Posamezna Številka um 1«
St. 182.
V Ljubljani, v petek 15. avgusta 1924.
Poštnina v gotovini«
Leto L
Imami DNEVNIK
'Ufe
m
mm
- JhB
m
I	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	|
t	Mesečna	naročnina:	;
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j
Neodvisen političen list
-----------  —n--------------—--
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravni štvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	*
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.	{
0*9w«it9M9H9N|MflM9w9M9'i9M«M9M9M9»«M9n9M9M9M9M9n9H9M9w9n9M9H9M9N9'Q
Govorjenje in delo.
V času, ko v Zagrebu zopet slovesno done Radičeve fraze, se otvarja v Ljubljani 4. vzorčni velesejm. Tam besede, ceno govorjenje, tu delo, ustvarjanje blagostanja. Nobenega dvoma ne more biti, kje da je močnejša plat in kje da bo končna zmaga.
Tudi mi Slovenci smo po prevratu, pa tudi pred prevratom živeli v znamenju govorjenja. Samo govorili smo o naši novi svobodi, samo sanjali smo o darovih, ki nam jih prinese ujedinjenje, pozabili pa smo za svojo lahko pridobljeno svobodo tudi delati. In žalostne posledice niso mogle izostati.
Na vseh koncih in krajih je prišlo hladno razočaranje in zadela nas je ne-prilika za nepriliko. Toda spoznanje nas še vedno ni obiskalo. Mesto da bi odpravili vzroke razočaranja z delom, smo pričeli z zabavljanjem in psovanjem in skoraj je postala moda zaničljivo govoriti o vsem, kar je v zvezi z Jugoslavijo. Tedaj je bil triumf govorjenja v Jugoslaviji, tedaj pa je bil tudi višek naše krize.
Tedaj pa se je pričelo tudi ozdravljenje, ker delovni ljudje so poskrbeli, da se je sredi oglašujočega govorjenja pričelo z delom. Brez ozira na vse nergače in zabavljače, brez ozira na vsa prerokovanja političnih hujskačev in opijatov ie skupina delovnih ljudi skrbela, da je napredovala naša industrija in da se je dvigal naš obrt.
Ni pa zadostovalo, da so delali samo nekateri, vso javnost je bilo treba odvrniti od gesla govorjenja in jo pridobiti za misel dela. To pa se je dalo doseči le, če se je uspehe dela nazorno Pokazalo.
Bila je senzacija, ko je prišla v javnost prva vest, da se priredi v Ljubljani velesejm, kakršen je običajen le v velikih mestih. Bila je senzacija za tujino, ko je izvedela, da se v Jugoslaviji, tej tako omalovaževani državi, upa kdo misliti na prireditev velesejma. Toda še večja senzacija je bila, ko so bili osramočeni vsi skeptiki in vsi krivi proroki, ko se je L ljubljanski sejem otvoril in ko je bila vsa jugoslovenska javnost od njegove uspešnosti veselo presenečena. Vsa Jugoslavija je bila tedaj ponosna na Ljubljano in njen velesejm, zakaj s sejmom smo se postavili v eno vrsto z velikimi in naprednimi narodi.
Kadar bo pisal zgodovinar zgodovino jugoslovenskega narodnega gospodarstva, se bo moral ustaviti s posebnim poglavjem na prvem ljubljanskem velesejmu, zakaj ta je dal pobudo vsem drugim, ki so pozneje nastali v državi in ki so toliko pripomogli k gospodarskemu napredku države.
Ljubljana je dala idejo sejmov in Ljubljana je to idejo tudi kot prva uresničila. Ljubljana pa mora dati tudi to, da bo ta misel vedno bolj izpopolnjena in da bodo sejmi vedno bolj in bolj povsem odgovarjali svojemu namenu. Pregled vseh ljublj. dosedanjih sejmov ipriča, da prireditelji ljublj. sejmov to nalogo vrše in da je ljubljanski vzorčni sejem vzgleden sejem za vso Jugoslavijo.
Ljubljanski vzorčni sejmi so triumf dela in najučinkovitejša obsodba tistega praznega govorjenja. Obenem pa so tudi resen opomin naši politiki, ki mora priti iz dobe govorjenja v dobo dela.
Ne rabimo prav nobenih obljubarjev, mi rabimo samo delavce. Obljubarji so samo napotje napredku naroda, zato proč z njimi z vodilnih mest.
Naša politika boleha samo zato, ker je v njej premalo delavcev, ker se ne razpravljajo gospodarska vprašanja, kjer se edino da presoditi strokovna zmožnost posameznika, temveč se posveča pozornost samo teoretskim vprašanjem, kjer so vrata govorjenju na stežaj odprta.
Zato pravimo: Dajte mesto gospodarstvu v politiki, pustite besedo narodnim gospodarjem. Oni so že pokazali, da morejo brez vsake državne pomoči ustvariti dela, da se more ž njimi država ponašati in oni so nam že dvignili bogastva, ki so nas obvarovala pred najhujšim.
Radičev govor v Zagrebu.
Za hrvatsko republiko in ne proti kraljevini SHS
Radičevci bodo podpirali vlado in ne bodo v
opoziciji.
Srbski komunisti proti HacSiču.
Zagreb, 13. avgusta. Za danes ob pol 7. uri zvečer napovedana seja vodstva HRSS se ni mogla vršiti, ker se še niso vrnili poslanci HRSS iz Beograda.. Zato pa je govoril Radič in poskrbel za senzacijo.
Takoj uvodoma svojega govora je pripomnil Radič, da bo govoril bolj prijateljsko ko pa službeno. Nato je pov-daril, da ni narod statistični pojem, temveč etični, da je narod zajednica, v kateri se sporazumno rešujejo interesi vseh stanov in poklicev. Radič omenja delo Francoza Bourgois »Solidarnost družbe«. To delo pa se žal ne more uresničiti, ker je francoski kmet v političnem oziru veliko za našim kmetom pred vojno. V zadnjem času se sicer stališče francoskega kmeta nekaj popravlja, toda tega se ni doseglo, da bi bil narod ena formirana organizacija, kakor je hrvatski narod. Zato more biti v Franciji revolucija, zato pa ne more biti revolucije niti v Jugoslaviji in niti na Balkanu. S tem sem Vam podal ključ za vse, kar vam bom povedal, zakaj sem šel v Rusijo in kaj sem tam dosegel.
V Rusijo sem šel po naročilu svojih pristašev, da informiram odločilne kroge o hrvatskem vprašanju in o njegovem sklepu, da se to vprašanje reši sporazumno s Srbi, nikdar pa proti njim. Vsak narod ima pravico do sa-moopredeljenja. Srbski narod je to najbolj dokazal. In zato moremo z najboljšimi sinovi srbskega naroda stvoriti parlamentarno vlado. Med menoj in g. Davldovičem je popolen sporazum.
Odšel sem v Evropo, da tam novem, da smo mi sprejeli meje, ki nam jih je dal versajski mir, ker spoznavamo, da se je z Jugoslavijo prvič ustvarilo področje, v katerem se more delati. Toda moja dolžnost je tudi bila, da povem, da smo imeli Hrvatje na svojem ozemlju že preje mnogo zgrajenega in tudi svoio državo z več ali manj avtonomije. Moja dolžnost je bila dalje povedati, da so Hrvati najbolj zrel del Jugoslavije, ki mora rešiti vse probleme brez intervencije tujine.
Nato je govoril Radič o svojem bivanju v Londonu in povdaril, da so mu vsi angleški državniki dejali, da je Pa-šičev sistem slab in da zato Jugoslavija ne bo dobila nobenega posojila, dokler bo Pašič na vladi. Radič je nalo govoril o Poincareju in o spremembi francoske politike ter o njenem vplivu na našo politiko. Nato je prešel na svoje potovanje v Rusijo. Tja je šel, ker je bilo največje važnost za hrvatsko vprašanje, da pridobi za sebe velesilo, ki ni priznala versajskega dogovora. Toda če bi bila tedaj na vladi že vlada Davidoviča, ne bi šel v Rusijo, ker bi mu potem vsi rekli, da je norec.
Toda, ko je bil parlament razgnan, ni bilo druge rešitve ko iti v Moskvo. V Rusijo pa je šel Radič šele po petein pozivu Čičerina. Tam je bil »sprejet ko grof«. Odkazali so mu lepšo palačo ko Herriotu in z njim se je razpravljalo samo kot z enakim. Komunistična internacionala ima samo vpliv na sovjetsko diplomacijo, ali v zunanji politiki je Či-čerin popolnoma samostojen. Mussolini ni priznal komunistov, temveč samo
Ljudje dela so močnejši od ljudi govorjenja. Najtežja stvar pa je politika in zato je treba postaviti v njo tudi Ie najmočnejše ljudi.
IV. Ljubljanski vzorčni sejem je dokaz zdravja našega narodnega gospodarstva in obenem kažipot za ozdravljenje naših političnih razmer.
Pustimo vse govorjenje o edinstvu, avtonomiji in sličnem, temveč skrbimo samo za pomnožitev narodnega premoženja in potem nam bodo dani i blagoslovi edinstva i blagoslovi avtonomije.
če pa bomo reven narod, potem smo obsojeni na smrt, pa naj živimo pod kakršnokoli državno obliko.
Zveze sovjetskih republik. Ko sem prišel v Moskvo sem naletel na jak vpliv srbskih komunistov. Nikdar nisem nastopil proti Srbom, toda hvalil sem Hrvate. Dejal sem, da je Jugoslavija švin-del, da obstoji samo Eshaezija. Mi kot narod ne moremo dovoliti, da se nam z versajsko pogodbo nekaj vsili. Zborovali smo tri tedne. Srbski komunisti so dejali, da je hrvatsko vprašanje malenkostno vprašanje, toda obveljalo je moe stališče in če ne bo Sime Markovič ubogal, bo izključen iz kom. stranke.
Spoznal sem, da je sovjetska diplomacija na istem stališču ko carska in da propagira balkansko federacijo. Jaz pa sem bil zato, da bi morala balkanska federacija pomeniti samo južno Bolgarsko, Srbijo in Macedonijo. To je Balkan. Mi Hrvatje pa nismo Balkan niti politično, niti geografsko in niti kulturno. Mi smo jadransko področje. Bosna je sicer geografično Balkan, toda mi smo jo debalkanizirali in danes ni več Balkan. Ko to rečem, ne mislim Srbov.
Radič je nato obširno govoril o ruski propagandi na Balkanu. Nato je prešel Radič na našo notranjo politiko.
Storili smo vse, da pride na vodilno mesto pošten človek. Takega je treba na Balkanu plačati z zlatom in dragim kamenjem. Davidovič je tako pošten človek, ker nas ne misli prevariti. On je Srb, to je pameten človek. On je spoznal, da smo mi narod, ne pa pleme. To je za nas bistvena stvar. V vladi je tudi Nastas Petrovič. Tudi on je pošten, ki je v upravi sposoben in ki ima voljo za vse. Važno pa je tudi to? V vladi imajo štiri portfelje Slovenci in tri muslimani, toda naši so vsi, vsa vlada je naša. Mi imamo vse portfelje in ne zahtevamo drugega, ko da velja zakon, zahtevamo, da ne bo pljačke, temveč poštenje, da se vse pomiri in da bo mogoče iti v volitve, in da bo potem sporazum po njihovem rezultatu. In kaj bo potem?
Republika? Pa videli bomo. Toda eno je brez sumnje. Če more reči Ra-kovski, da ni revolucija dogma, potem moremo reči ml, da ni republika dogma. Mi ne bomo progratnatično suspendirali republike, temveč pravimo, da bo Hr-vatska republika, ostala Jugoslavija pa more ostati v mednarodnem smislu kraljevina. To je odvisno od sporazuma.
Radič je nato govoril o volitvah, ki morajo biti na vsak način svobodne. Mi smo pacifisti pred volitvami in smo pacifisti po volitvah, toda na dan volitav smo suveren narod. Popolnoma ga je zadovoljil odgovor Čičerina, ki je dejal, da bi priznal Radiča tudi tedaj, če bi vsled nasilja pri volitvah propadel in da je Radiču tudi v tem slučaju vsa sila Rusije na razpolago.
Sedaj nas sprašujejo, zakaj ne govorimo v Beogradu. Mi bomo govorili, ko bo za to čas, danes pa ni pravi psihološki moment. Mi bomo tem močnejši, čim bolj bomo pametni.
S Čičerinom sem govoril tudi o Slovencih. Dejal sem, da so Slovenci na najboljšem potu, da postanejo isto, ko mi. Korošec je bil strašno opisan. Jaz sem rekel, da ni klerikalec, da je pameten in vreden človek.
Mi smo v parlamentu storili nekaj, kar ni storil še nihče. Ko so me vpraša v Moskvi, kam da grem sedaj, sem jim odgovoril, da v Zagreb. Morete si misliti, kako jim je to imponiralo. (!)
Jaz sem znal. da je kralj pameten človek in da bo našel pametne ljudi, ki mu bodo rekli, da si naj oblizne vseh deset prstov, ko more najti republikanski narod, ki podpira njegovo vlado. Davidovič je dobil vlado. Mi bomo na vladi, mi bomo v parlamentu in ne bomo v opoziciji. Med narodom pa bomo razvijali akcijo za naš program, ker je to naša dolžnost in naša pravica.
