182. številka. Ljubljana, sredo 12. avgusta. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, teTr velja po posti projeman, za avatro-oaerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt l<>ta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanju na dom so računa 10 kraje, za musec, 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje dežele za čelu loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah bi za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeaian za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-atopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V IJiilUjUmi  11. avgustu.
Od več stranij, iz Notranjskega in iz Dolenjskega nam prihajajo tožbe kako c. kr. vladni organi po deželi brezobzirno „Slovenski Narod" v privatnih hišah konfiscirajo in preganjajo. Zadnji, zavoljo dopisa „iz Mirne" post lest um konfiscirani list so c. kr. ž and ar m i z bajoneti po hišah iskali! Eden dopisnikov nam piše iz Trnovega: „ Včeraj pride v tukajšnjo prodajalnico eden c. kr. žandarmov sč zvijačo; da naj se mu „Slov. Narod" pokaže, ker bi rad nekaj pogledal. Ko ima omenjeni časopis v rokah, gre z njim kot mačka s klobaso proč. — Enako so tudi po privatnih hišah počenjali. V neko hišo pride omenjeni c. k. žandarm s kapico v roki zahtevajoč, da naj se mu da „Slovenski Narod", da bi rad nekaj čital; a ko ga je dobil, šel je z njim kot s prvim. — Po drugih hišah so pa celo z nasajenimi bajoneti hodili!" —
Drug dopisnik nam piše iz Vipavskega: „Denes zjutraj ob štirih, torej na vse zgodaj potrka v Poddragi žandarm na okno hiše, v kateri so na „Slovenski Narod" naročeni. Ko mlada gospodinja skozi okno vidi žan-darma z bajonetom, u h trasi se silno, ker je ubožica mislila, da je morda njen mož, ki je slučajno zdaj pri vojaških vajah, dezertira! ali kaj hujega, da ga žandarm išče doma!! Ko je oborožnik le nSlov. Narod" terjal, dala ga je v svojem strahu precej.u
Enako nam je posestnik na Dolenjskem ustao pripovedoval, da je uže večkrat žandarm prišel „Slov. Narod" iz njegove hiše anek tirat si.
Dovoljujemo  si   slavno   c. kr. vlado
Kantorčica.
Roman s pogorakoga zakotja.
(Češko spisala Karlina Svetla; poalovonil Franjo Tomšič.)
(Da\je.)
Ko se je Enefa zopet vrnila v sobo, nij šla leč, nego ostala je pri mizi nepremakljivo stoječa, opiraje sanjavo oči v zamrz-neuo okno, za katerim je do zdaj piskalo in tulilo, in pod katerim na vzidku so stale v piskrčku one vejice, iz katerih eno si je \takniJa vlase, da bi okrevala. Videti je bilo, da je res okrevala; lica njena so imela v tem trenotku nenavadno živo barvo in oči so se lesketale.
Dedček jo je dolgo nemo gledal s peči ter se odkašljal.
„Kaj pa stojiš tu in premišljaš?" vprašal jo je kratko.
vprašati, je li lako konlneiranje postavno, in če uij, kaj hoče vlada, kateri mi drag davek od časopisa plačujemo, proti onim storiti, ki tako postopajo? Ali morda je vlada samo tako ravnanje ukazala?
Mi o tem ne moremo dalje govoriti, kakor bi se moralo in dalo — ker nam sicer liBt konfiscirajo. Vsakako pa stvar zasluži, da jo ob pravi priložnosti kareri naših državnih poslancev v državnem zboru v razgovor spravi, da svet izve kaj več o naši tiskovni svobodi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. avgusta.
Za ttešelne &hnve dela minister-stvo vladne predloge. Važnih in občno veljavo imajočih, bode menda letos malo.
Češki „Pokrok" prinaša kratek od Riegra pisan članek ob priliki bodočega prihoda cesarjevega na Češko. V tem članku se pravi, da bode češki narod čakal, da cesar in njegovi svetovalci Bami sprevidijo, kako je stanje češke kraljevine. Po sprejetji, kakoršno bode cesar na Češkem imel, naj bo ne misli, da je to kaka zaupnica zdanji vladi cesarjevi. — Iz te nekako slovesno v „Pokroku" dane izjave in iz vseh drugih glasov se daje sklepati, da nameravajo Čehi cesarja z demonstrativno sijajnostjo pozdraviti. — Čisto nemogoče nij, da bi imelo to cesarjevo potovanje važne politične nasledke ; nstavovernim novinam se vidi nekoliko strahu.
V hrvatsketm saboru se je včeraj videla velika razdraženost. Precej po odpre-tji seje je sam vodja narodne stranke Mrazov i ć interpeliral glede zaprek, katere stavlja ogerBka vlada reformi hrvatske avtonomne politične uprave; zastopnik JakiČ in-terpelira zavoljo utelovljenja krajine k Hrvatski in dr. Makanec interpelira bana, je
„Premišljam o tem obiskanji, ki nas v kratkem čaka. Moj bog., kdo bi se nadejal, da Mrakotov (Hi k vendar enkrat v naše gore pride; v resnici to mi ne gre v glavo. Vendar je le nekaj velikega in znamenitega takov človek, ki sc odlikuje od tisoč in tisoč ljudij s svojo učenostjo j ostali so proti njemu, kakor krt jelena, gozdnemu gospodarju. Rada bi ga videla; dozdaj še nij sem nobenega studira.lega človeka od blizu videla, razen naših čcstitljivik gospodov, ali to je kaj druzega."
