v nezaupanju do bank, ampak v potrebi dviganja vlog zaradi sedanje gospodarske depresije. Tudi zmanjšanje obračunskega poslovanja med bankami zahteva večje blagajniške gotovine.
iStevilo nezaposlenih je naraslo od 14.502 koncem meseca decembra lani na 23.251 koncem meseca marca. (Tu so upoštevani samo nezaposleni, prijavljeni pri javnih borzah dela).
ištevilo natovorjenih vagonov je znašalo 283 tisoč 615, kar pomeni v primeri s prvimi tremi meseci lani zmanjšanje za 28.985 ali 9.3%. V naše pomorske luke je prišlo v prvem četrtletju 20.545 ladij s skupno tonažo 3.45 milj. ton, t. j. 3% manj kakor lani v istem času. Najbolj je bila zastopana domača zastava, katere delež pri vsem prometu je narastel. Drž. rečna plovba je prevozila v prvih treh mesecih letos 44.2 milj. kilometrskih ton, t. j. 36% manj kot v istem času lani.
Končno prinaša poročilo novost: nekatere važne mednarodne preglede. Tako je objavljena zanimiva tabela o obtoku denarja (bankovcev in drobiža) v nekaterih državah na enega prebivalca, iz' te tabele je razvidno, da je pri nas obtok minimalen. Nadalje prinaša tabelo o trgovini 14 držav v zadnjih mesecih in končno podatke o stanju 12 notnih bank Evrope.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2272.07 — 2283.43, Berlin 1323.52 _ 1334.32, Bruselj 783.77 _ 787.71. Curih 1097.35 - H02.85, London 206.40 _ 208.—, Newyork ček 5579.88 — 56.08.14, Pariz 221.22 - 222.34, Praga 166.23 — 167.09, Trst 287.19 _ 289.59.
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug
Zborovanje je otvoril predsednik banski svetnik g. Ivam Pipan, ki je pozdravi) vse navzoče, zlasti zastopnike oblasti, nato se je pa v toplih besedah opominjal prerano umrlih članov, člana načelstva g. Lovra Sušnika, člana nadzorstva g. Franca Slan-ca ter zaslužnih zadružnih delavcev gg. Ivana Lavriča iz Loškega potoka in Srečka Rodiča iz Limbuša. Po kratkem uvodnem nagovoru, v katerem je podčrtal težak gospodarski položaj, ostro grajal postopanje malodušnežev in defetistov, ki rušijo temelje in ugled države ter apeliral na vlado, naj spravi v sklad cene kmetijs/kih proizvodov z industrijskimi, je podal besedo ravnatelju g. Franu Trčku, ki je prečital poslovno poročilo.
Iz poslovnega poročila posnemamo med drugim:
Zadružno delovanje je bilo lani zelo ovirano radi neugodnih razmer. To potrjujejo tudi poročila zadrug. Članstvo je sicer nekoliko naraslo, denarni in blagovni promet pa sta zelo nazadovala. Narastle so tudi izgube.
Najbolj so trpele kreditne zadruge. Predvsem so imele velike težave s člani — dolžniki, ki niso mogli več redno plačevati dolgov, pozneje pa so se pridružile še sitnosti z vlagatelji, k’i so skozi vse leto po malem pritiskali, v jeseni pa naravnost navalili na blagajne. Dasi je likvidnost zadrug v zadnjih letih zelo nazadovala, ker ie na eni strani dotok vlog pojemal, na drugi strani pa so se množile prošnje za posojila, so vendar vsaj za nujne in upravičene potrebe lahko izplačevale vloge. Najhujši pritisk pa je morala vzdržati Zveza, saj so mogle in morale razpolagati zadruge za časa dviganja vlog skoraj samo s svojimi blagajniškimi rezervami, ki jih imajo naložene pri njej. Ker smo računali s to možnostjo, smo se nanjo pripravili in bili tako v stanju, da srno v krajšem času lahko izplačali 'skoraj eno petino vlog.
Tako je razumljivo, da so vzlic vsemu pri večini zadrug vloge celo nekoliko narasle, le pri manjšini pa nazadovale. V celoti znaša narastek približno toliko, kolikor je znašal ob kuncu leta pripis obresti, t. j. okrog 20 milijonov dinarjev. Koncu lanskega leta so torej znašale vloge pri vseh zadrugah okrog Din 670,00^.000.—.
Boli so narasla posojila in koncu leta že prekoračila Din 600,**00.0<J0.—, to kljub temu, da ie. lani večina zadrug le izjemoma 'zplačevala posojila. Po množečih se prošnjah bi zadruge lahko plasirale lani za par sto milijonov novih posojil kar najbolj kaše ostrost krize na našem podeželju.
Oasi kljub ponovnim apelom ni bilo mogoče doseči, da bi zadruge znižale obrestno mero, ki je zlasti za posojila veliko previsoka, je vendar uspelo, da je vsaj zvišale niso, čeprav bi bilo to po suhi logiki gospodarskih načel nujno in čeprav so jo n. pr. banke zvišale. Res še vedno računajo večje trške in mestne posojilnice nezadružno visoke obresti, toda obrestnega oderuštva vendar ni krivo zadružništvo kot celota, saj mu konkurenca onemogoča, da bi plačalo za denar samo socialno pravične obresti. Seveda nas to ne odvezuje dolžnosti, da bi prenehali s prizadevanjem za splošno znižanje obrestne mere za vloge in posojila. Obrestna mera za vloge je znašala pri podeželskih zadrugah v sredini in na zapadu banovine 5 do 6%, na vzhodu do 7%, v Prekmurju celo do 8%, za posojila pa 7 do 8%, na vzhodu do 10%; pri nekaterih trških in mestnih pa je bila za vezane vloge in za posojila nekoliko višja.
Manj težav so imele mlekarske zadruge, čeprav je blago proti koncu leta zastajalo, kžir je vplivalo tudi na cene. Z ozirom na sorazmerno ugodnejšo cene mleka in mlečnih izdelkov napram cenam ostalih pridelkov so bili ljudje primorani prodajati celo del onega mleka, ki bi ga Sicer potrebovali v domačem gospodinjstvu. Kljub temu ie donos mleka v mlekarne za malenkost nazadoval. Vzrok je bila suša, odnosno slabejša paša in k6šnja.
