n
n
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto - • .	$6.00 i
Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODk
List slovenskih delavcev v Ameriki
I The largest Slovenian Daily in the United States.
q Issued every day except Sunday« | and legal Holidays. 75,000 Readers.
a
I
TELEFON: BARCLAY 6189
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: BARCLAY 6189
NQ. 106. — ŠTEV. 106.
NEW YORK, MONDAY, MAY 6, 1929. — P0NDELJEK, 6. MA JA 1929
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL
Dr. Schacht se je sporazumel z Youngom.
NEMČIJA SPREJELA AMERIŠKI
NAČRT GLEDE REPARACIJ
Anglija in Japonska sta s tem popolnoma zadovoljni, d očim se Francija in Belgija še vedno ku-jata. — Plačevanje se bo vršilo sedemintrideset let. — Francozi ne morejo dati nobenih nadalj-nih kcncesij. — Italijani niso zadovoljni s priso-jenim deležem. — Priprave za razo. ožitveno konferenco.
PARIZ, Francija, 5. maja. — Včeraj zvečer so nemški delegati na konferenci glede reparacij objavili, da sprejemajo predlog konferenčnega predsednika Amerikanca Owena D. Younga, pod pogojem, da so z ameriškim predlogom zadovoljne tudv Francija, Belgija, Italija in Anglija.
Angleški in japonski delegat se popolnoma strinjata, vse je pa zaenkrat odvisno od Francije, največje upnice.
Najbrž se bo v ponedeljek vršila odločilna konferenca.
Nemci so sprva izjavljali, da ne morejo plačati več kot tisočšeststopetdeset milijonov mark na leto, dočim so zavezniki zahtevali dvatisočdvesto milijonov. Po dolgotrajnih pogajanjih sta pa obe stranki nekoliko popustili, in tako je bilo določeno, da bo plačevala Nemčija tekom 37 let po tisočsedem-stotriinpetdeset milijonov zlatih mark.
Vse to je seveda na splošno preračunano. Vse podrobnosti bo treba šele pozneje ugotoviti.
Francozi pravijo, da ne morejo dati nobene na-daljne koncesije.
Isto stališče zavzemajo tudi Belgijci.
Italija pa po svoji stari navadi zatrjuje, da so ji premalo prisodili ter da je upravičena do dosti večje odškodnine.
Upati je, da se bosta tudi Francija in Belgija zadovoljili ter da bo kočljivo vprašanje že vsaj začasno rešeno.
Dr. Schacht je bil dvakrat odpotoval v Berlin ter je vse kazalo, da se bodo pogajanja razbila oziroma ostala na mrtvi točki.
Odločilna je bila pa zadnja privatna konferenca ined dr. Schachtom in ameriškim zastopnikom
Youngom.
2ENEVA, Švica, 5. maja. — Posvetovanja, ki imajo ugladiti pot za razorožitveno konferenco, se bodo najbrž zvedenela.
Nemški delegat grof Bernstorff je izjavil, da za-v raca Nemčija vso odgovornost za delo komisije. Večina v komisiji naj bo odgovorna za vse.
Dolžil je delegate, da njihov poglavitni namen ni razorožitev ter da so to bistveno nalogi popolnoma
zgrešili.
Ker pa po teh besedah nemški delegat ni zapustil konferenčne sobe, se domneva, da Nemčija zaenkrat še ni izstopila iz komisije.
PEAC0X BO KRIV UMORA PO I. REDU
Državni pravnik vztraja pri svoji trditvi, dočim zatrjuje zagovornik, da smejo njegovega klijen-ta kaznovati kvečjem zastran uboja.
IZJALOVLJEN ATENTAT NA
VOJNEGA MINISTRA CALLESA
Sina bivšega governerja države Sonore so zagrabili, ko je hotel skočiti z nožem proti generalu Plutarcu Eliasu Callesu. — Napadalca so razorožili in zaprli nakar se je slavnest neovirano nadaljevala. — Konec ameriške mornariške patrulje.
TRIINDVAJSET MRTVIH JE
BILANCA PRVEGA MAJA
Med usmrčenimi v Berlinu je tudi pet žensk ter časnikarski poročevalec iz Nove Zelandije. — Dvesto oseb se bo moralo zagovarjati pred sedi-ščem. — Pri hišnih preiskavah je našla policija velike zaloge orožja in municije. — Število ranjenih znaša 270.
Državno pra vilnitsvo je spletlo kro^ Earla F. IVaeoxa. ki j.' /,a<lu-šil >vojo ženo. potem pa njeno truplo polil s petrolejem in za-ž«raI, tako tr<lno mrežo, da .->e nudi obtožencu i/, nje edin izhod —• električni stol.
Xjejrov zagovornik S i* 1 ne v A. S Vine je pa zaenkrat drugačnega mnenja.
Pravi, da j«' prišel jwt temeljitem jK>esvtovanju z obtožencem do zaključka, da ga za morejo obsoditi kve<"-jem le zastran uboja. V tem -lučaju bi mu bila odmerjena najhujša kazen dvajsetih let.
Peacos j«- rekel zagovorniku, da j«* bil tedaj, ko j«- lusmrtil svojo zono. pojxdnonia br<*z uma.
Žena mu je neprestano očitala, da zasluži premalo denarja. Hess je. da jo je večkrat tepel, pa ne v namenu, da jo poškoduje, ampak da ji "jezik zaveže".
Tekom tega tetina bo državno :>ravdmšivo zapisalo vse osebo, ki >o Peacoxa in njegovo ženo pobi ižje poznale. Do 13. maja upa obrati državno pravduištvo ves lolcazilni mater;jal. nakar bo začel proees.
NOGALES, Arizona, 4. maja. — Tukajšnje časopisje je dobilo iz Hermosillo, Sonora, poročilo o -------------j_____________tv,liaiv. x ,, S(J ^u^e Kro-
nameravanem napadu na mehiškega vojnega mini- gle, ker so se, neoziraje se na policijsko prepoved,
BERLIN, Nemčija, 5. maja. — V nemškem glavnem mestu je zavladal včeraj zvečer mir. Boji, ki so divjali zadnje tri dni, so končani. Iz oficijelne-ga seznama je razvidno, da je bilo tekom demonstracij usmrčenih triindvajset oseb. Morda je še več smrtnih slučajev, ki pa oblastim niso znani. Usmrčenih je bilo tudi pet žensk. Tri so zadele kro-
----—------ItUAH^^lA * J ^B" 111111J
stra generala Plutarca Elliasa Callesa, vrhovnega poveljnika mehiške zvezne armade. Napad bi se bil skoro izvršil ne neki slavnosti, prirejeni na čast generalu Callesu. Proti Callesu se je vrgel z odprtim nožem sin pokojnega Rafaela Izabela, governerja države Sonore pod Diazovim režimom. Gen.
Rico, ki je igral važno vlogo v bojih pri Mazlatanu je napadalca pravočasno razorožil.
ROMUNCEM SE OBETA JAKO KUNŠTEN KRALJ
Predsednikovo jahto bodo prodali.
WA-SlilXGTOX, D. C., 4. maja. Predaednfk Hoover je zavrgel jahto ".Mayflower, češ. da je j»o-trebuih za njeno vzdrževanje 3(H) i - n- dolarjev na leto. Ta svota je vsekakor previsoka in zato bodo jahto prodali.
"Mayflower" je btfa zgrajena It* t a 191)2 ter m' jo je posluževalo pet predsednikov.
Prvi se je vozil ž njo predsednik Ro-oseveit, zadnji pa Calvin OooUdtjpe.
Slavni odvetnik
o prohibiciji.
KABINET JE NASTOPIL URADOVANJE
Romunskega kraljica sc naučili izjaviti, da hoče za vsako ceno obdržati prestol ter da se boji usode princa Filipa.
nCKAItEŠTA, Iiom nilska. 5.
maja. — Romunski kralja- Mihael je že zaC-t-l svojo-polLt'h"-no karije-io. Sedem let je šele star. pa se baje že zaveda velike odgovornosti. ki «ra bo prej aLi slej zadela.
O priliki praznovanja desete obletnice u stan o vi j en j a velike Romunske vo pripravili takozvano
"zlato knjigo", ki naj hi vsebovala imena vseh odličnih Romun-ca* in drugih dOKtojanstvetnikov.
Prvi se je podpisal kralj Mihael.
—	l*a kaj boste še zapisali, veličanstvo .' — ga je vprašal njegov učitelj.
—	Zapisal bom — j** odvrnil — tla želim imeti deželo močno in združeno ter da ne želim deliti Filipove usode.
S tem je mislil svojega tovariša grškega princa Filipa, ki je bil izgnan po odstavitvi grškega kralja J ur ju.
Stranke desnice v avstrijskem parlamentu sc zadovoljne z novim ministrstvom, — Pet ministrov je članov krščansko socijalne stranke.
DFXAJ. Avstrija, 4. maja. — \ čeraj so se stranke desnice v avstrijskem pari a m on tu so^-la-no izjavile aa ministrstvo, katero je sestavil novi kancler Ernest Steeru-witz. Vsledtega je bila danes pro-klaniirana nova vlada.
Kancler je član kršeansko-soci-jalne Ntranke; istotako tudi pet ministrov. Dva msnistm sta vse- VEKA CKFZ. Mehika, 4. maja. lemea, dva pa člana kmelske Vihar, k: je divjal v četrtek po •stranke.	tukajšnji okolici je povzročil na
SocijaLisiti pravijo, da se bodo poslopjih, nasadih in poljih za en borili proti njemu do skrajnosti.'11"1^011 stodvajset tisoč dolarjev •e ne bo odprta vi jen.	i škode. Vihar je prhal s severa s
strahovito tsilo.
»Škoda je le deloma krita z za- j
Za zatrtje nemirov	varovala™
v Bombayu.
Nad en milijon delarjev Škode v Vera Cruzu.
Pozneje no ugotovili, da mož ni pravi pameti ter da je na nepojasnjen način dospel v dvorano. Ko so ga spravili na vjunw, se je slav-nost nadaljevala.
X«m;a1jKS iSonora, 4. maja. — Iz Ilerniosillo *ia dospela sem v aemplamt general Calles in general Abelardo Rodriguez, governer Xizje < 'al if orni je.
MEXICO CITY. Mehika. 4. j maja. — Fraxlniki Cineo Minas rudnika jiri Magdaleni v državi
DOVAŽANJE INOZEMCEV Z AEROPLANI
Angleški podanik v Kanadi je priznal, da ima več aeroplanov, s katerimi se vtihotaplja" ino-zemce v Združene države.
WINDSOR, (»nt., 4. maja. -Osemin trideset let ni Paul Mieallef kateri je bil aretiran zastran ne
Tii____ _ ... . .v, , , zakonite nošnje orožja, ie orizna
Jalrseo so prodih mehiško vlado /a 1 ,	- - ,	''
v-i s * ■ + i-. i> i i	danes v .policijskem sodišču d;
zase,to. Pred par dnevi so navalili	,	' , ,
„,-., i	u -	, t se vrsi kar na debeio vtihotaplja
na urad majne bandiTi ter odne-
sli veliko množino zlara in srebra. 1
WASHINGTON. D. C.. 4. maja. Ker so večinoma v<i voditelji mehiške revolucije na ameriški strani mednarodne meje. je državni department overjen, da je mehiška revolucija praktično končana.
Ameriška rušilea "Selfridge" in ''Moodv", ki sta <pat rulirala ob o-bali Sonore ter ščitila imetje ta-mošnjih Amerikancev, sta bila odpoklicana domov.
HAVANA, Cuba. 4. maja. — Mehiški časnikar Felix Palavici-ni. ki je bil obdolžen. da je igral važno vlogo v (iomer-.Serraro vstaji ter se je mudil tri leta v pregnanstvu. se vrača v svojo domovino na francoskem parni k u "Mexique"'.
Portes (.111 mu je dal posebno dovoljenje za po v rate k.
Deklica je priznala umor.
V Xew Vorku je priznala včeraj šestnajstletna Leonia O'Xerll. da je «. sekiro usmrtila tridesetletnega Manuela Monteira. ker jo je baje hotel posiliti. Sekiro je pozneje vrgla v North K iver.
CHICAGO. 111., 4. maja. — Da-nes je govoril .na zborovanju Ameriške Legije najslavnejši ameriški odvetnik Clarence S. Harrow. V svojem govoru se je dotaknil tudi -prohibieije ter izjavil:
— Prohibreira je samo za reveže. Ljudje, ki so si za mogli prej privoščiti kozarec dobrega piva. so sedaj brez njega, dočim si lahko bogatin v j>olni mori privošči šampanjca.
BOMBAY. Indija. 4. maja. — Hancfi so do.sj>ela nova vojaška o-jačenja. kojih naloga je zatreti nemire. Včeraj je bilo usmrčenih sedem oseb. devetdeset pa ranje-'" ni h.
Koncem aprila_ je izbruhnil v Bombay velik štrajk tekstilnih delavcev, katerega se udeležuje nad 120.000 oseb.
Pozneje je prišlo do krvavih
Boji v Afaganistanu.
spopadov med Indijci iti M oh a meda nei. Boji šo .baje verskega zna-] čaja.
PES A YAK, Indija. 4. maja. — Pri Lohgahru v Afganistanu se je | vnela ljuta bitka med 3000 vojaki odstavljenega kralja Amanula-lia in j>ristaši njegovega nasprotnika. sedanjega diktatorja Bacha tSakao.	-
u • v. w . , . .	maršal t ang T.snng Cang. katere
Boj se vra ze strn diu. Amanu-	, . , . . ,
, . . . ..'ga so }>red kratkim kitajski na-i lahovt ljudje so se baje ze zaceli ..	.
cijonalisti premagali, je dobil za-
Petdeset žrtev povodi ji.
BEIKUT. Sirija, 4. maja. — Reka Evfrat je strahovito narasla ter uničila do dvesto človeških bivališč. Kakor poročajo, je izgubilo dosedaj 50 os-eb življenje.
Povzročena škoda je ogromna.
C an g je dobil zavetje na Japonskem. *
-SI MOXOSEK I, Japonska. 4. maja. — Bivši diktator Šantunga,
, umikati.
vetje na Japonskem.
Danes je dospel s parnikom iz I ADVERTISE in GLAS NARODA Dariena ter ee je smel iztaati.
nje inozeineev rz Kmnade v Zil-ru-žeite države in sicer s pomočjo aeroplanov.
Sam Mieallef je imel na razpolago štiri zrakoplove, katere so vozili preko meje ameriški pilotje. Ce je le vreme dovoljvalo, se je za vrši I > vsak dan par poletov.
Aeroplani so se dvigali z okolice dirkališča pri Windsoru.
Mieallef je bil rojen na Malti ter je angleški podanik.
Število ranj.eiih znašti 270. Med njimi je sidemdeset težko ranjenih.
rojaki, nakoCa.jte sf: xa
"Cm L AS NARODA", NAJVEČ JJ SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
( ve d ena je bila najstrožja preiskava. ko je i ta men je d-ognati, kdo ;e )>ovzročil nemire. Oblasti domnevajo, da jiJi je zasnovala rn vo(>ila posebna centralna organizacija.
\ to s vrh o je baje prišel pred tremi tedni v Berlin ruski komunist Manielski.
Komunisti so včeraj vložili v državnem zboru interpelacije, naj se takoj odstavi policijskega šefa Zoergiebela ter naj se najstrožje kaznuje j>olicijwke uradnike, ki so ra zga n ja 1 i <1 enion t ran t e.
Policija je preiskala mnogo lu.Š v okrajih Nordende hi Neukoelln ter našla velike množine orožja in mimicije.
•Sedaj, ko se je jKiložaj nekoliko izčivril. je začelo liberalno časopisje zahtevati, naj bo v bodoče policija ob takih prilikaJi nekoliko bol j previdna.
Tekom tretjega dne demonstracij so bili 'i>oLicisti baje tako nervozni, da so kot brezumni streljali v ljudsko množico.
Aretiranih je bilo nad 1 .">00 o-K -b. od katerih, je bilo pa le dvesto pridržanih v zaporu. Vsi ti se bodo moral i zagovarjati zastran nerednega obnašanja in ščuvanja k nemirom.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. B00 ........ $ 0.30
" 1,000 ........ I 18.40
2,500 ........ $ 45.75
5,000 ........ $ 90.50
" 10,000 ........ $180.00
▼ Italijo
Lir 100 ......................$ §.7»
" 200 ......................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 600 ......................$27.40
M 1000 ......................$64.26
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%,
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c;
za $60 — $1; za $100 — $2; *a $200 — H; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiai ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri Telikih naka-*ttih priporočamo, da se poprej e nam •porazumet« glede načina
iaPLAČ'1-A PO POŠTI tO REDNO IZVR&ENA V DVEH DO TREH TEDNIfl
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT EE ZA
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
B2 COBTLANDT STREET,	NEW JOUL, Ji X»
Ftlephons: Barclay 0330
i! lii : i . * ' -
" b,- Vaš":? (i . . ...:

; r
r-


I GLAS NARODA t
(SLOVENE DAILY) ' ~
Owned and Published by
BLOVENIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation}
Frank Sakaer, President	Louis Benedik, Trocumrtr
PUum of boiincH of the corporation and addreaua of »bore officer«: 18 CortUndt St.. BoTongh of Manhattan, New York City, N. Y. |
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
If sued Every Day Except 8undays and Holidays.___
Ta celo leto velja list ca Ameriko Za New York ca celo leto AO
in Kanado_____$6.00 Za pol leta-------$3.50
Za pol leta —_______,___$3.00 Za inoeemstvo ea celo leto —$7.00
ga četrt Uta______~J$1A0 Za pol leta----------$3.50
Subscription Yearly $6.00_'
Advertisement on Agreement.	_i
'*Glas Naroda" uhaja vsaki dan ieveemii nedelj %n praznikov. I
Dopisi brez podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj te J blagovoli poiiljati po Money Order. Pri ipremembi kraja n&ročni- j kor, prosimo, da se nam tudi prejfojo bivaliile naznani, da hitreje,
najdemo nastarnika.	j
MGLA8 NAKODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. | Telephone: Barclay 6189.
!
NEMŠKE REPARACIJE
!
- |
Iz Pariza prihaja poročilo, o katerem je ves svet ye zdavnaj vedel, da bo prišlo: — Zastopniki Nemčije soj tsci sporazumeli z zastopnikom Združenih držav glede! načina plačevanj in višine izplačil, ki jih morajo Nemci odrajtati zaveznikom.