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 14. avgusta. Danes se je vršila plenarna seja vlade. Vlada je zelo nerazpoložena. Politični krogi ugotavljajo, da je situacija zelo resna in da se lahko pripeti še kaj več, kot samo običajna ostavka vlade. Vlada je na seji odobrila, da se povečajo krediti za popravo potov. Ker je kuluk ukinjen, so potrebni izredni krediti. Prometni minister Sušnik je odpotoval v Ljubljano k svečanostni otvoritvi ljubljanskega velesejma. Vlada izjavlja, da je Radič dobil avstrijski vizum, a ne od naše vlade. Sklenjeno je bilo dalje, da se Bolgariji ne dovoli nikakega povečanja
vojske in je v to svrho vlada poslala bolgarski vladi posebno noto. Bolgarska vlada se nahaja v zelo težkem položaju, ker so ji vse sosednje države poslale take note. Od konference ambasadorjev in od medzavezniške komisije so prispela vladi poročila, da se dela proti ojačenju bolgarske vojske. Popoldne bo vlada sejo nadaljevala, da pripravi referat za kralja, zlasti pa še, da vidi, kaj je z Radičevo izjavo. Davidovič je po seji vlade zopet nadaljeval pogajanja z Nemci, zemljoradniki in džemijetom.
Po Radičevem govoru.
Utis Radičevega govora v Beogradu. Netočne reprodukcije Radičevega govora. — Kombinacije nove vlade.
Beograd, 14. avgusta. Največje zanimanje v Beogradu je vzbudila izjava Radiča, ki jo je dal v Zagrebu. Zlasti zanimiv je sledeči pasus Radičeve izjave: »Mi zahtevamo od te vlade, da dela za mir in omogoči svobodne volitve. Vpraša naj se, kaj so svobodne volitve — volitve naroda. Mi smo suspendirali republiko, a se je nismo odrekli. Jaz sem vprašal v Rusiji, ako bi ona v slučaju, če bi Pašič izvršil na Hrvatskem makedonske volitve (teror) in bi se Hrvati odcepili ter ustanovili lastno republiko, nas priznala? Odgovor je bil: da. Mi tega kralja spoštujemo kot človeka, vendar pa ne držimo z njim, ker smo republikanci. Najlepše bi bilo to, ako bi (Hrvati) z vsemi častmi in dostojanstvom odslovili kralja iz zemlje. Ako bi Srbi kralja ubili, mi ne bi
priznali drugega.« Če je bila Radičevi izjava v resnici tako podana, potem ne bi pomenila samo napada na kralja, temveč na ves bratski srbski narod. Ker še Beograd ni imel točnega besedila Radičevega govora, je gornja verzija govora izzvala veliko ogorčenje v vsem Beogradu. Vlada se nahaja v zelo težkem položaju. Davidovič se je obrnil na uredništvo »Politike«, ali je ta izjava točna ali ne. Uredništvo je odgovorilo, da je po njegovih dosedanjih vesteh izjava resnična. Zato so se razširile p« Beogradu vesti o ostavki vlade. Uredništvo »Vremena« ni dobilo te izjave Zato je vlada nujno vprašala v Zagreb svoje prijatelje in Radiča, ali je resnica, da je Radič rekel ono o kralju. Vlada in vsa javnost nestrpno pričakuje odgovora.
POVRATEK KRALJA.
Beograd, 14. avgusta. Kralj pride danes ponoči ali pa jutri zjutraj v Beograd. Vlada mora v tem slučaju, da je Radičeva izjava resnična, podati ostavko, oziroma, ako Radič te izjavte ne dementira. Vsi politični krogi z gotovostjo izjavljajo, da bo morala vlada še pred Radičevo izjavo podati ostavko, ker se je Radič vmešaval v zunanjo politiko. Vsi politični krogi mislijo, da bo v slučaju ostavke vlade Jovanovič sestavil novo vlado' dne 18. t. m.
RODBINSKA SREČA V HIŠI KNEZA PAVLA
Beograd, 14. avgusta. Iz Pariza poročajo, da je princezinja Olga, žena princa Pavla včeraj ob 3. rodila zdrave moško dete na posestvu Hajt, katero ie angleški kralj pred 3 meseci odstopil našemu princu kot gostu. Mati in dete se nahajata v povoljnem stanju.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 14. avgusta. Danes se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri so razpravljali o agrarnem vprašanju in o nameščanju državnih uradnikov. Ko je klub slišal Radičevo izjavo, je nastala velika panika. Desno krilo Davidovičevega kluba je protestiralo proti tej izjavi in je zahtevalo, da se prekine vse zveze s HRSS, ako je ta vest resnična, in naj se napravi raje sporazum z nacijonalnimi strankami. Davidovič je klubu izjavil, da pričakuje še popoldne odgovor iz Zagreba. Demokrati so zelo nezadovoljni, ker so dali kralju velike garancije, da Radič ne bo uganjal nobenih neumnosti.
DVOBOJ MED POSL. BUDISAVLJE-
VIČEM IN PROF. MILJKOVIČEM.
Beograd, 14. avgusta. Spopad med poslancem Budisavljevičem (sam dem.) in poslancem Miljkovičem (musl.) se bo končal z dvobojem v Švici, takoj ko bodo končane seje skupščine. Ker pa predsedništvo skupščine misli, da skupščina ne bo delovala mesec dni, se bo med tem časom izvršil dvoboj. Dr. Srgjan Budisavljevič je imenoval za svoje zastopnike drja Lukiniča in drja Popoviča. Predzgodovina tega dvoboja je v tem, da je Miljkovič med prerekanjem zaklical Budisavljeviču: »Vi živite od varanja«, nakar je Budisavljevič pripeljal Miljkoviču krepko zaušnico. Budisavljevič je sicer obžaloval svoj čin, vendar mu je Miljkovič pnslal zastopnike.
KONFERENCA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 14. avgusta. Radikalni klub je danes nadaljeval svojo konferenco. Včeraj se je namreč vršila seja radikalnega kluba, na kateri sta govorila Pašič in Jovanovič. Pašič je pozval stranko na najljutejšo borbo proti sedanjemu režimu. Dalje so bili izdani proglasi okrožnim strankinim organizacijam in instrukcije za delo med narodom. Pašiča so poslanci burno aplavdi-rali in prav tako tudi Jovanoviča, ki je izjavil, da se bo pokoraval večini kluba in deloval na edinstvu stranke. Na koncu je bilo soglasno sklenjeno, da se pusti Pašiču popolnoma svobodne roke In da on vodi vso politiko radikalne stranke.
INCIDENT MED RADIČEVCI IN ANGLEŠKIMI MORNARJI.
Beograd, 14. avg. Iz Dubrovnika poročajo, da je tam prišlo med ra-dičevci in mornarji angleške flote do incidenta. Radičevci so namreč provocirali angleško sredozemsko floto in jo hoteli napasti. Le s težavo so napad preprečile tamošnje oblasti. Davidovič je radi tega razočaran. T udi kralju so 2s sporočili o tem incidentu.
ŠUMADINCI PROTI HRASNICI.
Beograd, 14. avgusta. Iz Kniča v kragujevaškem okrugu poročajo, da se pripravlja tam veliko narodno zborovanje cele Šumadije. Na tem zboru bodo nastopili vsi proti današnji vladi, v kateri se nahaja srbski krvnik Hras-nica. Posebna deputacija bo šla h kralju in mu razložila svoje želje. Ako Hrasnica ne bo podal ostavke, ga bodo ubili in se bodo ubijalci sami nato prijavili oblastem*
Borzna poročila.
Beograd, 14. avgusta. Dunaj 0.1130 —0.1150, Pariz 447.50—452.50, Praga 23926 —242.20, New York 80.38—81.38, London 365.85—368.50, Italija 362.15—365.15, Curih 15.30-15.40.
Curili, 14. avgusta. Beograd 6.60, Nevv York 5.30, Pariz 29.40, Milan 23.80, London 24.05, Berlin 1.25.
Trst. 14. avgusta. (Predborza.) Beograd 27.45-27.55, London 101.20-101.40, Pariz 123.50—124, New York 23.30-23.40, Praga 65“/«—66, Curih 420-422.
Dunaj, 13. avgusta. Beograd 879— 883, London 322.300—323.300. Milan 3179-3191, New York 70935, Pariz 3957—3973, Pr*ga 2101—1111, CmA 13.395-13.445,
IV. Ljubljanski viorcni sejem
Na predvečer otvoritve IV. Ilubiiars-skeaa vzorčnega velesejma.
Latermannov drevored. Staro in naj-priljubljenejše sprehajališče Ljubljanča-inov je danes zelo živahno. Elegantno 'oblečeni gospodje, z njimi resne in vesele gospe, shimi-kavalirji z belo in pi-saho oblečenimi metuljčki pod roko, otroci z žogami in velikimi lesenimi obroči, nasmejane mlade mamice s svojo srečo v ličnem vozičku, in še veliko raznovrstne družbe hiti mimo znanih tivolskih »komedij« dalje, dalje, ne meneč se za otroke tako mikaven električni vrtiljak in druge vabljivosti. Tam na skrajnem koncu drevoreda je danes in bodoče dni glavna točka zanimanja vseh Ljubljančanov, kajti tam je ve-lesejm.
Ob vhodu na sejmski prostor stoji neprestano gruča ljudi, ki se drenjajo ob dnevni blagajni, da si pravočasno preskrbe vstopnice. Na drugi strani pa se pomičejo v sejmišče težko natovorjeni vozovi, avtomobili in nosači, ki spravljajo na sejem blago zadnjih raz-stavljalcev. Vstopiš v sejmski prostor. Ob vhodu stoji sejmski stražnik z belo čepico, na kateri nosi primeren napis. Vljudno te vpraša, če imaš vstopnico, kar napravi na te utis, da se vrši organizacija velesejma v strogi disciplini. Nehote ti pride na misel ona znana trgovska vljudnost, kateri nikdar ne manjka primerne količine točnosti. Po-stojiš na z belim peskom posutem prostoru in na obeh straneh čitaš napise velesejmskih uradov. Neprestano prihajajo in odhajajo ljudje, ki imajo opravka v paviljonih. In ko hite mimo, se sliši govoriti razen slovenščine in srbohrvaščine tudi češko, nemško, italijansko, francosko, angleško. Velesejem, forum, kjer so zastopani v teh dneh narodi, ki se ponašajo z veliko industrijo in mednarodno trgovino. Prišli so, da priznajo ljubljanskemu velesejmu oni pomen, katerega hoče ta naša gospodar-sko-kulturna naprava izzvati.
Pripravljalna dela so pri kraju. Le tu pa tam se popravlja in izboljšuje še to in ono, da bi bil celoten utis zifnanje slike velesejma popolnejši. Z vso pohval-nostjo je treba priznati, da si je tako ve-lesejmski upravi, kakor posameznim razstavljalcem njihovo prizadevanje okoli aranžmana velesejma sijajno posrečilo. Lahko popolnoma mirno trdimo, da je zunanje lice IV. velesejma daleč prekosilo prejšnje tri in to v pogledu estetike, kakor tudi po bogatem in raznovrstnem razstavljenem blagu.
Ni potreba posebej opozarjati, da bo letošnji velesejm neprecenljive važnosti in zanimivosti predvsem za tiste, ki se hočejo pobliže seznaniti z raznimi domačimi in tujimi produkti, ki bodo na velesejmu razstavljeni. Najizbranejši vzorci iz različnih panog industrije, obrta in trgovine bodo neovrgljiv dokaz temu, kaj zmore marljiv in ambici-jozen podjetnik. Izdelki naše domače industrije in obtta bodo na velesejmu takorekoč nehote tekmovali z razstavljenimi predmeti tuje provenijence. In pazljivemu očesu bo ravno tu prilika, da spozna, kako velik napredek lahko beležimo v lastni produkciji Velesejm
bo tudi pokazal, da imamo pri nas dovolj marljivih in sposobnih rok, v katerih vedno lahko najdemo zagotovilo uspešnemu razvoju industrije in obrta ter slednjič zagotovilo dobro urejene gospodarske politike.
In še drug, ne manj, če ne celo važnejši pomen ima velesejm. Zastopani so obrt, industrija in trgovina cele kraljevine. Bratje Srbi in Hrvati z isto vnemo urejujejo danes svoje paviljone na velesejmu v Ljubljani, kakor domačini. Vzvišen in neizbežen moment medsebojnega pobližjega spoznavanja vseh treh plemen na gospodarskem polju je v veliki meri prihranjen ravno velesejmu. Tu si bodo bratski podali roke Srb, Hrvat in Slovenec, drug od drugega se bodo učili dvigati domačo industrijo do one višine, ki je danes že dosežena cd velikih narodov. Istočasno pa bo ra-stlo skupno blagostanje vseh treh plemen, ki se bo razvijalo v bratski vzajemnosti brez zavisti in mržnje.
Poleg tega pa je ob priliki IV. vzorčnega velesejma dana našim državnim sosedom, ki sodelujejo na razstavi, priložnost, da poneso glas o naši industriji in visoko razvitem obrtu preko meja in nam tamkaj zagotovijo ugled in naklonjenost.
Nikakor ne gre, da bi pozabili izreči zasluženo priznanje in pohvalo onim, ki so dejansko največ pripomogli, da Ljubljanski velesejmi tako lepo uspevajo. So to v prvi vrsti industrijski in obrtni delavci, katerih volja, sposobnost in pridnost se zdi ob pogledu na vse to razstavljeno bogastvo neiz-črpljiva. Prav tako gre priznanje in pohvala tehnično izvežbanim močem, pod katerih vodstvom so bili izdelani razstavljeni izdelki. Nevenljiva zasluga pa pripada inicijatorjem velesejma, ki so z realizacijo dolgo • odlaganega načrta dvignili ne samo ugled naše industrije, marveč ovekovečili tudi ime celokupnega naroda in države. Ljubljana pa je joonosna, da se ravno v njej polaga temelj lepi bodočnosti domačega, gospodarskega življenja.
S^irmki vestoiSt.
Otvoritev letošnjega velesejma. Letošnji velesejem se otvorf slavnostno v petek ob pol 10. uri dopoldne. Splošen dostop na sejmišče od 12 ure naprej.
Prodaja legitimacij. Permanentne sejm-ske legitimacije se prodajajo že na velesejmu pri dnevnih blagajnah. V izogib navalu na otvoritveni dan, se naproša občinstvo, da si jih oskrbi že sedaj.