Lani so prejele od članov 1,860.000 litrov mleka in ga plačale po 1 do 2 dinarja. torej povprečno nekoliko cenejše kot prejšnje leto. Iz tega mleka so izdelale 65.000 kg trdega sira in 5500 kg masla, ostalo mleko so prodale nepredelano. Sir so prodajale po 17 do 26 Din za kg. maslo po 28 do 42 Din, m'leko pa po 1.80' do 3 Din liter. Iz teh razlik se najbolj jasno vidi, kako velike važnosti je dobra kvaliteta izdelkov. V ostalem bi mogli glede teh zadrug samo ponoviti ugotovitve v prejšnjih poročilih, zakaj izboljšanja v finansiranju, tehnični opremi in gospodarstvu se še ne kažejo. Napredek je pač težak, najbolj radi predsodkov in konservativnosti našega kmetovalca.
Obrtniškim in vinarskim zadrugam manjka zadosten kapital in disciplinirani člani, zato ne kažejo takih uspehov kakor bi jih morale, če naj se reši individualno delo našega obrtnika in eksistenca vinogradnika. Prav za, te zadruge je namreč treba veliko investicijskega kapitala in brezpogojno strumnega sodelovanja članov. Elektrarniške In strojne pa delujejo uspešno, posebno one, ki imajo na razpolago cenen tok od velikih električnih central. Novih se ne ustanavlja več toliko, odkar vlada kriza, zakaj tudi pri teh zadrugah investicije niso poceni.
Živinorejske in pašne zadruge so v lanskem poslovnem letu nekoliko živahnejše razvile svoje delovanie. Večina živinorejskih zadrug je sprejela nova vzorna pravila v smislu določb zakona o pospeševanju živinoreje in izvršila ocenitev članske živine ter vpeljala rodovniške knjige, ki bodo služile pri selekciji. Tudi mlečna kontrola razmeroma dobro napreduje. Treba pa bo za to delo, ki se mora izvajati vestno in natančno več desetletij, izvežbati primerno število zadrugarjev s prirejanjem mlečno-kontrolnih in selekcijskih tečajev. Zadruge tudi lastne planine in pašnike'smo-treno izkoriščajo m izvršujejo v okviru razpoložljivih denarnih sredstev potrebne melioraciie. Ostale pa čakajo na ugodno izvedbo agrarne reforme, odnosno na dodelitev pašnikov, ki so zlasti v hribovskih krajih življenjske važnosti.
Nabavne in prodajne zadruge delajo še dosti dobro, potrebnega napredka pa ne kažejo, najmanj pa v smeri zgraditve prepotrebne močne blagovne centrale. V ostalem tudi tein najbolj primanjkuje zadosten obratni kapital.
Delo zveze se je vršilo lani v zelo neugodnih okoliščinah. Zato ni mogla posvečati dovolj pozornosti n a d a I j n i izgradil ji in notranji izpopolnitvi organizacije, temveč je morala osredotočiti vse moči in sredstva ohranitvi organizacije, ki jo gospodarska kriza ogroža na mnogih točkah kakor pač vsak gospodarski organizem.
Poleg številnih pismenih in ustmenih intervencij pri raznih oblastvih v prid zadrugam je pomagala tudi pri urejevanju registracijskih zadev in posebno novim zadrugam izvršiti vse posle, ki so združeni z ustanovitvijo in vpeljavo poslovanja. Največ dela je imela z obveščanjem zadrug o novih predpisih in o razvoju gospo-
darskih razmer z navodili, kako naj postopajo, da se obvarujejo škode.
Skrbela je tudi za zadružni pouk in zadružno propagando. V zadružno šolo je poslala '12 mladeničev, ki so jo vsi dovršili uspešno. Na 14 dnevnem učiteljskem zadružnem tečaju, ki se ga je udeležilo 38 učUeljev, so predavali zvezini uradniki 54 ur. Poleg tega so obdržali številna predavanja, ki so jih priredile razne kulturne in stanovske organizacije in kmetski tečaji.
Izdala je tudi stenski in žepni zadruž-no-propagandm koledar, ki so ga naročile zadruge 8430 kosov.
Zadružni vestnik je izdajala v enakem obsegu kakor prejšnje leto, naklada pa je znašala 800 kosov. Namenjen je pač predvsem zadružnim upravam.
Revizije zadrug so se izvršile redno in kakor kažejo rezultati, dovolj uspešno. Trije revizorji so izvršili lani 125 rednih in 4 izredne revizije, vrhu tega pa sestavili 121 zadrugam računske zaključke in jim uredili knjigovodstva.
Na novo je bilo lani organiziranih. 21 zadrug. Ob koncu leta ima Zveza 318 zadrug.
Razen tega se je z Zvezini m sodelovanjem ustanovilo lani . 199 pašniških in gozdnih zadrug za slnčaj, da bi lahiko prevzele od agrarne reforme veleposestniške gozdove -in pašnike, če bi se ne priglasilo dovolj drugih upravičencev. Ker ®o se pozneje izjavile občine, da bi prevzele te gozdove, bodo dobile zadruge kvečjemu pašnike, kolikor jih bo sploh na uazpolago.
Denarni promet je znašal dinarjev 293,617.384.
Vloge so narasle za okrog stotisoč dinarjev in so znašale ob koncu leta Din 28,826.605.
Krediti so nazadovali za 2.5 milijona dinarjev iin so znašali ob koncu .leta . le Din 21,406.939.
Vrednostne listine so v bilanci izkazane v znesku Din 756.309.
Hiša je bilancirana za 2%nd odpis, nižje, torej za Din 1,020.507.
Reeskont pri Narodni banki je znašal ob koncu leta Din 1,200.000.
Stan je naloženega denarja pri idrngili denarnih zavoiHi je doseglo Din 7,144.744 iin se je torej skoraj podvojilo napram prejšnjemu letu.