Tozadevni konferenci je predsedoval ameriški izvedenec Owen D. Young.
Park rat je vse kazalo, da se bodo pogajanja razbila. Nemški zastopnik dr. Schacht je dvakrat ali trikrat jezno odpotoval v Berlin, in vsakokrat se je govorilo, da se ne bo več vrnil.
Amerikanec Vmuig je pa predobro poznal položaj.!
Vedel je, da nekoliko komedije ne škodi, toda ko se mu je zdelo komedije nekoliko preveč, je pozval k sebi ne luškega zastopnika Seliaehta ter mu med štirimi očmi povedal, kaj in kako.
Schacht se je z najnovejšimi Youngovimi predlogi odpeljal še enkrat v Berlin, kjer so mu vladni načelniki naročili,.naj jih sprejme v božjem iineuu.
Ta sporazum je bil v gotovem pogledu izsiljen. Kajti Young že ni več predlagal, ampak je že stavil ultimate.
Neiričija je prav dobro vedela, <la mora Youngov ultimat sprejeti, kajti če bi ga ne sprejela, bi ji newvorski Wall Street hrbet obrnil.
Kaj se to pravi je pa Nemčiji prav dobro znano.
Tudi Francija in Anglija sta se morali zadovoljiti z nižjimi številkami, kajti pretila je že resna nevarnost, da bi Amerika izstopila iz svoje rezerve ter se javno in odločno postavila na stran Nemčije.
Združene države so že od prvega pričet ka obvladovale vso situacijo. Washingtonska gospoda je stremela po poravnavi ter je dosegla svoj cilj.
Kajti vladi Združenih držav je šlo za nohte in ji je! bilo mnogo na tem, da se vprašanje glede reparacij čimprej reši in uravna.
< V bi eincanje še dolgo trajalo, bi Anglija in Fran- j cija enostavno rekli, da pod nobenim pogojem ne more-' ta plačati stotin milijonov dolarjev, ki jih dolgujeta Združenim državam.
Ker ameriški kapitalisti ne odpuščajo dolgov tako zlepa, je bilo treba najti pot, da bo Amerika dobila svoje od zaveznikov, zavezniki pa od Neničije svoje.
Saj bo nazadnje šlo vse le na račun nemškega delavca.
Nemčija bo morala poseči globoko v žep.
Soglasno z Youngovim načrtom, bo morala plačati! vsako leto tekom s ede min tridesetih let $476,000.000. To! st.i približno dve milijardi zlatih mark na leto.
Sedemintrideset let je kratka ali pa dolga doba, kakor se vzame.
V sedemintridesetih letih se lahko marsikaj izpre-
Tiaoc mrtvih vsled potresa.
ASKJLBAD. Rusaki Turkestan, 4. maja. — Močan potres je opu-stoifcl veliko owm I je tzap&dno od Hamafr£c®chk Nad dvajset oacb j*
»preplašeno pobeg-mlo mi pro-rt-o ki si me upe. nazaj v svoja bivališča. Potresni sunki, ki so trajali le par sekund, se nt»o ponovili. Obseg 4*»varoSeite Škodo še ni rnan, ven-
Umor treh Cehov pojasnjen.
Umor treh Čehov pri Parizu pojasnje n
V juniju 1927 so bili blizu Pariza ustreljeni trije Čeh oslova ki: Glika, Makarov.ski in Muller. Preiskavo je vodila francoska policija s pomočjo češkoslovaškega kon-Izulata v Parizu, toda o morilcu ni bilo duha ne sluha. O ki je vzbudila tudi v fnancoeski javnosti splošno zanimanje, smo že opeto-vano poročali.
Te dni je pa praška policija aretirala monterja Rudolsa Skal-skega, ki je osumljen, da je nmo-ril omenjene tri rojake. Pri zaslišanju ie Skalski umor priznal. Zagovarja .se. da je Makarov.-kesra .ustrelil iz neprevidnosti, ker ni znaj ravnati z revolverjem, njego-!va tovariša je pa ubil. Po zločinu I je pobegnil, kmalu se je pa vrnil 'in pobral vse. kar so imeli umor-| jeni pri sebi. Del ukradenega de-I našla pri morilcu. Nekaj dni po umoru se je z«rla-dl v hotelu, kjer J so umorjeni stanovali in izi"K"il jo . hotel i ju Muller ju vizitko, na ka-Iteri je bilo zapisano, naj mu hotelir da ključ od njihove sobe. Ho-itelir mu je dal ključ in morilec je vz^l vso prtljago svojih žrtev ter se odpeljal v Prago.
i . *
j 32. aprila je prispelo v Prago
'zanimivo pismo, v katerem prad-jiiik češkoslovaškega poslaništva v j Parizu sporoča, da j»» našel roko-tpls, ki se točno ujema v pisavo j morilca treh Cehov: Klike. Maera-rovskega in Mnllerja v Louvres pri Parizu. Osumljeni monter SkaLsky je bil aret:ran in je troj-(ni umor priznal. Tako je bil pr skoro dveletni . preiskavi odkrit ■dočin, ki ie razburil vso francosko
i
•in češkoslovaško javnost, j SkaLsky je mož nizke, slabotno i postave in napravi vtis l.">lf»tneirn dečka. Šele zdaj, ko je prišlo na dan, kako je izvršil trojni umor, jc pojasnjeno, kako je kot slabič pre-jiuagaj in umoril tri mlade, krepke I rojake. Cfloboko udrte oči v iz-žetem, bolestnem obrazu pričajo (o prečutih nočeh. Skalskv je med
4 _ . . _ .
RAZŽALJENI ZOBOZDRAVNIKI
Z zobozdravniki se ni šaliti. (1 tem se je lahko te dni prepričal J znani madžarski pisatelj in dramatik Ladislav Fodor. ki .se je nio-(ral z direktorjem komičnega srle-(dališča Emerikom Robozom zagovarjati pred sodiščem radi nekvalificiranega napada na zobozdrav ; nike. Fodorjeva veseloigra "Pe sem zibke" vsebuje pasws, ki zelc 'ponižuje .zobozdravniški poklic. | Gre za prizor, v katerem se m^d j asistentom neke klinike in njego-|vim prijateljem razvije naslednji |pogovor:
I Asistent: Ženske znanosti sanic škodujejo. Imel sem dobrega znan-ea, ki je živel samo za znanost, j Čim je pa spoznal žensko, je začel ! propadati.
j Prijatelj: Kaj je postal alkoholik?
Asistent: Ah kaj, še huje. Postal je zobozdravnik in zdaj ves dan samo vrta in plombira.
Naravno, da so bili radi tega odstavka zobozdravniki užaljeni, protestirali so proti vprizoritvi in vložili tožbo proti ravnatelju gledališča in avtorju samemu. Direktor Roboz se je zagovarjal, da avtor ni nameraval žaliti zobozdravnikov, marveč da je opazka | naperjena proti ženskam. Protestiral je v imenu gledališke svobode proti tožbi in bit je užaljen, | da so njega in avtorja pozvali pred sodišče. Ce pojde tako dalje, je dejal, se sploh ne bo smela vpri-zoriti nobena drama, kaj šele. da se tfo kdo v gledališču dotaknil kakega poklica.
Sodišče je bilo pa drugačnega i mnenja in je obsodilo direktorja Roboza radi razžaljenja zoboz-dravniškega stanu na 50 p^ngoe globe. Zagovornik jeNvložil proti obsodbi priziv in je svoj zagovor motiviral, da bi morali na podlagi • te obsodbe vsi -trgovci p ro testi ar-ti proti "Beneškemu trgovcu."
i -V' trn M ■
."aslišanjem plakal in videti je bilo, da ga že dolgo peče vest. Povedal je, da je bil že dvakrat v umobolnici. Po priznanju groznega zločina se je pomiril in navajal j je vse podrobnosti trojnega umo-( ra.
Pripovedoval je, da je odpotoval v decembru 1023 v Francijo s trebuhom za kruhom. Ustav i «e je, '-* Beautoru, kjer je bil zaposlen ; v tovarni. Predlanskim j<> sklenil vrniti se v domovino. 10. junija 1927 se je zglasit na češkoslovaškem konzulatu v Parizu, da bi dobil potni 1st. V t eni času sej je seznanil s Kliko, Macharov.skim I n Mullerjem. Vsi trije imeli I linogo denarja, s SkaNkym so se kmalu pobratili in 30. junija so napravili izlet v Louvres. Skal-| skv, ki je bil v denarnih stiskah, je sklenil svoje rojake umoriti in oropati. V ta nam n si je preskr-bel revolver in spotoma je silil svoje rojake, da so mnogo pili. Računaj je, da jih ho alkohol omamil tako, da bi ob poti za-pali in bi jih lahko umoril. In ni se motil. Blizu kraja zločina so popili nekaj likerja in mnogo vina. Iz go>stilne so odšli na polje. k.j<T ^o legli in zaspali. Xi>o slutil, da se n® bodo več zbudili in da je morilec njihov dozdevni prijatelj. Vsi trije so spali, samo Skalskv je bedel.
Videč, da trdno spe. je potegnil j iz žepa revolver in udr lil Maeha-I rovskega v jrlavo. Klika in Muller ^sta se zbudila in čim sta zagle.lala' j ustreljenega tovariša, sta hotela zbežati. Skalskv je planil za njim in ustrelil petkrat. Vseh pet krogel je zadelo troje žrev v glavo. TJrugi dan po umoru .<e ji1 Skal-kv odpeljal v Prago, kjer je bil aretiran radi sleparijo. Xa Slovaškem je nantree izvabil mnog'ni naivnežem večje zneske pod pretvezo, da jih od p rem i v Kanado. Obsojen je bij na mesec dni težke ječe, ki jo je o Isedel. Koncem novembra 1923 je odpotoval k roditeljem, kjer je o«tal do kor.ja januarja 1028. Pozneje se je preselil v Češke Budjeviee, kjer se je oženil. Morilcu so prišli na sled s pomočjo uradnika češkoslovaškega konzulata v Parizu, ki je dolgo iskal rokopis, ki bi se ujemal z morilčevo pisavo. Ko so ga aretirali. je Skalskv nrslil, da gre za kako sleparijo. Ve-1 olan mu niso povedali, zakaj je bil aretiran. Taktiki izkušenih kriminalistov je pripsati, da j^ morilec svoj zlo-č:n brez obotavljanja priznal.
LOČENI POSLANSKI KANDIDAT.
Ženska volivna pravica na Angleškem že kaže svojo senčno plat. Tako s?o konservativne volivke volivnega okrožja i^outh Kensington protestirale proti zopet ni kandidaturi bivšega tamkajšnjega konservativnega po^lanaca Davi-sona, ker se je ta gospod preteklo leto ločil od svoje žene in je -sodri i ja razsodila da je on zakrivil ločitev. Kensingtonske žene so sklicale številne protestne shode, na katerih so ponovno poudarjale. da žene ne morejo dati svojih gfasov n-obenemu možu, "ki je že uničil življensko srečo kake članice -njihovega sfpola". Če <bo o-s-rednje vodstvo na konservativne stranke kljurb temu vztrajalo na 'kandidaturi Davison a, so k en sin g-tons-ke, volivke odločene, da bodo postavile lastJiega kandidata. Upajo pa, da bodo hočeš nočeš ustregli želji kensingtonskih volivk, tembolj ker obstoji konservativna stranka v Kensingtonn iz dveh tretjin žen in sa4no ene tretjine moških.
VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI
bo izdala za leto 1330 štiri krasne zanimive in poučne knjige. Knjige bodo izšle to jesem. Xaroeil2 že sedaj sprejemamo. "Vse štiri knjige stanejo en dolar. Naročite do 1. junija. Na poznejša naročila se" ne bomo mogli -ozirati.
QIaAS NARODA, «82 Cortlandt j St., New York CHy.
LEPOTA - SOCUALNO MIROVNI PROBLEM
Londonski "Times" si posvetili cel uvodnik vprašanju t"lewne j lepote in v tem uvodniku pravijo ^nW drugim: "Našim znancem se j ne ho zedlo nič bolj absurdnega' nego dejstvo, da je bilo v naših »asih na Angleškem vse polno gi- j 'banj, ki so stremela za olepšavo 'zgradb ali pokrajin, ki jih le red-' kokdaj vidimo, dočim ne misli sploh nihče na t'», da bi bilo treba' olepšati tudi obraze, ki jili glediš neprestano okoli sebe."
Klic po posplošenju lepite pa je v naših dneh vendarle bolj splošen, nego tr.lijo "Times". V Nemčiji so pred kratkim ustano-, vili n. pr. kar celo "Ligo '.a pobijanj" crrdote" in statuti te Ikre pravijo.da so estetične pomanjkljivosti, kakor umazani« pr.-ti, grde kravate, debelost itd. večja ovira socijailnemu in pa svetovnemu miru. n^sro si midimo. Na Dunaju so otvorili baš te dni brezplačno lepotno kliniko in ambulatorij za delavske sloje. V Italiji se ba-. vijo z načrtom, da bi na državne stroške olepševali skvarjene obra-. ze ljudi, ki >o jim ti obrazi ovira i v poklicu ali za ustanovitev lastil" . družine. Tako se širi po svetu polagoma spoznanje, da je lepota - vendarle važen socijalni kaftor. za katerega je treba nekaj narediti. Vprašanje je samo. dali se bo mo-' gel svet zed;niti na bazo nekega edinovel javnega in vsesplošnega ■ lepotnega ideala. ('e pomislimo, 1 da dajejo n. pr. tukaj prednost ' tej barvi las in~kože, tam ^pet dru-1 da so tukaj za to-obliko nosov in tam za drugo, da smatrajo po-" nekod debelost vrhunec estetike in olrngod pokvečena stopala isto tako (n. pr. na Kitajskem) " bi človek skoraj dvomil, da se bomo kdaj sporazumeli. Dn bi se pa ljudje radi svojih lepih oči in 'obrazov požvižgali na vojne, to se nam zdi naravnost absurdna ini-" sel. Kaji' če obstoji neko stremljenje po lepoti, je resnica, da obstoji v št1 večji meri drugo stremljenje po uničevanju lepote. po pohabi jen ju in spačenju ljubega
* bližnjega..
>
; PUSTOLOVEC, KI SE JE IZ-; DAJAL ZA ZDRAVNIKA
Italijanski Isti javljajo i/. I>o-lo^ne o senzacijonalnem odkritju. Neki zdravnik s kmetov, kateremu je umrl sin ]>ri vojakih, je pred kratkim prišel v Iiologno in obiskal bivšega štabnega lečnika pri polku, kjer je umrl njegov sin. Spraševal ga je po natančnih okolnostih sinove smrti; bivši štabni zdravnik pa je dajal takšne " odgovore, da je bilo mogoče samo dvoje,- da zdravnik ni zdravnik ali pa da se mu je zmešalo v glavi.
Zdravnik s kmetov je stvar naz-1 nanil oblasti, ki je uvedla preiskavo. In ta je dognala neverjetne ' stvari. Bivši štabni zdravnik je bil čisto navaden pustolovec. Medicinske fakultete sploh ni obisko-' val, pač pa je bil v svoji mladosti ' laborant v neki lekarni, kjer si je stekel nekaj mazaškega znanja in | s tem jc tako dolgo varal ljudi, da so mu prišli š,:le sedaj na sled. Med vojno se uu. je posrečilo vriniti se v vojsko, kjer je dobil mesto, štabnega zdravnika, seveda s ponarejenimi dokumenti.
INTERNATIONAL PAPER COMPANY
.New York. 17. aprila 1929.
Svet ravnateljev je proglasil četrtletno dlvidendo šestdesetih (60c) centov sn denies na splošne delnice te družbe, IzplaČ-ijivo 15. maja 1529 imejiteljem spIoSnih delnic, ki so na rekorda ob zaključku poslovanja 1. maja 1929.
Čeki bodo poslani po pošti. Prenosne knjige" ne bodo ratvorjene.
OWEN SHEPHARD, Pod pre d. in blagaj.
, —' ........ - - ■
INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY
Boston. 1". aprila 1929.
Svet ravna.teljev . je proglasil četrtletno dividendo Šestdesetih (60c) centov ra delnico na »plo&ne delnice te druibe> Iz-plačijivo 15. maja 1929>' imejiteljem splošnih delnic, ki *o na rekordu ob zaključku poslovanja 1. maja 1929.
Čeki bodo poslani po poŠti, Prenosne knjige ne bodo zatvorjen*.
S. G. LADD, Pomožni blapij.
J Peter Zgaga
Te dni sem sprejel ljnbeznjivo pisemce niusiednje \~sebine:
' — Doifro časa že kipi žolč v moji notranjo.sri in zato moram spraviti te vrstice na papir, predno iz-
Dopisi.
i
Cleveland, Ohio.
| Pod [y'sani .sem prejel iz Dolenjt va^i pri Ribnici dopis, v katerem .se a> p e Lira na ameriške rojake, posebno tiste, ki so doma iz omenjene okolice, da bi s prostovoljnimi prispevki pripomogli gasilnemu društvu v Dolenji va**i k nabavi {votrebne motorne brizgaIne.
Dn-e 21. julija 192!) bo gasilno društvo v Dolenji vasi obhajalo kar {,riri pomembne jubileje, nam-j re," 50-letnic o iwtPTlovir ve gasilnega ilruštva. 50-letuico »loven -k'-ga «poveljtr\-anja (to društvr je bilo prvo s slovenskim povelje vanjem), 5(Metni»o pozdrava "n; I »on toč" in 50-lntnieo ustaiiovilelj; 1 in diruštvenejra načelnika. Z;i 1< priliko si želi društvo nabavit motorno brizga In o in prosi v tr »ivrho prostovoljnih priM>ovkov tudi od svojih ožjih rojakov v i Ameriki Vsi prisj>evki, z imen' ! darovalcev vrerl. naj bi se do | julija 1920 poslali "Xačehs4vu ga-[ -"il-nega društva v Dolini ji vasi pr i Iiibniei. Sloven ja. Juiroslavija" , Posamezni rojaki ali skupinr rojakov, ki žete v to ]>le»«ehiU) svrho kaj prispevati, lahko pošljejo svoje prispevke naravnost j načelstvu gasilnega društva na gori označeni naslov.
Rojaki v Clevelandu in okolini pa "lalrko oddajo svoje prispevke nabiralcu: Frank Terdan, KH5 E. 62nd St., Cleveland, <>.. a1; j^a nabiralcu: Frank Matte. 1136 Norwood Rd., Cleveland, O.