„Mene pa to obiskanje nič kaj ne veseli. Privoščim materi, da bi sc veselila s sinom, ali ne voščim si,  da bi nas obrajtal."
„In zakaj ne? Saj vendar sicer čestite modre ljudi in z njimi radi občujete?"
„Svoji k svojim. On je učen gospod, mi smo priprosti ljudje, to ne gre skupaj ; prepričala se bodeš, da je naša modrost druga od njegove. Moramo biti pazljivi, da
li on osnovo zakona o reformi uprave predložil cesarju prej nego ministru, ali Če nij, zakaj nij? Kaj je ban odgovoril „Obzor" še ne more povedat*.
VilfttiiJ«' ti rita ve.
Ku&ke novine prinašajo nekatera nova imenovanja višjih uradnikov, katera pa političnega pomena nemajo.
Hi'H sv l isrki kongres, prusko jajce, katero je pa iz prijaznosti Rusija izvalila, — bode vendar res prav za prav fiasko naredil. Angleška, Francoska in zdaj tudi Avstrija ne marajo mnogo zanj.
V špatšjskih rečeh Biccr nezanesljivi klerikalni list „Union" v Parizu pripoveduje, da je Serano vladam svojo namero naznanil, kantalabrijski golf v blokadno stanje deti, a Angleška mu je odgovorila, da bi potem Kar liste kot vojno moč priznala.
Na lialijanskošn se je vlada vrgla na zasledovanje, proganjanje in zapiranje internacijona'cev. Papirji, katere so našli pri nekaterih zaprtih, kažejo baje, da je osnova internacionalne zarote nže daleč prišla.
Dopisi.
Iz HEetlllte 1. avgusta. [Izv. dop.j Pred dvema letoma ko se je tukaj kordon začel in naše okrajno glavarstvo nij semnjev odprlo ob času, ko jih je grof Chorinsky na prve glase, katere je o ponehanji živinske kuge iz Štajerskega in Hrvatskega čul, precej v Krškem odprl, mrmrali so naši ljudje in rekli, daje to neka politična kuga, ker v Krškem so vladni organi ljudem pravični, a pri nas je drugače! Pisalen tega in več drugim ljudem ta misel nij onda j prijetno donela; ali denašnji dan, videči, da skozi toliko mesecev nij čuti niti videti nikake kužne bolezni, in da se pri vsem tem v Metliki, v kateri te bolezni niti ne poznamo,  na  vse prošnje nečejo privoliti
bi nas ne zasmehoval in nas ne imel za norce, ako nas njegova mati vendar le skupaj pripravi."
Enefiu obraz je oblila rudečica, kakor bi jej dedček osobno kaj neprijetnega rekel. Nij bila malo začudena in razžaljena, da misli dedček uprav o doktorji tako neugodno, o katerem je imela tako vzišene pojme kot o učenem in študiranem moži. Ali rekla nij nobene besede, prepričana, da ga bode doktor, ko so prikaže, gotovo takoj sijajno prepričal, kakovšno krivico mu je delal. Molče je odšla v svojo izbico da bi se ta nemili razgovor dalje nc predel.
Enefa nij zapazila, da jo je hotel dedček le svariti, ko je videl njeno očitno gi-njenje nad doktorjevim prihodom pozuajoč njene misli in lastnosti.
Naš dedček nij bil od denes. —
Na pustno nedeljo gredo ljudje na radost k muziki. Enefa je šla edina iz cerkve
Hcninji, in da se nečejo kordonske razmere opustiti, res bi se človek skoraj zapeljati dal, da ne ta kordonska kalamiteta Črno-meljcem in Metličanom za kazen njih političnega narodnega držanja nalaga. Na mestih, ki so na nevarnejših mejah nego mi, kakor na priliko, Kočevje in celo Krško, katero ne samo na Hrvatsko kakor mi, ampak tudi na Štajersko meji, so uže zdavnaj odprli kordon in še uvek brez zlih nasledkov uživajo svobodo!
Kij druzega bi se baš skoro ne moglo kriviti, ker ako Črnomaljsko glavarstvo do-čakuje, da po granici bolezen popolnem utihne, bodo kordon še naša deca uživala, ker je vsakateremu znano, da nič ne hasne tnkaj kordon držati, dokler se ne potegne kordon mej Turško in Hrvatsko od koder vsa ta nesreča izhaja. Ondaj kadar strup od nog k človeku zahaja, se noge prevežejo ali  odrežejo, ne pa vrat ali glava.
NaŠ gospod glavar Tribuzzi si je od začetka za svoje energično vodstvo kordona velike zasluge nabral in tako tudi gg. Častniki in vojaki; ali s tem, da nij gosp. grofa Chorinskega posnemal, temveč vso odvisnost kordona zdravnikom (zakaj pa ne veterinarjem) izročil ali pa na višje povelje izročiti moral, te se je pa večjidel vsem zameril.