Lastno premoženje se je zvišalo za pripis novili deležev in predlanskega dobička; in je znašalo koncu leta Din 805.264. če •prištejemo še deležno jamstvo dinarjev 3,115.000, vidimo, da je Zveza že dobro* fnndirana
Poslovni prebitek znaša Din 53.626 in je za današnje neugodne poslovne razmere primeren. Pripisan bo rezervnemu zakladu, kakor je to določeno v pravilih. Talta se sicer po malem, vendar stalno množi rezerva, ki je potrebna tako Zvezi kakor zadrugam, k.i ji zaupajo svoje blagajniške' presežke.
Propadanje male obrili v primorju
Zavod za pospeševanje obrti v tržaški, istrski in reški pokrajini je ugotovil v svoji zadnji seji, da je položaj malih obrtnikov nevzdržen. Trpijo pod splošno krizo, najbolj pa jih ubijajo ogromne davščine. V fašistične organizacije so- jih zvabili z obljubami, da bo fašizem dobro varoval obstoj male obrti. Prišlo pa je vse drugače. Mali obrtniki so obupali in so se obrnili z vseh strani na zavod za pospeševanje obrti s prošnjami za nujno pomoč, ker sicer bi mala obrt v vseh treh navedenih pokrajinah v kratkem propadla. Zavod je sklenil, da ponudi malim obrtnikom kredit na 40 mesecev
proti sedemodstotnim obrestim, v izrednih primerih jim hoče pomagati »s častnim posojilom« za plačilo davkov, za odvrnitev zaplembe orodja in slično, končno pa bodo dobivali malo podporo obrtniki v zadnjih stiskah, da si pomagajo za silo.
Napovedana pomoč je malenkostna napram težavam, v katerih se nahaja mala obrt v tržaški, istrski in reški pokrajini. Zavod sam razglaša, da bi ponudil rad več trpečim obrtnikom, pa nima sredstev za to.
Pobiranje mitnine od živine in prevoznih sredstev - prepovedano
Plačevanje' mitnine in maltarine, ki obstoja pri nekih mestnih občinah in ki se plačuje pri vhodu v mesto od živine ali prevoznih sredstev, je prepovedano z zakonom o državnih cestah (§ 24) in z zakonom o samoupravnih cestah (§ ,34.). S finančnim zakonom za. leto 1931/32 (§ 54.) je bilo dovoljeno mestnim občinam, ki so že prej pobirate mitnino, da izjemoma in preko določb § 24. zakona o državnih cestah in § 34. zakona o samoupravnih cestah lahko pobirajo mitnino še leto dni, da bi mogle najti med tem nov vir dohodkov in nadomestek za mitnino. S proračunskim letom 1931/32 je prenehala veljava določbe § 54. finančnega zakona za to leto in s 1. aprilom 1932 so stopile v veljavo določbe § 24. zakona o državnih’ cestah in § 34. zakona o nedržavnih cestah. Da bi posamezne občine ne zašle v nasprotje z zakonskimi predpisi, ki so stopili v veljavo, je finančno ministrstvo svetovalo kr. banskim upravam, naj o tem ob vos te vsa mestna načelstva in občinske odbore, tako da. prenehajo s 1. aprilom t. 1. pobirati mitnino tam, kjer je: še obstojala.
^tečaji
Tečaji za praktično delo na mizarskih strojili. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani opozarja mojstre in pomočnike mizarske stroke, da priredi ob času velesejma od 6. do 11. junija t.. I. večerni tečaj za praktično delo na mizarskih strojih in sicer v delavnici Andreja Kregarja, mizarskega mojstra v Vižmarjih pri Št. Vidu. ‘Tečaj se bode vršil dnevno od IS., do 20.30 zvečer. Sprejme se samo deset udeležencev. Predaval bo absolvent specijalne lesne industrijske strokovne šole gospod Ivan Kregar ml., ki bo udeležencem pokazal vse načine uporabe mizarskih strojev, opozoril med drugim tudi na nevarnost pri delu ter udeležence seznanil obenem z najmodernejšimi metodami in tehničnimi izpopolnitvami pri obdelovanju lesa, kolikor pride v poštev specijalito za mizarskega mojstra. Prednost pri sprejemu imajo mojstri, po razpoložljivosti mest pridejo na vrstoi starejši mizarski .pomočniki. V primeru, da se prijavi prevelik i število udeležencev, priredi zavod še en tak tečaj: po možnosti en teden pozneje. Pripominjamo,, da se bo ob priliki tega tečaja vršil tudi ogled več moderno opremljenih obrtniških delavnic. Oni, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se prijavijo najkasneje do
28.	maja t. 1; Prijave se bodo sprejemale po vrstnem redu, ki bo merodajen tudi za sprejem udeležencev. Vpisnina za sprejem v tečaj znaša za mojstre 10, za pomočnike 5 Din. Udeleženci ne potrebujejo nikakih pripomočkov.
Drago Žabkar:
Obrtništvo v prejšnjih stoletjih
(Dalje.)
Za podelitev mojstrstva in meščanstva so stavile zadruge zelo težke pogoje. Nekatere zadruge so zahtevale, da je moral biti kandidat za mojstrstvo in meščanstvo oženjen, druge so zahtevale, da je moral biti še neoženjen, pač pa, da se je moral takoj po podelitvi teh pravic poročiti. Moral je biti katoličan — ta pogoj se je pozneje vsled reformacije spremenil —, biti je moral lastnik hiše ali pa jo kupiti v določenem roku, imeti je moral toliko premoženja, da je bilo pričakovati, da bo z lahkoto vršil svoje rokodelstvo. Često se je prosilcem za mojstrstvo in meščanstvo nasvetovalo, včasih pa naravnost ukazalo, da morajo poročiti hčerko ali pa vdovo rokodelca in to iz iste stroke, kakršni je pripadal sam; čevljar si je moral poiskati čevljarico, kovač kovačico itd. Torej je bila tudi ljubezen precej strokovno opredeljena, kar pa seveda ni zmeraj odgovarjalo dejanskemu stanju; vsled teh
zahtev so nastale večkrat zmede in ne-prilike. Vsekakor je imel prednost pri podelitvi mojstrstva in meščanstva oni, ki je pročil vdovo rokodelca (eine ehrsa-me Handwerkerswitwe). Sejam, na katerih so se podeljevale meščanske pravice, so morali prisostvovati vsi mestni očetje. Ako se je ugotovilo,, da manjka le eden izmed očetov, so se morali ostali raziti in sklicati novo sejo. Ako bi danes veljala ta pravila, bi bilo mnogo občinskih sej nesklepčnih.