Oba označena nabiralca bosta nabrane s vote, z imeni darovalcev vred. poslala do 21. „.u-lija 192H narclstvu ga^ilneira društva v Dolenji vasi pri Ribni-i.
Frank Matte,
Chicago, 111.
j Cenjeno uredništ-v-o <ila-s Na.ro da! Čudno se mi zdi. da liobci. nič ne poroča iz našega mesta ko je vendar vedno jkjIuo novic
Tukaj je priredilo hrvatsk« pevsko društvo '*Zora" o])ero "Nikola Šubic Zi'I:!>skiT" 21. aprila ia so poročali vsi angleški listi o tem To je bila prva opera tju-ir-'jena ^ velikem gledališču ^Majestic in .sr j bili visi sedeži razprodani predi H t so ^ vrata odprla. Pevcev je bil' 75 in so izvrstno rešili vsi svoji ( vh>ge. Vsa čast bratom Hrvatom 'j Naše žensko društvo "Zvezda" 1 št. 170 J. S. K. J. bo tudi imel<
I svojo zabavo, ker bo ravno štir leta ko je bilo društvo ustanov ljeno in prav lejK) napreduje ' številu članstva in blagajn. Pri dile bomo "plesno veselico. Igra bo 'Dajčman Brothers Orkester i Jolieta. Vcselica se bo vršila 11 i maja v Sokolski Dvorani na Lin coin in 22 Street. Za dobro po strežbo jamči odbor.
Pozdrav vsenu čitateljem tojr-lista, j>osebno pa Petru Zgagi, ker tako fajn zabava svoje bralce.
Frances Laurieli.
Merritt, B. C., Canada.
Mislim, <la je minilo že -dvoji let. otlkar sem vam zadnjič pisal Tukaj v tem mestu sem že od leta 1912. Tukaj smo trije Slovenci. Eden je Kamničan, drugi je doma iz Štajerske, jaz sem bii-l pa rojen tam ])ri izvom Save v Ivranjsk' gori. Tam sem tudi v šolo ho'dil. pa me je učitelj tako rad ime!, da me je držal šest let v prvem razredu. Ko sem prišel v Ameriko, sem se najprej naselil v Pennsyl-vaniji. Veseli me, ker se tako zavzemate za uboge reveže slepce v domovini. Tudi ja^z imam .brata. t**da cm je gluhonem. Ker .ta-krat se ni bilo giuho-nemniee v Ljubljani. se je šolal v Lincu. Prav rad bi daroval .kaj za slepce, ]>a mi naenkrat iri mogoče. Priloženo detoite tri dolarje za naročnino.
Pozdrav!
Peter Mrak.
bruhne na dan. ČimdaJje eitJlm
tvojo kolono, tembolj neumna se mi ztli. No. pa saj sploh ni za poštene in razsodne ljudi, ženskam bi pa lahko postala škodljiva, ker ■so v nji včasih take neumnosti, da, žalijo žeirsko dušo in srce. Jaz šalim sem ženska in sem slučajno še samica, ker se tr?krat nisem hotela poročiti.
(Ta stavek jc v pk»mu tlebelo podčrtan).
Marsikatero neumnost sem žc eitala. toda takiii neumnosti še nikdar ne. kakor s'o v tvoji koloni. Ali >e ti je v zadnjem času res pamet i>opolnoma skisala Podoba je. da nisi pri brihtL Kar vorrš o |K>ročeuih ljudeh, je vse zlagano. Ali pa zlobno izmišljeno. Ali j »a hinavsko podtaknjeno. Pa tiKli, kar o neporočenih ženskah pišeš, je vse zlagano. To ti jai povem, in jaz vem. kaj govorim. Samsko življenje |>oznam prav d«> bro, ker sem neoženjena. lKa tudi zakonsko življenje prav dobro poznam, ker sem pri zakonskih ljudeh na kvar-tirju. Nak. mene ne >oš. Zgaga, ti ži- ne! Sploh je pa vojih neslanosti že vsakdo ^it. Kakorhitro čitatelj ali čitatclji-•a prečita tvojo kolono, si Zavržen. Tje tiste tanaumnn >,t* š" sine-jejo. Kar nas je pa pametnih, jm prečitamo in stržemo na drobne koš<"-kc. Prej >o v,- i i včas^i lju Ije >d srca nasmejali, zdaj ti j*' pa že hI zvonila. In je z;uln.ji čas, da ti ie. Zakaj nas pa v inirn'ne -pus-iš, a? Kaj smo ri pa na poti. a? Al smo >e kdaj za teboj metale, a •faz ise že nisem, prmejs! In se tu di ne bom, hudika!
(Najprej je bilo napisano "hudiča". potem pa prekrižano in |K»-pravljeno v "hudika", vsleilče-ar opozarjam cenjeno dopisnico, da so njeni Gensi za pekeT oziroma za nebesa isti, če kliče na pomoč hudobo s streho ali pa brez s strehe).
Lepo te prosim. Zgaga, za št a-paj že enkrat Tako smo te >ite, tako smo se te naveličale, da le pri najboljši volji in jkkI najboljšimi pogoji ne maramo več. Že vvij jaz ne. Za druge se pa ne brigam. Ce ti ne dajo kremplji miru in moraš venomer eečkati. napisi vsaj kaj lobrega in ]K) št enega. No, pa saj i*em: t4*bi svetovati ali j>a vodo no-ut.i v morje je enaiuista stvar. Natisi kaj takejra. da bo ljudi zanimalo. Da bo ljudi intere-ii-alo. Da ■>o ljudi izobraževalo in povzdigovalo. ne pa tistih tavženkrat >o-y:retih kvant. No, pa če bi v-;ij kvantati znal. bi nič ne rekla. Včasih sem mislila, da si precagov, zdaj pa vem. da ne znaš. Kar v naš šop pridi od dvanajstih dr> polene. našpiči svoja oslovska ušesa, dobro ]»o>ilušaj, pa br.-š Temeljito podkovan Sploh se mi pa mi zdi. da si že prestara ko-t. da bi te bilo mogoče naučili kako stvari. Z eno besedo rečeno, jaz nočem imeti s teboj nobenega o-pravka več. Najmanj j^a s tvojo kolono. Kajti to je že škandal. Škandal po velikosti. si ros vsegaveden, jmvej. kako dober ajmoirt 'naredi ali pa filauo papriko. Jaz sem že vcčki<at kuhala aj-rnolvt in filano papriko. Jaz sem že večkrat kuhala ajmoht, pa so rekli, da 'je filana paprika, k > • m pa filano papriko skuhala, -o trdili. da je ajmoht. Taka stvar ,u človeka boli. Prav v srca ga boli, prav doli v želodcu jra krivici
in zbada. Zdaj je »pa zadnji čas. da zaključim. k»ajti mislim, da sem ti take povedala, kakor nobena. Ker vem. da si strahopetec
eršteklas. bi pri-c^rla. da boš to pismo strgal na <lrobne koščke i:i od same sramote še bolj zardel kolikor že nitsi od imisoiintja rdeč. Nič s poštV>vanjem m nič te ne pozdravljam. Povem ti le toliko, da stavim pet dolarjev, da tega pisma ne boš objavil v svoji koloni.
Te nič ne pozdravlja
Tvoja	A.
x
Ko sem prečit al to pismo, ine je bilo malo stran in bi s? bil skoro ■zjokal na>d samim seboj.
Pa sem rajši vse pogoltnil in napisal odgrovor. ki se jrlasi:
— Kakor vidiš, -m stavo lEgu-bila.
JEAN BO NOT;
NEPOZABNI VEČER
Nikoli, pravim, nikoli v življenj' (ftHpa Elodie Dnrand ni videla kaj takega lepega, kakor je bila izročitev odlikovanj v liceju Pi-pina Malega. Prišla je gledat ta obr»*d, polna občudovanja in tudi materinskega ponora, kajti njen edinrc je dobil drugo nagrado iz zemljepisa.
—	Oh. Erne*te, da si videl!— je pr.povedovala svojemu možu.— I)a vid"! to entrado, okrašeno z girlandami. te prapore, te pozlačene naslonjače! I)a .si bližaj govore teh gu-podov!
Dobro, dobro! — j-, je prekinil Dnrand, — kmalu ho >edern. Nkrbi raje za kuhinjo. Jaz j»a *to-pim ta č«> v klet |»o n.-kaj *t*-kb*-nic vina. da dn»T<>jn'> preplavimo it* p*-h naw«ja fanta. Hratran^c Ualochard je obljub 1. da pride.
Ob M^ltnah je bilo vse pripravljeno. Ni.V>ar ni manjkalo, samo gosi a ni bilo.
« 'ak;i! i so zaman. Ob pal osmih je prl-|M'la brzojavka, da j** pri-š 1 nesrečni Balochard z nogami jkk! avtomobil, ko je hitel k Du-randovim. Potegnili so ga sicer izp'nl avtomobila, toda siromak je pustil pol njim svoj izbore n ape-tit in svojo praznično obleko.
—	Kolika škoda! — je vzdihoval Durand. — Večerja brez Ra-loeharda sj>loh ni slavnostna večerja. Koga drugega bi mogli povabili, da bi bila naša gostija ve-Fe!ej«a in naše del katese prebav-ljivejm' ?
—	<Ja že imam, — je odgovori-la Elodie. — Povabimo toga go*-spoda iz petega nadstropja. Mož j-» siromak, ne posebno !epo oblečen. toda zdi .se, da je pošten dečko. Ljudje govore o njem. da ima velike zasluge in da marsikaj ve.
—	Prav praviš, ženica. Toda vprašanje je, če bo on, učenjak in morda celo raziskovalce, pripravljen i za mir o skromnega kramarja?
—	Seveda bo. ftaj pre za slavo častne nagrade iz zemljepisa.
Gospod Kl>p, najemnik petega nadstropja, je aprejel vabilo svojih f-osedov s tem večjim veseljem, ker je obstojala njegova večerja tisti večer iz treh redkvic, koščka slanine in litra vina — izpod vodovodne pipe. Ko je bil osnažli svojo o.lino obleko in spravil svoje razni ršene lase za silo v red, je hitel k sosedom v pritličja.
Tam so že sedali za mizo.
Med večerjo je govoril gospod Klop zelo malo. Samo tu pa tam in nekam s težavo odgovarjal na vprašanja gostoljubnega soseda. Pač pa je govorila gospa Duran-dova neumorno in s po vzdignjenim glasom o razdelitvi nagrad, ki se je sama udeležila. Bila je nepo-p:sno sreči * in ponosna.
—	Ah. gospod, da ste videli to estrado, okrašeno z girlandami, 1e prapore, te pozlačene naslonjače, te vojaške dostojanstvenike in vso to elegantno družbo, ki je kar prekipevala navdušenja nad našo de-co!
Ko je gospod Klop čutil, da v želodcu ni več prn*tora, je popil v dušku tri kozarce burgundca in šele tedaj so oživeli v njegovi glavi davni spomini.
—	Drajra gospa, svoj čas 3em videl še lepšo svečanost. In prirejena je bila samo meni na čast.
—	Kaj poveste!
—	Da, tudi takrat so bili v krasni dvorani vojaški dosojanstvte-niki in gospodje v dolgih haljah. Tudi tam se je gnetlo izbrano občinstvo, kneginje, igralke, pisateljice in novinarke, skratka, ves Pariz Med svečanostjo s je govorilo samo o meni, o mojih roditeljih ,v moji preteklosti in bodočnosti, ki me čaka.
—	Tn kaj so vam končno prisodili! — je vprašal Durand. — Knjigo.... T"
—	Ne, gospod.
—	Zlato kolajno?
—	Kje neki!
—	Študijsko Štipendijo
—	Tako je. Da, draga moja. Posledica onega zgodovinskega večera je bila, da sem mogel živeti ce-J
Ob 25 letnici smrti Vereščagina.
S 13. aprilom 1001 ostane vedno združ n spomin na tragično smrt slavnega ruskega slikarja Va-silja Vasiljeviča Vereščagina, znamenitega slikarja bitk. Z njegovo smrtjo, ki je bila z zvezi s padcem znane trdnjave Port Arthur j in s smrtjo 600 junakov te bitke na čelu z generalom Makarovim,
je postala portar$iui<->kakatai?tro-jfa še bolj tragična in vzbudila je ; zlasti med slovanskim svetom globok odmev. Po mnogih slovanskih mestih so zavihrale črne zastave, kajti potrarthurska katastrofa j«1 zahtevala življenje moža, ki jra po ] pravici prištevamo med najodhč-jnejše kulturne predstavnike veli-1 1 k»'jra ruskega na "»da.
I Vod a Va.-i! ja Vasiljeviča Ve j reš«"agina je bila r«:s trasri-'na. Ve-i reščagin, bivši gojenec petrograj-ske mornariške šole. je umrl tra-.'_'i<"n*» smrti ob eksplozji na bojni ! ladji in njegovo truplo je sprejelo morje. Obenem je pa umrl tudi kot slikar, kajti pred Port Arth-j ur jem se je mudi} na študijskem j potovanju. VereSčagin je leto dni, pred rusko-japonsko vojno svaril carja, naj se ne pušča z Japonci v boj, češ. da Rus j a še ni pripravljena. Zato je bila njegova smrti tem bolj tragična. Vereseagin je bil med oblikujočimi umetniki j
mogočna postava Po dojemanju.'
i
idejah in izvedbi svojih slik je bil pravi kolos. Ilij je največji upodablja joči apostol proti vojni in z veliko vnemo je oznanjal mir. Kar so drugi pacifisti oznanjali s knjigami in članki, je oznanjal
lih dvajset let nemoteno na. državne stroške v Južni Ameriki.
—	Dvajset let mirnega življenja! iste ta čas mnogo delali?
—	Seveda, lenobi* nisein pase!!
—	Ali smem vprašati, drapri *ro-spod ,— se je oplazila crospa EIo-die. — kakšno delo ste opravljali v teh dvajsetih letih? .... literarno, znanstveno?....
Gospod Klop je med napetim pričakovanjem odgovoril:
....prisilno, drago gospa, prisilno delo. Kajti to je bilo takrat, ko sem bil znan pod imenom kralj tipaš ev in ko so mi ti stari trebuš-n:ki v dolgih talarjih pijmafiali j dvajset let težke ječe zato. ker sem umoril dva stara zakonca....
-	VereSčagin že davno pred njimi s ) svojimi gradijoznimi cikli slik iz
-	Indije, Rusije in kavkaških gor.
-	Nazivali so ga oblikujoči Tolstoj.
-	hoteČ s tem povedati, da je ozna-
-	njal z barvami to, kar je jiovedal
*	jasnopoljanski mislec s svojim zna-1 menitim delom "Vojna in mir".
-	j Vereščagin je že po svojem prvem študijskem potovanju v Trukestan
'j naslikal več krasnih slik. ki prikazujejo pr<dreslivje prizore iz vojne. Te slike so zaslovele .zlasti po
•	študijah iz rusko-japonske vojne. Posebno v Indiji in ve rusko-ja-
> ponske vojne. Posebno v Indiji in v rusko-japonski vojni jo .-pozna!. da je vojna najbolj surov iz-jraz človeške podivjanosti. Tu je ! našel um tnik svoj znani vojni realizem, ki ga ho svet najbrž še dolgo zaman iskal pri znamenitih slikarjih.
S t*-iii ciklom in vsem, kar j • sledilo, je pokrenil Vereščagin najučinkovitejšo propagando miru. j kakršne pred njim in tudi po njem (še ni poznala upodabljajoča umetnost. To je bila neskončna vrs*a znamenitih del. ki so prikazovale bojne ]x>ljane s trupli in ranjen-Jci. s snegom pokrita taborišča, 'bolnice in cele kupe strahovito« I razmesarjenih trupel. Vereščagin je slikal samo prizore, ki vzbujajo v človeku strah in grozo. Celo širnimi junaštva je slikal kot surovost j in krutost. Zmagovite čete je' družil z nepopisno bolestnimi postavami vojnih ujetnikov, pred topovska žrela je stavil n^me priče človeške podivjanosti, skupine zma govitih praporov je obdajaj s kupi gnijočih trupel in lobanj. Nad njegovim platnom, zalitim s krvjo in solzami, vlada najstrašnejše ozračje človeške nesreč**, bede in bolesti na eni in človeškega moralnega preporoda na drugi strani. Naj je slikal Napoleone in Skobeleve ali indijske kneze, ki jili pritiska angleška nadvlada, vedno mu je bila .zgodovina kot nekaka piramida s krvjo zalitih človeških trupel in lobanj.
Razstava Vereščaginovih del je potovala najprej v Pariz, pozneje pa v vsa večja svetovna mesta, j Tudi v Pragi so bila Verešcagino-j va dela razstavljena. Koncepcija j njegovih sjjik je v svoji gro^i in
prepričevalnoeti naravnost gran-dijozna. Naravno, da je naletel Vereščagin na odpor generalov in vojaških krogov sploh. Naletel je zlasti na odpor ruskega samoder-žavja, kateremu je slikal bodočnost v obliki krvavega groba. Povsod, kamor je prišel, so se mogotci branili njegove popularnosti. Leta 1881. sta država in cerkev na Du-!naju prepovedali vojaštvu in vernikom povečati razstavo Verešča-[ginovih slik. Mogotci tega sveta so dela znamenitega ruskega sli-; karja prokieli. Zato je Vereščagin dosledno odklanjal visoka odlikovanja, ki so mu jih pozneje ponujale razne države. O.-tal do smrti skromen apostol velike idejf miru, oznanjevalec sprave in 'mirne poravnav** m*-1 narodnih mednarodnih zapl-tljajev.
Ver-š- airin je bil po id -jni strani apostol miru v najboljšem po-menu lx>ede. Kot umetnik j** bil pa .>am nik*I in ponosen pijonir najkra-nejš ga nalizma v sl kar-stvu. Njegova struja j'1 imela si-cer tudi nasprotnike, na katere se pa umetnik ni ozirali. V ideji, ki jo je dosledno zastopal, j** videl svojra boga in za njim j** hod 1 po potih, ki so se mu zdela najprimernejša. liil je tudi pisatelj in izdal je celo serijo potopl-ov. Kar je Lev Tolstoj v literaturi, to je (Vreščag'n v upodabljajoči umet-' nest i.
_____
POPRAVEK.
! V poročilo glede podpore vrhniškim revežem se je vrinilo par pomot ter se ima glasiti, da je 12 revežev v občinski hiralnici prejelo skupno 440 Din. Izpuščeno je bilo po 50 Din. za Jeršetovo To-xt:<> i'n lilažovo Franco.