Skauti na velesejma. Naša vrla skaut-ska organizacija se bo letos zopet izkazala v službi velesejma. Kako lepo so lansko leto držali red, sprejemali tujce na kolodvoru in jih vodili na odkazana stanovanja. Gostje velesejma odnašajo seboj najboljše vtise o naši vrli skautski organizaciji, ki je popolnoma na svojem mestu. Že lansko leto so se gostje napram sejmskemu ravnateljstvu najlaskavejše izrazili o disciplini, redu in uslnžnosti naših skautov.
Legitimacije za poljubni obisk letošnjega velesejma se prodajajo po Din 50.— v predprodaji pri Zadružni gospodarski banki, Kreditni zavod za trgovino in obrt, Jadransko-podunavska banka, Slavenska banka, Ljubljanska kreditna banka. Obrtna banka, Trgovska banka, Aloma Company,
Tourist-Office (Potnik) v Ljubljani jn v paviljonu pri glavnem vhodu na sejmišče ob Gosposvetski cesti.
Izšla Je IV. številka »Selniškega vestnika« IV. Ljubljanskega velesejma z zanimivo vsebino. Splošno pozornost vzbuja prvovrsten strokovni članek gospoda rud. svetnika ing. Igo Pehanija »Rudarstvo v Sloveniji«, Id se je začel v tretji številki in se v četrti končal. Velesejmski urad ima še nekaj izvodov na razpolago.
Velika razstava konj na Ljubljanskem velesejmu obeta postati po vseh dosedanjih pripravah in po došlih priglasilih prvovrstna prireditev na letošnjem velesejmu in bo imela za vse sloje prebivalstva največjo privlačno silo. Po svojih najlepših in najboljših konjih, ki bodo razstavljeni iz vse naše dežele, ne bo zanimala samo ljubiteljev konj in športnih krogov, ampak v prvi vrsti tudi naše kmetovalce, ki se pečajo s konjerejo in iz 'katerih srede bo razstavljenih največ plemenskih in drugih konj. Razstava je poklicana, da nam pokaže, kako daleč smo se že povzpeli v razvoju na še konjereje, po drugi strani nas ima pa spodbuditi in navdušiti za nadaljni napredek v tej važni gospodarski stroki. Za najlepše in najboljše konje se bo razdelilo 80 premij in razen teh tudi diplome. Prostor za razstavo se prireja na obsežnem sokolskem telovadišču, ki leži tik velesejma. Poleg ograj in pregraj za posamezne skupine konj bo sredi razstave tudi prostorno tekališče za prepeljevanje konj. Prostor bo opremljen s 3 vodovodi, s potrebno zalogo sena in drugimi pritiklinami. Razstava se otvori v nedeljo, dne 24. avgusta in bo trajala' samo ta dan od 8. zjutraj do 6. popoldne. Priporočamo vsem krogom, ki se in-teresirajo za razvoj naše konjereje, da sl ogledajo to velezanimivo prireditev, ki bo prva te vrste v Ljubljani.
Podaljšanje policijske ure povodom ljubljanskega velesejma. Z ozirom na velik dotok tujcev v Ljubljano za čas velesejma, kateri dohajajo zlasti z nočnimi vlaki in si ne morejo ponoči preskrbeti prenočišča in da se gostom pokaže Ljubljana gostoljubno in vabeče ter radi drugih razlogov, je odredil g. veliki župan sledeče: Za vse gostilne, restavracije se podaljša policijska ura do 24 ure. Za vse kavarne se podaljša policijska ura do 2 ure ponoči. Kavarne Emona, Evropa, Jadran, Narodna kavarna, Slon, Union, Zvezda imajo odprto do 4. ure zjutraj, vendar se po drugi url ponoči ne smejo točiti alkoholne pijače. Restavracije, točilnice, okrepčevalnice in kavarne na ograjenem sejmišču Ljubljanskega velesejma imajo policijsko uro ob 1. uri ponoči, vendar ne smejo od 24. ure naprej točiti alkoholnih pijač.
Razstava društva čeških upodabljajočih umetnikov »Mžnes«, ki jo priredi »Narodna galerija« v Jakopičevem paviljonu, se svečano otvori v petek 15. t. m. ob pol eni popoldne. Otvoritvi bo prisostvovala tričlanska deputacija društva »Manes« iz Prage. Dva zastopnika slikarja OJdflch Koniček in Jan Slaviček sta že v Ljubljani, prispe pa še »-odpredsednik društva, kipar Bohumil Kaika.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Red predstav za časa ljubljanskega velesejma.
Petek, 15. avgusta Opera:	Carjeva
nevesta«.
Sobota 16. avgusta. Drama:	Firma
P. B.
Nedelja 17. avgusta. Opera. Gorenjski slavček
Pondeljek 18. avgusta zaprto.
Torek 19. avgusta. Opera: Cavalleria Rusticana. V vodnjaku.
Sreda 20. avgusta. Drama:	Firma
P. B.
Četrtek 21. avgusta. Opera:	Carjeva
nevesta.
Petek, 22. avgusta. Drama: Paglavka.
Sobota 23. avgusta. Opera. Cavalleria Rusticana. V vodnjaku.
Nedelja, 24. avgusta. Opera. Pikova dama.
dama. — Drama. Firma P. B.
Pondeljek 25. avgusta zaprto.
Začetk opernih predstav ob pol 8., dramskih ob 8. zvečer. Uprava si pridržuje pravico eventualnih sprememb repertoarja.
Leopold Šmalc:
<J carstvu lakote.
(Nadaljevanje.)
Sizranj.
Dvakrat sem se peljal preko Volge. Prvič ob jutranji zarji v oktobru 1915. leta, ko je košato polnila vso svojo strugo. Takrat sem si 2vedavo ogledoval domovino Tolstoja in Dostojevskega z vročo željo, da se bližje seznanim z njo. Drugič pa sem se peljal ob luninem svitu ob času lakote.
Med prvim in drugim potovanjem Je preteklo šest let samega premikanja po ogromnih daljavah, ki pa so bila bolj potovanja v času, ko pa v prostoru.
Vlak drdra počasi in važno po Ale-ksundi ovskem mostu, ki je od mojega prvega poseta sem grizel vagone in se je enkrat zadavil s štirimi nasproti pognanimi lokomotivami. Pa vse to je prebolel in rav-riotako skrbno prenaša vlake ko prel. NaJ-vestneiša je mrtva materija!
Ferme in železni sklepi se križajo v oknu in mečejo nemirne sence po kupeju, kakor da bi hotele zakriti žalosten pogled na malo rečko, ki se zgublja v pesku obširne struge in z obupno tosko objemlje le srednji dve nogi mostu. To je ostanek od Volge, ki ga je pustila suša.
V Sizrani čakamo spet en dan. To je druga Samara, vendar pa je že občutno oddaljena od ognjišča. Za kolodvorom lahko kupim juho, le žlico moram imeti svojo. Na prodaj so ribe, slaniki, pečen krompir, celo pečena jančevina. Samo kruha ni in vsak Vprašuje za sol.	.	•
Sol je denar. Ponek&d papirja sploh ne »prejemajo, ampak le sol. Za sol dobiš vse —- razen kruha. Vsak priporoča, naj hranim sol za Moskvo. Kdor ima sol, naj se ne boji poti. To sem vedel že v Omsku in v itirih vrečicah imam tudi sol. Tri po 10 funtov — to je moja blagajna. In ena z dvanajstimi funti — to je podatek arheologa Vagina bibliotekarju patrijarše biblioteke v Moskvi, znanemu ruskemu bibliografu, »tarčku Popovu. ki mu ga nesem seboj.
V Moskvo.
Vlak je zavil v pšenična polja penzen-ske gubernije.
Do Samare sem se vozil z namestnikom narodnega komisarja inšpekcije kirgiz-ske republike (K. S. S. R.), Džunusom Ria-kinim, starim znancem iz predrevoluctjo-narne dobe. On se je vračal iz Omska, kjer je bil pri sprejemanju semipalatinske gubernije in njenih zadev v področje nove naci-jonalne republike, v Orenburg. Z njim sva si krajšala čas s pogovori o Kirgizih, med katerimi sem sam živel precej mesecev. Če sva pa govorila o lakoti, sva se morala v mislih umakniti s kirgizskih step. Pri čredah nomadov se je ta beda ustavila, zato so pa tam brez zaprek razsajale epidemije, ker ni bilo popolnoma nobene borbe z njimi in je vsa ruska pomoč prenehala.
Od Samare naprej pa sem imel novega sopotnika. Ta je bil pa komunist in sicer vojni komisar mesta Uralska, ki se je peljal v Moskvo po pomoč zoper partizane. Iz Uralska se je on moral z bojem prebijati skozi bande Antonova. Mesto je bilo popolnoma obkoljeno in v njem so gospodarile epidemije in lakota. Tam so se tudi nahajale zaloge za Povolžje, ki so jih sovjetski organi nakupili pri Kirgizih. Uralsk vlada žrtvuje Povolžju. Pomoč bo dala le zato, da se odpravijo od tam zaloge.
Svobodno In prepričevalno ml je komisar govoril o nujnosti preokreta v politiki. S številkami, z občimi slikami in z vsemi argumenti mi je dokazoval, da s staro politiko Rusija drvi v propast In da je politika, ki je držala v vojnem času, zdaj pogubna.
Ravno tiste dni se je bil tudi v Kremlju boi za NEP, oziroma za prvotno mišljeno taktiko. Šlo je za to, da se stre vpliv eks-ternistov, ki jim je vojna bila temelj in netivo za njihov nastop. Isti boj je kipel tudi v krajevnih organizacijah stranke in nanje so s posebno silo pritiskali sovjeti sami, ki so bili še bližje življenju. Pred dvema mesecema je bil iz omske organizacije izključen star komunist, ker je na občnem zboru izrazil tendence, ki so bile čez tri mesece de-kretirane. Veliko globlje pa je posezal ta boj v svobodnejših organizacijah, ki so bile bližje centru in s tem tudi realnosti v obče-
državnem merilu. Ker, če trezno pomislimo, ni mogoče, da bi organizacija par stotisočev članov štela v svojih vrstah le psihopate in avanturiste, še manj pa je mogoče, da bi jo ti vodili. Obenem pa je stranka sama očistila svoje vrste z Jeklom in na deset in de-settlsoče fanatikov-prvoborcev je pobrala seboj v večnost državljanska vojna.
Z vsako vrsto, ki sem Jo prevozil, sem po obrazih in po pogovorih, po vrvenju množice in po splošni sliki postaj in mest zapazil, da se peljem ne samo v Moskvo, ampak tudi v nove razmere in k novi notranji politiki.	/
2e celo leto pred znamenitim avgustovskim »Nakazom« se je NEP sam priril v življenje in neomejeno zagospodaril. Dekret sam je pa bil le od silne struje iz tečajev vzdignjen! standart, ki se je brez moči opotekel po toku.
Ves čas so se moje oči pasle po pšenici. S takim čuvstvom se gleda na polje lahko le tedaj, če se je prej videlo tako ožgane planjave in tako nesrečno ljudstvo, kakor jih je pred enim dnevom zapustil naš sibirski vlak.
Na mali postaji je moj sopotnik skočil na bližnjo njivo in z nje prinesel v vagon 15 različnih klasov. Izluščil je zrna, jih pre-štel, spomnil se ie, koliko jih je v funtu različne kakovosti (take podatke je znal v Rusiji skoraj vsak na pamet) in preračunaj, koliko bo dala desetina. Seštel je nato površino vseh gubernij, ki so obrodile In onih, kjer je'razsajala lakota. Zračunal je njih potrebnost. primerjal ]e količino žita, ki jo da žetev in čelo se mu je omračilo:
»Ne bomo shajali.«
Njegov račun ni bil napačen. Iz zrnja 15 Ih klasov je pravilno sklepal na usodo Rusije v tekočem letu. Tako se je Rusija v bedi naučila računati in sklepati In suh, realen račun je karakteristična poteza sodobnikov in nastajajočih rodov. Suh račun je zamenjal pravljice idiličnih razmer, grožnje in upornost tlačenih, naivno prepričanost o sigurnosti tlačiteljev in drzne fantazije iz dni revolucije. Beda je uničila ujut pri samovaru In suh račun je nadomestil vse skupaj. Stara Rusija je odšla v zgodovino, nova nastaja in je prav malo podobna stari. Volga se lahko razlije ko v starih časih, vendar pa stare vode več ne omivaio njenih br«gOY,.i
K rasstavi društva £eifcih u&odablia* Joči h umetnikov	¥	MuhSiaid
Devetdeseta leta značijo kakor za češko literaturo, tako tudi za češko upodabljajočo umetnost važen razvojni mejnik. Ta čas je češki narod notranje dozorel in postal Iz podjarmljenega, duhovno še odvisnega organizma samostojno, kompaktno stremeč In razvijajoč se člen v vrsti za-padno kulturnih narodov. Dasi politično še vezan se je dejansko že otresel redništva svojih gospodov in s smotrnim delom dvignil niveau svojega kulturnega življenja v višino srednjeevropskih duševnih smernic, razgledov in pojmovanj. Na temelju tradicije, ki so jih položili pomamezni mojstri tekom 19. stoletja se je razmahnil bogat umetniški svet sodobnosti.