Pri podelitvi mojstrske in meščanske pravice so zelo strogo gledali na privatno življenje prosilcev, pa tudi stari mojstri so morali paziti na to, da je bilo njih življenje vsaj navidezno v skladu z zahtevami zadrug. Tako so leta 1601. zagrozili nekemu dimnikarju, ki je živel s tujo žensko na »veri«, da mu bodo odvzeli vse pridobljene pravice, ako v najkrajšem času ne pripelje pred nje ženske, ki jo misli »pošteno« poročiti. Ker pa vročekrvni in zaljubljeni dimnikar le ni hotel ugoditi tej zahtevi, so mu stavili očetje prav kratek ultimat in sicer: »da zapodi od sebe sumljivo žensko, s katero je dosedaj živel, da ne bo jemal pod streho tujcev in jim pomagal tihotapiti, da se ne bo potikal ponoči po
mestnih ulicah, da si kupi takoj hišo in da se v treh mesecih pošteno oženi.« Kakor se iz teh zahtev vidi,, so dali mestni očetje prav veliko na javno moralo, pazili pa so tudi na to, da jim ni nihče kazil cen z vtihotapljenim blagom. Tudi danes bi taki pogoji še veljali in marsikatera ženska bi se lažje »pošteno« omožila.
Najtežje so dobili mojstrske in meščanske pravice Lahi. Teh so se tudi stari Ljubljančani na vse načine otresali. Tako so leta 1608. odbili prošnjo za podelitev mojstrske in meščanske pravice nekemu Lahu Cergniju s sledečimi razlogi: »Ta človek ni rokodelec,« so dejali mestni očetje. »Gluh je, torej za kakšen obrt ali trgovino tudi nesposoben, delal bi dolgove in škodoval mestu. Njegova ženska ga je imenovala tatu. Ima dva nezakonska otroka. Nekoč so ga morali sodni hlapci (biriči) prijeti in odpeljati na Trančo. Bili bi ga pri krvavem sodišču (Malefizrecht) sodili, da ni pobegnil s Tranče. Pomagal je laškim trgovcem po Kranjskem tihotapiti.« Cergnij se je sicer pritožil na vice-i doma, vendar je tudi ta njegovo prošnjo I odbil in Cergnij se je moral iz Ljubljane i izseliti. Kakor se vidi, so bile že takrat
ženske nepokornim možičkom zelo nevarne, gorje pa tistemu, ki je: imel nezakonske otroke. Proti Lahom so bili takratni mojstri upravičeno ogorčeni, ker so jim kvarili cene s tem, da so tihotapili blago preko meje in ga prodajali po deželi plemičem in duhovščini.
Med meščane so sprejemali v poznejši dobi tudi plemenitaše. Ti sicer niso. izgubili svojega plemstva, vsaj kar so tiče njih osebe same, vendar je moral opravljati eno ali drugo, obrt in je bil glede te magistratu ravnotako odgovoren, kakor vsak drug meščan. Takih plemičev-meščanov je bilo zelo malo, ker so smatrali, da je obrtovanje za nje sramotno delo. že v 17'. stoletju pa naletimo na plemiče, ki so trgovali z vinom, ne da bi stopili v meščanske vrste. Imeli so svoje vinotoče in meščani so se vsled tega pritoževali v Gradcu in zahtevali, da vlada prisili plemiče, da te vinotoče opuste ali pa da se pomeščanijo in prevzamejo nase ista bremena kakor ostali meščani.
Magistrat je imel pravico sprejemati meščane, pa tudi odpovedati meščanstvo. Meščan, ki mu je bilo meščanstvo odpovedano, ni smel več izvrševati svojega rokodelstva niti trgovati.
<
H
uj je novega
Odprti grobovi... Umrl je v petek dne 20. maja znani kočevski slikarski mojster Franc Smole. Pokojnik je bil nad 15 let v Kočevju in je bil znan kot izboren in pošten mojster. Pogreb, ki se je vršil v soboto popoldne, je pokazal, kako je bil pokojnik med kočevskim meščanstvom priljubljen. N. v m. p.!
Nov ravnatelj SUZORA. Ravnateljem Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izbran g. Vladimir Haramina, predsednik Radničkog Saveza v Zagrebu.
Sprejemi pri ministru trgovine in industrije. Minister trgovine in industrije g. dr. Albert Kramer sprejema stranke ob torkih in petkih med 11. in 13. uro.
Črna knjiga zagrebških krojačev.
Vsled težkih prilik, ki jih morajo preživljati v Zagrebu obrtniki krojaške stroke zaradi neplačila za izvršeno delo, so sklenili vpeljati tkzv. črno knjigo, v katero bodo beležili vse malomarne dolžnike.
Atentat na britanskega vicekonzula v Nankingu. Demobilizirani kitajski vojaki so napravili v Nankingu atentat na britanskega vicekonzula Greama, ki je lahko ranjen.
Režim sile v Nemčiji. V najkrajšem času bo osnovana v Nemčiji generalska vlada ali režim sile. Tako napoveduje prepričevalno ugledni francoski novinar Jules Sauervvein.
Manifestacije za Južne Tirole in Istro.
Predvčerajšnjim se je vršila na Dunaju maša zadušnica v spomin padlim v južnih Tirolah. Ob tej priliki je imel ognjevit cerkveni govor sloviti pater Innerkof-ler, ki se je topot ponovno zavzemal za usodo nemških in jugoslovenskih narodnih manjšin pod Italijo.