Dokler bodo te uredbe ostale, dokler ostane ta kordonska šiba nam permanentna, je sila in čas, da zdaj, ko smo novega deželnega načelnika dobili, napake, zavoljo katerih se nam krivica godi, vladi v prošnjah odkrijemo in za rešenja prosimo, in na prvo vprašamo, zakaj moramo mi trpeti, ker se holezeu radikalno ne brani, to je j ker se gost kordon mej Turško in Avstrijo ne naredi <n se turška vlada ne pozove na sosedske proklete dolžnosti! Zakaj je zagrebškemu judu Printerju pri voljeno v Reko, v Trst, v Beč ali kamor koli hoče na tisoče glav živinskega blaga vsak dan voziti, a drugim ne? Na dalje naj se vpraša, če se zna, da je vsak petek Karlovec poln kranjskih mesarjev in živinotrgovcev, kateri na stotine in stotine blaga nakupijo in vse Črez Žumberg na Kranjsko preženejo in zakaj se temu ne zabrani ? Po tem takem ne bi smel zdaj nijeden drug živeti, kakor mesar in kordonski zdravniki.
Če se nže zavoljo druzega nič učiniti
domu, z tiho radostjo v srci. Veselila se je svojega dela.
Po njeni obljubi je začela takoj po obedu rezati srajce za gospoda doktorja in šlo jej je od rok, da se je sama čudila ; komaj je roko položila na kaj, bilo je tudi uže gotovo. Šivanka jej je šla, kakor bi jej bili črez noč peroti zrasle. Dedčeku, ki jo je s peči gledal, Be je pri tem bolj ko druge krati glava majala; odkaŠljeval se je pri pogledu na njeno pridnost, in zopet malo zadremal.
V pondeljek gredo ljudje takoj po jutranjem kosilu v krčmo, Enefa se pa od svojega dela nij ganila. V torek gre k mu-ziki najstarši baba v vasi, Enefa je ostala doma ter šivala in šivala. Tako lepih misli kakor pri tem delu, še pri nobenem nij imela; slede mislim preslišala je mnogo dedčekovih modrih besedij, s Čemer ga je zopet kaši jati silila. Nikoli, še nikoli nij šivala   za tako  znamenitega  moža; vsak
neče, naj visoka vlada vsaj zavoljo svoje veljave temu kak konec naredi, ker je uže hudo poslušati, kako se mesarji in tihotapci kordonskim naredbam in vladni nevednosti posmehujejo in s svojim debelim žepom bahajo. Žalostno je videti, kako se zatrtega kmeta, brez ozira na to kalamiteto neusmiljeno za štibro rubi! Če nafo blago po vseh semnjeb slobodno gre, zakaj bi tudi ne smelo iti v Črnomelj in Črnomaljsko, v Metliko, in Kočevsko tudi doli ? Svet je tukaj vsled tega ka je vsa trgovina uže 2 leti zaprta, ves obubožal.   Naj  se nas enkrat vlada usmili.
Ii Klov. IBlNtrico na Slovenskem Štajerskem 1. avgusta [Izv. dop.J Kar zadeva v našem okraji delovanje za omiko našega naroda slovenskega, smo nekoliko časa bolj na tihem, ali ne spimo. Čitamo še slovenske časnike in druge slovenske knjige pridno. Naše „oralno društvo" ima knjižnico, ustanovljeno 1. 18(33 v spodbujanje slovenskega naroda po rodoljubih in visoko spoštovanih gosp. dr. j. Vošnjakn in Lorvo Potočniku, taČaBnemu kaplanu v slov. Bistrici in drugih. Ta knjižnica se je množila in se še množi ter uže Šteje knjig več stotin. Pri tej priliki tudi opominjam, da še imam nekoliko matičnih knjig od leta 1871 in 1872 in daljo udom oddati, prosim naj mi urno matični udje naznanijo če še želijo matični udje biti da jih vpišem v letošnji imenik. Imam tudi nekoliko knjig: „Bojna služba" od g. stotnika Komelja, nauk za fante, katere kličejo k vojakom, da se lehko naučijo za vojaka potrebnih rečij, mehko vezane 40 kr., trdo vezane 50 kr., dalje g. dr. Razlagovo „Pe-smarico" v drugi lični izdaji, priročna knjižica za nalo slovensko mladež in odraščene ljudi, mehko vezana po GO kr., trdo vezana 70 kr. Kdor bo po eno ali drugo teh knjig k meni potrudi, jih dobi nekoliko ceneje.
Lovro Stepišnik.
Iz Tratil 10. avg. [Izv. dop.] V tržaški državni gimnaziji je bilo letos 171 dijakov. Na celej gimnaziji je bilo : Nemcev 74, Lahov 56, Slovencev 30, Grkov 11, in 1 Francoz. — V 8. razredu gimnazije Be je vseh 18 dijakov za maturo pri« pripravilo, katero so tudi dobro izvršili izvzemsi enega, kateri bo pri začetku šolskega leta še enkrat izpit delal.
Z veseljem pa moram objaviti, da je mej 18 dijakov,  kateri so maturo napravili
všiv, vsak vbadaj je imel za njo poseben pomen in posebno važnost. Povprašala .se je pri delu gotovo stokrat, je-li ga bo spazila in kje najprvo, kako bode izgledal iin se obnašal, je-li bo takoj uganila, da je on to, je-li bo odgovoril in kako.
Še v torek ko so prišli k Podgajskim fantje z novim letom, Enefa nij vstala od mizice zraven zamrznenega okna.