Drušivo »Manes«, čigar razstava se otvori 15.' t. in. je bilo neposreden plod tega preporoda češke upodabljajoče umetnosti in obenem važen činitelj v njenem nadalj-nem razvoju. Ustanovljeno leta 1887, je združilo skoro vso takratno, revolucionarno nadahnjeno umetniško generacijo. Ime, ki ga je dobilo pri ustanovitvi — »Mšnes« (ime največjega res češkega slikarja 19. stoletja) j- pa priča, da je bila revolucionarnost te generacije bolj izraz želje po pravih osnovnih principih umetnosti, po svetovnih hprizontiir, da je bila bolj izraz odpora proti domači ozkosrčnosti v celotnem narodnem življenju kakor pa izraz strogo umetniških stremljenj. Zato se je cela generacija brez vsega lahko sešla pod imenom »Manes«, in to je bil pravzaprav njen pravi program: na temeljih tradicije graditi dom moderne, resnične umetnosti, kar pomeni stremeti za neposrednim izrazom češkega, sodobnega človeka.
V znamenju tega svojega programa je postalo društvo »Manes« zibel češke moderne umetnosti. Ne da bi na široko raz-motrivali njega organizatorično delo, treba poudariti dvoje glavnih smeri njegovega delovanja: čuvanje tradicije, opiraje se na najvišja kritična merila in pa utiranje poti v Evropo, v zapadno-evropski kulturni svet. In tod je bila merodajna skoro edina smer; Pariz. Tam so našli svoj prvi tvorni izraz vsi zgibi človeka-Evropejca v 19. stoletja in tam so se porajala tudi nova pota umetnostnega dela. Društvo »Mšnes« je v svojem društvenem časopisu »Volnč Smšry* neutrudljivo propagiralo francosko umetnost in obenem svojim razstavam zmiroin boij pogosto priključevalo francoske kolekcije in dela. Leta 1902 pa je otvo-ril ov Pragi večjo francosko dazstavo, kjer so bili številno zastopani vsi veliki mojstri francoske moderne umetnosti. S tein svojim delovanjem je društvo utiralo češkemu tvornemu duhu pot k svetovnim horizontom, dasi je ljubezen do francoske umetnosti včasih preveč absolutno prevzela gotove talente. Toda to je bil pač le osebni odgovor teh umetnikov na uplive tujine.
Društvo »Manes« razstalja dela svojih članov tokrat prvič v tolikem obsegu v Jugoslaviji in se je zato poizkusilo ozirati pri izbiranju ds! tudi na razvojno stran, kar more biti naši javnosti le dobrodošlo. Tako obsega slikarskt del približno tri generacije; prvo, že fz let devetdesetih, rahlo nakazano, dočim sta ostali dve močno
zastopani. Prva se deli nekako v tri skupine in sicer:	v takozvane »Parižane«,
umetnike, ki jih je Pariz posebno priklenil nase in od katerili najmočnejši so Franti-šek Simon (zasebno kot grafik), Hugo Bet-tlnger, Karel Splllar in Viktor Strotti, drugo skupina Izpolnjujejo »impresijonisti« In tretjo pa dva, brezdvoma najjačja tvorna talenta koncem 19. stoletja, namreč jan Prel-sler. subtilen pesnik tajnih zgibov človeške duše in življenja in pa Max Švabinskft »tip zdravi krasoti nezemeljskega življenja udanega umetnika«, zraven svetovnega mojstra v grafični umetnosti. V drugo generacijo spadajo umetniki, ki so stopili v prvem desetletju tega stoletja v javnost. Izhajajoči deloma iz kubizma, deloma ekspresionizma. Bolj znani od njih so Emil Fllla, Vincenc Beneš, Antonin Prochazka, Otokar Kubin in pa Vaclav Špala, Oldricb Konl-ček In Božena Jelinkova. Skupno z nad* vladujočim talentom Vincencem Benešem se je skozi »ognjeno peč« kubizma razvijal Oiakar Nejedly učenec češkega impresir jonista Antonina Slavička ter se usidral V realizmu. Najmlajšo generacijo, ki se je pojavila v okvirju »Manesa«, zastopajo Jan Slaviček, Frantlšek Muzika, Bedfich Piskač in dr.
V kiparski stroki nudi razstava tudi kakor v slikarski kolikor toliko vpogleda V delo treh rodov, dasi ni bil razvoj v obeh strokah enak. Jos. Maratka in BohtunJl Kaika sta predstavitelja takozvanega impresl-jonističnega realizma, dočim je mladi rod navezal na mojstra Myslbeka v znamenju gesla »sinteza«. Vodilni talent te generacije je Jan Štursa, v njegovo smer pa delujejo tudi Otokar Španlel, Ladislav Kofr&nek, Ladislav Beneš in dr. Najmlajši Štursovi učenci — Karel Dvofak, J. Lauda, BFetlslav Benda in dr. nadaljujejo mojstrova stremljenja.
Odlično mesto v češki upodabljajoči umetnosti zavzema grafična stroka in v društvu »Mdnes« so danes združeni tozadevni najboljši mojstri. Poleg že omenjenega F. E. Simona in Maksa Svabinskega treba imenovati še Stretti-Zamponija in pa vrsto najmlajših, ki jim je grafika sredstvo za utelešenje najjačjih umetniških doživetij. Tako na pr. Jan Konupek, Vladimir Sllovsky, posebno pa krepko se razvijajoča talenta Jan Rarabousek in N. Kremlščka.
Razvoj moderne češke arhitekture je šel precej svoja pota. Glavna inicijativa je izšla od Jana Kotčre, Otto Wagnerjevega učenca na Dunaju, in pozneje* od našega rojaka Josipa Plečnika. — »Manes« je priključil svoji razstavi tudi dela učencev obeh mojstrov, kakor J. Gočarjeva, P. Janžkova in dr-
Kakor je razvidno iz tega kratkega orisa, bo v petek 15. t. m. ob 12. url In pol svečano otvorjena razstava društva »Manes« res razstava vsaj velikega dela češke moderne upodabljajoče umetnosti in bo torej društvo popolnoma zadostilo njenemu namenu: da nas namreč seznani z upodabljajočim češkim delom. Naša javnost bo gotovo z interesom pozdravila to veliko prireditev, ki je obenem pomemben kulturen dogodek v Ljubljani.
Ssietgk seivnov.
Velesejmi In razne druge podobne razstave segajo daleč nazaj v zgodovino in se beležijo prvi pomembnejši in obširnejši že v 15. stoletju kot na pr. francoski in nemški. V gotovo največjem obsegu so se vršil! veliki sejmi v Llpskem (Leipzig) v Nemčiji in skoro istočasno ž njim svetovno znani ruski sejmi v Nižjem Novgorodu. Lipski se vrši še dandanes In je bil še do pred par let za vso srednjo Evtopo največjega pomena, dočim je oni v Nižjem Novgorodu vsled revolucije in boljševizma zelo nazadoval. Sicer stremi sovjetska vlada za tem, da ga zopet obnovi, kar pa je zaenkrat skoro Izključeno z ozirom na neurejene in skrajno slabe gospodarske in socijalne razmere v Rusiji.
Današnji velesejmi so nastali iz onih malih kramarskih sejmov ob priliki raznih cerkvenih proščenj, romanj in božjih poti, kjer so prvotno prodajali in trgovali le popotni kramarji kot na pr. lončarji, lectarji itd. Ob takih prilikah se je shajal narod iz raznih krajev in dežel, in to je končno padlo v oči tudi raznim drugim obrtnikom, ki so pričeli svoje izdelano blago privažati k takim prireditvam. Čimbolj se je izpopolnjevala in modernizirala tehnika in se s tem izboljševale prometne razmere in sredstva, tem večji je bil obisk kupovalcev in seveda tudi producentov in dovoz blaga. Obenem pa se je večalo in raslo zanimanje za izpopolnitev in dovršenost izdelkov, k čemur je veliko pripomogla močno razvijajoča se konkurenca. Končno so uvideli pre-vdarni in dalekovidni podjetniki, da se jim ne izplača dovažati in na licu mesta na drobno razprodajali svojih produktov, pa so pričeli uvajati ta način, da so razstavili samo lične in okusno izdelane vzorce ter so s tem prihranili sebi in kupcu nenadne in težavne transporte, kar je bilo posebno velikega in praktičnega pomena za konsumen-te iz oddaljenejših krajev in dežel. Prejšnji sejmi so postali nekake blagovne borze, kjer se niso vršile več direktne prodaje, temveč le naročila na določen rok, kar je dovedlo do mogočnega razcvitanja veletrgovine, industrije in obrti ter s tem seveda tudi do boljšega materijalnega stanja delovnega ljudstva, ki je v povečani produkciji in razširjeni Industriji našlo zaslužek in siguren vsakdanji kruh. Tako so nastali današnji vzorčni velesejmi, izmed katerih je bil eden največjih že preje omenjeni v Llpskem. Po vzgledu lipskega je bil 1916 v Lyonu na inicijativo takratnega župana, današnjega francoskega ministrskega predsednika Herrlota podoben moderen vzorčni velesejem, ki se je prvotno vršil le enkrat na lete, od leta 1919 pa jeseni In »po-
mladi, in sicer se je na jesenskem trgovalo skoro izključno samo z izdelki težke industrije, kot metalurgičnimi Itd. Da so taki velesejmi velepomembni in prepotrebni. Je razvidno iz razvoja In kupčijsklh zaključkov lyonskega: kupčij se je sklenilo v Lyonu leta 1916 za 95 milijonov, leta 1917 za 410 milijonov, leta 1919 za 1.035 milijonov In leta 1920 za 953 milijonov Frankov; tekom štirih let se je torej stanje podeseterilo. Največja moderna sejma oziroma razstavi na svetu sta bila oni leta 1900 v Parizu in letošnji v Wembleyu na Angleškem.
Svetovna vojna je takorekoč s silo vplivala na razvoj vsakodržavne domače industrije, ki je imela vsled, zaprtih mejfi domači trg zagotovljen In je komaj mogla krit! vsakodnevne potrebe. Ko pa Je s koncem vojne prenehalo dolgoletno sistematično uničevanje gospodarskih vrednot, so se nakrat pojavili težki in neprijetni znaki hiperprodukcije v vseh panogah industrije, kar so pa posebno hudo občutile države s slabo in nestabilno valuto, ki jim je konkurenca velikih industrijalnlh držav pretila, naravnost z gospodarsk. poginom. Vse take, gospodarsko in finančno slabo stoječe države so posegle po samoobrambi ter pričele prirejati v svojih železniških in produktnih centrih vzorčne velesejme, kar je še vedno blagodejno in uspešno vplivalo na njihovo gospodarsko obnovo ln razvoj.
Enaka potreba se je pojavila tudi pri nas- V začetku sejmov pri nas v obče bi se ne dalo drugega reči, kakor o malih kramarskih sejmih, ki so se vršili enako kot drugod. Pripomnimo naj le, da se je začelo pri nas najprej trgovati s kožuhovino, a pozneje vse, kakor je sledil razvoj domače male industrije. Vendar so ti sejmi zavzemali vedno večji obseg, zlasti tam, kjer so začeli goniti na sejme razno živino. Temu primerno so tudi kmalu zasloveli živinski sejmi v naših krajih. Ker se je tudi domača industrija prav občutno in razveseljivo razvijala, so agilni naši Industriialci in trgovci ustanovili leta 1921 ljubljanski vzorčni velesejem, ki se je tekom treh let razširil tako, da so bile nade na uspeh naših pridobitnih krogov vsaj večjidel upravičene.
Vse kaže, da bo IV. ljubljanski vzorčni velesejem temeljita garancija za uspeh vseh bodočih velesejmov, ki stoje še pred nami. Želeti je le, da bi tudi v vladnih krogih našel pomen naših velesejmov oni odmev kakor dosedaj.
Naročajte ..Narodni Dnevnik “J
aHAKODNl DNEVNIK«-
L)umijska_ccstaJ5 LjUbljaRS Dugajskacestojg
Na velesejmu paviljon F Telefon 142 in 230
Stroji za obdelovanje lesa — Turbine . Transmisije in železne konstrukcije
Ognjegasne potrebščine ZVONOVI Sesaljke
* •
i® Železolivarna ——— Kovinolivarna
Brzojavi: „ S troj
Armature
Miklošičeva cesta 13
preje VlD!C«SCNEZ tovarne na Vicu !n Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Opozarjamo na naš paviljon na velesejmu!
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
S000000Q000000000000000000000^0QQQQ0QQ^^QQ0 QQQ66QQQQQQž^Q©QSQQQQQQQQQGX3fi
Ustanovljeno leta 1874.
(Industrie Yougoslave de Hsiales & Couleurs)
d. d.
proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne in kemične barve od
najnavadnejše do najfinejše vrste \
Paviljon E, koja 29-30
$00000000000000006060600000006OO©66©©66©6©©©6©®66@©66©6O6O66O6666O6O66€
s*.
| Prra žebljapsha in žeiezoobrtna zadruga n Kropi in Kamni gorici
Brzojavke: Zadruga Kropa Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Telefon interurban: Podnart 2
^	•	Žeblji	za železnice. žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe.	J
Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave, železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid itd. ^ £	Vijaki	z	maticami. Zakovice za tenderje, kotle in mostove. Vijačni čepi. Verige.	•	t%
Šampanjec >Boavier<
Originalna vina v steklenicah, lastnega pridelka.
CLOTAR BOTJVIER
dobavitelj, Gornja Radgona.
Naznanilo!
Tvrdka
Gjuro Valjale
Specialna veletrgovino z vinom v Mariboru
bode letos v svojem paviljonu na velesejmu točila razun špecijalnih vin v steklenicah tudi odprta prvovrstna ljutomerska vina, na kar se ljubitelji pristne štajerske kapljice posebno opozarjajo.
Velesejm pavilion I.
s
Izložba Izdelkov tovarem
čevljev
PETER KOZINO l K
Tržič«,
Prodaja na veliko in malo: Breg 20, Aleksandrova cesta, Prešernova ul. (Seljak). Zagreb: Račkoga ulica 3.
m »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦« m
Splošno ključavničarstvo <>
Josip Ušteli !