Ladislav Szapary — izvršil samomor. Bivši reški guverner in magnat Ladislav Szapary je izvršil te dni na Dunaju v nekem hotelu samomor s tem, da se je vrgel skozi okno. K temu obupnemu koraku ga je privedlo skrajno obubožanje.
Trgovci beže iz Bombaja. Preko 20.000 Indijcev, povečini sami trgovci, so zapustili minuli teden zaradi ponovnih nemirov Bombay.
Škandal njujorškega nadžupana. Nju-jorški nadžupan Jimmy Walken stoji v ospredju velikega škandala. Pravijo,' da si je dal za podelitev koncesij za avtobusne linije izplačati 10.000 dolarjev. S tem denarjem je napravil potovanje v Evropo. Obiskal je tudi Berlin.
Piccard bo letel v drugič. Zmagovalec ozračja prof. Piccard napoveduje svoj drugi polet v stratosfero za mesec junij. Prepričan je, da bo potolkel s tem poletom, oziroma dvigom prejšnji višinski rekord.
15 metrov visoka orhideja. V južnem Queenslandu so našli 15 metrov visoko orhidejo, ki jo smatrajo doslej za najvišjo rastlino svoje vrste na svetu. Orhideja ima več sto cvetov, njene posamezne veje pa so dolge do dva metra.
Prva ženska z letalom preko Oceana.
Američanka Amalija Earhartova je po-
nova akorda: brez sprem-
„ nr 7 orva 'ženska preletela Ocean,
?e izvr £ t0 P()t že 'drugič. Polet je izvršila v 13 ,Urah in 55 minutah.
a Prfprece,la revolucija v Španiji.
Anarhisticno-komunistrčni zarotniki so
nameravali razstreliti razne javne naprave, da bi izzvali zmešnjavo in se polastili oblasti. Njihova namera pa je
bila še pravočasno razkrita. Uspeh temu odkritju sledeče preiskave je bil naravnost presenetljiv. (Našli 'so in zaplenili 1500 peklenskih strojev in bomb, 105 paketov dinamita in diamona.
Produkcija demantov pada. Potem, ko je bilo ustavilo produkcijo že več družb, bo prenehala koncem junija obratovati tudi največja južnoafriška družba Consolidatet Diamond iMines of South Africa.
Jugoslovensko - avstrijska trgovska zbornica. Na povabilo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu se je 23. maja t. 1. vršila v zavodu ustanovna skupščina jugoslovenskih svetovalcev jugoslovensko-avstrijske trgovske zbornice na Dunaju zaradi ustanovitve narodnega odbora zbornice. Med drugimi odličnimi predstavniki naših gospodarskih krogov so bili izvoljeni iz Ljubljane gg. podpredsednik senata dr. Bran Novak in predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. Do konstituante izvršilnega odbora bo vodil predsedniške posle dr. Geodon Djundjerski.
Ustanovitev Obrtnega > društva v Konjicah
(Nadaljevanji in konec)
'Zborovanje se je nadaljevalo v najlepšem redu. K društvu je takoj pristopilo 39 novih članov, nakar se je določila vpisnina na 2 Din, članarina pa mesečno 1 Din. Izvoljen je bil prvi odbor, kateremu predseduje krojaški mojster g. Erim Josip, podpredsednik pa Se čevljarski mojster g. Jerman Franjo. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen župan g. Jereb Rado,
1P0 izvršen ih volitvah je predaval obrtno-zadružini inšpektor g. Založnik o vsebini novega obrtnega zakona in posebej naglašal zadeve, ki jih bo treba ilzpremeniti ®n pa vrline novega zakona nap ram dosedanjim Obrtnim zakonom In enakim zakonom drugih naprednih držav. Predavatelj je utemeljil potrebo prostovoljnih obrtnih organizacij poleg obveznih zadrug in gremijev in je pozival gospodarske kroge k Solidarnosti, samozavesti in optimizmu. Burno odobravanje je žel predavatelj za svoja izvajanja posebno takrat, ko je izrekel konjiški inteligenci priznanje in zahvalo za pomoč, ki jo nudi obrtništvu v njegovih akcijah. Izrazil je željo, naj bi vsi stanovi spoznali, da sta obrtništvo in 'trgovstvo' tako po svojem znanju kakor no davčni moči najsotidnejtša podlaga dobre občiske uprave in da je v interesu vsega prebivalstva, če si ustvari zdravo in zadovoljno obrtništvo.
Do pozdravnih govorih g. Golčerja fin g. Lečnika je občni zbor pooblastil novi odbor, da pristopil k Zvezi obrtnih društev in se dogovori zaradi članarine. Zaradi pozne ure je izostalo poročilo člana banovinskega sveta župana gosp. Jereba. P-av tako je odpadlo poročUo narodnega poslanca g. Gajška, ki' je bil nujno odsoten. Društvo bo zaradi teh poročil sklicalo posebno zborovanje.
Novo društvo je glede na izredne prilike konjiškega sreza ena najpotrebnej-ših organizacij, kar jih je bilo ustanovljenih v teku zadnjih let v naši banovini. Opozicija je ndhote poskrbela za primerno reklamo in tako lahko rečemo, da je delavno življenje društva zagotovljeno.
Opo$oiiic
Opozarjamo vse gg. mojstre in moj* strice, ki še niso prijavili svojih obratov v smislu predpisov novega obrt= 'nega zakona v registracijo, da to ne-1mudoma store, ker poteče rok z finem 9.. t. m.
Uredništvo.
»Naša mamica«
Minule dni je slavila v ožjem dru* 'žinskem krogu v tihi skromnosti, ka* kor je pač skromno vse njeno življe* 'nje in žrtvovanje v dobrodelne svrhe, 'rojstni dan in obenem 401etnico, od kar je bila ustanovljena slaščičarska 'obrt Novotnyjevih, veteugledna ljub* Ijanska obrtnica gospa Terezija No* votny. Pred 40 leti je ustanovil njen 'blagopokojni soprog Teodor v Gradi* 'šču renomirano slaščičarno in medi* čarno, pa se je po potresu 1. 1895 pre* 'selil v Frolichovo hišo na Dunajski ce* Uti. Od tam pa se je preselila ta reno* 'mirana tvrdka na Gosposvetsko ce* 'sto.