Od ostalih siromakov v občini so dobili nekateri po 50 Din., drugi po 40 Din. Izpuščeno je bi Jo tudi za Polaeevo gostjo 40 Din.
Toliko v pojasnilo, da ne bi kdo dvomil, da ni bilo za vrhniške reveže pravilno razdeljeno.
ZADNJI OPOMIN
_ *
Vse naročnike, katerim smo	1
poslali opomin za obnovitev na-	'
ročnine in se niso odzvali, opo-	;
zarjaino, da bomo primorani	1
vstaviti Tiadaljno pošiljanje li-	1
sta, če st v kratkem času ne od-	1
zovejo.	-
Upravništvo.	t
Gorki o ruski deci.
Pisatelj Maksim Gorki, ki se je iz sovjetske Rusije znova vrnil v Italijo, je zdaj glavni urednik novega lista "Naše vvmoženosti,'' ustanovljenega na inicijativo Moskve. List je bil ustanovljen z aa-menom opozarjati na uspehe, dosežene v sovjetski Rusiji. V član-j kih Maksima Gorkega se to prizadevanje tudi jasno kaže. Te dni je izšla druga številka omenjenega lista, v kateri objavlja Gorki članek o siromašni deci v sovjetski Rusiji, ki je brez svojcev in brez nadzorstva. Gorki opisuje življenje teh sirot tako tzammivo, da je vzbudil njegov članek splošno pozornost. Pl-atelj pravi, da je število takih otrok v Rusiji padlo. Tisoči >irot so našli zaveti-Šče v posebnih ustanovah, kjer se uč-e in vzgajajo.
— Prvi." sem zagledal otroke brez nadzorstva v moskovskem dispanzerju. kamor so jih vodili miličniki. ki >o jih lovili po ulicah. — piše Gorki. Otroci so bili strašno razcapani, sestradani, uma- ! zani, potrti in ozlovoljeni. Zdelo se je, da so bolni in utrujeni, da jih j<* strlo življenje v mestu. C'ez dobro uro sem jih videl zopet, bili so umiti, čisto oblečeni in radostni. Izpreliajal? so se po delavnicah in radovedno opazovali svoje tovariše, zaposlene v mizarstvu, ključavničarstvu, čevljarstvu itd. Skoro vsi otroci so bili zdravi, dobro rejeni, nršieasti.
Cez n«,'kaj dni sem videl 1-300 sirot v nik >loču<rreškem samostanu. To so isti otroci, ki so napravili jeseni 1. 1927. velik škandal v Zvenigorodu. Emigrantski tisk je škodoželjno razpihal ta škandal v obliki krvavega boja fantičev z vojaštvom. Treba je pa priznati, da so bili razlogi za pretiravanja. Toda take razloge najdemo povsod. če jih iščemo. V našem primeru je dala povod za pretiravanje talentiranost in drznost fantičev. Pustolovskih romanov niso nikoli eitali, pač pa so mnogi preživeli čudovite in nevarne prigode tako. da v marsičem niso zaostajali za junaki pustolovskih romanov. 1300 pogumnih fantičev, ki so se zbrali v mirnem Zvenigortodu, je sklenilo nap.ovedati vojno mestecu-Nekje so zavohali večjo množino smodnika, iz vodovodnih cevi so
•
napravili puške in naekrat je začelo po mestu pokati. Kri se ni prelivala, pač pa so se nekat-ri bojeviti kratkosrajčneži obžgali, a prebivalstvo je preživelo nekaj ur v strahu. Največ škode so napravili bojeviti fantiči na oknih.
Vso to armado "upornikov" sem videl v ujetništvu za stenami nikolo-ugreškega samostana. Nekateri dečki so zaposleni v čevljarstvu, drugi delajo v kuhinji in pekarni. Večina spretno pomaga tesarjem in zidarjem, ki pre-zidavajo samostan. Okrog samostana je bilo živahno in veselo. Kakih 50 dečkov je delalo v kiparskem ateljeju, kj r jih je učil mlad umetnik, poslan v samostan iz preiskovalnega zapora. kamor je prišel radi poneverbe. Dečki lepijo razne figurice, portrete I-e-\a Tolst«-ga itd. Njihovi izdelki r»e prodajajo z uspehom na kmetih.
Povsod je videti Lenka. 11 letnega dečka, ki je ž" štiri leta brez nadzorstva. Privošči si jf potova-I n je pr«l vagonom do Taškenta in nazaj. Majhen, miši čas t. z debelo plavo je pVloben veliki uteži.
—	Kam frreš, Lenko?
D-ček se je za hip ustavil, potem je pa iztegnil svojo umazano roko proti ustanovitelju kolonije Pogreb i nskemu, rekoč:
—	Ah, ti si prišel? Dober dan!
Lenka je sedel Pogrebinsk"inu
na kolena, kakor da je to samo ob sebi razumljivo,	i
—	Da, prišel sem. Glej, tale pro-spod je Gorki. Si že slišal o njem?
—	Slišal sem, j«' odgovoril Lenka, ne da bi se zmenil zame. V vsaki njegovi kretnji in besedi, v mimiki njegovega okroglega obraza. zaprašenega s prahom vse Rusije, s" kaže umetnik, ki že pozna svojo vrednosti in ki je navdušen za svojo igro z ljudmi in življenjem.
—	Ali nam kmalu zopet pobegneš? pra vpraša Pogrebinski. 1
—	Ne, častna beseda, odgovori Lenka r sno in vzdihne: Kam .pa naj pobegnem? Saj sem bil že povsod.
—	A Sibirija
—- Saj res, v Silrriji še nisem bil.
—	V Vladivostok?
—	Kje pa je to?
—	Kaj ne veš?
Lenka malo pomisli in odgovori:
—	Vem, nekje na Kitajskem.
—	Torej jo mahneš tja?
—	Morda,
Deček- se postavi v pozo pmet-1 nika, prsa izboči, levo nogo postati naprej, glavo ponosno dvigne. Ima flep močan alt in poje zelo ginljivo. Sicer se pa tudi zaveda svojega glasu.
—	Nič ne bo iz njega, pravi Pogrebinski. Zopet nam pobegne, paglavec. Sam ne vem, s čim bi ba zadržal. Bojim se. da ga čaka žalosten konec.
OGROMNE PONEVERBE
V PRAGI
Policija v Linzu je koncem lanskega leta aretirala bivšega tovarnarja v Pardubieah , Bohumila Zeithammerja in arhitekta Jose-fa Vlacha ,ki jn je naj zahtevo praške policije izročila na meji češkoslovaškim oblastim. — Orožniki so ju odvedli v zapore praškega sodišča. S tem je zopet oživela afera ogromne poneverbe, katere žrtev sta postali Praška denarna družba in Prva ljudska posojilnica v Pragi. Poneverba je zahtevala tudi človeške žrtve. 67-letni predsednik upravnega sveta obeh denarnih zavodov dr. Strvch se je lani v novembru ustrelil, ravnatelj Svodo je pa brer sledu izginil. Dolgo so ga Iskali, končno so ga pa našli v gozdu težko ranjenega. LTstrelil se je v glavo in je kmalu umrl.
Preiskava je dognala, da gre za ogromne poneverbe, pri katerih je največ zakrivil bivši tovarnar Zeitliamer. Mož ima za seboj burno preteklost. Pred leti je bil obsojen radi raznih sleparij na — 1,430,000 Kč globe in nrt tri leta ječe pogojno. Kot sokrivee je bil obsojen tudi arhitekt- Vlaeli in oba
STRAH PRED EPIDEMIJO
Epidemija črnih koz. ki se je pred nekaj dnevi pojavila na Angleškem. grasira vedno bolj in se širi od ure do ure. Tekom dveh dni je sprejela bolnica v North-amptonu v oskrbo in zdravniško nego novih 15 bolikov, tako da ima sedaj nad sto oseb, ki so obelele za črnimi kozami. V Londonu samem pa so zadnje dni zabeležili 36 novih slučajev te bolezni.
Naravno je, da s« je epidemič-nega širjenja te bolezni prestrašila Francija, ki je z Anglijo v najtesnejši j?eoffrafski bližini. Odredila je. da se ne sme ustaviti v francoskih vodah, niti s~ vanje zateči nobena angleška ladja brez karantene. Sploh se smo danns v Franciji izkrcati samo tisti angleški pasaž i r. ki se more izkazati z uradnim potrdilom, da je bil vsaj tekom zadnjih dveh nrveeev cepljen zojmt koze. Ta francoska odredba je. kakor javljajo iz Londona. napravila na vse angleške kroge močan vt s. IV-inkovala je kakor alarm in je najbolj prizadela paroplovne družbe, ki se boje, da ne bi promet med obema de-ž lama naravnost zaspal. Zlasti prevažanje turistov čez preliv l.a Manche je ustavljeno. Izvzeti so le tisti pasažirji, ki potujejo po zraku. Zato se v Angliji že pripravljajo na to. da se zračni promet med obema deželama pojnča.
\ zvezi s temi dogodki s«* je tudi pojavila v angleškem parlamentu interpelacija, ki se bavi z epidemijo črnih koz in gre tako daleč, da najavlja domicvni francoski korak pri zdravstveem svetu Društva na roti o v v Ženevi. Anglija je namreč edina država na kontinentu, kjer niso ljudje primorani podvreči se cepljenju zoper krize. Francija hoče s pritiskom v Ženevi doseči, da se londonska vlada v tem oziru izenači z drugimi vladami Evrope in da uvede na svojem ozemlju obveizno cepljenje. ki bo onemogočalo slične epidemiene pojave. Baje se jc Anglija tega tako prestrašila, da ,skuša potom svojega poslaništva v Parizu doseči omilj^nje tega ukrepa.
Črne koze je zanesel na Angleško potniški parnik "To<cania", s katerim se je pripeljalo iz Bom-baya nad 500 oseb. ki so s° izkrcale na angleških tleh. Pustili so jih seveda oditi po njihovih potih. a zdaj je že odrejena policijska racija za vsemi, ki so se vozili s "Toscanio". Epidemija sama je doslej zahtevala v Londonu osem smrtnih žrtev. Bolnikov pa je v celem prijavljenih dvesto.
Koze, z latinskim imenom variola. so nalezljiva bolezen, ki je bila že v davnih časih doma posebno v Tnd'ii. odkoder so jo tudi sedaj zanesli v Evropo. V srednji in južni Evropi je epidemija razsajala posebno okolu 16. stoletja. V Ljubljani smo jo imeli približno pred 50 leti. Ker je bila umrljivost velika, so uvedli cepljenje, kar je umrljivost močno zmanjšalo. Simptom koz so izpuščaji, ki se začno delati na koži. Iz rdečih madežev se razvijejo nekakšne bradavice in mehurčki, ki počijo in če. bolnik ozdravi, zapuste na njem sledove brazgot:n. Dočim so koze same na sebi milo potekajoča bolezen, črne koz® (vario-lae gangraenosae) strašna epide-mična nadloga, tembolj, ker prizadenejo največkrat najobčutljivejše dele glave, n. pr. oči, usta, grlo itd. Inkubacijska doba traja pri črnih kozah 9 do 18 dni. Bolezen se začne z vročino in tre-slico, z glavobolom in z bolečinami v križu.
sta se obrnila na f nančno ministrstva s prošnjo, naj ju začasno h pusti. Obsojena sta bila namreč radi sleparij. Prošnjo je bilo ugodeno. toda sleparja sta pobegnila v inozemstvo. Ko se je izkazalo, da sta zapletena tudi v poneverbo pri omenjenih denarnih zavodih, je bila izdana za njima tiralica. Zeithammer ši je dajal od cha in Svobode izplačevtti milijonske zneske na tuje ime. Poneverbe pri obeh zavodih so znašale 20 milijonov KČ.
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popplnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitatcljtm. Na zemljevidu eo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
TT7-!	VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V
CENA
„ . ___	VSAKEM DOMU
SAMO
Edino le veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate ^P TB|	posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar išie-
IŽIfeteL	■	te* mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se
H	—	pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpra&a-
gg| M^P H ^	njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zeodila
kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
(Za Canado $1.20 s
v .	.	j v i	Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima
poštnino in carino vred.)	strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je
Poštnino plačamo mi in	88, širok pa 25 inčev.
pošljemo zavarovano.	Dostikrat ste ie čl tal i v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso
bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se _______hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kon-	Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po
tinentov, tiskan v petih barvah.	Združenih državah.
"	Zemljevidi Pacifičnega $eeana, otočja in ameriike
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so	lastnine.
r»e železnice in ceste.	Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to. če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo sa vas velike važnosti. Ko ca boste ea teden imeli. c» ne boste dali niti sa pet dolarjev.
naroČite ga pri:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY S2 Cortlandt St, New York, N. Y.
EQ.UCNE KNJIGE MOUTKENIKi
KNJIGARNA GLAS NARODA
BL^VEfcMQ BUBLISHING COME ANY, 82 Cortlan3t Street, New York. N. Y.
i IGRE t 'j RAZNE POVESTI M ROMANI
f
MOLITVENIKI:
Marija Varhinja:
v plutoo zvt-zano.............KO
t fino platno ..............1.00
v u*nju vezano ............ l.5o
v fino u*nje vezano........ 1.70
f
Rajski slasovi:
v platno vezano ............1.—!
v fino platno vezano................1.10
v usnje vezano ........................1.50 j
v fino DMiJe vezano ..............1.70
Skrfci vi dušo:
v platno vezano.............801
v fino platno vezano........ 1.^0 '
v um nje vezano ..............1.66 ;
v fino UMuje vezano ........1.S0 ;
Sveta Ura (z debelimi črkami):
▼ platno vezano .............00
v fino platno vezano...... 1.50 ;
v fluo usnje vezano ........ 1.G0
Nebesa Naš Dom:	j
' 4
v platno vezano ............ 1.— {
v iiNiije vezano ............ 1.50
v fino usnje vezano........ I SO ,
I.
Kvišku srca mata:
v platno vezano.............fiO
v relold vezano . f.......... 1.20 -
v fino lian je ve«...........1
r
Hrvatski molitveniki: i
Utjeha starosti, fina vez. ........1.— |
najfinejša vez ..............1.00 |
Slava Boru r mir ljudem, fina vez 1.50	j
naJfineJS ».vez ..............1.60	,
Zvončee nebeški, v platno.......80	j
fina vez ....................1.—	.
Vlenae. najfinejša vez ..........1.60	]
1
Angleški molitveniki:
(za mladino)	I
I
fluids Prayerbook:	j
v barvaste platnice vezano .. .30, | v belo kost vezano ..........1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano ............. 70
V najfinejše usnje vezano ....1.1*0 ^
(Za odrasle)	i
Key of Heaven:	I
v fiuo usnje vezano ........ 1.50 i
I
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ........ 1.30 L
Ave Maria:"	<
v fino usnje vezano ........ 1.10
I
POUČNE KNJIGE:	ji
ji
Abecednik slovenski .............55 ,1
Angleško slovenska berilo ........3.00 11
(l>r. Kern)	j!
Amerika in Amerikanrl (Trunk)..5.— j Angel js»ka služba ali nauk kako se . j naj streže k sv. masi...........10 ]
Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90'
Boj nalezljivim boleznim .......75 I
Cerkniško jezero ...................1.20
Domači iivinozdravnik, trd. vez. . ,1.60!'
Domači iivinozdravnik. broS.....1.25' i
Domači zdravnik po Knaipu:
broširano ....................1.25.
— i j
Govodoreja......................130 ]
Gospodinjstvo....................1.— j
Jugoslavija, Melik 1. zvezek ____1.50 j
2, zvezek, 1—2 snopič ......1.80 (
Kubična računica, — po meterski
meri .................... „75'
Kletarstvo (Skalicky) ..........2.00 ,
Kratka srbska gramatika........30 (
Knjiga o lepem vedenju:
trdo vezano ................1.— ]
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	.30 , Kako se postane državljan Z. D. .25 ] Kako se postane ameriški državljan .15 ] Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 ]
Kal. Katekizem .................60 ]
Mati: Materinstvo ..............1.— ]
Ncmško-angleški tolmač ........1.40
Najboljša slov. Kuharica, 6C8 str.
lepo vez. (Kalin.šek) ..........5.— ]
Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— ] Nata gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih tn strupenih
»ob ..........................1.40
Nent&ina brez učitelja:
1.	del ...................... .30 ,
2.	del ...................... .30 ,
Nemško slovensko slovar ....... .1.—
Slovensko nemški slovar ........ .80 ]
Ojačen beton .................. .50
Obrtno knjigovodstvo ............2.50 ,
PHlrotninarstvo. trd. vez.........1.80 '
Perotninarstvo, broS.............1.50
Prva ti tanka, vez................75 ;
Prva pomot, Pr. M. Rus ........1.—■
lica vila za oliko ...............65
Prikrojevanja perila po flvotnl
meri s vzorci ..................L—
Pslfcfti« motnje na aikohoiaki pod-
........ ..... m.......
Praktični računar ...............75
Parni kotel, pouk u rabo pare ... .1.— Radio, cenovni pojmi Iz Radio teh-
aikci. vezano ..................2,—
:>roflirano ....................1.75
Računar v kronski in dinarski veljavi ......................75
Sadje v gospodinjstvu............1.—
Hobai*nj« ........................ -5#
Spolna nevarnost .............25
Slike Iz živalstva, trdo vezana .. >90
oliKji strani	l>Sf
i i Slov. italijansk iin italijanski slov. !
I slovar „.......................90'
Spretna kuharica, trdo vezana ...,1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lej»o trdo vezana ..............3.—
Sadno vino .....................40
Slovenska slovnica (Breznik)
trdo vez...................1-20
Ulna knjiga in berilo laškega jezika ..........................60 j
Veliki vsevedež .................80 j
Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25j
Voščil na knjižica ............... .50
Zdravilna zelišča ...............40
Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ...................1.50
Zbirka domačih zdravil .........60
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ..........1.90
Zdravje mladine ................1,25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zv.......................1.20
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .......................65
Agitator (Kersnik) broS........80
Andrej Ilofer................... .50
Arsene Lupin ...................60:
Beneška vedezcvalka .............351
Helgrajski biser .................35
Itell mecesen ....................10
liele noči (Dostojevski), trdo vez. .75!
liele noči, mali junak ...........60
lialkansko.Tursk'a vojska .......80 i
Halkanska vojska, s slikami.....25
Iterač s stopnji o pri sv. Roku .. .50'
Blagajna Velikega vojvode.......60
Hoy, roman .....................65
I turška vojska...................40
Bilke (Marija Kmetova) .......25
Heat in dnevnik .................60
Hožični darovi...................35
ISožja pot na Šmarno goro.......20
Itožja pot na Bledu .............20 j
Boj in zmaga, povest ...........80'
j:
Cankar: Bela Krizantema.......75
Grešnik Lenard, brog... .70
Mimo življenja .......80
Cvetke .........................,25 '
Cesar Jožef II..................34
Cvet i na Borograjska ............ .50
Čarov niča .......................35
Čriii panter, trd. vez............80
broš............. .60
febelica .........................25
Črtice iz življenja na kmetih.....35
l>robiz, salbi car in razne povesti —
spisal Mileinski ...............60
I>arovana, zgodovinska ixivest .. J>0
Dekle Eliza .....................40
Dalmatinske povesti .............35
Drama v zraku, roman...........40
Dolga roka .....................50
Do Ohrida in Bitolja...........70
Deteljica ........................60
Doli z orožjem .................50
Don Kišot iz La Manhe...........40
Dve sliki. — Njiva, Starka —
(Mesko) .....................60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj ....................50
Dedek je pravil; Marinka in Škra-
teljčki ........................40
Elizabeta .......................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
arovška ukliariea .................80
Fran Baorn Trenk .............35
Filozofska zgodba .............. .60
Fra Diavolo.....................50
Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20
Godčev&ki katekizem.............25
Gostilne v stari Ljubljani.......60
Grška Mytologija .............. 1.—
Gusarji .........................75
Hadži Murat (Tolstoj) .........60
Hektorjev meč .................75
Hči papeža, trdo vez..............1.—
Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75
Hiša v Strugi ...................50
Hedvika..........;..............35
Helena (Kmetova ) .............40
Hudo Brezdno (II. zv.) .........35
Humoreske. Groteske in Satire,
vezano ......................80
broširano ...................60
Izlet gospoda Broučka ..........1.20
Iz tajnosti prirode...............50
Iz modernega vseta, trdo vez. 1.60
Igračke, trdo vez. ................1.—
broSirano ...................80
Igralec .........................75
Jagnje .........................30
Janko in Metka (za otroke) ____ .HO
Jernač Zmagovač, Med plazovi.. .50
Jutri (Strug)' trd. v..............75
broS.........................60
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih..................10.—
Sosedov sin, broS................40
6. zvezek: Dr. Zober — Tagoraer
broširano ...............6.. .75
Kako sem se jaz likal
(Alešovee) I. zvezek „........ .60
Kako sem se Jaz likal
(Alešovec) II. zv.......................60
Kako sem se jaz likal
(AleSovee) III. zvezek ........ .60
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji .............. .30
Kmečki punt, trd. vez.	1.20
broS. ....................... .90
Krvna osveta ...................30
Kuhinja pri kraljici g«yi nožiel .50
Kaj se Je Markam sanjalo.......35
Kazaki .........................80
Kmetske povest, trda vez....... 1.—
Kraljevič berač................. .30
Križe? pot, roman (Baz) trd. vez. LtO
' Križev pot patra Kupljenika .70
Kaj se je izmislil dr. Oks...... .45
Levstikovi zbrani sipsi ......... .90
L zv. Pesmi — Ode in elegijo — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2. zv. Otročje igre v pesencah —
Različne poezije —- Zabavljiee in I»usice — Jeza na Pamas, — Ljudski Gnls — Kraljedvorski ro-| kop i s — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano ..........1.—
5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike, Ilišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik. U-raiinik. Jezi en i doktor. (Jostilni-Par. Klepetulje, Natakarea, Duhovnik*. itd. .................60
Marjetica .......................50
Mladi gozdar, broš..............50
Moje življenje .................. *75
Mali Lord .....................80
Miljonar brez denarja...........75
Mrtvo mesto ................... .75
Malo življenje .................65
Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .25
Mladih zanikernežov lastni živo-I opis .........................75
Misterija, roman .............. 1.10
Mlinarjev Janez .................50
Musolino .......................40
Mrtvi Gostač ...................35
Mali Klatež .....................70
Mesija ..........................50
Malenkosti (Ivan Albreeht).....25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25
Mož s raztrgano dušo............1.—
Na valovih južnega morja.......30
Na različnih potih .............40
Notarjv nos, humoreska	...35
Narod, ki izmira ...............40
Naša vas, II. del. 0 povesti .... .90
Nova Erotika, trdo rez..........70
Nova Erotika, trd. vez..........70
Naša leta, trd. vez............. .80
broširano ...................60
Na Indijskih otokih .............50
Naši ljudje .....................40
Nekaj iz ruske zgodovine.......35
Nihilist .........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivše-ga slovenskega polka ........1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
Onkraj pragozda ................80
Odkritje Amerike ...............60
Pasti in zanki .................25
Pater Kajetan ..................1.—
Pingvinski otok .................60
Povest o sedmih obešenih ...... „50
Pravica kladiva .............. .50
Pabirki iz Roža (Albreeht).....25
Pariški zlatar ...................35
Petelinov Janez .................75
Prihajač, povest ...............60
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .........................50
Požigalee .......................25
Plat zvona .....................40
Po stran klobuk.................35
Pri stricu .......................60
Prst božji .....................30
Praprečanove zgodbe .............25
Patria, povest iz irske junaške do-dobe .........................30
Po gorah in dolinah.............80
Pod krivo jelko. Povest iz easov ro-kovnjaeev na Kranjskem.......50
Poslednji Mehikanec ...........30
Pravljice H. Majar .............30
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............25
Prigodbe čebelice Maje, trda vez...l.—
Ptice selivke, trda vez...........75
Pikova dama (Puškin) .........30
Pred nevihto ...................35
Pravljice (Miičinski) ..........1.—
Pravljice in pripovedke (Koeutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek ...................40
Popotniki .......................60
Poznava Boga ...................30
Pirhi ...........................30
Povodenj .......................30
Praški judek ...................25
Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci ............ .30
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev .......................... .30
Rinaldo Rinaldini ...............50
Robinzon •.......................60
Robinson (Crusoe) .............L—
Rablji, trda vez ................ ,75
Rdeča megla ...................75
Revolucija na Portugalskem.....30
Romantične duše (Cankar).......90
Razkrinkani Habsburžani .......50
Roman treh src ................1.30
Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana	L50
Rdeča in bela vrtnica, opvest .. .30
Slovenski šaljivee ...............46
Slovenski Robinzon, trd. vez......75
Soneški invalid ................ .35
Skozi širno Indijo ...............50
Sanjska knjiga, mala ...........60
Sanjska knjga, nova velika.....90
Sanjska knjiga Arabska..........l.r»0
Spake, humoreske, trda vez	.90
Strahote vojne ................ .50
Štiri smrti, 4. zv............... .35
Skrivnost mjrtcnke ..................J5%
Smrt pred hiš« ................. .«5
Stanley v Afriki	M
Strup iz Judeje .................75
Spomin znanega potovalca .... 1.50 Stritarjeva Anthologija .trda vez .90
broš. .......................80
Sisto Šesto, invest iz Abrueev .. .30
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................
Stric Tomova koča ............. .50
Študent naj bo, V. zv............35
Sveta Genovefa .................35
Sveta Notbnrga .................35
Sredozimci, trd. vez..............60
broš........................40
Spisje, male povesti .............35
Svitanje (Govekar) ............1.—
Stezosledec ......................30
Šopek Samot arke ................ .35
Spomini jugoslovanskega dobre-volca, 1914—1918 ............1.25
Slike, Mož s raztrgano dušo 1.—
Sveta noč ......................30
Svetlobe in sence .............. 1.20
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez..............90
broširano....................70
Othelo .......................... .70
Sen Kresne noči ...............70
SPLOŠNA KNJIŽICA:
Št. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .....................35
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 1S1 str., broš... .50
Št. H. (Ivan Rozman t Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .................... .35
št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane i>esmi, 1S4 str., broširano..................... .50
Št. 5. (Fran Mileinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina
veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ................ .25
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino l-ririMlila Utva. 111 str., broš............35
Štev. S. Akt. štev. 113...........75
Št. 0. (Univ. prof. dr. Frane We. bor.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..........70
Št. 30. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti. 55 str., broš. .........23
ŠL 11. (Povel Golia) Peterrkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., broš....... .35;
Št. 12. (Fran Mileinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš...........30
Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 11U tsr., broS..........30
Št. 14. (l>r. Kari Engllš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Aibin O^ris, 230 str.,
broš...........................80
Št. 15. Edmond in Jules de Gon-
eourt, Renee Maui>erin. .........40
Št. 10. (Janka Sameci Življenje,
i>esmi, 112 str., broš..........45
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicali, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str..............30
Št. IS. (Jarosl. VrchlickT) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25
Št. 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v lotili dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 stra.,- broS....... .50
Št. 20. (.Jul. Zeyert Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz Češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45
Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str.
broš. .........................25
Št. 22. (Tolstoj) Iireutzerjeva____
sonata ........................60
St. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, G0 str.,
broširano .....................30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
broš...........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del .......................80
Št. 20. (L. Andrejevi Črne maske, poslov. Josip Vidmar, S2 str. broš..........................35
Št. 27. (Fran F.rjavee) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš........35
Št. 20. Tarzan sin opice ...... .90
Št. 31. Roka roko.............. .25
Št. 32. Živeti .................. .25
Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj--^ na z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš........... .50
Št. 36. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani .................. .65
Št. 37. Domače živali...........30
Št. 3S. Tarzan in svet ..........1.—
Štev. 39. La Boheme .......... .90
Št. 40. Magda	.40
št. 47. Misteri j duše............1.—
Štev. 4S. Tarzanove živali .... .90
Štev. 49. Taržanov sin ........ .90
Št. 50. Slika De Graye..........L20
i Št 51. Slov. balade in romance .80
i Št. 52. Sanin ..............,...1.50
Št. 54. V meteiu................L—
: Št. 55. Namišljen iboliiik ...... .50
i Št. 66. To is ookraj Sotle _____ „10
; St. 57. Tarzanov« mladost .... JO I Šte?. 68. Glad (H&mson) .... M
L
St. 50. (Dostojevski > Zapiski iz
mrtvega doma, I. del ..........1.—
Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz
mrtvega doma, II. del ........1.—
Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90
Št. f«. Idi jot, II. dol...........90
j Št. G4. Idi jot, III. del...........90
(Štev. 65. Idijot, IV. del .......90
Vsi 4 deli ..............3.25
' Št. 60. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra .................45
Slovenski pisatelji II. zv. '
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.50
Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar:
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ............2.50
Tik za fronto .....................
.Tatič, (Bevk), trd. vez......... "75
j Tri indijanske povesti...........30
j Tunel, soc. roman................1.^0
Trenutki oddiha ...................
Turki pred Dunajem ...........30
L'ra z angeli ....................1.20
V	robstvu (Matičič) ..............1.25
V	gorskem zakotju .............35;
V	oklopnjaku okrog sveta. 1. del .90!
<lel .........................
Veliki inkvizitor ................1.—'
Vera (Waldova), broš..........35
j Višujega repatica, roman. 2 knjigi 1.50 j I Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 j j V pusti v je šla, III. zv....... .35 ■
; Vrtnar. (Rabindranatli Tagore),
trdo vezano .................75 i
broširano .................. .60 ,
Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Volk spokoruik in druge povesti 1.—
Trdo vezano ....................1.25
Valetin Vodnika izbrani spisi .. .301
Vodnik svojemu narodu .........25
'Vodnikova pratika 1. 1927.......50
; Vodnikova pratika 1. 1928 .......50
Vodniki in preporoki ...........60
jVladka in Metka ...............50
Zaroka o polnoči ..............30
Zločin in kazen (2 njigi) ......1.60
Zmisel smrti ...................60
j Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
! Za kruhom, povest .............35
Zadnja kmečka vojska...........75
Zadnja pravda, broš........... „50
Zgodha Napoleonovega Hu/arja ..1.—' Zgodovina o nevidnem človeku .. .35
Zmaj iz Bosne .................70
, Zlatarjevo zlato .................90
Za miljoni .....................90
Za miljoni .....................65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povesi ...............25
Zlatokopi .........................20
Ženini naše Koprnele ...........45
Zmote in konec gdč. Pavle.......45
Zlata vas .......................50
Zbirka narodnih pripovedk:
I.	del..........................40
Zbirka narodnih pripovedk:
II.	del ........................10
Znamenje štirih (I>oyle) ........50
Zgodovinske anekdote ...........30
Z ognjeni in mečem ..............3.—
Zaročenca, milanska zgodba iz 15.
stoletja ........................3.—
Zgodbe zdravnika Muzuika.......70
Zvestoba do groba ..............1.60
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo.....35
2.	zv. Hudo brezdno ...........35
3.	zv. Vesele povesti ............ .35
4.	vz. Povesti in slike...........35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh.......................35
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ .50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti 1........................50
5.	zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50
G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...........................50
Lrmetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— Sneguljčica: pravljica s slikami 1.—
Mlada greda ....................1.—
Trnoljčica, pravljica s slikami ..L—
/
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ....................75
' Slike iz pravljic ...............75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mladi umetnik ..................L20
Otroški vrtec ...................1.20
Zaklad za otroka ................1.20
IGBE:
Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 C)Tan de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.76
>	Edela, drama v 4. dej............60
1 Marta, Semenj v Richmondn, 4
' dejanja .......................30
Ob vojski. Igrokaz v G ti rili slikah .30 Tončkove sajne na Miklavžev ve« 1 čer .Mladinska igra s petjem v ' t 3. dejanjih .................. .60
>	R- (J -R. drama v 3 dejanjih s pred-
igro, (Čapek), Tea. f » 1111 • 111' «45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 L'jetnik carevine, veseloigra v 2.
dejanjih .....................39
Veronika Deseniška. trda vez____1.50
Za križ in svobodo, l^rokaž v 5. 1 dejanjih.......................35
1 Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj.....60
5.	zv. To 12 letih, 4 dejanja .. .60
Zbirka ljudskih iger:
Z naših gora ..................1._
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža. Sanje ...................00
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device. Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov.....30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30
PESMI IN POEZIJE:
Akropol i s in Piramide .........80
broširano....................go
Azazel, trdo vez.................j._
, Balade in romance, trda vez......1.25
; Boh za mladi zob. trda vez.....40
i Gregorčičeve poezije .............50
! Godec; Pored narodnih pravic o 1 Vrbkem jezeru. 1 A. Funtek > —
Trdo vezano ................75
iKetejeve poezije .trda vez........1.10
JKraguljčki (Ttva) .............65
trdo vezano .................80
j Moje obzorje, (Gangl) ............1.25
; Narodna pesmarica .............10
Naries (Gruden). bi-oS............30
Primorske pesmi, (<iruden>, vez. .3."»
Slutne (Albreht) broš............30
Pohorske poti (Glaser) broš......30
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih iusmi J v angleščini ...................1.25
j Prešernove poezije ..............60
I
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez..............50
Sto ugank ................... J>u
;
\ zarje \ idove, trd. vez........90
Vijolica. Pesmi za mladost.....60
Zvončki. Zbirka jw-snij za sloven-
1 sko mladino. Trdo vezano.....90
^ Zlatorog, pravljice, trda vez.....60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grunn ....1.10 1 Slovenski akordi (Adamič) :
.. I. zvezek .....................7"»
1 II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zv.,
vsak ........................45
' Ameriška slovenska lira (llolinur) 1.— I Orlovske himne (Vodopivce) ....1.20 ' 10 moških in mešanih zborov —
(Adamič* ...................15
I	MOŠKI ZBOB
Trije moški zbori (Pavčič) —-
. Izdala Glasbena Matica .........40
Narodna naiirobnica (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25
jŠtirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................45
MEŠANI ZBORI: 1 Planinske. II. zv. (Laharnar) .. .45 1 Trije mešani zbori, izdala Glasbe-1 na Matica ....................45
1 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Focster 1 .............10
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solum in priredbo za
dvospev ...................... .20
V pepelnični noči (Sattner). kati-tanta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelove-), za moški
I zbor in bariton solo.............20
Kupleti (Crumi. Lčeni Mihec,— I ^Kranjske šege in navade, Ne-
zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupleta Kuza Mica (Parma).....40
I PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2., in 3.
zv. skupaj ...................1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ......................45
MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Što Čutiš. Srbine tužnl .. .15
Št. 2. Zrinjski Frankopan........15
Št. 10. Na planine 1............. .15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
1 Narodne pesmi za mladino (Ži-
rovnik) 3 zvezki skupaj.........50
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................35
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 ' Narodne vojaške (Ferjančič) .. .30
(Pregelj) .....................l._
Lira, srednješolska, 2. zvezka sku-| Pa j ...........................2,-
^ Troglasni mladinski zbori:
I Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: P sal m 11S: Ti veselo
poj; Na dan; Divna noč .........40
1 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem i ovenCam slavo; Triglav ...... .40
6.	zvezek: Opomin kVcselju; Sve. ta noč; Stražniki; Hvalile CJo-spoda; Občutki; Geslo ....... .40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodiia iskriea ; Pri svadbi ; Pri mrtvaške^ sprevodu; Geslo .10
S. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Ti osrečiti jo hotl • moški zbor): Prijatelji in senca (mešan zbor) : Stoji, solne ice
stoj; Km-'tski hiši .............40
CERKVENE PESMI:
Domači ghisi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor ....................1._
12, Tantuni Ergo. (Premrl» .... .50 Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ................... .50
Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor. s spremljavo orgelj ...........50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foerster) ............ „"»0
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori (<;erbič» .............. .50
Srce Jezusovo. 21 j>esiiii na Cast
srcu Jezusovem. (F. Kimoveo ...50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. t Premrl 1 .................10
10 ofihajiltiili in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Gruni) .......X";
Missa in lionorem St. Josephi —
(Pogachnik) ...................10
Oremus pro Pontifire ...........40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu —
(Foerster) ....................M
Sv. Nikolaj ......................00
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski citrar. « VVilfan t .......25
Sarafan, rm-ka pesem. (Wilfau).. .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raški zbor in petje. 1 r.ajuk) ..1.30 Botn šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk) ..........1.—
Na Gorenjskem je fletno..........1.—
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA:
Uspavanka .....................TO
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................L—
Ljuhavno blebetanje, Polka mazurka. (Jaki) .....................](|
RAZGLEDNICE:
Zabavne, ltazliene. dtu-at ...... .10
Newyorške. Različne, ducat.....K)
Velikonočne, božične in novoletne
ducat ...........................40
I/ raznih slovenskih krajev, ducat .10
Narodna noša, ducat.............h)
posamezne po .................05
ZEMLJEVIDI:
j Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1.S0
Stenski zemljevid Slovenije na 111 orni m papirju s platnenciiiii pregibi ............................7.50
Zemljevid Jugoslavije ..........
Zemljevid: Slovenske dežele in....
Istra .........................30
Pregledna Karta Slovenija.......40
Pokrajui ročni zemljevidi:
Gorenjska .....................!»0
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopolje ......................30
Ljubljanske in mariborske oblasti .30
Pohorje, Kozjak ...............SO
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................. .30
Prekmurje in Medumurje.....30
Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30
Canada .........................10
Združenih držav, veliki .........40
Mali ..........................15
Nova Evropa ...................50
Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi, Washing-,.ton, Wyoming, vsaki po.......25
Zmljevidi:
..Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin, We>t Virginia, Ohio, New Vork — vsaki po .........................10
Velika stenska nuipa Evropa ____2.—
Xarodilom jc priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rehomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street New York
I PRAV WSAK&q ^ I kdor kaj iSče? Itdoi j kaj ponuja; kdor kaj | kupuje; kdor kaj pro- i SajaT prav ysakdo 1 S priznava, da imajo Z i čudovit uspeK — i
I MALI OGCAS1 I
KRATKA DNEVNA ZGODBA
DA ALI NE?
K nekemu državljanu svol>odne *ovjet>ke republike je prišel nekega dne možakar .s komisarijata in ga vprašal:
"Ali .si ti Grigorij Njedorje-' zov?"
"Da. Jaz sem Grigorij Njedor-.
|
jezov.
"Jutri mi bodi na ljudskem »•hodu v cirkusu Mod°rna."
".laz? Kot kaj neki?"
"Kot kaj.' I, kot publikura."
"Aha. Razumem. In kaj mi je se drugega storiti?"
j
"Na '«lru bo sta! majhen, črn©-. la> človek in bo govoril; njegov govor moras pazljivo poslušati. | <'e pa pri<'no drugi pleskati, ploskaj še ti. Razumel.' Jutri ob sedmih zvečer in točno!"
Da ii' bi mu šla niti ena beseda, se je vsedel Grigorij Nj«'dor-jezov prav v prvo vrsto. Govor je trajal dolgo, silno dolgo, da. zdelo »f je, da mu ne bo konca. Njedorjez-tv ga ni Nicer absolutno' ni«" razumet, a v možganih mu j" de'aj vtis vrtečega se mlinskega kolesa.
"Soilrugi!" je rjul govornik z v.so močjo. "Naši .-vobodi. ki >1110 m jo priborili .s krvjo naših bratov. preti nevarnost! Na vseh straneh preži imperialist ična -buržua-! zija in na- hoče nničti " Samo z'
1
/druž nimi močmi o Ibijemo ta koncentrični napad! In zato pra-J vim: Tudi radnji mož v naše vr-ste. tudi zadnji mož v rdečo obrambno fronto ogroža nega prole-J tar jata! Govorim resnico ali ne?"
Zborovale} .0 se spogledovali ' medsebojno in čakali, da se k.lo javi.
"Zakaj nihče n" odgovori? Morda ne govorim prav, tedaj prosim. da mi poveste. Tr»rej: Ali je to, kar govorim, resnica ali ne?"
Ob teh besedah je obvselo go-vornikovo oko na Grigoriju Nje-dorjerovu.
'41 le, sodrug. kaj j«* s teboj? Da, ti tam 7*d:;in^ki jopiei in raz-cefranih hlačah. Zakaj ne od-
govoriš, če te vprašam.' Ali si mu tast!"	|
"Ne! Jar samo.... jaz .sem mislil...."
"Povej tor»'j sedaj, govorim I resnico ali ne?"
. Iz Grogorija pa še vedno ni bi-'lo spraviti besede. Z zastrtimi pogledi je gledal predse, sedaj na govornika, sedaj proti stropu.
"T1 daj dobro!" je dejal govornik. "Sodrug I* poj ni kov, pograbi t' ga trdovratnegar molčivca in ga odvedi na prist o j 110 mesto. Pozneje spregovorim sam ž njim.'" I "Kam me vedete?" je vprašal Grigorij.
"Zunaj te čaka lepa deklica.... Torej naprej — ali pa te usekam po gobcu!"
Grigorij je šel, toda nadeva z deklico se mu je i/kazala kaj kmalu vsaj pretirana, če drugo ne. Seveda ga ni pričakovala nobena deklica, temveč nasprotni: on sani je moral čakati in sicer ne na uli-; ci. ampak v vsestransko zaprtem' prostoru.
Po TKkem času >0 se vrata od-^ prla in namesto dekleta se je pojavil govornik iz cirkusa, na levi in desni od njega po en sodrug. Vstopil jo. .ve vsedej za mizo, Gri-i gori ju nasproti, in rac**! :
"Na shodu nisi hotel goviriti j 7. menoj, poskusiva torej tukajJe!j Tedaj, sem govoril resnico ali ne?"
Toda Grierorij je saino globoko vzdih nil in liioleaj s trdovratno-stjo ribe.
"Molčiš? L««po. Sodrug Grobov, od ved i tega možakarja v ječo in pazi dobro nanj. <'e bi pa I10-j tel ubežati, ga ustreli."
"Pr segam," je zavpil Njedor-, ji'wv, "da nimam najmanjšega ; namena pobogniti. Pris«gam na vse. kar hočete/"
"Ni potr-Kno. .sodrug. verjamem tu.li tako. A vse eno je treba paziti. Mi vsi smo preveč nervozni in zdelani, pa ne vemo, da li bi hotel kdo pobegniti ali ne."
Tedaj je dvignil Njedor jezov svojo gofdo poraslo glavo in velel z odločnost jo:
4'Pa dobro! Naj bo tako aH tako. smrt mi ne uide. Sedaj bom le povedal, zakaj sem ves ča.s molčal. Zakaj ? Zato, ker nisem vedel, kaj bi naj rekel in da-li j • bila resnica, kar ste govorili ali ne!"
"Pa kako.' Ali nimaš glave 11a vratu f"
" Kli, glave. jjlave.... O glavah bi lahko marsikaj povedali. Poznate zgodbo mojih dveh bratov?
Serjoža in Aljoša sta se imenovala. Pet minut, preden .sta izgubila glavo. .--ta glavo imela, pa še kakšno! Začnimo s Serježo. Siro-kopleč. velik fant je bil. močan kakor hrust. In glavo je imel — ah. kaj bi dosti govoril, glavi kakšnega ministra! Vse je vede!, vse razumel, o vsem je premišljeval. Nekega dne je stopil k nekemu komisarju in velel: Xc vladate dobro. — je velel. — Ljudstvu ste kruha obljubili, a kaj se godi v resnici? Vse umira od gladu. Ljudstvu ste svobodo obljubili in za najmanjšo bedastočo je treba vložiti deset prošenj. Ali imenujete to dobro via lati? Ne, ne vladate dobro — je dejal komisarju. — Tedaj ie vladamo dobro, me-
1
niš ti— je dejal oni in pomežik-nil z očesom. — Ne, prav slabo vladate! — Tako? Odvedite tega bedaka v zapor in pazite dobro nanj. Ce bi pa hotel pobegniti, ga ustrelite. — Tako so ga odvedli in ustrelili. Ko sva za stvar zvedela. Aljoša 11 jaz. sva zelo jokala. ker .-va dobrega Serjožo rada imela. Pameten dečko! Ah. kaj pravim pameten — ccla ministrska glava! Kmalu nato je prišel Aljoša k meni in dejal: Sedaj vem, kako je treba govoriti s temi ljudmi. Sedaj vem.... I11 stopil je k istemu komisarju in mu dejal: Dobro vladate, sodrugi, dobro. da. naravnost izvrstno! Obljubili sle 11am kruha in dobili nismo samo kruha, temveč tudi slanine in fižola, kolikor nam ga srce poželi! Sele seda j so se nam o Iprle oči! Šele sedaj smo ugledali solnce! Nihče nam ne bi mogel b ilje vladati od vas! — Tako je govoril moj brat Aljoša. Komisar pa je molčal in ga gledal s široko odpetimi očmi. Končno, ko je Aljoša umolknil, je dejal uradniku: Tako? Ti deš, da dobro vladamo? — Izvrstno! — No, lepo. Odvedite tega bedaka v zapor in pazite do-ibro nanj. — Mene v zapor? Zakaj pa 1 — Bas zato. Kajti to. kir -i dejal, je saino predrzno rogn-11 je. Sodrug Skeletov, odvedi ga takoj v ječo. Če bi pa hotel pobegniti. ga ustrelite. — Tako so 'odvedli Aljošo in ga ustrelili. To-' rej, cenjeni sodrug. kaj bi naj prav za pav dejal? Če bi dejal, da govorite resnico, bi veleli: Sodrug Skeletov, odvedite bedaka v zapor ' in pazite nanj. č1e bi pa dejal, da | rrovorite neresnico, bi veleli isto Itako: Sodrug Skeletov, odvedite |ga v zapor in pSzite nanj. Nu — tako bo najbolje, če sploh nič ne : rečem."
j. "Toda molčati tudi ne smeš" je odvrnil oni in sklonil glavo. ,"Ce molčiš in ne odgovarjaš na vprašanje vladnega organa, je to j sabotaža, je bojkot proti ljudski vlad'. In to se kaznuje po obstoječih zakonih z ječo, v sldčaju poskušenega bega pa.... Skratka, sodrug Grobov, odvedite tega be-idaka v ječo in pazite dobro nanj."
SALMIJAK MU NE ŠKODUJE
V Volkshagenu pri Rostocku (N emeija) bi morali odvesti .v I JiorJŠn:co nekega bivšega frontnega vojaka, ki je kazal v poslednjem času opetovane napade no-| varnega besnenja. Možakar pa se je zabarikadiraj % lastno hišo in grozil z nabito pištol ) v roki, da ustreli vsakogar, ki bi s® približal. Pozvali .so gasilce, ki so za-[čeli brizgati skozi okno s salmija-|kom pomešano vodo. Smrad je hil tako strašen, da so se morali oblegovalci sami umakniti daleč proč od hiše, toda norec se po. vsej priliki ni motil. Več ur dolgo je I vzdržal v njej in neprestano streljal. Nekega policista je nevarno. I ranil. Končno .se je vrgel z golo J sabljo na oblegovalce. ki so ga mo-.rali pobiti na tla in z\ zanega od-l praviti v norišnico.	'
i: t	. S
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FONKION LANOUAQB INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKAM
PROBLEMI PRISELJENCA.
Naturalizacijske olajšave za inozemske veterane.
Vprašanje : — Služil sem v ameriški vojski tekom svetovne vojne. Nisem j>ostal ameriški državljan in kmalu j>o vojuii sem sc vrnil v staro domovino. Prišel sem nazaj leta lf)27. Koliko dolgo mi je tre-j ba čakati. predno postane« amc- j riški državljan? — T. R. Irwin,' Pa.
Odgovor: — Po zakonu, ki gaj je kongres sprejel in predtsednik | podpisa! dne 4. marea II>29. se jej dve nadaljni leti obnovilo olajšano naturalizacijsko postopanje za one inozeince. ki so služili v ameriški vojski a;li mornarici tekom svetovne vojne in ki se nahajajo v Združenih državah. Ako imate čatstno odpustmico ood vojake (honorable discharge), lahko zaprosite takoj za naturalizacij >, ne da bi vani bilo t roba imeti "prvi papir", niti dokazati petletno bivanje, kakor drugi prosilci.
Deportiran inozemec se ne sme nikoli vrniti.
Vprašanje: — Bil sem začasno pripuščen v Združene države, najprej za šest mesecev in sem »si potem preskrbel podaljšanje za na-daljnih šest mesecev. Moje dovoljenje poteče sredi tekočega, maja. Lani takoj po svojem prihodu — že v mesecu maju —sem se tukaj poročil »z ameriško državljanko. Nameravava podati se na. izlet v Kanado, tako da se lahko povrnem v Združene države kot rcdeti priseljenec za stalno bivanje. Ali je varno, da bi ta izlet odložia za nekoliko meseecev? — J. K., Chicago, III.
Odgovor: — Res je. da soprog ameriške državljanke, ki se je poročil pred dnem 1. junija li)2S. ima na prošnjo svoje žene pravico do prihoda izven kvote. Ako torej Vaša žeiia vloži tako p/«»-šnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v predpisani obliki. Vam amcrišfki konzul v onem kanadskem mestu, ki ga naznačite. izda izvenkvotno vizo za stalno pripustitev v Združene države. Ne svetujemo pa Vam, da 'bi ostali niti en dan čez dovoljeno dobo v Združenih državah. Kajti tedaj postanete podvržen deportacijr in po deportacijskcin zakonu, ki je bil sprejet dne 4. marca tega leta. so vsi inozemci, ki so bili kdaj deportirani iz ennga ali drugega razloga, zsi vedno izključeni ie Združenih držav. Povrh tega še. ako b» poskrili nazaj protizakonito. utegnejo biti kaznovani z zaporom do kvečjemu dveh let ali ' z globo do $1000, a-li pa v oboje.
I>ahko rečete, da se Vam ne u-tegne izgoditi ničesar. Morda. \ en-clarle je nespametno rrskir»ti. Poskrbite torej za tukajšnji odhod v Kanado oziroma sploh v inozemstvo in — ako zares ne morete — zaprosite za nadaljno jx)daljšaiije svojega začasnega bivanja.
Ista stvar velja za inozemske žene ameriških državljanov, ki so bile začasne pripnščeno in so se tukaj poročile.
Sitnosti z inozemsko vojaščino za ameriške državljane.
Vprašaaije: — Dva moja prijatelja druge narodnosti, od katerih je eden postal ameriški državljan vsted naturalizacije :n drugi je tukaj rojen sin priseljenca, nameravata iti na izlet v Evropo, pa se bojita, da bi imela kake sitno-rf: radi vojaščine v deželi prej-anje-ga pripaduištva. Ali je mogoče, da bi mogla ameriškega državljana prisiliti v rn-onetnSko vojsko? J. M.. Detroit. Mich.
Odgovor: — Na zaslišanju, ki se je vršilo prt^d odsekom poslanske zbornice za inozemske zadeve, se je obedanilo. da skoraj 4000 ameriških državljanov je vsako .leto prisiljenih služiti v i nože m-»kih voskah, zlasti v Italiji in na '.Grškem. Morda je to število pre-|tira?i»o. ali na vsak način treba pokvariti ameriške državljane, ka se . TV>dajo v deželo bivšega pripadni-atva, da — vsak kar se tiee neka-
terih dežel — utegnejo imeti *>it-' newt i z vojaščino vzlie svojemu ameiliškemu državljanstvu. V pirn u. ki ga je twlanji državni tajit k Kellogg nastavil načelniku odseka, je isti potrdil, da State ' Departnu-nt skoraj vsaj dan je ; zaprošen za intervencijo v raznih j slučajih, ko ho celo sinove tuje-i ro lcev pri-silHi v vojsko dežele, h j kareri je oče pripadal. Večji del J teh slučajev — kakor j-e trdil dr-1 Ižavni tajnik — sc toče ljudi itali- ' janskih staršev, ali imamo tudi1 ! precej sličnih k1 u čaje v glede sinov Poljakov, Čelioslovakov, Grkov, Portugalcev, Turkov in Jo-gos lova nov"*.
Zadnji kongers je v -.kupni rc-.-»oluciji pozval predsednka. naj sklepa dogovore z vnemi državami, s katerimi nimamo takih dogovorov, na jiotllagi katerih ose be, rojene v Združenih državah od tujerodnih staršev in naturali-xiirani ameriški državljani, ne bodo podvrženi vojaški službi al. kateri drugi podaniški dolžnosti tekom svojega bivanja v izvirni domovini, ako to bivanje ne presega dobe dveh let. Od tedaj jt-bil i-klenjen dogovor s Cehoslova-ško, ki obvaruje ameriške državljane pred prisilno vogaško službo.
Za ameriške državljane, ki menijo. da utegnejo imeti sitnosti 2 vojaščino, je najboljše, to a j pred svojim odhodom informirajo na konzulatu dotičnih držav.
Povračilo jamščine za začasni prihod.
Vprašanje: — Bil sem pripuš-:en v Združene države jmkI jam-*puo (bond) od $.o00, katere sem -am ]>oložil. Ker mislim v kratkem oditi z te dežele, kako naj dobim naaaj položeni denar! — J. K., New York, N. Y.
Odgovor: — Nekoliko dni pred svojim odhodom obvestite pr -e-ljcniško oblas-t — cse.bno ali Li-smeno, da o-dpotujete in navedite dan. ime parnika in parobred-ne družbe, kakor tudi svojj adr-:-so v inozemstvu. Navadno s? bond povrne, ko se ugotovi, da je inozemec odšel, in se de-nar pošlje na inozemsko adreso.
Davčna dolžnost in odpotu.joči inozemci.
\'praša*nje: — Kaki so obstoječi predpisi glede dolrazov. da je odi>otujoči inozemec vza^Io<ti 1 svoji davčni dolžnosti? — J. M.. Chicago, 111.
()i.lgovor: — \'sak inozemec. ki od|K>tuje v inozemstvo, mora dobiti ocl federalne danrene oblasti potrdila, da je vzadestil svoji davčni dolžnost i. v kolikor se tiče dohodninskega davka (income tax). Inozemec, ki namerava odpotovati. naj se torej pred svojim odhod-oni poda na davčno oblast (collect or o-f internal revenue) o-'iroma k davčnemu agentu (revenue agent), v dotičnam okraju in 'tam poravnati ves dohodninski davek, ki ga dolguje, za ves dohodek. ki ga je imel do všteši zatl-njega koledarskega meseca pred odhodom
Ko je plačal ves dolžni davek oziroma ko se je ugotovilo, da nima ptačati nikakega davka, mu davčni uradnik izda 'potrdilo o pora v nanj davčni dolžnosti (certificate of compliance). Ta certifikat treba pokazati davčnemu u-radniku. ki se nahaja na pomolu (pier) pred vkrcanjem v parnik. Ni več }>otrebno za možem ca, da bi po<lal na davčni urad v pristanišču in tam zamenjal potrdilo mestnega davka rja s tako-zvanim 1 "income tax clearance eerticate". Le kdor si ni preskrbel potrdila od mestnega dav.karja. se root;a podati na davčni urad v pristanišču, in tu poravnati dolžni davek. Ker je pa to vedno zvezano 3 .sitna r i ja mi in utegne povzročiti zamudo. je najboljše za vsakogar, .da to *4tvar "uredi, predno zapusti »kraj, kjer je bil (naseljen.
Starih devic ni vec.
Stare device hitro izumirajo in lahki bi rekli, da jih sploh ni več. Stari samci bodo na to ugotovitev zmajali z glavo in se ironično nasmehnili. češ to je paradoks. I11 vendar je tako. V svetovni vojni je pokoila smrt več milijonov moških v najboljših letih in vendar po vojni starih devic ni več. Kako j«' to mogoče? Predno odgovorimo na to vprašanje, .se ozrimo v preteklost in poglej, kakšna >0 bila dekleta pred vojno, v normalnih
1
razmerah mirnega časa. Vzemimo za primer povprečno dekle in ime-jnujrno jo Katriea.
\ Ko je bilo Katrici IS let. jo j** mamica obleka in našopirila za : prvi ples. kar je pomenilo prvi ko-'rnk v zak>n.ski jarem. Tudi naslednjo leto ji' zahajala ua vse (večje plese. >eveda pod .strogo kontrolo. Ko je pa minil tu li tretji predpuist. ne da bi ujela ženina. I jo je mamica vsa v skrbeh za nje-! ivo bo.Iočnost opozorila, naj .s- po-žuri. Refren je bi! vedno L>ti: Pa vendar n«- misliš ostati stara devi-
■	ca ? Katri je bilo šele 20 let, pa je že imela za seboj tri brezuspešne
Ipredpuste in mater je spreletaval mraz pri misli, da ji ostane ličer-Jka na vratu. V bojevitem razpoloženju je hodila Katriea 11a plese v četrtem prelpu-tu, obupano .se je l-rila za ženina v petem in žalostno je povešala glavo v šestem pred-pustu. Č • se ji ni ta čas posrečilo ujeti ženina, je morala po takratnih družabnih nazorih definitivno prepustiti bojišče mlajšim.
Katriea ali bolje rečeno že Katra je bila stara 24 let 111 postala je stara devica. Pred vojno so namreč veljala odrasla dekleta za stare device. Katra se je hočeš nočeš umaknila pofi okrilje domačega ognjišča. Na plese .-ploh ni več hodila, dmžbe se jt' ogibala in proti svoji volji se je morala odpovedati vsem zabavam. Zavedala se je dobro, da so zavzela njeno mesto mlajša dekleta, ki še lahko upajo 11a možitev. In uboga Katra je se lela doma. ukvarjala se je z ročnimi deli. igrala na klavir, pekla t rte in se počasi starala brez najmanjše nade na boljšo bodočnost.
j V starih časih se delile tudi have po star -ti. Žive barve so bile znak mladisti. odrasle žensk«* so pa morale 110-iti obleko temnejših bai-v. Gorje deklen. ki bi nosilo p > 24. letu -staro-sti f>l>lt»ko žive barve. Leta s') minevala v zelonem vijoličastem. v samoti in puščobi.. Katriea j» rlos gla 30. leto in znova je b:lo treba i'.premeniti barvo. Žeaskam nad HO let je bila predpisana rjava in siva barva. Bližajočo .se .starost je bila treba ismbo-lizarati z barvo ohle>k«\ Končna .-«' 1 je nesmohnila tudi Katri sreča, to " da ne več tako. kakor bi si ji b'la 1 v zgodnji mladosti. K njeni mater ' ji- prišla > ose d a in skrivaj zašepe ' tala. tla j" našli Katri primerne?; 1 ženina, solidnega gospoda 40 let '(Katra je dobila nov-> cbleko. ude 1 ležila sd je intimnega domačega : .večera pri sosedovih, kamor j»- j>ri ' šel slučajno tudi njen b'»doči mož ' i Poročila .sta se in zakon je bil .-r.' \ jčen ali pa tudi. Če ni bil sre'en 'i je nadaljevala Katra svoje življe 'Inje med ročnimi deli in vzdihova "! njem, če pa je bil srečen, je po-1 znala samo kuhinjo, pralnico ir eventualno otroško sobo.
Tako je bilo v starih Časih, ko sr
1 Kaj je pomen proslave "Mother's Pay"?
Vprašanje: -Kdaj je Mother** . Day in od kdaj *e prarnuje! — I I. K.. New York. N. Y.
Odgovor: — Ameriška navada 1 počasti matere n »proslavo poseb-- nega dne v letu je nastala leta ► 1914 vsled resolucije, ki jo je 1 sprejel kongres. Materinski dan «e . proslavlja drugo nedeljo meseea 1 maja. torej letos dne 11. maja. 1 Ameriška zastava tega dne vim z
■	vseh vladnih poslopij in v šolah . se poudarja pomen tega dne v • čast materam. Kdeči klinček (carnation) je postal tradicijonalna
, cvetlica materinskega dne. dočim i oni, 'ki jim je mati umrla, nosijo beli klinček.	š
veljala za mlada .<»anr> dekleta 24. leta. Potneje .se družba ni več zmenila zanje. Po vojni je pa položaji ženske bistvi no i z preminil in izpreminja se tudi njefirf individualnost. M »demo dekle se do 22. ali 24. leta uči n fin in«»-žit°v sploh n«* misli. Pripravlja jue za življenje in ne samo za ako it Še na misel ji ne pride, tla bi zgodaj poročila, ker dobr> ve. d.£ poro<"ni venec še ni praktično življenj". Nobino moderno d*kle se ne ravna po načelu: naj lo l okr-šenknli. samo da je. kakor -o mislila dekleta v starih časih. Sedajna .dekle se postavi 11a la.stne nog' in hoče im ti sebi enak-ga mož.t ali se pa sploh ne omn/i.
Moderno dekle, ki si samo služi kruh, se ne umakne iz družbe. m»i-več goji >00rt. pleše, potuje ti» mirno čaka. da s" seznani z moškim. ki odgovarja njenemu okus" in s katerim bi lahko delila v -kupnem življenju dobro in zlo. S:t-mesto mračirh. nervoznih in obupanih starih devic srečavarno pogrni visoko izobražena, samozavestna in vesela dekleta, ki se prav I tako ve-eel življenja, kak>r njihove omožeue prijateljice in s^ ne smatrajo za star*, čeprav so ž" prekoračile 24. leti.
Drugo vprašanje je. če j-» samostojen poklic in .samozavesten nastop modernim dekletom v vsa-( Item pogledu koristen. Pred vojno sc ženskam ni bilo treba potegovati z<i službe, ker so mirno sedele doma in skrbele samo za dom.
Moderne žene so se marsičem odr«'kle, da -o si priborile svoje pravice. 'Odrekle so s^ pretirane-t mu kavalir.-tvu in vljudnosti od
. strani moških, mnoge >i morajo sa-i , , me služiti kruh in prena--<ti vse
j bridkosti .samostojnega pok'ica. Zato .-» i pa «l>segle. da je m"ja njihove mladosti znatno razširila. J Ženski >vet je zdaj .spoznal, da si ne more dovol ti luk-u.sa. da bi f se odrekel mladosti. M derne ž«nie
1 skrb«*, da >e z le mnogo mlajš nc-' -
7 go so v resnici. \ nas h >-a -ih se prične mladost dekleta z 18 letom f konča se pa. kadar dekle >air.o hoče. Zaradi te čudovite lastnosti ' ndadost žene nima ničesar -kupne-! ga z neprijetn im številkami v i krstnem listu. Prslediea tega je. - da vidimo na plesih priletne da-•> me v belih oblekah in da nihče 11».' il misli, ila se ž«* bližajo .">(). letu. 30-■> al 351etna žena bi bila pr. 1 voino ' trikratna stara devu-a. zilaj pa iz-
1	,
gleda kakor mlada žibica. Starati .. se. ni več motlerno. In starih de-1- vie zdaj ni ver", ker ho'e biti v.sa-ka ženska moderna.
!:| --
Sandina ni v Mehiki.
■e:	_____
>Jj MEXICO CITY. Mehika. 4. a maja. — Mehiška vlada je bila ri ■ lnfomršrana. de nahaja n*n-ara-ški voditelj A-gu-stino Samlino še wdno v Niearagvi ter da s«- ne '' ve. 'kdaj se lx> preselil v Mehiko. Kakfirhitro se bo nahaja! v okri-I ju mehiške meje. bo r/ I il o tem '" mehiški predsednik Portes Gil ofi-7" di.;" 1 n o fio roč i lo.
"l Prva ve-tt. da s>e mudi Sandino l-.v Mehiki. - • je pojavila pred šti-". rinajstimi dnevi. ' j Mehiška Vlada bo za\*zela na-pra-m Sandinn i-to stališče kot ga "zavzema vlada Zlnrženih držav (napram melrškim vstaškim vodi-0 teljem, ki pobegnejo preko meje.
s MOŽ 7. 200 NEVESTAMI
Na Morav.skeni >0 zaprl 47 M-r- nega čevljarja Franca Navotnvja. _ ki je dosegel rekord v ženitvanj-«k"h sleparijah. Kakor poročajo listi, je imel 200 nevest, katere i *
<1
v.se materijelno izropal. Sleparije ^ j M) odkrili či^to .slučajno. Na pošt-■ nem n radii se jim je čudno zdelo,
e
j da dobiva Novtnv e'Ie kupe postno
[ležečih pisem. IVI a so izključno 3 I
'ženska pisma, vsebina pa se je n t-
1. i
j našala na ženitne ponudbe. Zad-;nji čas je Novotnv od svojih žrtev izvabil nad 150.000 čeških kron.
v
3 ROJAKI RA&OCAffi R «41 * "GLAfl NAE0DA-. 1TAJVSČJ1 0 BL0VEN8KJ nmcVHlg ▼ XD«
jp&2avah.
Rdeče rože.
. ROMAN. ======================
Za Glas Naroda priredil Q. P.
22	(Nadaljevanje.)
Ta je bila poginoma mnblirana, z dobro ohranjenim pohištvom 17. pričet ka jirej4nj<;ga stoletja. Toliko časa je namreč že stala iliša za vdove. Hila je obljudena že večkrat in tudi med tem časom so jo vzdržavali. Kljub temu pa je bilo treba izboljšati različne škode.
Grof Kajner je ogledal vse sobe ter dal Heilmami naročilo, naj vse skrbno pripravi.
—	Želite tudi izbrati tapete, gospod grof ali pa naj pustim predložiti uzoree got«pej grofici! — je vprašal Ileilman.
(jrof Kajner je razmišljal en trenutek.
—■ Pustite jK>slati uzoree ter skrbite za to. da jih bodo prinesli k meni. .laz r-> m jih hočem predložiti gospe j grofici ter ji pomaga- , pati izbirati.
To bo nudilo <lobro priliko, da govori z grofico glede preselitve. iS temi mislimi je odjahal naprej.
Kmalu nato je nastopila grofica Gerlinda svoj jutranji izpre-hod. Šla je proti parku. Nosila .ie elegantno obleko ter čeden klobuček, v katerem ni izgledala tako kraljevska kot v svojih drugih oblekah.
Xa svojem izprehodtt je prišla danes tudi v bližino hiše za- vdove. Naenkrat je »dišala glasno udarjanje kladvov ter klice moških glasov. & to pila je hitro krog grmičevja na »prosto trato pred hišo. Tedaj je zagledala delavca na strehi ter nekega nadaljnega, ki je barval verando z oljnato barvo.
Stresla je, kot zadeta od udarca ter zrla z velikimi, preplašenimi očmi na vse te priprave. iNjen obraz je postal smrtnobled in , ustnici sta se stisnili skupaj, kot da mora zadušiti vzklik.
O, — ona je bila dovolj tenkočutna, da zapazi, kaj pomenjajo t«- j rrprave. Grofu Kajner ju se ni zdelo niti potrebno, da jo prij»ra-vi. Zdelo ne mu je samo[>oscbi umevno, da mora oditi ter se umakniti nezreli stvari.
Kako je je to žalilo ter ponižalo! Stisnila je skupaj zobe v div- 1 jem srdu ter napravila pesti v onemoglem srdu. I darjanje delavcev | .i je tolko po ušesih.	i
—	Zdi se mi, kot da zabijajo krsto, — si je mislila ter se stre- f
sla.
►S težkimi koraki je odšla nazaj v grad, bledega lica ter divje j bhstečih oči. Morala je iztresti svojo jezo v sobah, kjer ni bilo ni- • kakih prič.	]
Dragocena va>za se je pri tem razbrla na koščke in fin žepni ro- ; bec je našla hiaiuja pozneje na tleh, raztrgan na drobne koščke.
Pri kosilu pa je sedela grofica Gerlinda navidezno mirno svoje- 1 mu bratrancu nasproti.
Imela je časa dovolj, da se pomiri. Iver je sedaj dobro vedela, ] da bo rzgnana iz grada, je hotela ona sama »pričeti z inieijativo. Na vsak način je bi>'o boljše, da gre navidezno prostovoljno v izgnan- , stvo kot da jo naravnost pošljejo tjakaj.	,
Ko so prinesli na mizo juho, je rekla 'Z resiigniranim usme-vom:
—	Dragi bratranec, kakorhrtro bom prišla nazaj od tvoje za-ločne slavnoisti, bom'pripravila svojo preselitev v hišo za vdove. Ali 1 hočeš biti tako dober ter j ms t iti pogledati, če je tam vse v redu? '
Grofu Kajnerju je padel kot kamen s srca. Iiil je vesel, da mu je Gerlinda prihranrla muko, da bi moral on j>rvi govoriti o tem. Hvaležno so zablestele njegove oči.
—	Ti si me na ljubeznjiv način prehitela, Gerlinda. Jaz sem se, odkrito povedano, bal lotiti se tega predmeta, — je rekel.
Ona pa se je nasmehnila.
—	Zakaj pac? Kamoposebi umevno je, da moram iti v hišo za vdove. Čeprav ti bom hvaležna, če se bom smela sempatam ogreti v teh prostorih, vem tudi, da moram prepustiti mesto novi gospodinji.
Poljubil ji je roko.
—	Jaz vein, Gerlinda da si občudovanja vredna ženska, kot te po/nam. Tvoja tenkočutnost mi prihranja muko, da te moram raz-žaditi. Hvala ti lepa.
Ona se je otožno nasmehnila.
—	Nič- se ti »ni treba zahvaljevati, prijatelj moj. .Slabo bi bilo 7 najinim prijateljstvom, če bi ti ne prihranila tega mučnega i>o-1 žja. Midva sva vendar poštena, dobra prijatelja ter hočeva ostati tudi še v bodoče. Ali pa mi hočeš odtegniti svoje prijateljstvo, ko se boš poročil?
To zadnje je rekla šegavo.	•
On pa se je iiKifrumno ozrl vanjo.
—	Prav gotovo ne. G-erlinda. Delaš mi po<m>ne«ra ter srečnega, da ti moje.prijateljstvo kaj veljia. Moja hiša bo vsaki čas tvoja in |.ri nas boš lahko vedno hodila ven in noter, in jaz ter moja mlada žena so bova čutila srečami, da bova lahko dostikrat uživala tvojo družbo Ti in Josta morata {»ostati prijatcljiei. kajti obe sta dobri, I plemeniti ter velikodušni Ne more biti drugače, kot da se bosta našla tudi vajina srca.
—	To tudi upam. ter se veselim, da me nočeš jK>polnowia pregnati z gradu Namberg. Ti veš, da se nekoliko bojim hiše za vdove ter me veseli, da bom lah'ko pogosto pri vaju*
Na ta naem je biLa ta mučna zadeva za llajnerja rešena.
*
Josta von Walow je .preživela dni svoje zaročne prireditve v zelo neenakomernem razpoloženju. Ponavadi je bila tiha ter zatop i jena vase ter je zrla zamišljeno predse. Včasih pa jo je* bil tudi obšel občut fk iskrene hvaležnosti, kadar je mislila 11a to, da bo postala gospa Kajner ter lahko tudi vedno ostala.
Priprave za veselico za so izahtevale na srečo precej njenega ča--a, vesled česar ni imela posebno preveč časa iza tuhtanje. Ona, kot nadomestujoča hišna gospodinja, je imela obe roki polni dela. Nobena najmanjša skrb <ni bčla, kam naj sp, avi vse goste, pri omejenih prodorih v gradu za vdove.
Par dni je jK>teklo vsled tega kot z bliskom.
Dne 14. maja je dosj>el grof Kajtier z <grofijco Gerlindo v rezidenč-i i o mesto. Oba sta se nastanila v gradu Namberg, kjer je bila tudi pripravljena soba za grofa Hennitiga.
Grofica Gerlinda je le s težavo obvladala svojo nervozno razburjenost. Kmalu bo Htaila naproti svoji smrtni sovražnici in sedaj
izvedela* kakšno je to bitje, ki ji je moglo tzadati tako globoko rano!
■
_
Amerika odkrita 20 let pred Kolumbom.
Danski učenjak Sofus Larsen,' ki >c je svoj čas zelo ^animal /a zgodovino otoka I.danda, dokazuje v svoji najnovejši. z"lo obsež-ni razprav , da .sta stopila na <>-meriška tla dva nemška pomorska pustolovca že 20 let pred Kolumbom. Prof. Lar>en omenja, da ne }rre tu za domnevo, kakršnih je bilo že več. marveč za znastveno dokazano istino. Točno dokazano dejstvo, da je mešana dansko - portugalska ekspedicija iskala na severu nnr>ko pot proti vzhodni Ind ji ~in Kitajski, je bilo znano-' sti znano že davno, samo da o tej ekspediciji niso bile znane še nekatere podrobnosti. Končno je pa obveljalo nabiranje, da je odkril Ameriko Kolumb. Zdaj navaja Larsen dokaz, rla so .se vsi raziskovalci v tem pogledu zmotili, pri računani ju časovne razlike približni za 20 let.
Za svetovno zgodovino pomembna epi-oda. v kateri sta nastopala dva nemška pustolovca in morska razbojnika, se je dogod.Ia v 15. stoletju. Otok Island je bil takrat pod vlado danskega kralja Kristiana I.. ki je vladal od leta U48 do 1481. Ta vladar je baje želel, da bi Danska obnovila svo-' je aspiračije na Grenlandijo in' sicer iz gospodarsko - finančtr h vidikov. V tem času je pa iskal portugalski kralj Alfonz V. novo morsko pot v vzhodno Indijo in sicer ne dolge okrog Afrike, marveč krajšo ojkrog severoza pad nega dela zemlje do Az"je. ki je bila že davno znana. Arktično morje, krajine in otoki sploh še ni-o bili /nani, še manj seveda raziskani. Da bi s*1 mogla ekspedeija napotiti v tej1.-meri po morju, je bila potrebna pomoč danskega kralja, ki je bil gospodar nad Severnim morjem. Pogajanja so se vhkla dolgo in posledica je b la omc-j njena mešana ekspedicija.
Ta čas je pa prišlo meti Danske in Anglijo do konflikta. Angleški ribiči so hodili v islandske vode na lov in se niso znr nili za dovoljenje danskih obla-ti. Na vse pritožbe in proteste danske vlade je Angl ja trdovratno molčala. Sčasoma je postala napetost med obema državama tako velika, da' so se čutili Angleži 11a Islandu in na morju okrog otoka kakor do-j ma. Plenili so po obali in zalite-< vali od prebivalstva celo davke,! kakor da bi bil otok njihova last. j Tedaj je nekaj morskih pustolovcev na lastno pest organiziralo napad na angleške trgovska ladje in prebivalci Islanda jih podpirali tudi gmotno. Ko .so angleški mornarji leta 14<>7 umorili danskega guvernerja Islanda, je sprejel danski kralj Krstian morske pustolovce v svojo službo in jim dobavljaj orožje. Pirate sta vodila dva N-mea Ditrich Pining in Ilans Porthurst. Ko so pa bila pogajanja s Portugalsko uprodno zaključena, je poveril danski kralj vodstvo ekspedie je tema dvema junakoma. Ekspedicija, obstoječa iz dveh ladij, je imela poleg mešanega moštva še danskega krmarja. od portugalske strani se je pa udeležil oče znanega raziskovalca Joao Vas Cortereal. Oba Nemca sta postala danska admirala in bila sta vrhovna poveljnika ekspedicije.
Spomladi Ma 1472 je od plula ekspedicija od 'Islandske obale na širno morje. Po burni vožnji je prestala pri grenlandski obali, kjer ni našla nobenih sledov o danski koloniji, ki je bila ustanovljena tam baje že leta 1261. Po naporni in pustolovki vožnji sta prispeli obe ladji istega leta do obale Labradorja, torej do ameriške celine. Ekspedicija je naletela na otok, ki je dob i ime Nova Fundlandija. Ta us-peli je bil dosežen 20 let prej, predno je Kolumb priplul do Antill. Nemška pustolovca sta pozneje križarila v teh vodah, kjer se je moralo lani, torej čez 456 let. spustiti nemško letalo z letalei Koehlom, Fitzma-uicem in Hunefeldom.
Omeniti je še treba, da morske-
ga prehod na daljni vzhod nista našta niti onrnjena Nemca, niti Kolumb. Ladji mešane dansko portugalske ekmpedieje sta se vrnili začetkom zime na Island in poveljnika sta kralju Kristinami obširno poročala o u-p bih ekspedicije. Pripovedovala sta mu zlati o ogromnih količinah rib ob obali Nove Fundlandije. Oficijel-no je bila Nova Fundlandija odkrita 1. 1501 po zaslugi poveljnikov portugalske ekšpedicije Cor-tereala in Cabota. Da odkritje Amerik • 20 let pred Kolumbom ni bilo splošno znano, so zakrivil' deloma razni raziskovalci, ki se niso nio^rli zediniti jrlede datuma, deloma j »a različna imena otokov. Mislijo .-e je namreč- da sta Dor-schinsel in Nova Fundlandija dva različna otoka, v resnici je pa šlo samo za en otok. Tudi o ob'h Nemcih, ki sta odkrila Ameriko, je h lo znano zelo malo. Po najnovejših podatkih je podelil danski kralj P:ningu za njegove zasluge naslov guvernerja otoka Island. Njegovi nasledniki so nadaljevali boj proti Angležem do leta 14f*0.
HnnunMMHHi
rllMHY MILU*. «t|H O. C.
Charles Cnrt.is na govorniškem ■ odru.
j
j ko je bilo sklenjeno premirje. T;>-jda že prihodnje 1 to so sovražniki j Pininga in Porthursta ubili. Pi-'ningov sin se je vriiij v Nemč jo in je bil leta l.'>i'2 župan mesta Ililde.sheima.
« vtanic v^rniHp^ Stiippin);
a. mala:
Auitania. Cherbourc Prealdent Hard in k. Cherbourg. Br» men
t. mala:
Muenchen. Boulogne Sur Mer, Br« men
Berlin. Cherbour*. Bremen 10. mala;
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski ialet.)
Rotterdam. Boulugno Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic, durbour* Antwfrnen Karlsruhe, Boulorne Sur Mer. Bre j men	1
ReDubllc. Cherbourg. Bremen I 11. mala:
Minnewanlca. Cherbcur* Albert. Ballin. Cherbourg. Ham bur*
Conte Blancamano NapolL Genova
disi eel dan ali pa samo dopoldne, praznujejo in seveda t tuli pijejo, se je kljub vsem prepovedim hranila skozi stoletja in se marsikje še danes to <rodi. Pa tudi ta-.kemu, ki je kak drug dan v tednu prostovoljni ali neprostovoljno j ji^'»stal od dela in tako dobil pri-1 ko, da je lahko pil. so rekli, da "dela plavega".
Plava kri. P,ol j artistokratski pomen pa ima plava barva v označbi "plava kri". Plemenitašein. knezom in grofom š- dandanes pravijo. da imajo " plavo kri". Ta izraz je baje prišel iz stare Špnn-ko, kjer so temnohlarvni Mavri imenovali zapadnogot-ke plemenitaše, katerim so se skozi l"po belo ko/. > •>rav dobro pognale plavkaste žil ', j olavokrvne. Ta plavokrvno^t, 1o-
~ej lastnost žil, ki se skozi kožo vi-l'jo plave. je lastna vsem evropskim ro lovom, plemenjtasfcim in n°pl"m» nitaškim. Ker se pa ta lastnost opaža posebno na liejrovairh rokah Ijmli. ki le malo delajo, je postala označba "plava kri" splošno kot simboličen izraz za odličen olemeniti rod.
Plava zvestoba. Se en simboli-če.11 poni 11 ima plava barva, ki je »nogof-e najlepša in med liudstvoin najbolj priljubljena: velja tudi kot znamenje zvestobe in je v tem pomenu ž - pri starih narodih uživala največjo čast. Plava so bila po mnenju -Grkov in Rimijaucv bogov; to mnenje je brez dvoma
prišlo od plave nebesne barve. Pla-
.... I
va barva je vljala kot liajljuliša barva boerinje Junone. zaščitniee zakonske ljubezni in zvestobe. Lapis lazuli, to je plav kamen, iz katerega ])ri.leluj"jo najlepšo p!-t-vo si karsko barvo, je veljaj kot najlepši žlahtni kanr n. in plav lu " in-tlipro" so pripisovali lastnost, da varuje pred nadloframi in do. Tudi razni evropski uaro;li sn že od nekdaj smatrali plavo barvo kot znak zvestobe, posebno zveste ljubezni. "Plave oči pomenijo zvestobo," pravi že star pregovor in plave cvetice spominč:J-e že po svojem imenu izražajo med Ijub»*-jčimi željo, naj se vedno spominjajo drusr drugega.
KONJU NA ČAST
I
Ena naj razkošnejših pojedin v povojnem Lontlonu se je vršila te . dni r.a čast konju 'Easter Hero', ki si je pred ne.lavnim na dir-. ka priboril "Oledtenhamski zlati j pokal." Lastnik tega konja j" , mladi ameriški milijonar Jack H. Whitney. Na pojedino je |>ovabil 40 .svojih "najbolj intimnih pri-} jateljev". za katere je rezerviral celo vrsto prostorov v enem naj-',ki se je imenovala "Delice de So-■ j le Easter Ilero." Gostje so bili 'jbogato obdarovani dame s prašilci ' parfemov iz t"žkega srebra, go-
II	spod je vsak z zabojem smotk, ki " I so jih izdelali nalašč za milijonar--jja. Odveč bi bilo opisovati še na-I dalj nje, neštevilne posebnr^sti tega
-	banketa: Naj omenimo samo to,
-	da ni denar i^ral nob"ne vloge. In konj pojedini seveda ni prisost-
•	voval.
-	bogatejših hotelov. Natakarji so
-	bili oblečeni v svilene kostume v
t milijonarjevih dirkalnih barvah in . >
' so nosili škornje z ostrogami. Mi-
-	za je imela obliko podkve in je ' bila posejana z belimi in rdečimi i nageljni. Za zabavo je skrbela i popolna kabaretna skupina in cel
•	plesni orkester. Nad orkestrom
-	je visela ogromna podkev iz na-
-	geljnov in vsi prostori so bili ok-) raš^ni ž njimi. Same cvetlice so
-	stale kakšnih 30.000 Din. Kuhar
-	je izumij konju na čast novo jed,
13. mala:
Reliance, Cherbounr. Hamburt
15. maja:
Parla. Havre
B<ereniraria_ Cherbourw
President Rooaeve't. Cherbourg.
Bremen 17. mala:
New Amsterdam. Boulogne Bar
Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg Lapkuid. CherbourK, Ant-srerpen Minnesota, Boulftne Sur Mer Columbus. Cherbourg. U'eiuet Roma. .Napolt. Genova
1». r-»|a:
St. Louis. CherbourK- Hamburg
22.	mala:
President« Wlaon. Trst (Izlet) Mauretanla. ClierbourK GeorKe Washington. Cherbour«. Bremen
23.	maja:
Stuitjfart. Bouloirne Sur Mer, Premen
24.	mala:
France, Havre
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
H'>mer!f\ Ch^rbour*
Pennland. CherlK>urit. Antwerpen
25.	mala:
Minnetonka. Cherbonrir
New York. Cherl«our*. Hambur*
I.evlathan. Ch^rbrnirK
Conte Graixle. Nuooll. Genova
29.	mala:
Aouitanla. Ch«>rbourit Anierk-a. Cherbourtt. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherb»->urjr Hamhurf Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	mala:
lie de Frnnrc. Tlrivr® 'Tiletl Statendam B'>ul ifne Sur Mer. Rotterdam
Auauatus. Napoll. Genova
28. !unl|»:
Paris. Havre <1X1.ET)
M. Jullla:
lie Qe France, Havre (IZLETJ
P DNI PREKO OCTANT
NaJkraJ&a In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih aarnikih:
lie de France 10. maja, 31. maja
<7. zv.)	(«»b |mln<«'ii'
Paris 15. maja; 7. junija.
I II.SO zv.)	I< >b !»oln<.«M)
France 24. maja; 13. junija
(Ob polnoči)	zv >
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo! Je v post-hni kabini z vtunl nt- dernl- ; mi udobnosti — Pija«'a i rt slavna fran»- «ka kuhinja. lxredn» nizr;^ «-ene. JL.	VpraiuJte kat<-r»lKakoll
FRENCH LINFI
WVmBBE 19 STATE STREET _!!lEW yORK- v-
i _zzzz
Kako se potuje v
I-
; stari kraj in nazal v Ameriko.
' Kdor 3« namenjen potovati r ata*
•	rl kraj, Je potrebno, da Je poučen •
.	potnih ll&tlh. prtljagi ln drugih
'	ftvareh. Vsled oa^e dolgoletne la-
'	kugnje Vam ml camoremo dati naj-
I	boljAa pojasnila ln priporočamo,
j	vedno le prvovrstne brzopan.lke.
Tndl nedržavljanl aamorejo poto-) vati v stari kraj. toda preskrbeti al I morajo dovoljenje all permit la ! Washingtona, bodisi za eno leto ali C mesecev ln se mora delati pru&njo ▼aaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. G-, na generalnega naselnlAkegi komi-■■rja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 81. Julija 1826 ne nikomur več ne poSIJe permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec oaeb-no, bodisi v najbližji naseiniškl u-rad Sil pa ga dobi v New Xorkn pred odpotovanjem. kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo La itn« odgovoru o«C.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvejra julija Je v veljavi n*-| va ameriška priseljeniška postava. ' Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dohiti avoje Eene
Iln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mote a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvota.
Jugoslovanska kvota znaša Se vedno «71 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni ata-rlil ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in poljedelci. oziroma žene in nepore-denl otroci Izpod 21. leta onih ne- , državljanov, U so bili pontavn« prlpuščenl v to deželo za stalno bivanje tu. Val ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča-I kin J itd., ki spadajo v kvoto bres S vsake prednosti v isti, pa se ni •prejema ni kakih proienj m imi » rlkanake viae j a.
SAKSER
I - STATE BANK
Ena izmed mnogih...
Pred osmini i leti je hila še majhno, bledo dekletce; nad nerazvitim tolesom Mili, izmučen, obra- j zek, z n*Niiini izrazom, ki ne po-; da tako rani mladosti. X<»ila jo po zakajenih lokalih pisane lutke in cvetlic- na prodaj. da si .s tem' zasluži košček vsakdanjega kruha, i V dobi, ko m* drujra deca ukvar-l jajo z igračkami in zidaj > fanta-j stične gradove, je morala mala mučeniea že za 7ji>lnžkom. Izpostavljena \>eni nevamiKtim ulice, j
X'koč mi v restavraciji ponudi šopek vijolic. Cvetlice so .s«- bile navzele dima in naj>ol j ovenele, •sklonile glavice. Vendar jih ku-]>im. Pregovorile so me proseče ( oči dekletca, ki >e mu je utrujenost, poznala na bleJem obrazku. Od, tLstih dob sem postala njena po-i gosta odjemalka. X<»kejra večera | je povj^rašam po roditeljih. S suhimi besedami mi j" izpovedala rodbiasko tragedijo: oče invalid j brez nog. mati tuberkulozna. O J dveh malih bratov je eden bolan, j drugi pa prodaja časopise in ji s j tem ]H>nia<ra vzdržavati petčlansko rodbino. Stanujejo v Jatagan Mali. v okraju bede in zločina.... I Xekaj let pozneje me ustavi na i ulici lepo mlado dekle. Xis°m so takoj spomnila, kdo hi bila. Pa mi reče. da je ona. moja nekdanja isvotličarka. Sedaj ji gre dobro. Usmiljena gn>pa jo je vzela k sebi v službo. Xikj"r na svetu ji ne bi moglo hiti l>olje! nila sem radostna srečnega obrata v življenju male mučen ice. Vendar je še na svetu nekaj dobrih src!....
Slučaj je nanesel, da sem jo pred dnevi zopet videla sedaj po-slednjič. V mrtvašnici. Vdani zadovoljni izraz lica mi jo pričal, jrla ji slavo ni bilo težko, da je rada odšla, čeprav ji je bilo komaj devetnajst let. Koliko je morala biti razočarana, da jo ni prav nič več mikalo, koliko breznadnepra o-bupa jo je moralo treti, da je .skle-;nila svoje mlado življenje! Kraj ! odra nikogar izmed svojcev.... V skrbeh in no vol j i zakrknejo srca. A morda niti ne vedo da je mrt-, va....
Iz misli me vzdrami mlad glas, ki me vpraša: "Ali ste jo poznali?" Ko pokimam z glavo, mi reče mlado dekle zaupljivo: "Vi ne veste, ko je služila v ulici V.... je bila vesela kakor ptica. Vsi so jo radi imeli, posebno pa gospodarjev sin Boško. I~božica se je zaljubila v mladeniča in se ni dolgo upirala njegovim lepim besedam. Gospa je nekaj časa gledala skozi pr-^ ste, potlej pa se je zbala, da se ne bi njen edinee preveč "navadil" dekleta ,in je ubogo mladenko kratkomalo postavila na ulico, z izgovorom, ^a ji je izmaknila prstan.
< s.
očarana jo našla drugo zavetje. Ali miru ni imela nikjer in tudi voljo j. i,iij, fisto izgubila. Šla je iz roke v roko, padala vse niže iu niže. Naposled je prišla v Zeniun — v javno hišo. Cisto slučajno jc tam doživela svidenje s svojo prvo ljubeznijo; in to je bil kon c. Tedaj se ji je zasttulilo vse. Njeno bedno življenje ni se ji zdelo več vredno, da hi ga živela. Malo Iizola pa jc našla mir. Vso to mi je napisala. prden se je zastrupila," jo končala mladenka zraven meno. "Ško.ia. bila je tako mlada."
Nič se nisem čudila tej žaloigri Taka ji* vsakdanja pesem veliko-mestnega življenja. Kolo u^ode neusmiljeno melje slabe in nezaščiteno. Za eno zvemo, tisočim s»-razbije življ nje. ne da hi kdo o-pazil.... -
PLAVA JE ZVESTOBA -ZAKAJ?
Zakaj je upanje zeleno, ljubezen rdeča in smrt črna?
Zelena j" pomlad in z njo upanje. rdeč je plamen in tudi srce zajrori kot plamen, črna j>* noč, kakor tema, ki obdaja smrt. Ljud-|.ska duša rada brezbarvne pojave I in dogodke olepša barvami, da I bolj jHuiilari njihovo vsebine. Za-|kaj pa ljudstvo z gotovimi barvami označuje razne pojave, j>a razumemo takfjj. če poznamo izvor ponazoritve. Kaj ima teilaj ponedeljek opraviti s plavo barvo, kaj rdeča kri in zakaj naj bo zvestoba plava.... ?
Plavi pfme tlel j i k. — Prvotne je veljal kot plavi pondeljek pust ni ]>one<leljek. ki so ga obhajali 2 raznimi zabavami in pojedinam:. Označbo "plavi ponedeljek" raz lično tolmačijo. Najbolj enostavna j je sledeča razlaga: Zabavam, na j katerih se mnopro pije, pogoste >ledi pretep in tako je bil marsi-v ponedeljek čisto "plav" cd j udarcev. Splošno so pa nato pričel: imenovati ponedeljek, ko marsikdo radi hudega mačka, ki je posledica preobilno zavži+ega alkohola v nedeljo, ali tudi radi "plavili" lis ni sposoben za redno delo. plavi ponedeljek. Dotičnem t ki si v ponedeljek sam napra\i praznik, pa pravijo, da dela "pla-vega". Ze v dunajski zidarski u-redbi iz 1. 1550 se omenja "plavi ponedeljek" v tem pomenu in se ta označba takorekoč uradno priznava. Tudi v mnogo drugih starih spisih iz zgodovine rokodelstva se "plavi ponedeljek" stalno omenja. Navada rokodelskih po-1 močnikov, da vsak ponedeljek, bo-