Ljubljano, Gantarjevo noMje 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Me. Crespel E Fils. u
Sveukupne konce od skladišta Zagr^ **
Tvornice cipela I Sedlare i remen01^8 Cipelare	1	Tapetare
Lanene 1 pamučne konce. Generalno zastupstvo i skladište:
KSnOL DRESHES, Zagreb, Uri*91
&
Sfp
•Igp
•8
?sl
c#jllt
"/v-,..
. W/
'■/A
%
fsa&MVH v?/ //tv'/-,	/a*
mt
‘Jlf
Cl4|#
...&
WM
sil
r-M
(§)m
?#!
fr
W
wm #
JUBUANSKA
POSOJILNICA
R. Z. Z O. Z.
v novopreurelenih prostorih
m Ljubljani
i trg G Mestni trg E
obrestuje
»
vloge na hranilne knjižice In tekoči račun po
8%
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
LJUBLJANA, MESTNITRG 6
«5
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
DelniSka glavnica; Din 50,000.000'-
Rezervnl zakladi: Din 10,000.000'-
CENTRALA: LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA
AGENCIJA: LOGATEC
Podružnice: Brežice, Črnomelj, Kranj, Metkovlč, Ptuj, Split, Celje, Gorica, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Trst.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Tel. št.: 261, 413. 502, 503 in 504.
Polito vesli.
«= Razmejitev z Italijo. »Jutro« poroča, da so vse dosedanje vesti o ugodni razmejitvi Jugoslavije z Italijo neresnične. V Triglavskem pogorju da smo izgubili Mojstrovko, Triglavska jezera, gozdove južno od Javornika in ostal nam je le Aljažev stolp VThu Triglava. Tudi pri Cerknici da ni meja Popravljena niti toliko, da bi bila v soglasju z Rapallsko pogodbo. Korektura meje Prt Planini in Ratečah pa je prepuščena obema vladama. Ne vemo. v koliko je vest »Jutra* točna, mislimo pa, da je dolžnost »alovenca«, da jasno pove resnico.
— Notranjepolitični položaj v Italiji je ^spremenjen. Množe se dokazi, da je v zadnjem času Mussolini krenil popolnoma na Oesno ln da se je udal pritisku ekstremistov Kakor Farlnazzi. Vladi prijazno časopisje ‘rclt, da je temu kriva opozicija sama, češ da Postaja vedno bolj intransigentna. Ne mine ““eva, da ne bi bil zaplenjen kak opozici-‘Ojalen list. Včeraj sta bila posvarjena milanska lista »Bataglie sindicali« in glasilo Mitarcev »Unita«. Razven tega je bila za-Pieajeria tudi revija »Pagine Rosse«.
. Razkol v lilolašlstičnl kmetski stran-■ Veliko vznemirjenja je vzbudil v faši-“‘SVskih krogih pristop poslanca Scottija, pristaša kmetske stranke, k opoziciji. Poslanec Romanini, na čigar inicijativo je bila ustanovljena leta 1921 kmetska stranka, je |~oi, ko je izvedel o prestopu Scottija, zaprosil za avdijenco pri Mussoliniju in mu izrazil v imenu kmetske stranke zaupanje, češ
da
®u je kmetska stranka ostala zvesta.
^9®tska stranka je razširjena v prvi vrsti v Remontu in Lombardiji, njen program pa , 1*.v«fa to zaupanje do domovine, kakor je »strjeval poslanec Romanini.
^ “ Komunistična doslednost. Kako silno *r komunisti vedno grmeli proti kapitall-’0m |n j£ajs:o mog(>5no so propagirali svetle . revoludjo, ko jim je pa zmanjkalo Pa so postali lepo ponižni, priznali Drs^0Ve cars^e vlade in se lepo priklonili angleškimi komunisti. In sovjetski zu-minister razglaša sedaj, ko je sklenje-Ir angleško-ruska trgovinska pogodba, »da * ,Ust''arjena s tem nova podlaga za odno-ta i Ine<^ največjo kapitalistično državo sveči* ,suvjeti.t Dogovor sam pa slavi gospod Tat'0 ^ot največji dogodek zgodovine. Pai Je torei stvar! Vodilni komunisti skleco, pogovore s kapitalisti in so na nje po-hovil' e pa storl ka' Podobnega eden nji-Priprostih pristašev, tedaj ga pa pro-»se za dajalca delavskih interesov, ker . Je izdal program svetovne revolucije, tal	v Kremlju imajo dvojno mo-
Ubogi zaslepljenci, ki ne spoznajo, da le igrača v rokah komunističnih cinikov. y = Nepotrebno. Pri otvoritvi razstave v gov U ’e Poljedelski minister dr. Kulovec Etini?	slovensko in potem nemško.
lov° drugo ni bilo pravilno. Gospod Ku-j« S? spada vendar med one, ki pravijo, da i. ^ ovenel drug narod ko Srbi. Kaj govori slovensko tam. kjer ni Slovencev. Ni S® tudi treba biti tako obziren do Nemčev, se žali s svojo obzirnostjo Srbe. Est ®°dus in rebus...
>. *s Pogoji zemljoraduikov. »Kmotij>ki “st« objavlja pogoje zemljoradnikov za P>3-r*^anje vlade. Med drugim zahtevajo zem-^Oradnikl: Sodišču se izroče vsi, katerim dokaže korupcija. Sprejme se zakon o ,pietljskem kreditu na zadružni podlagi, za-i o zavarovanju proti toči. suši In nopli-asčr° *admžništvu in o invalidih. Rešitev tnent™? porine. Volilni zakon rial se spredena d° * em proporcu. Dokler ni !zvt-DosrJŽT.,® reforma, naj se revidirajo vsi bodn^ davki ta vse doklade. Osebno doreci?!0., ^Sloveniji ta Dalmaciji je takoj blranuaj dokler ni to izvršeno naj se potom t o^odnine ustavi eksekutlvnim po-Sta-vL- °^artoa naj se ukine in carinske po-ukin Rregledajo. Pravilnik o kuluku naj se di,w' bpre'™e naj se zakon v duhu rs-nePotrebnih ta preskrbe potrebnih W t v- Ureditev prehrane pasivnih k.a-v Vi voz Vina se mora zasigurati. Volitve jOblasno skupščino se naj takoj izvrše. rožene naj se Radičeva krivda ta šolska rebrna naj se izvede v duhu narodnih potreb, “-tnetijski list« žal ne pove, če so to mi-•““lalni ali maksimalni pogoji.
Drobne vesti.
Poljska je izgnala več sovjetskll/diplo-“'»tov, ker so vršili komunistično agitacijo.
st« božanski ugovor je stopil dne 11. avgu-
a v veljavo.
w„ Med Rusijb In Kanado je podpisan trgovki dogovor.
‘družiijl,anSkl komun!9tl
in socialisti so se
kjav**olJskl zunanji minister Grabski se_je
'tac da
Ker ugroža vstaja v Hondurasu življe-
u™'11 Prot! židovskemu izseljevanju v Pa-^er se Sit°da Poljski.
™*o. ker se s tem povzroča gospodarska
A® to imetje ameriških državljanov bo /®erika Intervenirala.
ICako le g»riš8@ do PoS-tioveraiske katastrofe?
Inženir, ki si je takoj po katastrofi ogledal kraj nesreče in na licu mesta ugotovil vse podrobnosti, v kolikor je to sploh bilo mogoče, nam je popisal nastanek in potek katastrofe sledeče:
Vsi očividci pripovedujejo, da je pihal veter v usodnem času iz vseh strani. Zato je verjetno, da je nastal silen zračni vrtinec, ki je potegnil k sebi vse oblake in je tako nastal visok steber vode, prave morske hlače. Ker je istočasno po izjavi vseh očividcev vladal silen mraz, so se vsi oblaki ohladili in v zgornjih plasteh je bila mogoče že toča. Ta steber se je nato nakrat sesul. Ker pa je zračni vrtinec trajal še naprej, so bili neprestano novi oblaki pritegnjeni in tako je mogoče, da se je cele tri ure udirala voda in da je lilo, ko iz škafa. Dež je padel na čisto majhen prostor, v vsem le na posestvo 25 posestnikov. Značilno je, da so nekateri za časa najhujše plohe videli luno, znak da je v resnici povzročil vso nesrečo vrtinec. Oblak se je utrgal, da govorimo z narodom, med Stožcem in Grmado. Sreča je, da se je voda razlila na štiri doline, v Petačev in Mačkov graben na polhovgrajski strani ter na Hrastenico in Ločnico na škofjeloški strani. Če bi se ulila voda samo na eno stran, potem bi bila katastrofa naravnost obupno velika.
Vode je padlo ogromno mnogo. Žal ni bilo nikjer nobene priprave za merjenje količine padle vode. More se pa soditi po najnižjih računih, če se upošteva, da so bili čebri v pol ure polni in da je potem tri ure nepretrgoma lilo preko njih, da je padlo najmanj 4 milijone kubičnih metrov vode. Kako ogromna množina vode je to, se vidi iz tega, da bi bilo treba za odpeljavo te vode 400 tisoč vagonov ali okoli 20.000 vlakov.
Ta ogromna množina vode je seveda razsajala, da je nepopisno. Petdeset metrov pod vrhom Stožca so bile 25 metrov visoke smreke izruvane in gladko prelomljene. Voda je nosila s seboj po 3 do 4 metrske stote težke skale. Nakrat je bila dolina razširjena za desetine metrov. Potoki so si v hipu izvrtali čisto nove struge. S kako naglico je drvela voda, se vidi iz tega, da ni imel posestnik, ki se le peljal na dvovprež-nem vozu s sinom in hlapcem po cesti, toliko časa, da bi se umaknil, ampak je voda vse skupaj odnesla.
Danes je vsa pokrajina izpremenje-na. Na nekaterih mestih je voda nanesla do deset metrov visoko gramoza. Bregovi so razpokani in pri prvem nalivu se bodo pogreznili.
Kar je ostalo, je popolnoma odrezano od sveta. Nobenih cest in potov ni več. Ljudje so izgubili vse in ker je bil delavni dan, ni ostalo nekaterim ničesar drugega ko raztrgana delavna obleka. Prizadeti so izključno samo revnejši posestniki
Iz vsega tega se vidi, da je vladna podpora v znesku pol milijona dinarjev mnogo prenizka, da ni niti kaplja v morje. Nesreča ie tako velika, da je podpora, ki se da samo zato, da se nekaj da, sramota.
Nujno je dalje, da se takoj odpošlje vojaštvo, zlasti pijonirji v opustošene kraje. Pred vsem pa je treba takoj poskrbeti za komunikacijo. Vsako odlašanje v tem oziru je zločin.
Kar Vi hočete
to jeElzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28’—. Lekarnar Euir. Felier Stu-bica Donja, Blzatrg 357, Hrvatska
Dnevns vesti.
— Jutri Izide »Narodni dnevnik« kot
navadno.
— Kmetski praznik na Bledu. Kakor vsako leto, bo tudi letos dne 8. septembra na Bledu velik kmetski praznik, katerega se udeleže poleg mnogobrojnega domačega ljudstva tudi češki, bolgarski, poljski in tudi ruski kmetje. V velikem številu pridejo kmetje iz Bosne v svojih slikovitih narodnih nošah, nadalje Iz Srbije, Dalmacije ta sploh vseh delov naše države. Zanimanje za letošnji kmetski praznik je povsod Izredno ve-l ko. Polovična vožnja za Bled jje dovoljena. Izkaznice za polovično vožnjo stanejo 1 Din.
Nov član monopolne uprave. Glasom kraljevega *ukaza	je imenovan za člana
upravnega odbora samostojne monopome uprave beograjski todustrijalec Ignac Bajlo-ni.
— Odlikovanja, Na predlog notranjega ministra bodo te dni odlikovani vsi častr.iki in vojaki, ki so sodelovali v rešilni akciji ob priliki poplav, kjer so reševali ljudi, živino ta pohištvo prizadetih prebivalcev.
— Izprememba krajevnega Imena. Kolodvor Konjice je dobil te dni nov napis: ki se glasi: »Slovenske Konjice«, da ne bo zamenjava naših Konjic s krajem v Hercegovini, ki se imenuje Konjiča.
— Minister agrarne reforme In dobto-voijcL Glavni odbor dobroveljskega Saveza je te dni obiskal ministra agrarne reforme Vesenjaka, kateremu je objasnil svoje želje in zahteve. Minister je dobrovoljce zelo ljubeznivo sprejel priznavajoč v polni meri zasluge dobrovoljcev v borbi za naše osvo-bojenje in ujedtajenje. Kar se tiče agrarne reforme, glede razdelitve zemlje dobro-voljcem. je minister Izjavil, da se bo v tej zadevi nadaljevala konferenca dobrovoljcev. Ker do danes še nimamo zakona o kolonizaciji, bo avtomatično podaljšana veljavnost zakona o štiriletnem zakupu. Ta zakon bi sicer veljal samo še do konca oktobra tega leta. Minister je obljubil, da se £>o zavzel za dobrovoljce ta bo še to jesjn iznesel pred narodno skupščino zakonski predlog za kolonizacijo. Za ta svoj predlog je osvojil minister načrt, da se bo z vso sflo boril proti neupravičenim zahtevam veleposestnikov in da bo vodil naistrožjo borbo proti vsakršni korupciji v svojem resoru.
— Upokojenci ln javnost Z ozirom na različna poročila v časopisju o delegaciji upokojencev, ki je šla v Beograd, da predloži na merodajnih mestih spomenice, nekoliko pojasnila: Vsem je dobro znano, da nekateri vpokojenci vseh kategorij ter nezgodni rentniki še danes prejemajo svoje pokojnine in nezgodne rente v kronski veljavi. Nešteto spomenic je romalo že v Beograd in pri raznih gospodih se je že prosilo, da se njihove pokojnine in nezgodne rente urede v dinarsko veljavo enako onim upokojencem in nezgodnim rentnikom, ki se upokoje, oziroma ponesrečijo danes: Ali naj se z imenovanimi postopa, kakor govori trianonska salntgermanska In rimska pogodba. v katerih so jim zajamčene prislužene pravice? Vse prošnje so ostale do sedaj brezuspešne. Prizadeti so se naveličali raznih izgovorov in obljub ter zahtevajo uresničenje svojih pravic. Da so pa upokojenci poslali svoje delegate v Beograd je bilo potrebno, da se vlado še enkrat opomni, da tudi stari upokojenci zahtevajo svoje pravice, ker v nasprotnem slučaju bodo prisiljeni, da se obrnejo na mednarodno konferenco. Mesto, da se upokojencem, ki žive v največji bedi to pomanjkanju, pomaga, se jih vlači po časopisih, sramoti delegacijo, ki ni nič drugega storila, kakor sedanjo vlado obvestila, kako nujno in potrebno je, da se urede pokojnine vseh kategorij In nezgodne rente. Javnosti je znano, da se uoo-kojenci popolnoma nič ne bavijo s politiko, temveč se bore le za pravice. — Šalamun.
— Ameriška pomoč naši decL Ameriški rdeči križ je sklenil, da bo tudi letos poklonil našemu pomladku Rdečega križa letno podporo v znesku. 1800 dolarjev, kai znaša v naši valuti preko 170 tisoč dinarjev.
— Naraščanje Sav« ln Donave. Iz Beograda poročajo, da Sava ln Donav^ neprestano naraščata in sicer radi velikega deževja v celi dTžavl. Od 1. avgusta pa do danes sta narasli Sava ta Donava za poldrugi meter.
— Zapuščina umrlih vojakov. Pomočnik pravosodnega ministra je sestavil posebno komisijo, ki bo pregledala zapuščino v Italiji pomrlih avstrijskih vojakov, ki so spadali pod teritorij naše države. Komisija je že prejela iz Dunaja 3 zaboje različne zapuščine.
— Potres v Osijeku ln Subotici. Včeraj popoldne okoli 5. ure so čut'li v Osjeku nekoliko lahkih potresnih sunkov. Culo se je istočasno zamolklo podzemno bobnenje.
Ljubljana, 14. avgusta.
— Menjalnica na velesejmu. Za čas letošnjega velesejma bo poslovala v »D« paviljonu takoj ob vhodu na sejmišče na desno menjalnica Ljubljanske kreditne banke, s čimur je posebno ustreženo trgovski publiki.
— Opozarjamo občinstvo, da si more nabaviti legitimacije za poljuben vstop na velesejem po Din 50,— tudi pri Tourisf-Officu (Putnik) na Aleksandrovi cesti ta pri Zadružni banki v Ljubljani, da se tako Izogne drenjanju pri blagajncah ob vhodih na sejmišče. Letošnji velesejem nudi s svojo lovsko-plantasko ta higijensko razstavo ter z nad vse okusnimi izložbami po paviljonih toliko zanimivosti, da si Jih ni mogoče z enkratnim obiskom ogledati, zato je v Intersu vsakega posameznika, da si raje nabavi parmanentno legitimacijo.
— Zahvala. Odbor podružnice Jugoslo-venske Matice v Kamniku se tem potoni zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov, pred vsem pa tistim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so se trudili, da bi tombola in veselica v korist našim neodreSenim bratom lepo uspela. Žal, da je neugodno vreme nekoliko pokvarilo gmotni uspeh požrtvovalnega dela za Jugoslovensko Matico, katera pač zasluži od vseh strani večje podpore in večjega zanimanja.
— Plesni koncert na Bledu. V soboto, dne 16. t. m. priredi v veliki dvorani kazine znana mladostna slovenska plesalka Rut Vavpotičeva enkratni plesni večer z Izbranim programom moderne ta klasične glasbe. Spremlja jo mladi Karl Drnovšek iz praškega konservatorija.
Ljubljana.
— L kongres vseslovanske kmetske omladJne v Ljubljani. V dneh od 4. do 8.
septembra se vrši v Ljubljani prvi kongres slovanske kmetske mladine. Kongresa se udelžijo v velikem številu Čehi, Poljaki, Bolgari. Prisostvujejo tudi Rusi. Udeležijo se kongresa odlični gostje kakor minister C. S. R. dr. Hodža, eden prvih voditeljev kmetskega pokreta, nadalje bivši bolgarski minister Stambolijskijeve vlade Obov ter oba ostala bivša ministra, ki sta pred kratkem pobegla iz Bolgarije. Kongres bo c:ia najjačjih manifestacij prebujenega slovanskega kmeta.
1— Mestni popisovalni urad bo v soboto dne 16. t. m. radi snaženja za stranke zaprt. Izvzeti so samo res neodložljiv« slučaji.
1— Samomor. Danes zjutraj se je s svetilnim plinom zastrupil Ivan Pieifer, krojaški vajenec. Kolodvorska ui. št. 28. Ker ima njegov bivši mojster »likalnik na plin<. Je zaupal vajencu včasih ključ od glavne cevi. To priliko je deček danes izkoristil. Zaprl se je v sobo in odprl plin. Našli so ga mrtvega. Vzrok je najbrž ta, ker se je slabo učil.
1— Poskušen samomor. Rozalija šuitar, roj. 1908. hči Lucije Šuštar, samska, raz-našalka časopisov, stanujoča Martinova c. 28, je šla dne 12. t m. od doma te se vrnila Šele drugi dan ob 11. uri 30 mTn. Njena sestra Marija, poročena Bernik, jo je zato pošteno oštela ter ji zagrozila, da jo bo mati, kadar pride, tudi še pošteno pretep’a. Dekle se je zbalo in skočilo je v zmedenosti na dvoriščni strani z okna v I. nadstropju se nahajajočega stanovanja na spodaj ležeči travnik. Dobila Je lahke poškodbe, vendar so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. —
1— Nevarna grožnja. Adam Guth, delovodja pri zgradbi »ljubljanskega dvora«, je dobil dne 13. t. m. po pošti grozilno pismo, v katerem se mu preti, da bo ustreljen. — Sumi, da sta mu pismo pisala Ivan Strgar ta Anton Arharič, delavca pri tVTdki Battelino v Slomškovi ulici. Imenovana sta b la preje usiužbena pri tvrdki Tonies ter sta delala pod Guthovim vodstvom. Guth je Strgarja radi nerednosti odpnstli, nakar je zapustil tudi njegov prijatelj Arharič služijo, in sicer prostovoljno. 2e takrat je Strgar Guthu zagrozil, da naj se pazL — Guth je agnosdral pisavo na kuverti kot Strgarjevo, pisavo v pismu pa kot Arharičevo.
1— Železničarjem! V soboto, dne 16. t. m. ob 19. uri se vrši v Rokodelskem domu v Ljubljani seja odbora vseh žel. organizacij ta sicer skupna seja obeh pododborov (odbora za delavce in odbora za nastavljeno osobje). Te seje naj se udeleže le izvoljeni odborniki oziroma delegirani zastopniki organizacij. V nedeljo dne 17. t m. pa se vrši tudi v Rokodelskem domu sestanek železničarjev sploh, katerega se more udeležiti vsakdo. — Predsednik.
1— Društvo trg. potnikov ln zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani Ima svoj ustanovni občni zbor v nedeijo dne 17. avgusta 1924 ob 10. url dopoldne v salonu hotela Lloyd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Prijave za pristop k drultvu ln eventualna
pojasnila v pisarni, Ljubljana, Gradišč« štev 17-1. i
Savez grailčklb radnlka-ca Jugoslavije, podružnica Ljubljana, priredi v nedeljo dne 17. avgusta 1924 ob priliki poseta graf. pevskega društva Sloge Iz Zagreba veliko vrtno veselico združeno s koncertom na vrtu Narodnega doma. Po končanem pevskem sporedu: prosta zabava, šaljiva pošta, amerfkanski zapor itd. V areni ples. Pri veselici sodeluje godba Zveze jugoslov. železničarjev. Začetek ob 5. pop- Konec ob 2. zjutraj. V slučaju slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani ta stranskih prostorih Narodnega doma. — Za dobro pijačo in jestvine je poskrbljeno. — Odbor.
Humoristična stanovska tekma med ljubljanskimi tiskarii-nenogomertaši ln zagrebškimi tlskarji-nenosometaži se vril v nedeljo, 17. t. m. ob 4. pop. na Igrišču Ilirije v Ljubljani. — Zagrebški tiskarji so pozvali ljubljanske tiskarje na boj na zelenem polju, kateremu so se ljubljanski tiskarji odzvali. Moštvo ljubljanskih tiskarjev bo sestavljeno po večini iz reprezentančno-debelih neznaničev, ki bodo že s samo telesno po-stavnostjo vzbujali strah in grozo. Med njimi se nahaja par pravih fenomenov telesne lepote. Favorit moštva je golman, ki bo s palico v desnici branil svoje svetišče. Ker le dotičnik predsednik športnega kluba, poseduje obilo teoretifnega znanja, ki ga bo moral v nedeljo vporabiti tudi v praksi. Ostali Izbrani cvet se odlikuje s svojimi »platfusi«, »plešami«, »kratkimi« In »ravnimi« nogami, s čimer bodo zmožni vzbuditi med publiko, zadivlleno nad lepim športom, obilo krohota. — Obširneje v prihodnjih poročilih.
1— PravljKeo stolp. Stolpič, ki Je Izio-
žen v drogeriji »Adria« v Selenburgovt ulici, je narejen iz šatulj po vsem svetu znane »Ovomaltine«, k! Je prirejena Iz svežih ja-Jec, mleka, kakaoa in dr, Wander]evega medenega ekstrakta. __________
Prosveta.
Danes zvečer točno ob pol 8. uri poje se v opernem gledališču Rimski • Kom-kova opera »Carjeva nevesta« v sledeCi zasedbi: trgovec Bobakta — g. Betetto, Mai-fa, njega hči — gdč. Rozumova, Grnjaznl — g. Popov. SkuTatov — g. Pugelj, Bojar Likov — g. Banovec, Ljubaša gdč. Sfili-gojeva, carjevega zdravnika — g. Mohorifi, trgovčevo ženo Saburovo — gdč. Asejeva. njeno hči Dunjo — ga. Smolenska, carjevega kurjača — g. Perko, »oberic« Je gdč. Jeromova. Opero dirigira kapelnik Balatka, režira pa gospod režiser Bučar.
V nedeijo dne 17. t. m. se vprizori kot druga operna predstava 2a časa ljubljanskega velesejma znana narodna opera »Gorenjski slavček« v kateri poje vlogo Minke po daljšem presledku 2opet gospa Pavl* Lovšetova.
■■■ i	...	i	...n i.,.,,., .	■	i	■>	ii	r
Sokolstvo.
S Sokolskega sabora v Zagrebu.
Včeraj se je pričelo zborovanje sokolskega sabora v Zagrebu. Tekom dneva so zboroval! odsek za načelna vprašanja, organizacijski odsek ta literarno - novinarski odsek. Razen sokolskih 2up lz Niša In Skop-Ua so zastopane vse Savezne župe. Iz Ce-hoslovaške sta navzoči dve zastopnici. Starosta Gangl je poročal v odseku za načelna vprašanja o resoluciji »Naša naloga«, ki je bila po zanimivi in daljši debati sprejeta. Med debato se Je naglašalo, da Sokolstvo stoji trdno na temelju narodnega edin-stva. Sprejete so bile nadalje še sledeče resolucije: Sokolstvo, narod, država ln politika, Sokolstvom ta verstvo. Sokolstvo ln druge organizacije v narodu, Sokolstvo in šola. Savezni načelnik Ambrožič Je poročal . o Sokolstvu ta vojski ter o Sokolstvu na deželi. Na zborovanju organizacijskega odseka Je bilo sklenjeno, da ostane Jugoslovanski Sokolski Savez še nadaljnfh 5 let v Ljubljani. Osješka župa je statfla predlog glede izpremembe plemenskih podsavezov. Na predlog pa je bil zavrnjen. Sklenjeno le bilo dalle, da se prihodnji sokolski sabor vrši po preteku S let v Beogradu, a kot Sokolski praznik se določi vsako leto 1. december, ki je obenem tudi državni praznik ujedinJenJa.
OBLEKE
narejen«
največja
izbira
samo v trgovini O. BERNATOVIČ
MESTNI TRG 5
edgar Rici: Burroughs:
TARZAN
IN SVET
Ji
®tem so zavili v gorovje skozi ozko, proti jugu 3>rto zaseko. Ob robu nekega potočka so opoldne bivali. Moštvo si je tu pripravilo priprost obed. j> čez eno uro so prodirali naprej skozi zaseko. ^°fično so dospeli v malo dolino, v katero se je «kal° več skalnatih globeli. Tu so ze zopet usta-dočim je Geraois dolgo časa motril višave 4°krog.
D »Tu se moramo razkropiti,« je odločil. »Vsak sam skozi eno teh globeli.« b, Potem je razdelil moštvo in mu dal svoje Končno se je obrnil k Tarzanu:
Lj »In vi bodete tako dobri, da počakate tu, do-er se ne vrnemo.« /
^Tarzan je ugovarjal, toda častnik ga je na odpravil:
i *ai
«atk0
»Oddelki se lahko zapletejo v boj in tedaj jih sTOejo civilisti, ki se ne bore, ovirati.« k ^Toda, dragi poročnik,« je odvrnil Tarzan, kak Sern rac* PriPrav^en> ravnati se po vaših ali tav?Ea va^ega korporala navodilih in se boriti ’T'o tako, kakor vi. Saj sem šel zaradi tega * vamj.«
1 »Verjamem,« je porogljivo odgovoril Gernois. »Toda vi se morate pokoriti mojemu povelju, ki se glasi, da počakate tu, dokler se ne vrnemo. S tem je stvar odpravljena.«
S temi besedami se je okrenil in odkorakal na čelu svojih mož.	*
Trenutek pozneje je bil Tarzan sam sredi divje, gorske pustinje.
Solnce je pripekalo in vsled tega je poiskal senco bližnjega drevesa. Tam je privezal konja in sedel na tla. Jezil se je nad tem, kar mu je Gernois napravil. To je njegovo maščevanje, si je mislil, toda potem si je dejal, da mož ni tako neumen, da bi si nakopal njegovo sovraštvo s tako malenkostnim ravnanjem. Tu je moral biti kak drug vzrok. Vzel je puško in jo je pregledal, če je dobro nabita; prepričal se je, koliko ima nabojev in preiskal tudi samokres, l^o je našel vse v redu je ostro motril višine okrog sebe in ustja globeli. Odločil se je, da se ne pusti presenetiti.
Solnce je že lezlo v zapad, toda o vračajočih se vojakih ni bilo še niti duha ne sluha. Kmalu je mrak zagrnil dolino. Tarzan je bil preveč previden, da bi krenil zopet nazaj proti taborišču, predno ne pusti oddelku dovolj časa, da se vrne v dolino, kjer bi se na vsak način morali zopet srečati. Čim večja je bila tema, tembolj varnega se je čutil pred napadom, ker se je v temi čutil kakor doma. Vedel je, da se mu nihče ne more približati, ne da bi ga čul. Obenem so bile njegove oči , vajene teme in njegov preizkušen vonj mu je izdal bližajočega se sovražnika na veliko razdaljo.
Bil ie miren, zavedajoč se„ da ga nobena »«-,
lika nevarnost ne more presenetiti. Da, čutil se je tako varnega, da je s hrbtom naslonjen na drevo, zaspal.
Spal je menda že par ur, ko ga je naenkrat prebudilo hrskanje in cepetanje njegovega konja. Mesec je ravno sijal nad malo dolino in Tarzan je takoj videl — niti deset korakov pred seboj — kaj je njegovega konja tako razburilo.
Pred njim je stal Numa el adrea, temnogri-vasti lev, krasen in veličasten, žgoče oči uprte na njegove prsi. Veselje je spreletelo Tarzanove ude. Bilo mu je, kakor bi po večletni ločitvi ugledal zopet starega prijatelja. Trenutek je še ves odrevenel občudoval tega kralja puščave.
Toda sedaj se je Numa sklonil in se pripravil na skok. Tarzan je hitro zgrabil svojo puško. Še nikdar v svojem življenju ni streljal na veliko zver. Zmirom Je rabil svoje kopje, zastrupljene puščice, svoje zanjke, svoj nož ali pa gole roke/Instinktivno ]ev zaželel, da bi imel zopet svoje puščice in svoj nož v roki — bil ga je vajen in boja ž njim bolj gotov.
Tedaj se Je pritisnil Numa bliskoma ua zemljo, da je videl Tarzan le še orjaško glavo. Streljal bi rajši malce s strani, ker je vedel, kako nevaren je lev svojemu nasprotniku, če ne pogine dve ali že minuto potem, ko je bil zadet. Konj je trepetajoč stal za Tarzanom. Opičji človek je previdno stopil korak v stran.
Numa mu je sledil z očmi. Tarzan je napravil še en korak in potem še enega. Numa se ni zganil. Zdaj je Tarzan lahko meril med oči in ušesa.
Pritisnil it B&ttliaa ia v istem hipu sf, je lev
pognal kvišku. Konj je poslednjič obupno poskusil zbežati, strgal vrv in oddirjal skozi zaseko v puščavo.	/
Navaden človek bi ne ušel Numinim šapam, toda Tarzan ni bil navaden človek. Ze od njegove mladosti so bile njegoye mišice vajene .na j večje hitrosti. Dasi je bil el adrea gibčen, je bii Tarzan še bolj in orjaška žival je treščila v drevo, dočim Je mislila zasaditi svoje zobe v meso človeka. Medtem je Tarzan ustrelil drugič in lev se je zgrudil krai njega rjoveč in praskajoč na tla.
Tarzan je ustrelil še dvakrat, potem je el adrea obležal in umolknil. Zdaj ni bilo več gospoda Tarzana poleg njega, pač pa je stal tam opica - Tarzan, ki je ubil divjačino. Stopil je na svoj plen, pogledal v polni mesec in zagnal orjaški, strašni bojni krik svojega opičjega plemena. Ubita je bila mogočni 2ver. Spodaj v puščavi so drveli sinovi puščave ia svojih šotorov in zrli v gore. Polni skrbi so se spraševali, kakšna nova nadlega se je pritepla zopet v pustinjo, da uniči njihove črede.
Pol milje od doline, kjer je stal Tarzan, se j. ustavila gruča belo oblečenih, oboroženih postav, kc so čuli iz dalje ono rjovenje. Z vprašujočimi očmi so zrli okrog sebe, ko pa niso čuli ničesar več, so jahali naprej proti dolini.
Tarzan je bil zdaj prepričan, da se Gernois ni mislil vrniti, vendar ni mogel prav razumeti, zakaj ga je častnik pustil samega. Zdaj se je lahko svobodno vrnil v taborišče. Ker mu je ušel konj, bi bi naravnost nor, če bi še ostal v gorovju. Podaj se. ie peš y puščavo.
Gospodarstvo.
Madzavezniški dolgovi in Jugoslavija.
Po vesteh iz Londona, se tam sedaj pogajajo — za enkrat še popolnoma ne-službeno, pač pa tem intenzivnejše — glede vprašanja skupnega anuliranja medzavezniških vojnih dolgov. Akcijo v tej smeri vodijo skupno (v tem vprašanju so složnejši kot v vsakem drugem) francoski, italijanski in belgijski delegati. Z angleške strani pa se nesluž-beno pogaja z gori navedenimi delegati zakladni kancelar (finančni minister) g. Snowden. Kakor se trdi, se sklicujejo francoski, italijanski in belgijski delegati na formalno izjavo, ki jo je Mac Do-nald svoječasno podal na socijalističnem kongresu v Frankfurtu: da se bo trudil, čim pride na vlado, da doseže uničenje medzavezniških dolgov potom vzajemnega uničenja, četudi se Mac Donald more sklicevati na to, da nima v sedanjem parlamentu lastne večine in da ni verjetno, da bi mogel dobiti v parlamentu večino, ki bi odobrila odpustitev dolga (tem bolj, ker je sama Velika Britanija že pričela v večjem obsegu Ameriki plačevati obresti in anuitete), ni vendar izključeno, da bo prišlo v dana-§nji situaciji, ki je tako bogata na sen-zacijonalnih preokretih, do sporazuma.
V tem slučaju bo življenjsko vprašanje naše dežele, da ne bo sklenjen med velikimi zavezniki (med katere spada tudi »velika« Belgija), sporazum na škodo nas »malih«. Znano je, da je Jugoslavija že tako in tako preobložena z vojnimi dolgovi, znano je, da ni naši državi uspelo, da bi vstavila v račun vojnih izgub na pr. ugrabljenja mornarice ta uničenja mornariških objektov v Boki Kotorski, znana pa je tudi tendenca, da se našo državo zapostavlja tudi v vprašanju reparacij in se jo stavlja v isto vrsto z novimi (povojnimi) državami, ki se niso udeležile svetovne vojne kot suverene države in zato je nujno, da posveti vlada temu vprašanju vso pozornost, da bomo obvarovani škode.
X Potovanje naših gospodarskih krogov v Pragi, češkoslovaško - jugoslovensko narodno gospodarsko udruženje v Pragi, ki Je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, Industrijcev In obrtnikov v Jugoslavijo, }e poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki Semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma je nameravan tudi poset najvažnejših trgovskih in Industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z izletom vrnil poset, ki so nam ga napravili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bil tudi poset trgovskih In industrijskih tržišč v češkoslovaški republiki za vse udeležnike velikega informativnega in podučnega pomena, želi zbornica, da bi se Izleta udeležilo čim večje število trgovcev, industrijcev In obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdfelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čirapreje vsi, ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo sejm-ske legitimacije) z brzovlakom III. razred približno 685.02 Din, IL razred 924.60 Din. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 Din dnevno.
X Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 28. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 6150 žarnic (prvotno razpisana na dan 11. avgusta t. L). — Dne 6. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave skretnic ter glede dobave bandaž za kolesa: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave Taznih tiskovin. — Dne 9. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave usnja in usnjatih jermenov: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 1500 kg olja ter glede dobave razn'h podveznic in žebljev za tračnice ter tiTefonda: pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave
60.000 kg čistega bencina. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava banovasa. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo glede 500 m rjavega kanovasa. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odele-nju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Ponudbe je predložiti najkasneje do 25. avgusta 1924.
X Dobava železne pločevine in vijakov z maticami. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 5000 kg železne pločevine in 40.000 komadov vijakov z maticami. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Kolekovane ponudbe je predložiti najkasneje do 25. avgusta 1924.
X Dobava bakrenih cevi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: 30 komadov bakrene cevi zun. premer 32 mm. notranji 27 mm, 20 komadov bakrene cevi zun. premer 37 mm, notranji 32 mm, 10 komadov bakrene cevi zun. premer 08 mm. notr. 40 mm. Dobava se mora izvršiti po dobavnih pogojih bivše južne železnice štev. IV c 10782-2 z dne 17. XII. 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Kolekovane ponudbe je predložiti najkasneje do 25. avgusta 1924.
X Dobave. Dne 10. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave vodomernega stekla. Dne 13. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave obročev za kolesa (ty-res). — dne 15. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih sestavnih delov za svetiljke (stenja, cilindrov itd.); pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 70 ton plinskega koksa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave spojnih sredstev za gornji ustroj (podvezic In ploščic za tračnice). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja lesenih sodov. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu bo prodalo dne 13. septembra t. 1. 1000. lesenih sodov od raznega mineralnega olja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Dne 4. septembra t 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave bakra ter glede dobave jekla: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega jekla in jeklene pločevine; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega stekla; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 2770 m* de9k Iz mehkega lesa. — Dne 5. septembra L 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniškega ma-terijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v ZagTebu glede dobave indigo-papirja, telegraiske barve za žige, telegrafskih trakov in blazinic za žige; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede embalažnega materijala za povezovanje tobaka (platna, špaga, plombe itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 190.000 kg klanih bukovih drv, suhih 1 m dolgih. — Dne 19. avgusta t. L se bo sklenila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 250.000 kg ovsa. — Dne 28: avgusta t. 1. se bo VTšila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ponovna ofertalna licitacija glede dobave žarnic. — Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave martinovega jelda. — Dne 12. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznih vijakov z maticami; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih potrebščin in inventarja za urade; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave stavbnega lesa (desk itd.). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
»PRI NIZKI CEN« IGN. ŽARGI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 3
Na debelo in na drobno
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami
Potrebščina za krolača in šivilje
Edino
oglas
kar bo dalo kaj uspeha Vaš! razstav! na Ljubljanskem velesejmu Je
S
a
las
katerega ie pravočasno prijavite upravi
Nar. Dnevnika"
aiiHiMniHin
Sodišče.
ZANIMIV PROCES RADI HUDODELSTVA GOLJUFIJE IN TATVINE.
Stvar se vleče že od pomladi ter se je pred deželnim sodiščem že enkrat obravnavala. Takrat je bila obravnava preložena. Kljub vsem dokazom se je obtoženec tako spretno zagovarjal, da mu niso mogli do živega in z različnimi predlogi je zadevo tako zavlekel, da je bil nov termin šele danes mogoč.
Na zatožni klopi sedi namreč Dragotin Lavtar, rojen v Šenčurju pri Kranju, oženjen, zasebni uradnik, z nekaj razredi gimnazije. Mož je že predkaznovan. Med drugimi kaznimi figurira 31etna ječa radi hudodelstva goljufije, ki jo je dobil pred porotnim sodiščem, ker je ponarejal skupno z večjo družbo — poštne nakaznice. .Odsedel je od te kazni samo eno leto, ker je bil ob neki svečani priliki amnestiran. —Danes je obtožen hudodelstva goljufije in hudodelstva tatvine. Obtožnica mu očita, da je 1. izvabil 21. III. t. 1. mes. Kmetiču v Kamniku 2100 D in sicer na ta način, da mu je izročil zastavljal ni listek ljublj. mestne zastavljalnice, glaseč se na zlat prstan, vreden 400 dinarjev, s posojilom 30 dinarjev, na katerega je pripisal sam motorno kolo, vredno 12.000 dinarjev, s posojilom 8000 dinarjev in 2. da je dne 12, marca t. 1. ukradel Janezu Gubanču v Kamniku iz Vrhovnikove-ga hleva 6000 dinarjev vredno kobilo. Tatvino je, glasom obtožnice, izvršil na sledeči način: Prišel je k Trpincu v Kamniku, katerega prej niti poznal ni — ter ga je naprosil za večje posojilo. Trpine mu je posojilo obljubil pod pogojem, da pripelje dva poroka. Obtoženec je odšel, vrnil se Je pa brez porokov, pač pa je pripeljal 14 leten deček konja Ž njim, ki ga je obtoženec ponudil v zastavo. Hlapec Kleindienst je tega konja takoj agnociral kot Gubaučevega. Med prerekanjem se je obtožencu posrečilo, da je pobegnil z dvorišča.
Obtoženec prizna, da je bil usodepol-nega dne v Kamniku; posojila pa ni nikjer iskal; pri Trpincu sploh ni bil; bil je kak njegov »Doppelg&nger« (človek, M mu je tako podoben, da ga ljudje zamenjavajo ž njim).
Priča Trpine potrdi z vso gotovostjo, da Je dotični, ki je prišel k njemu po posojilo, identičen z današnjim obtožencem: »Na zadnjo uro bi potrdil da je bil on!«
Obtoženec: »Ako Je Bog, to ni tos!«
Priča Trpine Izpove nato natančno v smislu obtožnice: »14 leten deček je prišel ž njim in prignal konja. Hlapec Kleindienst ga je takoj spoznal in ugotovil je, da Je Gu-bančev. Dokazal je obtožencu celo to, da ni konj, kakor je on mislil, temveč kobila, in da je na enem očesu Slep!«
Obtoženec: »Šofer Gregorc mi je talco podoben, da ga ljudje z menoj zamenjavajo!
Sodišče ugotovi da Gregorc tistega dne ni bil v Kamniku in je glasom predležečlh dokazov pošten Človek.
Priča Debevc izpove, da je prišel. — prejšnjega dne, pfedno je bil pri Kmetiču
— k njej ter }o prosil za 4000 dinarjev posojila in ji ponudil 500 dinarjev obresti. Kot garancijo je ponujal ravno tak zastavljal«, listek, kakor ga je pozneje dal Kmetiču. Prenočil je v gostilni, kjer se Je vpisal s pravim imenom.
Predsednik: »Ali ste bili tam?«
Obtoženec: »Da, bil sem, a posojila nisem prosil, samo prenočil sem tam!«
Priča i2pove decidiTauo, da je obtoženec identičen z onim, ki Je bil pri njej, in, da je bil ravnotako opravljen, kakor pripoveduje Kmetic.
Priča Kmetic: »Tale je bil!«
Predsednik: »On pravi da priseže, da ni bil«
Kmetic: »Ce on enkrat priseže, prlse-žem jaz desetkrat! — Prišel je k meni ter me prosil za posojilo 8400 kron in mi ponujal tisti zastavni listek kot garancijo. Dejal je saj ste mesar... imate dovolj denarja. Odgovoril sem: Da, imamo ga, toda za to, da kupujemo živino, ne pa — »za šenk-vat«. — Šei je, in Vrnil se je z neko gostilničarko, ki je trdila, da ga dobro pozna. Z ozirom na to sem mu "denar vendarle dal toda dal sem ga prav za prav le »na njo, ne pa na zastavljata! listek.«
Obtoženec: »Men! niste dali .ničesar. Nisem bil nikdar pri Vas!«
Priča Kmetic: »Bil sil — Lih tko te poznam, kokr tule not zapisan (pokaže na oči)
— Ti kazen prestani, potem pa mene primi — ali pa dokaži, kje si bil takrat!«
Priča gostilničarka: »Da. šla sem ž njim in sem rekla, da ga poznam. »Pa glih tak je biv! O posojilu jaz nisem govorila.«
Priča Kmetic: »Si! — In, ko se je izkazalo, da je listek ponarejen, sem prišel k Tebi. rekoč, nalimal me je, Ti pa si rekla, da ga ne poznaš!« — On je bil in nihče drugi! — Dejal Je, da rabi denar za »gumi-fabrko«... ne vem, kje je zvedel, kje je »gumifabrka«! Pa sel lump vse ve!«
Obtoženec: »Vi, pazite, kaj govorite!« (Smeh.)
To je kratek ekscerpt i2 obremenilnih izpovedb. Poleg teh Je pa več izpovedb, ki niso decidirane ta, ki si deloma celo nasprotujejo.
Z obtožencem skupaj bi se bila imela zagovarjati tudi njegova žena. — ki je obtožena, da je nagovarjala Avguština Trpin-ca. naj ne priča proti možu, in Miho Klein-diensta, naj v osebi njenega moža ne spozna tatu, ki je pripeljal konja k Trpincu — ki pa ni prišla k obravnavi, ker je pred par dnevi porodila. Pri prvi obravnavi je tudi ona zanikala vsako krivdo In podtikala svojim besedam čisto drugačen namen.
Izboren Je bil zagovor dr. Pegana, ki zastopa obtoženca »gratls in franco« samo radi tega, ker se mu zadeva zdi interesantna, kar je tudi, in to,ne samo iz juridičnega temveč tudi iz čisto psihologičnega stališča.
Sodba: Dragotin Lavtar Je kriv hudodelstva goljufije in hudodelstva tatvine in se kaznuje z 18 meseci težke ječe, poostrena.''5^ četrt leta z 1 postom, 1 trdim ležiščem ta 1 temnico; preiskovalni zapor od 27. marca se všteje v kazen. (Mimogrede omenjeno bo moral obtoženec odsedeti — ako ostane pri krivdoreku — tudi 2 leti, ki mu jih je amnestija prihranila.)
Obtoženec, ki je točil že med obravnavo grenke solze sprejme to sodbo z glasnim tuljenjem. Nato prosi, da bi mu sodišče dovolilo par dni »dopusta« z ozirom na to, da se mu je otrok rodil. Predsednik mu odgovori, da to ni mogoče. Obdolženec zatuli zopet in meni: »Potem Je pa moja smrt tukaj. — Predsednik: »Zakaj pa? — Poboljšajte se — pa bo!« — Obtoženec prične zopet tuliti ko pride do sape, zakliče: »O Bog. krivični!« — V tem trenotku vstopi njegova tašča, ki ga hoče tolažitL Obtoženec jo odpodi g besedami: »Mati kar klit« domov ta recite Ji, da me ne yidt več!« —
in tuli dalje, nakar mu predsednik reče: - »Prosite za odlog kazni ta sodišče bo v seji sklepalo o tem.«
Tako teatralično je končal ta zanimivi proces. — Škoda, da smo se morali radi pomanjkanja prostora omejiti na to kratko poročilo, posebno škoda tudi za to, ker, kakor smo čuli od verodostojne strani, se ne ve, kaj bo temu procesu še sledilo.
NEVAREN AVTOMOBILIST.
Albin R., posestnik v Zagrebu je tožen, da je 19. maja t. 1. blizu Bohinja tako naglo in neprevidno z avtomobilom vozil, da je povozil Šeflerjevega psa ta so bili ljudje na cesti v veliki nevarnosti.
Obdolženec se zagovarja s tem, da je vozil z brzino največ 30 km, ki jo je na ovinkih ta sploh, kjer je bilo potrebno, še zmanjšal pes pa se je zaletel sam v avto.
Ta zagovor pa ne obvelja. Sicer ga je priča gospodična, ki se je vozila z obtožencem, v bistvu potrdila. Toda več drugih prič je izpovedalo popolnoma drugače.
Neki železniški čuvaj je trdil, da je vozil avtomobil z brzino osebnih vlakov in to celo tam, kjer »napravi« cesta ovinek. — Orožnik Remc je izpovedal, da še nikdar ni videl avtomobila, ki bi bil drvel s tako brzino po tej cesti, ter da je hotel avtomobilista »legitimirati«, da se pa ta za njegovo znamenje ni brigal, temveč je drvel še bolj naglo naprej. — Vinko Šefler. monter iz Ljubljane, je bil mnenja, da je vozil avtomobil s hitrostjo 60 km. Srečal ga je na nevarnem mestu, in komaj je imel toliko časa, da se je stisnil s svojim motornim kolesom k skali, sicer bi ga bil avtomobil vrgel v prepad. Njegov pes ni bil tako uren ta je prišel pod avto, kar ga je stalo življenje. Pes je bil takozv. »plepeličar«. torej plemenite pasme, in ne »običajni kužni pes,« kakor tudi obdolženec. Dokaz temu je, da ga je ravno isti dan za 1200 kron prodal. Zato pa zahteva sedaj ta znesek tudi kot odškodnino.
Prvi sodnik je obdolženca obsodil po §-u 431 k. z. na tisoč dinarjev globe. Tudi odškodninski zahtevek za psa je priznal.
Zoper to sodbo se je Albin R. pritožil na ljubljansko deželno sodišče, ki ga je danes vzklic «iz razlogov prvega 9odnika« zavrnilo.
• ^
| Vedno zadnje novosti f
I SAMO i
; GRIČAR & MEJAČ, j ! šelenburgova ulica 3. j
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Spori.
S. K Hermes priredi na praznik dne 15. t. m. propagandni tek po Šiški in sicer po Jernejevi cesti. Gosposvetski cesti, Kolodvorski cesti. Tek se vrši ob pol 11. uri dopoldne od klubovega lokala, kjer je tudi cilj. Vsi redni člani in član'ce imajo v svrho slikanja biti točno ob pol 9. uri dop. v lokalu. Odbor,
Športne prireditve v času velesejmi za 16. in 17. t. m. je pridobil S. K Hermes za dve nogometni tekmi Strassen-bahner Sportklub iz Gradca, ki je pravkar dosegel prvorazrednost ter zaznamuje v poslednjem času nekatere jako doore rezultate (proti Sturmu 2:2. Hakoah 4:1, Arh. Athl. K. 6:0, dunajskim Strassenb. S. K-2:2). V soboto igra proti Gradčanom Hermes, V nedeljo Ilirija, obakrat ob 17.30. — Za 24. je angažirala Ilirija prvorazredno^ dunajsko Admiro, ki nastopi v Ljubljani * kompletnim I. moštvom.
Mladinske pokalne tekme se nadaljujejo v drugem kolu jutri na igrišču S. K. 'drl-morja. Ob 9.15 nastopita Ilirija in Mladika, ob 10.15 Primorje in Slovenija. Zaključil, dve tekmi sta določeni na nedeljo 17. t. m-
Hitrostna gorska dirka dne 24. avgusta 1924 na Vrhniki, ki jo priredita pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kraljice Marije Automobilski klub Kraljevine SHS, sekcija Ljubljana in Motoklub Slovenija v Ljubljani, se vrši na športno tako zanimivi progi in na pokrajinsko tako lepem kraju, da je primerno ohraniti posamezne prizore na slikah.
Prireditelja vabita vsled tega vse EL amaterske fotografe, da porabijo to priliko ter izvrše po možnosti čim več posnetkov. Posnetki naj vpoštevajo šport in pokrajino. Namenjeni so propagandi ta za poročila v inozemstvo.
Da obdarita gg. amaterske fotografe, razpisujeta za najboljše slike 3 nagrade po Din 300.—, Din 200,— in Din 100— Slike je predložiti tekom 8 dni po tekmi športno-tehnični komisiji autokluba, Ljubljana, Dunajska cesta 12, pritličje, ki svobodno odloči in nagradi. Nagrajene slike postanejo last autokluba. — Automobilski klub Kraljevine SHS, sekcija Ljubljana, Motoklub »Slovenja«. Ljubljana.
Hitrostna gorska dirka na Vrhniki, ki jo priredita Automobilski klub Kraljevine SHS, sekcija Ljubljana ta Motoklub Slovenija, se je iz tehtnih vzrokov preložila na 24. avgusta 1924. Spored ostane isti. — Automobilski klub Kraljevine SHS, sekcija Ljubljana, Motoklub Slovenija.
OB
OB
LE K E NA
ROKE
0|ta	MESTNI	TRG	*
■ D ERNATOVlČ
I
MALI OGLASI
Suhe sebe
kupuje Sever • Komp.
Ljubljana, Wolfova ulica.
došli Cen« od 180 Din višje. Mink« Horvat, modistka, Ljubljana.
3 pisarniške sobe
v 111 nadstropju (llft) tako) in v I nadstropju s 1. novembrom odda Pokojninski zavod v Ljubljani.
c .
Trgovski lokal
manjši, blizu državnega rudnika se odda Istotam se sprejme natakarico, ki položi 5000 Din kavcije. Naslov v upravi lista.
1110
do 200m2 zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“.
FRANC CERAR,
družbi z o. z. v Domžalah M Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
it Celju, Gosposka4.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič ATršan.
na periferiji mesta obstoječe Iz 1 sobe in kuhinje se zamenia z enakim. Ponudbe na upravo [lata pod ,,Ugodno".
prevzapiem mesto sluge, skladiščnika ali hišnika, proti pr« skrbi malega stanovanja. Ponudbe na upravo lista pod ..Zanesljiv".
e večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Ceniene ponudbe prosi na upravo lista pod ..Vestna",
Plini iol
znamke „Ilirija“, štev. 6, z* pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, TrŽiČ štev. 220.
Kopi se dobro ohranjen štedilnik. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod ..Štedilnik".	Hinia boljša, mlatša, išče mesta pri boljši rodbini, (tudi z otroki)' Ponudbe pod „Pridna in zvesta** na upravo lista
Motorno tolo „Puch" 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana.	Tiboik. mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi Imela veselje do gostiln« in nekaj premočeni«. Le resno ponudbe s sliko pod „SteČn» bodočnost" na upravo lista.
. Za krojaško obrt iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo	
	Krojaškega pomotio
na dežeii ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač, Laško.	za velika dela, s plačo po dogovoru, ter hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudoll Ribezel, krojač, Dol pri Hrastniku.
Tinki poiti	
izučen v manufaktumi in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kierkoli Gre event. tudi ia potnika. Ponudbe pod ,,Pošten" na upravo lista.	Lepo Mia takse prosta, se zelo po ceni proda. Na ogled in cena; GrajŠ-čina pri Sv. Duhu, Škofja Loka,
Kdo posodi 10 Oio za izboljšanje male trgovine v dobrem Industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din in obresti 25°/„, ubogemu invalidu s 100®/» de-lanezmožnostf. Ponudbe na u-pravo lista.	. lepo poseitro v Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce in gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista,
	
	Pozor! Trnovci Pozori
n oio posojila se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi Usta.	Dovoljujem si Vas obvestiti, da ne zamudite ogledati si ob priliki pos«t» IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma Pavlllon H 348 tvrdke MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Zaloga šolskih zvezkov, notesov, map. blokov In odjemalcih knjižic. Cen« nizke — lastni ladelek. S spoštovanjem s« priporoča M. Wvk
Ho predli 21/, konjskih sil močan dinamo Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru. Alojzij Vrhovec, Žužemberk	
In dekle za vsa hišna dela. Ponudb« aa upravo Usta pod MPoštsna“,