Spoštovana jubilantka je bila rojena
29.	maja 1864 v Ljubljani kot potom* ha stare trgovske rodbine Pook. Svo* jernu soprogu je bila v njegovem pod* .jetju najboljša in spretna sotrudnica, ki je s svojo iniciativnostjo in obrtno 'sposobnostjo pridobila svojemu pod*
1 |f '■v
p-v
. $ v.
• j|
...
Gospa Terezija No\votny
'jetju ugled ene prvih ljubljanskih 'slaščičaron. Je pa spoštovana jubilant* jka znana po Vsej Ljubljani in okolici kot blagomila gospa, ki ima vedno so* čutno^ in odprto srce za reveže in si* 'romašno deco, ki jo upravičeno in z 'največjim spoštovanjem imenuje '»Našo imamico«. Vsako leto ob p ris 'liki miklavževanja obdaruje ta blaga •gospa več sto revnih otročičkov s šladkimi dobrotami iz njene proda* jalne.
Ob priliki njenega jubileja ji želimo, 'da bi bila usoda naklonjena in ji dala •priliko se dolga leta deliti iz njenih 'darežljivih rok sladkih dobrot našim revnim malokom in da bi ji bilo uso» jeno zdravi in zadovoljni učakati pozne jeseni življenja.
Vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov
Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let (pred 1. 1929.) lahko zaprosijo po odredbi Ij 14. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 26. marca* leta 1932. in v višini, določeni v tem členu, za odpis teh davkov. Davčni zavezanci predložijo prošnje pri pristojnih davčnih upravah. Prošnje je treba kolkovati s 25 Din, priloge po 2 Din. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom, imovinsko stanje z označbo nepremične imovine, s čim se prosilec bavi, od česa živi in kraj, kjer stanuje. Prošnji je treba priložiti: 1. izvleček iz zemljiške knjige, 2. potrdilo o imovinskih razmerah (to potrdilo izda na uradnem obrazcu občina, v kateri je prosilec zadolžen z davkom), 3. druga pismena dokazila o imovinskem stanju. Izjave o dolgovih prosilcev se bodo uvaževale, ako vsebujejo znesek dolga in ime upnika. Če ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih davčnih upravah, mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Rok za vlaganje teh prošenj poteče 26. junija letos.
Prihod poljskega poslanika
Na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo prve oficijelno zastopana tudi Poljska, ki priredi veliko in zelo zanimivo reprezentativno razstavo svoje visoko razvite industrije. Oficijclni otvoritvi bo prisostvoval tudi poljski poslan k na našem dvoru, op oln o močeni minister g. dr. S c h \v a r z b u r g - Giinther, ki ga nar:a javnost že dobro pozna, saj se je nedavno mudil pri nas in navezal z nami prijateljske stike.
čti
ave
Poljska republika se oficijelno ude* leži NIL mednarodnega velesejma v Ljubljani od 4. do 13. junija t. 1. Folj* ska razstava, na kateri bo zastopana najmarkantnejša poljska industrija, bo obsegala preko 400 nr prostora. Razstavno blago bo naloženo v poseb* nem vlaku, ki pripelje naravnost v Ljubljano. Razstavno blago bo name* sceno v velesejemski zgradbi, razstav* Pjen na bo tudi sam vlak, sestoj cč iz moderne -lokomotive in šestih moder* nih vagonov, vse izdelano v Poljski. Razstavljeni bodo tudi tramvajski vo* zovi. ,Vse to bo gotovo nekaj posebno zanimivega na letošnjem Ljubljanskem velesejmu.
Zadruga čevljarjev v Ljubljani vabi clainč, ki se žele udeležiti razstave na velesejmu od dne 4. do 12. prihodnjega meseca, Ja se čimprej zglase pri niže navedenem naslovu. Prostor bo brezplačen. Namen razstave je pospešiti ročno delo in pokazati občinstvu ročno in tovarniško delo in dokazati, da tudi domači obrtniki nekaj zmorejo. Prosi se, da se v lastno korist poslužijo te ugodnosti. Vse podrobne informacije dobe nri Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
—lj Nedeljen delovni čas pri višjem deželnem sodišču. Po odredbi ministrstva pravde se pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani z dnem 6. junija t. I. uvede nedeljen delovni čas z uradnimi urami od pol 8. do pol 14. ure.
Največ meščanov je bilo rokodelcev in ti so vsled svojega velikega števila delali v mestnem zastopu mnogo preglavic, imeli so v zunanjem svetu večino, tako tudi v občini in v tretjem oddelku mestnega zastopa. Kadar je šlo za skupne pravice, so vedno složno nastopali. Rokodelstvo je bilo v Ljubljani zelo staro. Združevali so se v zadruge (Innun-gen, Ziinfte), potom katerih so z združenimi močmi branili interese svojega stanu. Že koncem srednjega veka so bile ljubljanske zadruge stare in so imele lepo premoženje v blagu in gotovini. Zadruge so često pomagale s svojim premoženjem mestu, kadar je bilo v denarnih stiskah. Najstarejša zadružna pra- . vila, ki so se hranila v arhivu, so pravila barvarske zadruge iz leta 1676. Za eno leto mlajša so pravila zadruge padarjev in ranocelnikov, kajti tudi ti so bili šteti med rokodelce. Zadruga je bila to, kar je še po večini danes, zveza vseh rokodelcev ene stroke, torej zveza mojstrov, njih vdov, pomočnikov in vajencev.