Fantje so nagovarjali Enefo dosti in dosti, da bi šla z njimi plesat v krčmo ; ali ona se je izgovarjala z delom in da bi se jih znebila, dala jim je mesto dveh štiri se brne šestske. R izume se samo ob sebi, da so jo zato še bolj kot prej zmerjali „Kantor-čico". In nij se bilo čuditi, da je bila pri taki pridnosti mnogo prej gotova nego se je gospodarica nadejala.
Ko je prišla enkrat na dvorec, da bi oddala srajce, Mrakotova zvedljivo pregle-daje nij mogla zadušiti klic čudenja. Te so dobro narejene!   Enefa si je resnično dosti
8 Slovencev, kateri so vsi iskreni rodoljubje, ter narastaj one moči, katero narod tako neobhodno potrebuje.
Tržaška gimnazija bi lehko še več Slovencev v svojej sredi imela, toda žalibog naši okoličani so v tem slučaja mrzli. Na pošiljajo svojih otrok celo nobenega v gimnazijo ia realko. Pošljejo sinove rajSi, da gredo mavto nosit in da se spride mej zidarji. Edina dva sina okoličanska sta v gimnazijo hodit«) to je vendar jako malo od 40000 prebivalcev okolice. — Za slovenščino je tržaška gimnazija prav slabo preskrbljena. Od 18 pri maturi izprašanih in potrjenih dijakov se bodo Ojuridičnim, 3 fUosofičnem, 1 matematičnim iu 1 tehničnim stndijam posvetilo. 2 vstopita precej k pošti in eden k mornarstvenemu oskrbništvu, v bogoslovje neče iti nobeden.
Domače stvari.
— (V-iimmIiio društvo.) Knjižica „Slovenci in državni zbor" se uže društve-nikom razpošilja. Ker se pa še veduo mnogo novih društvenikov iz vseh slovenskih okrajev oglaša, se razpošiljanje ne more precej na vse kraje vršiti. — Občni zbor „narodnoga društva" je, kakor smo naznanili, v soboto 15. avgusta ob 3 uri popolu-dne v prostorih „narodne tiskare" (Hotel Tavčar) na celovški cesti. Ker se od občnega zbora tudi društvena pravila imajo potrditi, vabimo drustvenikc, da se Če mogoče osobno udeleže ali pa pismeno naznanijo svoje želje, ko bi hoteli kako točko pravil spremenjeno imeti. () no val ni odbor.
— (Narodni shodi.) V soboto 15. avgusta praznuje naš „Sokol" desetletnico. Isti dan dopoludne ima rp i s a t e I j s k o društvo" svoj občni zbor, popdludne pa je prvi občni zbor „narodnoga društva"' Pričakujemo tedaj da pride ta dan tudi iz dežele dosti rodoljubov. V nedeljo v jutro bode, če bode vreme ugodno, izlet v Bled na Gorenjsko. Vlaki Rudolfove železnice so tako urejeni, da je mogoče od opoludne do pozne noči bo v Bledu muditi, ker gresta is L^sec vlaka ob '.Mili zvečer in o polnoči v Ljubljano.
— (Iz Metlike) se nam piše, da nameravajo tamošnji rodoljubi nstanoviti posojilnic u o zadrugo.   Prav tako, naj bi
prizadejala. Gotovo, nobenega kronnega princa bi jih ne b'lo treba biti sram. Spredaj so bile našite same cvetlice pri cvetlici, na eni sami „spominčici", na drugi deteljno perje, na tretji rožice itd. Res je bilo teško razločiti, katera je bila najlepša, veselje jih je bilo pogledati.
„Tako lepih srajc Otik dozdaj gotovo še nij imel; v Pragi uijsem videla pri njem nobene, katera bi bila tem tvojim le od daleč podobna," trdila je Mrakotova ter zapovedala Anhi naj skuha kakšno kavo, da bode vendar za kaj. Gospodinja je hotela denes naprej slaviti  z Enefo Otikov prihod.
„Predao bode Anka z južno gotova, pojdi z menoj in preglej tudi ti moje delo ; želim si, da bi bila ti z menoj tako zadovoljna kakor jaz s tuboj.u
S temi besedami jo je odpeljala v zgornjo čumnato, katero je dala za sina predelati v sobo po meščanskem okusu.
Eneli se je godilo kakor prej Mrakotovi:
Metličane posnemala tudi draga slovenska mesta in trgi. Zlasti na Kranjskem je čudna zaspanost, kar se tiče zadružnega delovanja. Samo v Ljubljani je obrtnijska posojilnica, sicer pa v celi deželi ne nahajamo nobenega denarnega zavoda. Dajmo si vendar enkrat sami pomagati, da ne bodemo vedno stokali pod jarmom tujega kapitala.
— (V Mokronogu) imajo učitelji krškega okraja 13. avgusta shod, v katerem ne bode govorilo o predmetih deželne učiteljske konference.
— (Potros.) S Trate v poljanski dolini se nam piše 10. t. m.: Denes zjutraj ob 7Vi «ri smo čutili pri nas precej močan potres. Zemlja se je majala od zahoda proti vzhodu,
— (Iz poljanske doline) se nam piše: Pri nas imamo dobro letino; pšenica je dajala še črez 1 mernik nasad (lani je dajala samo po pol mernika). Samo sadja ne bode veliko.
— (Naša policija.) Včeraj smo povedali, da je utonil pri št. Peterskem mostu fant, ki je v vodi s konja pal. Posestniki ob Ljubljanici nam pripovedujejo, da mrtvega nobeden ne išče iz vode, ne ljubljanska policija niti okrajno glavarstvo, prav nihče. Kaj je to g. župan ljubljanski, in vi c. kr. okr. glavar?
— (Farovšk list) čenča nekaj o našem uredništvu. Vse to so klerikalna npia desideria," druzega nič.
Razne vesti.
* (Roth h chi 1 do vi dediči) na Du-naji so podarili za dobrotne namene dunajskemu mestu 350 tisoč gld., frankohrodskemu mestu pak 50 tisoč gold. Ako se primeri neizmerno bogastvo, katerega je ranjki zapustil, so ta darila pač malenkostna. V tem oziru so angleški in amerikanski bogataši drugi možje. Se lani je neki škotski fužiuar Baird 500.000 šterlingov ali 5 milj. gl. v srebru volil za namene presbiterijanske cerkve in ljudskih šol na Škotskem.
* (Poslednji grenadir.) V Parizu je umrl poslednji francoski grenadir, kateri je bil z Napoleonom na otoku Elba. Lau-rent jc bil podoficir v polku grenadirjev cesarskih, ko se je Napoleon leta 1814 v Fon-tainebleau cesarstva odpovedal. Spremil je Napoleona na KI bo, odkod se je ž njim vrnil na Francosko. Pri trdnjavi Antibes je bil ujet. Pozneje za kapitana imenovan, živel je v Pariza v hotelu za invalide, kjer je v 84. letu svoje starosti umrl.
opazivši lepoto in krasoto, kakoršno še nikoli nij videla, bila je vsa osupnena. Gospodarici se nij mogla dovolj načuditi, da je v Pragi toliko ogledala in to tako posneti znala. Z oken so visela tenka zagri-njala, prezračna in bela ko sneg. Sofa je bila preprežena z tkanino polno* svilnatih cvetlic. Po tleh je bila razprostrena preproga, tako mehka, da se je človeku zdelo, da hodi po sami voljni; na omari, v kateri se je človek mogel pogledati kakor v zrcalu, je stala velika pozlačena ura.
„Tu je narejen raj; tukaj mora vsa-cemu dopasti," zakliče navdušeno Enefa, ogledovaje He po sobi.
„Bogdaj, da bi bil zadovoljen Otik vsaj za nekaj časa," vzdihno kmetica, brisaje nekoliko zrnov prahu z omarnega bliščečega se dna; na to omaro je bila najbolj ponosna izmej vsega pohišja.
(Daljo prib.)
* (Prebivalstvo zemlj e.) Vsa zemlja šteje tisoč tri sto eno in devetdeset milijonov 32 tisoč ljndi. Azija ima 798 milj., Evropa 300, Afrika 203, Amerika 84, Avstralija 4 1 j miljona. Od glavnih evropskih držav ima Rusija 71 milijonov, Nemčija 41, Avstro - Ogersko 36, Francogko 36, Angleško 32, Italija 27, Španjsko K. 1 ,. in Turško IG miljon. Vse druge evropske države imajo men j ko 5 miljonov ljndi. Kitaj šteje 425 miljonov, Hindostan 240, Japon 33; amerikanske zedinjene države 89, Mehika 9, Brazilija 10 milijonov ljudij. Največje mesto je London s 3 miljon. 254.2G0 duš, Sutehan v Kitajskem ima 2 milijona, Pariz 1 milijon 851.892, Peking 1 milijon 300 000 in še pet kitajskih mest šteje po 1 milijon ljudij. Du-najima 884.988, Berlin 826 000, Tokio na Japonskem 674.000. Pliiladelpbia 674.000, P"terhnrg 667.000, Moskva 611.000, Carigrad 600.000 duš.
Tržil ti po:<M ilu.
— Iz Dunaja 8. avgusta. Na vseh žitnih sejmih so se žitne eno znižale in zdaj upamo, da žitna kupčija živahnejša postane in zlasti, da se začne prodaja v vnanje dežele. Denašnii promet pa nij bil poseben, ker prodajalci še nečejo s ceno nazaj, kupcem pa se sedanja cena še zmirom previsoka zdi. Pšenice se je 40.000 vagranov prodalo, banaška (88 funtov) po gl. 6 50, slovaška po gl. 6 32, požunska po pl 6 60. Rež se drži v ceni, ker seje malo privaža ; plačala se je po gl. 4 90 do gl. 530. Ječmen pa se je v izobilji ponujal tako, da je najboljši za 15 do 30 kraje, slabeji pa za 25 do 30 kraje, v ceni padel; kupil se je po gl. 3*75 do 420 za vagan. S koruzo nij bilo nobene kupčije, tudi z o vse m prav malo.
— Iz Pešte, 8. avgusta. Celi teden nijsmo imeli dežja in tudi po deželi je le na malo krajih deževalo. Vreme je tedaj še zmirom suho, samo vročina nij več tako huda. Spravljenje žita in mlačva se torej lehko vrši; a žita se na sejem še ne privaža toliko, koliko bi trebalo, da se kupčija bolj razvija. Kmalu pa pričakujemo mnoge barke z žitom od spodnje Donave. Kako zelo letos vse rastline zaostajajo v rasti, nam kaže koruza, krompir, posebno pa sadje in vinogradi. Grozdje se je sicer že začelo prodavati, pa je tako kislo, da se bi pač ne smelo grozdje imenovati. Sadja pa sploh nij tukaj dobiti lepega. P š e n i c a je za 10 do 15 kr. v ceni na-zajšla ter se je kakih 70.000 centov po tej z nižani ceni od gl. 5.40 do gl. 5.50 prodalo. Rež se je začetkom tedna lehko prodala, potem pa zanjo nij bilo kupcev; cena jej je bila gl. 4.10 do gl. 4.30. Ječmen je našel dosti kupcev po gl. 3.50 do gl. 3.90, slabeji po 2.75 do gl. 3.20. O koruzi Be iz dežele poroča, da je po suši v rasti zadržana ; zato so špekulantni bolj po njej segali ter jo po gl. 4.10 do gl. 4.15 plačali; v terminu se je barantalo po gl. 3.60 do gl. 3.80 cent. Oves je za 20 do 25 kr. padci in koncem tedna bil po gl. 2.22 do 2.30. Z moko je še zmirom slaba kupčija in bode slaba ostala, dokler pšenica ne pride do tiste cene. da je mogoče konkurirati v tuje dežele. Otrobi se pa radi kupujejo, fine so po gl. 3.30, ordinarni po 3 gl. cent. — Ovčje volne se je 1500 centov prodalo; cene za suknene volno so stalne po gl. 138 do 150. Po svinjski masti se je močno povpraševalo in se je cena vzdignila na gl. 43 —44 za mestno blago, na gl. 42 — 43 za amerikansko; špeh pa na gl. 40—41. Loj je po gl. 25 Va—26. Bosnijske slive v terminu (november) po gl. 16 l/a cent. S fižolom in grahom nij posebne kupčije; beli bob je po gl. 5 l/a cent. Jezic se jc 800 čebrov po gl. 13 do 15 '/« prodalo. Mizarski lim stalno po gl. 27 l/a do 29 venštajn po gl. 33.
PONlttltO.
Prosim, da sprejmete sledeči popolnoma resničen popis, dogodhe, popisane v dopisu
z Mirne 31. julija t. 1. a*tev. 176 v vaš cenjeni list.
Ko smo uradni posel izvršili, zbrali so se uradniki, stražniki in žandarji, k zaju-terku, katerega sem jaz naroČil.
Ko sc je zajuterk prinesel, izročim gostilničarja Francu Vidmarju petak, in mu rečem naj si račun plača. Gostilničar Vidmar pa mi petak vrne, in reče da nijma menjati. Preeej potem me prosi nek navzoč gospod, naj nin 1 goldinar posodim, in ker nisem mogel menjati, prosim gostilničarja Vidmarja, naj mi 1 gold. posodi, katerega bode pri računu prištcl.
Gostilničar Vidmar mi precej 1 goldinar da, in mi reče: ..Kičun bomo nžo v Mirni poravnali, saj se morate tako z menoj peljati.
Mi smo sc brauili voziti se, ker pot do Mirne tako ni vcČ kot pol nre dolg, a gostilničar Vidmar nas v novic vabi, da bi se k njemu na voz prisedli. V Mirno dospevši, hotel sem precaj v gostilnici gospoda Ause-neka gostilničarju Vidmarju plačati račun, mu zopet petak dajem, katerega ni vzel in rekel je, da je Še čas, da vravnamo račun ko on nazaj pride. Potem odide in ni ga bilo več nazaj. Ker sem se jaz moral ob štirih popoludne s pošto odpeljati, gostilničarja Vidmarja pa ni nikjer bilo, nisem ga vedel kje iskati, odpeljal sem se iz Mirne, brez plačanja računa.
Iz Ljubljane sem pi«al gospodu županu Antonu Biihmu, naj račun kolikor ga je, pri gostilničarju Vidmarju v mojem imenu poravna, ali pa na znanje da, koliko računa je, da denar ponijem.
Na to nisem dobil nobenega odgovora in ko pride sedanji župan gospod Sovan iz Mirne v Ljubljano, mu takoj dam 2 gold. 10 kr. kolikor sem mislil da znaša račun, da ga gostilničarju Vidmarju odra j ta.
87 kr. pa katere kakor zdaj vidim, gostilničar Vidmar za vožnjo zahteva nisem poslal, ker sem gotovo opravičeno mislil, da gostilničar Vidmar, ko nas je povabil da se peljemo žnjim, za vožnjo ne bo nič računil.
Ako jih zahteva, bode tudi teh 87 kr. dobil.
To je dogodek čisto resničen, katerega morejo vsi nažoči potrditi.
Z poštovanjem
Janez Bertolo, nadzornik mestne straže v Ljubljani.
JPoftlano.
Predragi bratje in tovariši!
Kakor Vam je znano, imeli bodemo hrvatski učitelji 25, 26, in 27. t. m. splošni svoj zbor v lVtriiifl.
Pri prvej našej skupštini v Zagrebu L 1871. so bili Slovenci prvi, ki so nam prijazno v velikem številu podali roko ter se z našim delovanjem po bratovsko zanimali.
Nadejamo se, da je tudi zdaj mej nami ljubezen ravno tista, kakor poprej in da bo zopet naš premili in predragi brat Slovenec prvi, ki bo v naše kolo pritekel ter nas zopet z bratovsko ljubeznijo spremljal pri našem delu.
Srce nam je vcseleje in poguraneje, ke-dar vidimo vrle naše brate okolo sebe.
Pridite torej vi vrli sokoli premilih nam slovenskih planin in dolin, pridite, da Vam more brat Hrvat zopet podati svojo roko in Vam svojo gostoljubnostjo postreči.
.Pristupnice" dobivajo se pri „mjest-nom odboru II. obče hrvatske učiteljske skupštine u Petrinji" po 1 gold. Vožnja na Željeznicah in parobrodih znižana je za 33 %• Skrbeli smo, kolikor se jc dalo, da bode ne le duševne hrane, ampak tudi prijetne, hrvatske zabave.
Pomoz' Bog!
V Zagrebu, 8. avgusta 1874. Za centralni odbor II. oboe hrvatske učiteljske skupštine: Predsednik: Tajnik: Ivan Filipovič. Ijnd. Tomič.
Dunajska bcrza 11. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ TO „
18»)<) drž. pogoj i, >.....ln<*    ■ ',r> «
Akcije narodne banke Kreditne akcijo    . .
London .....
Napol.......
C. k. cekiai .... Srebro ......
973 »J44 109 8
103
50 70 777,
40
l,o torij 11<» srečke.
V Gradca 8. avgusta: 50. 60. 82. 33. 44". Na Da naj i 8. avgusta : 31.   5. 45. 60. 43.
Tujci.
10. avgusta: Cv*.*r>i«H:  Iforpnrgo, Foreste,
Sti-
nevic, lJimlerman iz Trsta. — Steiiovic trgovec iz Litijo. — Ludvig, stotnik iz Gradca. — Brum iz Duuaja. — IJlan iz Sinka.
Pri Slonu: Lederer. Seeber, Ko-mareck iz Dunaja. — Sliber iz Gorenjskega. — Lavrič iz Noso vasi. — Hak i/, 1'cčuha.— Dr. Seliginan iz Trsta.— Dolar iz Bresta
Pri 2Kaiii4»r4*l t Kleinnieyer, trgovec iz Dunaja. — Papanek z Ogerskega. — .Stampfel iz Toplic.
Oznanilo.
■MM 27. at fiusta  t. 1. bodo v fV#<ljr/«»»t pri Št.  Mitiu polog
I j ubijan a
tri hiše in pripadajoči travniki, njive in hribi
iz prosto roko po očitni dražbi na prodaj, in sicer vsaka parcela posebej. — Natančneje so izve pri lastniku
Janez Kncz-u vulgo Ančnik
(218—1) ▼ Mpo<li».ji »šiišlci.
Zarad družinskih proineiub jc na prodaj v #•«»#//#•«##«  na M'»'i-jN(»tM'A'c»» šiiiš-i.%-i h 4'a.vtt'tiiHin-it pri tržaško-rečki cesti ležeča
Hiša z dvorom in vrtom
in če se želi, tudi z drugim gruntom, kateri leži pri hiši prav na prijetnem prostoru, vrta jo pri hiši B40 □ sežnjev. V hiši jo 5 velikih in lepih in 4 manjši sobe, 2 kuhinji, 1 klot. Stanujoča je v tej hiši c. kr. financa, in letni dohodki te hišo znašajo 200 gold.; in pri tem ostaja še lepo prijazno stanovanje, katoro zdaj gospodar to hišo rabi. Dalje o tem pri prodajalcu pod dobrim pogojem pod naslovom .Mvfjust M'vt'it* t' 4"astrlnunt i, A. it. •vr. i Hi »itn. (212—3)
Zdravnik za zobe
L. Heksch
i.v ])unaj€t
11 m--(o.  It <> lil u i u-M Ntev. 551)
si dovoljuje najuljudnejo naznaniti, da jo ustregel od več strani do njega do-šlim žoljam in bodo v IJubljani <m1 l»ono4l4»ljim 14». nvKUNta naprej za nekoliko časa ordinira! in tako
zobne operacije in zobne plombe
najboljšo izvrševal, kakor bodo tudi svojo nn iluuaJHki s\< t<>\ni rnzMtavl 1H7*( /iiiml nvoJo l<|»olc, prlmer-nosli in I ril i nosi i — 04l 1114'Jlia-rodnr jurj z <l ari lom <mI likoi auc
umetne zobe in zobovja
po najnovejših HiigleNko-umeri-kmiNkili iu«»to4lali nurojal in popolnem brez Uoliei ne postu« Ijiil.
Or4linnc»i|» od 9. do 12. in od
2. do 5., Ljubljana, pri Malici (Hotel Stailt \Vien), I. nadstropje dvorna štev. 3 in 4. (215—2)
Mej mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalce preslopariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupiti, za katoro firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri moni kupljeno ure se vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzorne j o, dokaz naj-MtrogcJNC Molili uočiti !
Neverjetno, pa resnično!
f7n ~fO  111   12 4^1     prava angleška,  srebrna cilindrasta ura, s *" 111 MJtM čisto verižico, medaljonom, otuijem, ključom
in filetnim garantilnim Ustom, in z roservnim urnim steklom vred. Taiste krono-časomerne uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr.
I tt  j.i •>( 1 «»-|    volja   praktična, dobra in  čista remontoirna ura, '11 S     tako zvana cesarska ura, ki je najboljše dolo, kar
se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi,  da taksna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. fj.fi "i K \n   IW  ir\   se dobijo moderne vojaške ure, lehke, lične, MJnm itr III lO poleg tega jako elegantno In okusno, in kar
je glavna reč,  zel6 natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, otuijem, medaljonom in 51otnim garantilnim listom. W<-nkw*  IM nli tv\   prava angleška srebrna sidorna ura, sa-
OaiUO 1(5 HI! /CtJ gl. vonoto z dvojnim poki
gravirana, s verižico in garantilnim listom vred.
crovom, najfinejše
Wo uiri |Q cvl prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-»OcllIIU nometor-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata,
usnjatim etuijem in garantilnim listom. W*imi"| l^i nli 1^ <r| prava angleška Prince of Wales-romon-tOctlllU J-U JI II J. f g I« toarna ura, najmočnejšega obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatti; te ure imajo colo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj.
Snmn 141- ali 17 o* I cel° maJlina ura za e°BP°. iz pravoga
»iiiiiir m.-x t« 11 ■ v j-^1* srebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garantilnim listom vred.
l^AIIIO 20 o*| Pp*v* angleška najfinejša v ognji pozlačena sre-* 53 brua kronometerna ura ■ dvojnim pokrovom, najfinejše einailirana, s fino verižico medaljonom in garantilnim listom vred.
Samo 18 ali 20 in 25 gl -SVSfiJ/t
verižico, medaljonom, usnjatim otuijem in garantilnim listom vred.
lil  *J"!\   ir\    srebrna rcuiontoarna ura, se brez ključa »   ilimi  -*,\r  lil ivtl —s'» navija, z verižico in medaljonom vred.
Samo 40, 50 in 60 gl. zlala ura „ g()S1)0, iUmtnil Samo 30, 35 in 40 gl.
garantovana m patentovana.
zlata ura za gospo z verižico,
vred.
S.iiiio 35, 45 in 50 ari. p^v^lt,žka.ztlata 8idernaura
7 &     s kristalnim steklom.
Smiiio iti I   "/' \  i it || HI  tf\   fina zlata remontoarna ura b
1^4*111» OW,  <i> 111 IUU gl. stalnim steklom, 105 in 115
gld. z dvojnim steklom.
S4IIIIO 200 — 300  »Tl. pravi M&v&ikrovouieter, zroinon-
O     toaroiu, dvojnim pokrovom 111 kristalnim steklom.
Kazen tega vt*e kje drugod ali od kogar druzoga razglašene ure veueje.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure,  večkrat dragi družinski spominki, so popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etno garancijo gl. 1»/,, gl. 3, 5 do 10 gl.
Zlatnine
od c. kr. urada za kovani denar na Duuaji kot prave uradno
izprobane.
Prstani«
Prstani za dame gld. G, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Pečatni prstani za gospode gld. s, 10, 11, 12 do 20. Zakonski prstani gld. 5, 6, 7, 8.
r/ilai4» urne verižice
Verižice, kratke s ključem gld. 15, 20, 25, 30, 35 do 80 v vseh izdelanjib,
kakor se moreš zmisliti. Verižice, dolge z gladkim ali faooniranim promikačom z biseri ali na robce
zbrušenim kamnom gld. 28, 30, 35, 40, 55, 60, 65, 70, 80 do 150.
Klati medaljoni
za gospode in gospe. Z žlahtnimi kameni gld. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
Zlate garniture.
Brose in uhani gld. 18, 20, 24, 30, 35, 40.
Z žlahtnimi kameni ali biseri gld. 36, 40, 45, 50 do 200.
Z dijamanti ali briljanti gld. UO, 80, 90, 100 do 500.
Klati uhani.
Lečico za otroke gld. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3, s kamenji ali brez njih. Uhani, dolgi ali okrogli b kapljami ali brez njih, gladka ali z žlahtnimi
kameni ali v obliki pušico gld. 12, 15, 18, 20 do 30. Boutons z dijamanti ali briljanti gld. 50, 55, 90, 100 do 500.
Zlati gumbići za srajce in maniete.
Z žlahtnimi kameni gld, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20.
Zlate brose.
Navadne v najnovejši izvršitvi gld. 12, 15, 20 do 25. S fotografijami gld. 12, 15, 16 do 40.
Zlati križci
gid. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Z biseri ali žlahtnimi kameni gld. 8, 9, 10, 12 do 25.
Zlate naprsne igle.
V raznih oblikah, Jokey, Sport itd. od gld. 5 do 30. Z žlahtnimi kameni od gld. 5 do 30. Z briljanti gld. 15 do loO.
Zlate bracelette.
Gladki obročeki različno velikosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60. Z žlahtnimi kameni ali biseri 30, 36, 40, 50 do 80. Z briljanti od gld. 80 do 500.
Pismena naročila
so na i»o>tiio ]io\/<-i j«> ali i»ošil}al«»v ziii^ku v ~ I urah izvrše. Na posebno zahtovanje so pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj posije.
Mojo cene so vedno nižje kakor najnižjo povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa.
Vt*i, ki si novo uro in zlatnino naročiti želč,
V»l, ki stare ure ali staro zlatnino za novo zamenjati hočejo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti.
Ulireii- und Goldwaaren-Falirikant, Rotlieiithurmstrasse i), nasproti Wollzeile,
(188—4)
UtiMlor nuj se dobro ztii»oniiii.
Jzdutelj in za urednu>wo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".