Središče vseh teh pripadnikov ene stroke je bila »zadružna skrinja« (Zunftia-ne). Ta zadružna skrinja je bila njihovo Svetišče, v katerem so shranjevali vse
originalne listine rokodelcem podeljenih pravic in svoboščin. V njej so bila shranjena vsa učna pisma pomočnikov, ki jih pomočniki niso dobili v roke, pač pa le prepise z zadružnim pečatom. S tem prepisom^ je šel pomočnik na tuje, original pomočniškega lista pa je bil vedno shranjen v zadružni skrinji. Vsak pomočnik je moral iti na tuje in prepis učnega pis-ma je moral oddati v zadružno skrinjo doticnega kraja, kjer je dobil delo. Ko je odšel iz doticnega kraja, mu je zadruga zopet izročila prepis učnega pisma Zelo mnogo truda je stalo onega, ki je izgubil tak prepis, kajti zelo težko je dobil nov prepis, moral je neizpodbitno dokazati, da ga je'izgubil po nesreči in ne iz malomarnosti ali pa da je dal ta prepis iz kateregakoli drugega povoda tuji osebi, često se je. zgodilo, da so bili pomočniki v tujini v denarnih stiskah in so ta prepis prodali osebi, ki se rokodelstva ni izučila, ali pa mu ga je kdo ukradel in potem to pismo zlorabil; ravno to so hotele zadruge preprečiti.
Za ustanovitev ene zadruge so zadostovali že štirje ali pa celo trije mojstri, ako jih je bilo manj, so pripadali kaki graški ali celovški zadrugi. Milarji in medičarji so imeli svojo skupno zadrugo
v Celovcu, kotlarji, kleparji in dimnikarji pa v Gradcu.
Osnovanje zadrug je bila izključna pravica cesarja samega. Potrditev zadružnih pravil je stala zadrugo obilo denarja. Rokavičarji n. pr. so morali za časa Marije Terezije plačati 300 goldinarjev, kar je bila takrat velika vsota.
Vsaka zadruga je imela svojega patrona, svetnika, pod katerega varstvom je izvrševala svoja dela. Patrona padarjev in ranocelnikov sta bila sv. Kozma in sv. Damijan, žebljarjev in kovačev sv. Eligij, mesarjev sv. Lenart, trgovcev sv. Rok in sv. Boštjan. Kipe svojih pa-tronov so postavljali nad vrata hiš, v katerih so bile zadruge, pa tudi nad vrata obratovalnic. Na praznik zadružnega patrona so morali vsi pripadniki dotič-ne stroke praznovati in prisostvovati maši, ki se je brala v ta namen. Največji praznik rokodelcev je bil dan Reš-njega telesa. Procesije so se morali udeležiti vsi mojstri in vdove mojstrov, pomočniki in vajenci z zastavami in svečami. Tudi oni rokodelci, ki so stanovali po drugih mestih, a so bili člani kake ljubljanske zadruge, so se morali udeležiti ljubljanske procesije. Vabili so jih s slovesnimi vabili. Po procesiji so imeli
vsi mojstri in vdove posvetovanja, na katerih so obravnavali stvari, ki so se tikale vsega rokodelstva. Zbirali so se v hiši predstojnika (Zechmeister), ki so ga nazivali tudi »očeta«. V njegovi hiši je bila spravljena zadružna skrinja. V začetku zborovanja je prečital »oče« ali pa‘ četrtnik (Viertelmeister) zadružne privilegije, nakar so bili izvoljeni dostojanstveniki za prihodnje leto. Tako imamo shranjena pravila lončarske zadruge. V teh je čitati: »Ker je pri všeh zadrugah običajno, da izvolijo za očeta enega mojstrov, ki mora gospodovati vsemu poštenemu rokodelstvu, ki ve in utegne izvrševati vse rokodelske stvari tako, da se ohrani dober red in da se ravna in živi po svoboščinah, se naj na Reš-njega telesa dan po končani službi božji in sicer popoldne napove zbor vsega ro-kcdolstva ter se izvolita prvi in drugi »oče« z dovoljenjem vsega rokodelstva. Ko pa mine leto, predloži »oče« račune svoje in se odpove svojemu poslovanju. Zatem se ima vršiti nova volitev, pri kateri naj bivšega »očeta« potrdijo ali tudi še za prihodnje leto, ali pa namesto njega izvolijo drugega.«
Ste že poravnali naročnino?
>S1aviia<
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
Tmmmmrnmn
V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12 Teief. 2170. 2270.
# # Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT * *
diod
ave
in Licitacije
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. junija t. 1. ponudbe slede dobave členov za kotle in jekla.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. junija ponudbe glede dobave orodja.
Dne 30. junija t. 1. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertal-na licitacija glede dobave 15 kub. metrov bukovih desk; dne I. julija t. 1. pa glede dobave 15.000 kg nafte, 600 kg. ciJinderskega olja, 750 kg strojnega olja in 50 kg bencina.
Oddaja del pri popravilu konjušnice in šupe pri Dravskem intendantskem skladišču v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku 'Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave razpršilcev.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 moke; do 15. junija it. d. pa glede dobave tračnic, bele kovine, kositra, žebljev, žičnega pletiva, žice, emaillaka in sikativa.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 9. junija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg moke, 200 kg testenin; do 16. junija t. 1. pa glede dobave konjske opreme.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. junija t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg pisane bambaže-vine.
Oddaja krovskih popravil na pekarni Dravskega intendantskega skladišča v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 7. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 700 kg ižičnikov, 100 kg pocinkane bodeče žice, 92 komadov borovih gred, 75 tn gonilnih jermenov in 400 m manesmanovih jeklenih cevi.
Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave živil (mast, fižol, testenine riž, kis, zdrob, čebula itd.): 'Dne 10. junija t. 1. pri 14. artilerijskem polku v Vanalždinu, dne 11. junija t. 1. pri 2. planinskem pešadijskem polku na Su-Saku, dne 13. junija L 1. pri 8. konjeniškem polku »Kraljeviča Andreja« v Čakovcu, dne 14. junija t. 1. pri 2. pionirskem polku v Karlovcu, dne 15. junija t. 1. pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu in dne 17. junija t. 1. pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Dne 7. junija t. 1. se bo vršila pri Upravi Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, mleka in žemelj za čas od 1. julija do
30.	septembra 1932.
Dne 18. junija t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave bencina, strojnega olja, plinskega olja motornega olja, petroleja, cilinderskega olja, motornega bencina itd.; dne 21 junija t. 1. pa glede dobave 30.000 kg testenin, 30.000 kg riža, 20.000 kg fi žola, 500 kg čaja in 500 kg paprike.
Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 16. junija t. il. ponudbe glede prodaje 1400 komadov praznih vreč od moke.
Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: D;ne 18. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 394 tisoč kg papirja; dne 23. junija t. 1. pa pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave svedrov.
Dne 7. junija t. 1. se bo vršila pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave ognjega-snega materijama.
Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 4. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu glede dobave rjuh; dne 13. junija t. L pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave lesa; dne 14. junija t. L glede dobave amonijevega solitra, žvepla in parafina; dne 15. junija t. 1. pa glede dobave preje od jute, papirja itd.; dne 21. junija t. I. pa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kub. metrov peska.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. junija 1.1. ponudbe glede dobave materijala za montažo.
Komanda pomorskega arsmala Tivat sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov bombažnih krp, 400 komadov predpražnikov iz kokosa, 2000 steklenic sidola, 8000 škatelj čistila za kovine, 800 kg čilstila za par-cete, 5000 kg sode za pranje, 8000 pol smirkovega platna, 2900 pod smirkovega papirja, 200 kg topljenega loja, 1000 tilogramov naftalina, 100 kg gob, 100 komadov lopat za smeti itd.; do 9. juni-a t. 1. pa glede dobave platna, map', papirja, kartona, kleja, žice itd.
Dne 10. junija t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave signalnega materijala.
Dne 7. junija t. 1. se bo vršila pri ko-malndii pogranične trupe v Škoplju ofertna licitacija glede dobave pisarniškega in knjigoveškega materijala in potrebščin.
Dne 6. junija t. I. se bo vršila pri inž. tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, jekla, stekla, kovin, vijakov, motvoza fitd.
Predaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave lesa; do 26. junija t. 1. pa glede dobave 1 računskega električnega stroja.
Komanda mornarice Zemun sprejema do 14., 15. in 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave jedilnega pribora in posode iz porcelana in stekla.
Dne 11. junija t. 1. še bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave zastav, činovnih znakov, praporov itd.
Vršili se bosta naslednji ofertni licitaciji: Dne 7. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega materijala za gornji ustroj dne 25. junija t. 1. pa pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave cilinderskega olja, strojnega olja, dinamo olja, nafte, petroleja, bencina, konzistentne masti.
Oddaja krovskih popravil na objektih vojašnice Vojvode Mišiča se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 13.000 pol smirkovega platna, 160 škatel paste za čiščenje kovin, 100 kilogramov angleškega kamna za čiščenje kovin, 600 steklenic sidola in 150 kg gostega razboriita; do 17. junija t. 1. glede dobave 2500 kg bombažnih krp za čiščenje in 4000 kg bombaža za čiščenje; do 20. junija t. 1. glede dobave 1300 kg ricinovega olja, l&O kg olja, 1200 kg strojnega olja, 4000 kg konzistentne masti, 1500 kg kalijevega mila, 75 kg glicerina, 6300 kg petroleja, 8000 kg de-naturiranega alkohola.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičke; do 9. junija t. 1. ni glede dobave 4 vagonov lubja.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Telefon štev. 30-20
Račun pošt. hranilnice štev. 14.003
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje:
po 5°/0 po 6%
Kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana
Dunajska cesta štev. 31.
po 6V,7o po 7%
z dnevno razpoložljivostjo vse vloge, vezane na odpovedne termine, navedene v bančnih vložnih knjižnicah, vezane na 3 mesece, vezane na , 6 mesecev.
Rentni davek plača banka iz svojega Denar se lahko pošilja po položnicah Poštne hranilnice, ki so interesentom brezplačno na razpolago.
(Vete&eim&fce
v e&tt
Važne telefonske številke za XII. Ljubljanski velesejem: 2140: ekono*-mat, knjigovodstvo, informativni od* delek in higijenska razstava. 2148: te* lefonska številka za razstavljalce v pa* viljonih E, I-, G, 11, J, K, ekonomat, gasilci. 2152: ravnateljstvo.
Olajšave udeležencem XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija 1932 v pomorskem prometu:
Jadranska plovitba d. d. Sušak je dovolila udeležencem XII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 4. do 13. junija vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda nižje, za dopotovanje od
1.	do 13., za povratek od 5. do 20. junija.
Iste ugodnosti je priznala tudi Dubro-vačka plovitba d. d.
Brodarska A. I). »Boka« je dovolila
50% popust na vseh svojih parnikih. Pri obeh velja olajšava od 20. maja do 20. junija t. 1.
Perutninarska razstava na velesejmu
se bo vršila od 4. do 13. junija t. 1. Razstava bo obsegala:
1.	Oddelek za živali:
a)
b)
c)
č)
d)
selekcionirana štajerska kokoš standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov, štajerska kokoš drugih rej, različne pasme perutnine, ki jih gojijo rejci v Dravski banovini, druga perutnina (race, gosi, purani, kapuni.
2. oddelek: krmila, orodja in priprave ter pripomočki za uspešno rejo perutnine.	1
3. oddelek: bolezni perutnine.
Istočasno bo prirejena tudi razstava
kuncev čistih pasem, ki bo obsegala:
1. Oddelek: živali.
2. Oddelek: kožice in izdelki iz kožuhovine.
3. Oddelek: razno orodje, posode in kletke.
4. Oddelek: strokovna literatura, slike in tako dalje.
Velika izbira usnja in čevljev. Letošnji XII. ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija bo nudil veliko izbiro usnja in čevljev. Zastopane bodo vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku bo priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih strojev, zatorej posebno opozarjamo nanj čevljarske mojstre.
Obiskovalcem XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija t. I. Upra* va Ljubljanskega velesejma je tudi le* tos kakor druga leta izdala permanent* ne legitimacije in sicer po Din 30.—. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Na odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in isto* časno dati žigosati legitimacijo. Vele* sejem obisk potrdi, nakar se da pri po* vratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo na* zaj. Zato pri odhodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legi* timacije se dobe v vseh večjih kraj h po celi državi, naroče se pa lahko z do* pisnico pri velesejmskem uradu. Za zdrava in poceni stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani