oGto VIII 1937- Soptm&eJi sta/. 9 ZENA IN D€/K jfeseu oskrbite nakup potrebnega bla-gazaobleke, plašče, površnike, zimske suknje in manufakture sploh pri znani solidni tvrdki Novak - Ljubljana Dobro blago Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi; Ogromna izbira in kljub vsemu znižane cene Dva mala modrijana. «No, zdaj sem pa že vprašal očeta, kje imajo ljudje vranico — nekako tam, kjer nosijo žepno uro.* «Hm — zdaj vem spet toliko kakor prej, moj oče ima zapestno uro ...» Na sodišču. Po končani obravnavi opominja sodnik obsojenca: « Torej upam, da vas tu ne bom več videl!* «Ojej, ojej!* se začudi obsojenec, «gospod svetnik gredo v penzijon?* Marmi n želeji Opekta Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4'— Opekta in navodila pri Vašem trgovcu! Za konzerviranje sadja dr. Oetkerjev pripomoček za vkuhavanje. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako prijeten je občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro spočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode .,Soir de jParis" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom ,.Soir de Pariš" Bourjois. BOURJOIS * Soir de Pariš * na znanje, da je na zimnicah iz Mas terlove žime najslajše spanje. Predilnica za žimo VILKO MASTERL Stražišče pri Kranju Zahtevajte brezplačne vzorce in ponudbe. Dekle iz tovarne. Sem tovarniška delavka. Že itak težko življenje pa mi grene še tovarišice, ki so mi vse nasprotne. Če se z njimi drus žim, se vname skoraj vselej prepir med nami. Kakor hitro se jih pa začnem ogis bati, mi očitajo, da sem moška in ošabs na. Pa si vendar tako zelo želim pris jateljice, s katero bi se v prostih urah lahko pogovorila o tem in onem. Hudo mi je, ko vidim, da niso več take, ka« kršne so bile, in jim je edino veselje opravljanje in obrekovanje, ki pa je meni nad vse zoprno. Kako naj ravnam, da mi bo življenje med njimi znosnejše in lepše? P. M. Odgovor: Predvsem si tega ne jemljite preveč k srcu! Kjer je zbranih več deklet, tam je na žalost največkrat tudi vse preveč nepotrebnih in nelepih besed. V obrekovanje in opravljanje pa se nikar ne spuščajte! Je to kaj malo prida posel, ki s svojim blatom končno vendarle še najbolj obrizpa obrekovalca samega. Bolje je, da Vas imajo za ošabs no, kakor da bi se še sami privadili gr» demu klevetanju. Preudarite pa tudi pravično in nepristransko, ali morda svojih tovarišic vendarle ne sodite pre* strogo in ali ni njih očitek, da ste ošab» ni, morda le kolikor toliko upravičen. Kajti tudi ošabnost ni dekletu posebno v čast. A. V. Prav nič drugega Vam ne pre* ostaja, kakor da počakate. Če bi ga sa« mi vprašali, bi si lahko Vaše vprašanje napačno razlagal, in to bi morda ne bilo dobro za Vas. Če že zahajate z njim v družbo, pazite, da se ne boste dali lju» dem v zobe. Neljubek otrok. Morda boste tudi meni lahko svetos vali, kaj mi je storiti. Imam 10 letnega sinčka, ki je zdrav in močan. Tudi uči se še dosti dobro. Ali kar me skrbi, je to, da ne pozna prav nobene ljubkosti. Kar govori, se zdi, kakor bi ne bilo res, in tudi vede se, da človeka kar odbija. Kadar pride gost v hišo, mi je kar hudo, ker ne pozna nobene olike m se ne vede tako, kakor ga jaz učim. Tudi učiteljica se pritožuje, da ni tako ljubek, kakor so drugi otroci. Le kadar je med sa» mirni domačimi, je nekoliko boljši. Zaskrbljena mati. Odgovor: Ne samo Vaš sinko, ampak vsi otroci nagibajo k temu, da se radi pokažejo tujemu človeku v prav čudni luči. Zato je tudi njih vedenje in govorjenje pred tujimi ljudmi povsem drugačno kakor sicer. Radi bi se pač postavili, kar pa se jim največkrat po» nesreči. Kakor hitro pa malo odrasejo, se ta nagon ublaži, pri tem prej, pri onem kasneje, kakor se otrok pač tudi v ostalem razvija hitreje ali počasneje. Če se pa vede tako zato, ker tuje družbe ni vajen, bo to prešlo, kakor hitro se bo tujih ljudi privadil in se v njih družbi ne bo več čutil plašnega in utess njenega. Zato je seveda najbolje, da pride otrok čimveč med ljudi. Kar se pa tiče ljubeznivosti in prikupljivosti, je to nekaj, kar je človeku že kar ne* kako prirojeno. So ljudje, ki imajo me; hak in prikupljiv glas, in taki, ki imajo trdega in rezkega. Taki, ki jim je ljub« Divna polt NEVIDEN NA KOŽI Sveža očarljiva lepota — brez sledu olep-šavanja. Puder je tako fin in lahak, da je na koži neviden in da nihče ne bi niti mislil, da vse toni Vašala tna naravna lepota. Skrivnost je v novem senzacionalnem načinu „vetrenja na zraku", po katerem se izdeluje pravi puder Tokalon. Desetkrat je finejši in lažji, kakor si je doslej sploh kdo mogel misliti. Poizkusite še danes „na zraku prevetreni" puder Tokalon. Čeprav bi ves dan delali v uradu, v trgovini ali doma, Vaš obraz ne bo nikdar videti poten in blesteč. Če bi tudi vso noč plesali, polt Vam ostane sveža in krasna. Potrudite se iudi Vičimprej, da dobite divno očarljivo trajno polt, ki jo more dati samo puder Tokalon. kovanje tako samobitno kakor dihanje, in tudi taki, ki jim niti tedaj, ko- jim srce kipi same ljubezni in vdanosti, ne zmorejo nežne kretnje in ljubeznive bes sede. Opazujte dečka vestno in pazljivo, da spoznate, kaj se godi v njegovi duši. Potem Vam ne bo težko najti pot, po kateri boste najprej in najzanesljiveje dosegli zaželeni uspeh. Ne bodite pres strogi z njim, temveč se potrudite, da boste s prijazno besedo, z dobrim zgle« dom in z umestnim dovtipom ugodno vplivali nanj. To bo prav gotovo več zaleglo kakor neprestano grajanje in kaznovanje, ki bo otroka le še bolj zbe* galo in stanje le še poslabšalo-. ALI JE PRIJATELJSTVO MED MO= ŠKIM IN ŽENSKO MOGOČE? Veliko prijateljic sem že imela. A še prav vsaka me je razočarala. Zato tudi nisem nobene več iskala in sem živela rajši sama zase. Hrepenela pa sem ved« no po človeku, ki bi mu lahko zaupala tudi najbolj skrite misli svojega srca, ki bi me razumel in bi ohranil zase, kar bi mu zaupala. Zdaj sem našla prijatelja, iskrenega človeka, ki mu lahko zaupam in poto= žim prav vse. Od njega prenesem tudi vsako kritiko, ker vem, da prihaja od človeka, ki ljubi v meni to, kar sem v resnici. Sem pa poročena in moj mož trdi, da prijateljstva med moškim in žensko ni in da je takemu prijateljstvu vedno primešano nekaj čutnosti. Kako naj ga prepričam, da to ni res? Nezaupljiva. I. odgovor: Po Vašem vprašanju bi sodila, da ste še zelo mladi in precej neizkušeni in da Vam življenje še ni pokazalo svojega nezastrtega obraza. In še to posnemam iz njega, da Vam mož zaradi tega Vašega «prijateljstva» ne greni življenja na preveč energičen ali celo okruten način. To je dokaz, da je dober človek, da Vas ima rad in da Vas želi obvarovati neprijetnih presenečenj in razočaranj. Glejte, gospa! Pri njem ste našli svoj dom, on Vas oblači in on Vas hrani. On je oče Vaših otrok, ali če to morda še ni, pa bo prej ali slej. Po njem imate torej vse tisto, kar daje življenju žene pravo vsebino in pravi smoter in po če« mer hrepeni na stotisoče žena in deklet. In on je tudi tisti, ki Vas bo razumel bolje kakor katerikoli prijatelj. Ne po* zabite pa, da ima tudi on svoje skrbi, svoje težave, morda večje, kakor Vi to slutite. Zato mu ne stavljajte nemogo= čih zahtev in ne dajte se zasužnjiti svos jim, morda bolestno prenapetim živcem! Opozorilo uprave. V platno vezano knjigo: Agnes Giinther, Dušica Roža-marija (VI. delov) smo dne 31. avgusta lega leta v posebnem zavitku razposlali. Naslove smo dvakrat pregledali in je vsaka pomota s strani uprave izkliučena. Če katera naročnica knjige do 5. septembra ne bo prejela, naj povpraša na svoji pošti. Ako tamkaj knjige ne dobi, naj do 8. septembra piše upravi, Dalmatinova ul. 8, da jo bo reklamirala na pošti. Gospodinjske knjige. Naročnice, ki bodo šele po 24. avgustu tega leta nakazale naročnino za Ženo In dom in pet gospodinjskih knjig, dobe 1 oktobra tega leta z deseto številko dve knjigi. Popravite! Na strani 268 sedme številke ,Žene in doma' se je na koncu vrinila neprijetna pomota. Pravilno se mora glasiti: Če še niste nakazali teh 37 dinarjev, potem to Še danes storite. Če ste položnico izgubili, dobite drugo za 25 par na vsakem poštnem uradu. Na to položnico zapišite: „Žena in dom", uprava, Ljubljana, stev. 15.490. Koncertni klavir iz mahagonijevega lesa z na pol angleško mehaniko in slo« nokoščenimi tipkami ugodno naprodaj. Naslov v upravi «Žena in Dom». Odgovori naročnic na našo anketo Spoštovana gospa urednica! Budno zasledujem odgovore na anketo o ločitvi oziroma proti ločitvi zakona. To je brez dvoma eden najtežjih sodobnih problemov in ga z nekaj stavki ni mogoče rešiti. Objektivno sodeč, ne morete ne odobravati, ne obsojati lo- Poročite so se naročnice: gdč. Fani Goste z g. Janezom Erjavcem iz Borovnice, gdč. Jela Grmek z g. Josipom Baumanom iz Št. llja v Slovenskih goricah, gdč. Milka Kneževič z g. Rudolfom Vodiškom iz Orlane, Podujevo, gdč. Francka Kodra z g. Antonom Hribarjem iz Sp. Brega pri Ptuju, gdč. Franja Kosec z g. Milanom Guštinom iz Ljubljane, gdč. Pavla Kosil z g. Nikom čurčičem iz Zagreba, gdč. Stana Lenardič z g. Avgustom Krivcem z Jesenic, gdč. Maroja Mersel z g. Julijem Kranjče-cem iz Zagreba, gdč. Sonja Soklič z g. Franjom Orešičem iz Maribora, gdč. Julija Švigelj z g. Gustavom Kosičem iz Puščave pri So. Lovrencu na Pohorju, in gdč. Tončka Vrbnjak z g. Josipom. Pevcem iz Bodislavcev p. Mala Nedelja. Iskreno čestitamo! Mikate Ali ste za ločitev zakona ali proti njej? čitve, ker je individualnost vsakega posameznika tako zelo različna. Ostro pa grajam tiste, ki se odločijo za ločitev samo zato, ker so se naveličali drug drugega, hkrati pa ie delajo načrte, kako se bodo na novo izživljali. Poznam pa spet zakone, za katere bi bilo mnogo bolje, da se razidejo. Pre-dočite si, drage naročnice, življenje ob možu, ki ga s svojim duhom prekašate, ki je za Vaše težnje gluh in slep, ki Nihče me ne more prepričati, da je praženi ječmen, ki se dandanes dobi kot odprto blago na tehtnico ali v raznih paketih, isto, kar je Kneippova sladna kava! «Kneippo-va sladna kava», ki je prav tako zdrava, izdatna in tečna za deco kakor za odrasle, se dobi samo v originalnih kartonskih zavitkih s sliko župnika Kneippa. nikoli neče razumeti, da ste tudi Vi človek z vsemi njegovimi potrebami in ki gleda v Vas samo neplačano služkinjo. Takih mož je mnogo, ki hodijo po svetu, in še slabših. Vsi ti možje so svoj čas obetali zlate gradove, zdaj pa godrnja je komaj prinesejo kozarec vode\ In obratno. Poznam ženo, katere mož že na pragu svojega stanovanja občuti vso pezo svojega neznosnega zakona, ko ugleda svojo ženo vso zanemarjeno v pogovoru s sosedami. V stanovanju je obupno prav tako kakor v njegovi duši. Tak zakon naj se loči. Življenje takih zakonov ni človeka vredno in se z leti samo še poslabša, nikdar pa ne nasprotno. Vsakdo stremi za tem, da si kolikor mogoče izboljša svoj življenjski položaj, zakaj bi si tukaj potegnili mejo? Ozko-srčna konzervativnost je pri tem po-postranskega pomena. Vendar je bolj ko kje drugje potrebna velika preudarnost in mnogo samozata- ELI DA/////rt Vam pomagajo, da boste lepa! Bogata mehka pena blagodejno vpliva na nežno kožo Radi svoje izbrane^ sestavine polepšujejo polt in negujejo kožo Obilni vonj ostane v milu do zadnjega ostanka in se še dolgo občuti na koži ELI DA MILA ELIDA MILO f^/a/voj!^ ' Že deset let ljubljenec vsake lepe žene jevanja, prej ko se odločimo za ta skrajni korak. To je moje mnenje in upam, da jih je še več, ki se strinjajo z menoj. Z odličnim spoštovanjem M. F., Ljubljana. Velecenjena gospa urednica! Tako dolgo sem odlašala z odgovorom da sem prišla med zadnjimi na vrsto. Zdaj naj pa še jaz povem svoje misli. Kljub temu, da imam blagega moža in nisem zato nikoli imela povoda misliti na ločitev, se vendar nikakor ne morem strinjati z odgovori, ki se izrekajo proti ločitvi zakona. Najhujše trpljenje na svetu je duševno trpljenje, in jaz sem prepričana, da bi vsaka izmed tistih, ki odklanjajo ločitev, malo drugače govorila, ko bi morala samo teden dni živeti ob surovežu, ki zanemarja dom, ženo in otroke, kateremu je dom gostilna, šport pa kvarte in druge ženske, ki prihaja pozno ponoči pijan domov in začne za vsako strogo besedo ženo pretepati. Taka žena je velika reva in z njo vred tudi otroci, ki jih prepir in tepež prebudi in morajo z obupanimi obrazi gledati te žalostne prizore. Ali ni iz takega pekla edina rešitev ločitev? Naša dolžnost je, da se žrtvujemo za naše otroke, to je res, res je pa tudi, da ima vsaka reč svoje meje. Tudi to je res, da bi nas marsikdo obsojal, češ da smo otroke oropali očeta, vendar je po mojem trdnem prepričanju veliko bolj obsodbe vredno, če morajo otroci s svojimi nežnimi dušami gledati večne prepire v hiši. Srečne zakone loči smrt. Če mož umre, je žena sama primorana skrbeti za otroke in jih duševno in telesno vzgajati. Sama poznam družine, kjer je mati sama vzgojila vzorne sinove in hčere. Vas in vse bralke Vašega lista iskreno pozdravlja najsrečnejša žena in mati Marjana. Cenjena gospa urednica! Dovolite, da se tudi jaz oglasim k Vaši anketi: za ločitev zakona ali proti njej. Bom kolikor mogoče kratka. Mnogo se jih je že oglasilo in izrazilo svoje mnenje, vendar opažam, da se oglaša precej takih, ki še niso poročene in poznajo zakon samo teoretično, ali pa so dobro poročene in ne vedo, kakšne razlike so med moškimi. Nekatere pa so preveč konservativne in mislijo, kakor so mislili nekoč, ko je žena morala biti rob svojemu možu in gospodarju. Naj torej povem, kar sem sama poizkusila. ■ Kot 24 letno dekle sem spoznala 32-letnega fanta. Bil je elegantna pojava, zdrav in materialno ugodno situiran trgovec. Hotel me je poročiti že mesec dni potem, ko sva se seznanila. Čeprav sem bila samo uradnica, me vendar ta ponudba ni premotila. Hotela sem spoznati tudi njegove lastnosti. Zavlačevala sem poroko dobri dve leti. Pokazal se je kot trden značaj in čuteč človek. Ves sooj prosti čas je posvečal samo meni. Najmanjše slabe lastnosti nisem opazila v tem času na njem. Moji starši in jaz smo bili prepričani, da ga dovolj poznamo in da bo to res idealen zakon. Po dveh letih dobrega vzajemnega spo-znavanja sva se torej poročila. Zame potemtakem ne velja svarilo tistih, ki priporočajo, naj si dekleta dobro premislijo in zaročenca dodobra spoznajo, preden se odločijo za zakonsko zvezo. Čez mesec dni najinega zakonskega življenja, v katerem sem si toliko obetala, se je pa že začelo. Mož je postal pravo nasprotje prejšnjega človeka. Čeprav sem mu vzorno vodila gospodinjstvo in mu pomagala pri trgovskih poslih, je začel ostajati vedno bolj pogosto z doma, po katerem je prej tako hrepenel. Začel je kvartopiriti in popivati. Nazadnje me je jel celo pretepati. Takrat sem se šele prepričala, da je bilo vse njegovo vedenje pred poroko le komedija in pretvarjati je. Grenil mi je življenje tako, da mi je postalo neznosno, in malo je manjkalo, da nisem popolnoma obupala. Odločila sem se po nasvetu staršev za ločitev, ki sem jo z različnimi dokazi tudi prav kmalu dosegla. Leto dni nato sem spoznala uradnika, ki je bil komaj leto dni starejši od mene. Pol leta potem sva se poročila. Mož ima jako lepo plačo, ki pa ni v nobeni primeri z materialnim položajem bivšega moža. Poročena sva že štiri leta. Živiva kakor v raju in si lepšega in bolj srečnega zakona sploh ne morem misliti. Prej trpljenje do obupa, zdaj pa sreča in obojestransko zadovoljstvo. Mislim, da ni treba drugega komentarja. Vas prav prisrčno pozdravlja Vaša večletna naročnica iz Maribora. [p^sF^aiji Prvi^prepirj Če se dva človeka ljubita, gledata oba, da se ogneta prepiru. Oba se morata zavedati, da prvi prepir ni nikoli poslednji, temveč da je začetek, ki po navadi nima konca. Kakor hitro se začne prepir, preneha medsebojna strp-ljivost, zakaj kar človek enkrat izgovori, rad ponavlja zmeraj, kako naj ostane potem ljubezen svetla in iskrena? Človeka si sicer dostikrat odpustita in vse se zdi spet. kakor ie bilo prej, toda to je prevara. Gotovo lahko prinese ljubezen še mnogo lepih ur. toda nikoli več se ne povrneta nrena sladkost in toplota, ki osrečujeta in blažita. Zakaj moramo vse izgovoriti, kar nam pride na jezik? Zakai moramo povedati to ravno osebi, ki jo ljubimo? Saj vendar tujim ljudem tudi ne rečemo v trenutni razburjenosti vsega, kar si o njih mislimo. Ali se morata zakonca res takoj začeti Drepirati, kakor hitro se v svojih nazorih ne strinjata? Ali bi ne bilo pametneje. da počakata primernega trenutka, ko se bosta pomirila in se lepo mirno porazgovorila? In če se ne moreta v svojih nazorih zediniti, ali bi ne bilo prav, da pustita drug drugemu pravico do lastnega nazora? Žene. pomnimo: «Prepir ne rodi nikoli nič dobrega, prepir ruši.» —č. kako nai /r vtrrM O točnosti «Točnost je čednost kraljeva, je rekel Louis XVIII. Žal, da ie malo smrtnikom dano, da bi se rodili kot kralji, navadni zemljani pa to krepost vse premalo poznajo, ko bi jo, bi ne bilo na svetu več prepotenih potnikov, ki z mastno kletvico' na ustih strme za odhajajočim vlakom, in električne ure na raznih koncih in krajih, ob katerih je dogovorjenih toliko sestankov, bi se več ne posmehovale mladeničem, ki ondi stoje vsi nervozni in besni ter čakajo in čakajo Točnost je vseh čednosti kraljica, ki vlada svet. Vsako uro življenja občutimo njen blagoslov. Kadar oddaiamo nujno brzojavko ali kadar se vozimo v vlaku, vselej imamo občutek gotovosti, ker vemo, da fe nekje za nami neznanec. ki bo, izpolnjujoč svojo dolžnost, o pravem času dvignil zavoro ali pa pritisnil na vzvod. To se nam zdi čisto preprosto in samo po sebi razumljivo, kakor da sploh ne more biti drugače. Ali pa smo se že kdaj domislili, kaj bi se zgodilo, če bi naši veliki prometni obrati samo za hip zanemarili točnost? Pravkar omenjena točnost je služba in dolžnost, ki nas sili, da vselej po vesti ravnamo. Točnost v privatnem življenju je pa drugačna, ker je prostovoljna in porojena iz obzirnosti in privzgojene vljudnosti. Nekatere ženske so v službi prave vzornice te čed- nosti, kakor hitro jih pa kdo povabi na obed ali se s komerkoli dogovore za sestanek, že z nezmotljivo gotovostjo zamujajo. Kakšna živčna preizkušnja za ljubimca, če kazalec na uri neumorno beži dalje, težko pričakovane pa od nikoder ni! čakajočega med tem mučijo vse mogoče skrbi in domneve: bolezen, nesreča, nezvestoba, slaba novica? Kaj naj stori? Ali naj še čaka ali naj pohiti k nji, da se prepriča, pomaga? In ko je premišljanje, nervoznost in nemir na višku, se lepo počasi približa «ona». Ves nestrpen ji steče naproti, pozveduje, povprašuje, pa dobi navadno tale odgovor: «Prepozna? Oprosti no!» In tem prehitevajočim se besedam sledi brezpomembna razlaga o zamudi, ki ni vredna počenega groša. Radost nad svidenjem pa ie pokvarjena, prešlo je veselje nad izprehodom ali izletom. Še huje pa je za gospodinjo, če mora čakati s toplim obedom na goste zamudnike. Ostali gostje čakajo in se dolgočasijo, jed pa ie že postana ali celo prismojena. Če gospodinja pozna povabljence in njih navado, se iim lahko prilagodi; določi jim uro kosila in prišteje zase še 30 do 40 minut, potem približno ve, dokler naj bodo jedi kuhane. Taki zamudniki iz navade so prava nadloga družabnosti. Najbolje jih še vzgojimo, če jim o priliki, dasi neradi vrnemo milo za drago. Vsi ljudje niso enaki, vsak ima svoje slabosti in napake, ki izvirajo iz značaja in temperamenta. Če pa kdo sramežljivo se smehljaje reče: «Ne morem biti točen», prizna s tem, da je bil v mladosti slabo vzgojen, da ne ve, kaj se spodobi in kaj ne in da nima niti trohice volje. Temelj vsake prijateljske zveze je točnost. Če si točen, ni to nič posebnega, temveč samo izpolniš dano obljubo. Kdor je pa netočen, požre svojo besedo. Izkušnja nas uči, da se fe treba čuvati tistih, ki v malih rečeh ne drže besede, ker jo bodo v velikih še manj. A. H. Mati in njen učenec Vzgajati dandanašnjo mladino je zelo težavno, ker so pač take razmere, da dostikrat ni časa za pravo vzgojo. Posledice velike vojne, gospodarske stiske in politične zaostrenosti delujejo tudi na sedanjo mladino, in vse to vpliva na njeno mlado življenje. Odgovornost staršev za vzgojo mladine je dandanes dosti večja, kakor je bila nekoč, ker so dandanes tudi življenjske naloge dosti težje in dosti bolj zapletene. Brez ozira na vse težave pa morajo starši vzgajati mladino za sodobno življenje in se truditi, da bo mogla storiti to, kar bo zahtevala od nje bodočnost. Najprej moramo vedeti, da bo potreboval bodoči človek dosti večjo življenjsko spretnost in odpornost kakor nekoč. Boj za obstanek je dandanes v družbi hud, medsebojno tekmovanje za udobje dosti bolj brezobzirno in borba med narodi bolj pristranska kakor v nekdanjem življenju. Za takšno življe- nje je treba že od rane mladosti vzgajati otroka. Truditi se moramo, da ne bo imel samo dosti znanja, ampak tudi široko obzorje, da se bo znal obdržati na površju v sedanjem življenjskem tekmovanju in socialnih težavah. Vidimo pa, da starši, zlasti matere, rade prehajajo v skrajnost: ali se za svojega učenca in njegovo napredovanje v šoli premalo brigajo, ali pa se brigajo toliko, da jemljejo otroku samostojnost pri delu in potrebno zaupanje do samega sebe. Sedanje šole so v večini primerov preobremenjene zaradi velikega števila učencev, in učitelji tudi pri najboljši volji ne morejo posvetiti posamezniku in njegovemu duhovnemu razvoju dovolj pazljivosti. Pogosto se zgodi, da postaja učenec zaradi tega površen in nevesten pri delu. Zanemarja vsakdanje učenje, če ima zavest, da ne bo vprašan. Tako se dogaja, da se učenec dalje časa ne uči, potem pa ne more nadomestiti zamujenega. Mnogi dobri in sposobni učenci na ta način zaostane jo in prinesejo ob koncu leta slabo izpričevalo. Starši so zaradi tega hudo razočarani, ker so bili prepričani, da se njihov otrok dobro uči in da bo v šoli izdelal. Starši morajo biti zmerom v zyezi s šolo. Gledati morajo, da njih otrok ne zanemari svojih dolžnosti. Paziti ie treba, ali piše učenec v redu svoie domače naloge, neglede na to, ali bo vprašan ali ne, prav tako pa tudi, ali se uči posameznih predmetov, zlasti tistih, za katere ni preveč nadarjen. Učencu je treba dati časa in prostora za domače učenje. Starši ne smejo dopustiti, da bi njih otroka kdo pri delu motil ali pa da bi moral zaradi drugih domačih prestavljati svoje učenje na neprimerne ure. Razpored delovnega časa mora biti pri učencu stalen in točno se ga mora držati. Ni dobro, če sta oče ali mati preveč povezana z učenčevim delom in če otroka navadita, da se uči z njima skupaj. Ne smeta pomagati tam, kjer bi mogel in moral vsakdo sam delati. Samostojnost pri učenju je najboljša pot do uspeha. Če je učenec samostojen pri delu za šolo, bo samostojen tudi pozneje v življenju. Ni ga treba navajati na tujo pomoč. Bolje je, če mu omogočimo, da sam dela in da sam dosega uspehe pri opravljanju svojih dolžnosti. Starši se morajo truditi, da bo otrok znal rabiti knjige in da se bo znal razumno učiti. Tehnika učenja je zelo važna. Ne smemo pustiti, da se bo otrok mehanično učil brez razumevanja in da si bo zapomnil vsako besedo tako, kakor je v knjigi zapisana. Povedati mora s svojimi besedami to, kar je_ v knjigi bral, in vselej naj ima med učenjem pri roki beležnico, kamor si bo zapisoval na jvažnejše po ime in tu je besede, ki si jih mora zapomniti. Potem mu bo tudi vsa snov postala preglednejša in laže si bo zapomnil nove izraze. Od prve ure naj mati gleda, da se bo njen otrok pametno učil in da bo zbrano govoril o tem, kar je prebral. Če se otrok navadi na takšen razumen način učenja, se bo znal okoristiti z vsebino vsake knjige in zadovoljil bo tudi svoje vzgojitelje. Otrok bo imel v šoli uspehe, starši pa bodo v tem našli uteho za vse žrtve in izdatke, ki so jih zaradi njega imeli. m slučcuni dar! Vaša polt je preveč nežna in občutljiva, da bi se jo smelo negovati s katerimkoli sredstvom za po-iepšanje. Koliko lepša bi bila lahko marsikatera zena Pravilno negovana izgledate, če redno uporabljate podnevi ELIDA kremo IDEAL Ta krema se popolnoma vpije v kožo in jo varuje kakor nevidna tančica. Radi vsebine hamamelisa odstrani gubice ter oh rani polt gladko in mlado. elida krema Sen vsake ženske! Popolna lepota, ki jo lahko dosežete s preparati najbolj znane francoske tvornice PARFUMS FORVIL, PARIŠ. Pouder, Eau de Cologne, Rouge za obraz in neprekosljiva krema. = FORVIL Zastopstvo za Jugoslavijo: Zagreb, Barona Jelačiča 3 Izrežite ta kupon in ga pošljite nalepljenega na dopisnico s svojim naslovom, pa dobite brezplačen vzorec! Označite barvo pudra! Tudi Vam je namenjen Ljubljanski jesenski velesejem od 1. do 12. septembra 1937. Razstava ,,Materi za otroka", ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani, bo dobrodošla vsaki ženi, saj bo obravnavala vse, kar je v blaginjo našim malčkom. Zlasti opozarjamo na oddelke za higieno, zdravstvo in vzgojo otroka v predšolski in šolski dobi, prehrano, obleko in igrače. Zanimala Vas bo tudi razstava cvetlic, vzoren sadni vrt, razstava malih živali, živalski vrt in pa razstave pohištva, stanovanjske opreme, radio-aparatov, živil, izdelkov male domače obrti, galanterije, tehničnih novosti i. t. d., i. t. d. Posebno obeležje bo dala jesenskemu velesejmu jubilejna razstava slovenskega nov narstva. Čeprav so novine samo mrtev papir, vendar bo ta razstava vsa pestra in živa. Skrivnostno Indijo bo razkrila pred Vašimi očmi etnografska razstava, za lepo umetnost Vas bo navdušila umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov. Po razgledu vsega tega pa se boste s svojimi dragimi pozabavali na zabavišču ali pa si ogledali velik variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Na železnicah velja 50%-ni popust, nabaviti pa si morate poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno Ž9 lezniško izkaznico za 2 din, ki jo izda postajna blagajna. ZA MAMICO lep praktičen voziček In za očka odlično kolo. Oboje dobite pri nas za majhen denar in proti ugodnim plačilnim pogojem. Šivalni stroji — kolesa — otroški vozički. Naročnice popust. J, REBOLJ & DRUG LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13, Kolizej. Počitnice so pri kroju! Začenja se novo šolsko leto, polno skrbi in bridkosti. Ze za starše same so prvi dnevi septembra prenapolnjeni z raznimi težavami. Treba je kupiti knjige in zvezke, svinčnike in radirke in še to in ono, in za use je treba toliko denarja, da ubogi očki, papački in tatki kar zmajujejo z glavami, od kod naj ga vzamejo. In vrh tega je treba plačati še šolnino, sinček potrebuje nove hlačke, hčerkica nov plašcek, in plača izgine, da človek sam ne ve ne kdaj, ne kako. Malim kratkohlačnikom, ki pojdejo prvič v šolo pa se že ob sami misli, da se bodo morali za vse dopoldne ločiti od svojih mamic, tresejo srčki. Ce ss pa domislijo strogih gospodov učiteljev in učiteljic, sploh ne vedo več, kam bi se skriti, da bi utekli temu nasilju. Seveda so med njimi tudi taki, ki pogumno gledajo svoji bodočnosti v oči in že komaj čakajo, da se bodo seznanili z boginjo modrosti. In ko prvi dan, nekateri s strahom, drugi z veseljem prikoracajo u šoto in jih sprejme blagohotni učiteljev obraz ali pa jih poboža roka skrbne učiteljice, se tudi bojazljivčkom razprši ves strah in opoldne, ko pridejo domov, že hite na vsa usta pripovedovati mamicam in očkom, kaj vse so v šoli doživeli. Starejši otroci pa, že na pol gospodiči in gospodične, se vesele, da se bodo spet sešli s svojimi sošolci in sošolkami, in že kar nestrpno pričakujejo trenutka, ko si bodo pripovedovali o vseh svojih počitniških podvigih in doživljajih. Pripravljajo zvezke, zavijajo knjige in srca so jim polna najtrdnejših sklepov, ki so pa po navadi že prvi teden pozabljeni. In kako tudi ne, ko zunaj še vedno tako zapeljivo sije sonce in jih vabijo prijatelji in tovariši k igril V sobi pa je pusto učenje in naloge so še dosti pustejše, in — skušnjava vse prevelika, da bi se ji mogel upreti tak majhen modrijan. Kako hudo pa je zvečer, ko pride tak ubežnik domov, ves upehan in zaspan. Najrajši bi kar smuknit u mehko posteljo, še večerji bi se odpovedal, pa je treba sesti za mizo in pisati tako težko, neskončno dolgo nalogo in se morda še Bog ve kaj naučiti. Ali je potem čudno, če pesemca, čeprav še tako lahka in kratka, noče in noče v glavico in je to, kar je u zvezku, bolj podobno poraženi vojski kakor pa zboru pripadnikov častite abecede. Potem je seveda jeza v hiši. Očka je hud na mamico, ker ne zna vzgajati otrok, mamica se jezi na sinčka, ker je ne uboga, fantek pa joka in na zvezek kane bridka, grenka solza, ki vtisne nalogi še zadnji, neizbrisni pečat končane tragedije. Na vas, mlade mamice, je, da preprečite take in podobne nevšečnosti. Le nekoliko dobre volje in potrpljenja je treba, pa bo otrok kaj kmalu sam uvidel, da je te prav in dobro, kar zahtevate od njega. Zavest, da je storil svojo dolžnost, kakor jo vrše veliki odrasli ljudje, ga bo kaj kmalu navdajala s ponosom in zadoščenjem. In s podvojenim veseljem se bc po dovršenih nalogah predal igri in zabavi. Kadar vaš otrok česa ne zna, ga nikar ne podite od sebe, češ da ne utegnete. Lepo mu vse razložite in nikar se ne razburjajte, če ne bo vsega takoj razumel. Vam se zdi stvar popolnoma preprosta, za otrokove možgančke je pa marsikatera še tako lahka reč hudo zapletena in učena. Ce boste nestrpni, posmehljivi in zadirčni, se otrok ne bo več upal k vam po nasvet. In to je prvi korak k odtujitvi, zaradi katere toliko mater tarna in jadikuje, ne da bi se zavedate, da so io zakrivile same. Ce prinese otrok dober red domov, ga pohvaliteI Saj je še premajhen, da bi se zavedal, da se uči zase, ampak je trdno prepričan, da je le domačim v korist, če se on v šoli dobro odreže. Kadar se mu pa kaj ponesreči, ga nikar preveč ne zmerjajte/ Skušajte izslediti vzrok in povod tega neuspeha in pomagajte otroku, ki je navadno že s slabim redom samim douotj kaznovan. Vedno pa skuhajte razumeti otrokovo dušo. Vživite se v njegovo mladost in nikar ne pozabite, da je še majhen in da res ne zmore vsega vselej tako, kakor si vi to želite Bodite mu opora, zgled in pomoč, in le kadar res ni drugače, naj zapoje tudi šiba. Le tako boste vzgojili svoje otroke v uelike može in močne žene, te tako vam bo materinstvo v blagoslov in srečo I Uredništvo 1937 STE V. 9 SEPTEMBER * L E T O VIII * Naročnice, ki še niso plačale naročnine za tretje polletje, prosimo, da jo še danes nakažejo. Položnica je priložena. Priloženi sta knjigi: Agnes Gunther, Dušica Rožamarija, I. — VI. del, vezani v platno, ali pa V. in VI. del, mehko vezana, in Dr. Jos. Lobel: Od zakona do ljubezni. Vera Gogala: s®""' oz je okorno zdrknil preko večjega 'I kamna. Bolnica na vozu je zastokala. Pavel se je prestrašeno ozrl s sedeža. Vsak njen vzdih ga je zabolel. «Mama ali dobro ležiš?» Bila je bleda, prozorna, drobna. Pregrnjeno z odejo je bilo videti njeno šibko, skrčeno telo oltroško majhno. Trudne roke so se potresa vale kakor brez moči in ji drsele z odeje. Pavel je izbiral po cestah gladkejše proge. Povešal je glavo in trdno držal vajeti. «Mama, smo že tub Prišli so bolniški strežaji in hoteli seči v voz med odeje in blazine. Pavel jih je odrinil in z vso nežnostjo raii I o dvignil materino slabotno telesce. Hvaležno ga je pogledala in se ga oklenila z rokami okrog vratu. Položil jo je na nosilnicoi in ji popravil lase s čela in lic. Težko mu je bilo prepustiti to revno, nebogljeno bitje tujim rokam, vajenim težkih, okornih bremen, ki jim je prelaganje bolnikov vsakdanja služba. Še je videl, kako so se zaprla za njo vrata boniške sobe. Bele sestre ni razumel, ko ga je vpraševala. «Bog, zdaj so jo odneslib je zbegano gledal za njo iu iskal klobuk. Izgubljeno je pogledoval v vrata, da bi skozi steklo še enkrat videl njeno postavo. Konj je vdano čakal ob vozu. Pot do doma se je vlekla. Zdaj ni več zabolel vsak tresljaj in sunek, ki mu je bil prej kakor nem očitek. Prazna in neznatna ga je spremljala pokrajina. Pavel se je oziral na zganjeno ležišče na vozu. Kakor otrok je ležala. Ko bi bil mogel, bi jo bil rajši nesel v svojih rokah prav od doma. Nič ni tožila. Kako majčkene in vele so njene roke. Kaplja dežja bi jih zabolela, če bi padla nanje. Zdaj je tam. Sama med mnogimi. Videl je nešteto postelj skozi odprta vrata. Bolečina tesno kraj bolečine. Kako bodo ravnali z materjo? Sama je, ne more se ubraniti težav, bolesti. Tako plaha in skromna je. Še jo vidi pred seboj, na nosilnici jo neso, roke ji leže ob telesu. Njen pogled ga išče, spremlja. Ni žalosten, samo zbegan, plašen je. Kakor pogled ptice, ki ji tuja roka sega v gnezdo. Še nikoli je ni poljubil. Sramoval se je tudi zdaj. Sestre so bile navzočne. Lahko bi jo pa bil vsaj pobožal. Ne bi niu bila odtegnila roke. Potegnil je za vajeti, da je konj hitreje zdirjal proti domu. Hotel je uiti pred tem očitkom in pred bolečino slovesa. Izpregel je konja in stopil v hišo. V njeno izbo. Vse je bilo še tako njeno. V nizki omari je bila nerodno priprta njena oglavna ruta. Zasmilila se mu je, ker je bila njena. Pa saj blaga ne more boleti. Odprl je predal in zložil ruto vanj. V predalu je ležala njena masna knjiga. Prevelika se mu je zdela za njene drobne prste. Danes je prvič opazil, kako prozorna je njena koža in kako žilice nemirno utripljejo pod njo-. Šele mesec dni je bil pri materi na počitnicah. Vse šolsko leto je hrepenel po domači sobi, po vonju domačega vrta. Ni se jasno zavedal, da je mati tisto, kar mu dela sobo prijazno in vrt opojen. S svojim tihim, skromnim življenjem je ozaljšala vso domačijo. Zdaj je njen kot pri oknu prazen. N j en o delo v košari počiva. Skozi odprto okno preži vejevje z vrta. V sobi je še materin dih, vse je še tako njeno, le nje ni. Zadnje dni ji je stregel sam. Popravljal ji je zglavje, dvojno ji je pokrival kolena ter grel in menjaval vrečice z mivko. S svojimi trdnimi, mladimi rokami jo je prekladal tako, kakor si je želela. Pavla je skrbelo. Ali jo bodo slišali in poslušali in ji ustregli, kadar bo česa hotela? Videl je brez števila postelj, v vsaki je ječala in trpela bolna ženska. Njen tihi vzdihi jaj, njen drobni, pridušeni stok se bo izgubil med drugimi. Nihče ga ne bo slišal. Tako je skromna in majhna. Ves dan ji morda ne bodo zrahljali blazine pod glavo. Njen tilnik se tako kmalo utrudi. Včasih jo tišči celo lasnica. Spletel ji je lase v dve kiti, da bi je ne tiščale laenice. Dober je bil z njo zadnje dni. Ali naj bo to povračilo za vse nazaj, za njeno materinstvo, za njeno srce? In če se ne vrne več? Pavel je stopil do materinega ležišča. Blazina, še vdrta od ležanja, je bila tako samotna. Pavel se je sklonil in poljubil z vsem hrepenenjem tisto prazno vtisnjeno mesto v blazini. Še pogledal ni, ali ga kdo opazuje. Zravnal in pogladil je odeje. Sedel je k oknu in zastrmel v večer. «Mama, vrniseb Odlomek iz drame «Bela bo-lezen», ki jo je spisal češki pisatelj K. Čapek Bela bolezen je izmišljena bolezen, epidemija dandanašnjega človeka, ki bo ogražala vse dobro in pravično ter vse ljudsko življenje, dokler ne bodo vsi ljudje spoznali pogubnosti in nesmiselnosti vojne. Na kliniki znamenitega zdravnika dvornega svetnika profesorja Sigelija se je oglasil dr. Galen, češ da bo v posebnem oddelku po svoji metodi zdra- vil to belo ali Čengovo bolezen. Vest o njegovih uspehih se je hitro raznesla in novinarji so prišli na kliniko, da se prepričajo o uspehih zdravljenja. Doorni svetnik, ves navdušen, ker je obiskal kliniko tudi mogočni maršal (zastopnik tistih, ki zagovarjajo potrebo vojne), se poslavlja od novinarjev: «... Priporočam se, gospodje; če boste kdaj kaj potrebovali, vam bom vselej rad na voljo.» (Naglo odide.) N o v in a r: Torej smo opravili, kajne? Dr. Galen (stopi prednje): Prosim, gospodje ... samo še mar lo ... Prosim, sporočite, da jaz, doktor Galen ... doktor siromašnih ... N o v i n a r: Komu naj to sporočimo? Dr. Galen: Komu? Vsem kraljein in vladarjem na svetu . .. Napišite jim, da jih prosim ... jaz sem bil namreč v vojni, gospodje, kot zdravnik... in jaz bi hotel, da bi ne bilo več vojn, veste. Prosim vas, napišite jim to! N ovin a r: Mislite, da vas bodo poslušali? Dr. Galen: Bodo, kajti... Recite jim, da bodo sicer poginili za belo boleznijo, da... To zdravilo proti Čengovi bolezni, to je m o j e zdravilo, razumete? In jaz ga ne dam, ne povem, dokler ... dokler ne obljubi jo, da se ne bo več ubijalo! Prosim vas, gospodje, povejte jim, da jim to naročam! Jaz... nihče drug ne pozna tega mojega zdravila; vprašajte tu na kliniki; samo jaz lahko zdravim, samo jaz ... Recite jim, da so že stari ... vsi, ki vladajo. Povejte jim, da bodo za živa gnili.. . kakor tile tukaj. Recite, da čaka to vse ljudi. .. sploh vse. Drug novinar: Vi bi pustili, da bi ljudje takole umirali? Dr. G al e n: In vi bi pustili, da bi se pobijali? Zakaj, prosim. Če ljudi ubijajo s svincem in plinom ... čemu naj bi mi zdravniki potem ljudi reševali, ne? Ko bi vi vedeli, koliko truda stane... če hočemo rešiti otroka ... ozdraviti takšno gnilobo kosti... In potem se temu pravi vojna! Kot zdravnik . .. moram biti proti streljanju in proti vojnim plinom, ne? Videl sem, kako iznakazi to človeka... Razumete, kot navadni doktor ... Jaz nisem politik, gospodje, toda kot zdravnik sem dolžan ... da se borim za vsako človeško življenje, ne? To je izkratka zdravnikova dolžnost — da pomaga odpraviti vojno! Novinar: Prosim vas, kako jo hočete odpraviti? Dr. G al en: Kako? Čisto lahko ... opustijo naj vojno nasilje, in jaz jim dam za to svoje zdravilo proti beli bolezni, ne? Novinar: Kako si to mislite, da bi prisilili vlade vsega sveta... Dr. G al e n: Da, kako ... To je tisto, kar je težko, kajne? Vem, da z menoj ne bodo razpravljali; toda če vi to napišete v časopisih . .. Napišite, da tega zdravila ne dobi noben narod, dokler se ne zaveže ... da... da ... da ... se ne bo nikoli več vojskoval, razumete? Novinar: Tudi ne, ko bi se moral braniti? Dr. G a l e n: Braniti... Poslušajte, jaz bi se tudi branil; ko bi se nas kdo lotil, bom ... streljal, kajne ... Toda zakaj bi se ne moglo pospraviti napadalno orožje ... zakaj bi se ne moglo o vseh državah omejiti oboroževanje ... Drug novinar: Ni mogoče. Tega ne bo storila nobena država. Dr. G ale n: Ne? Torej ... torej bo pustila, da njeni ljudje tako grozno umirajo? Kaj? Toliko ljudi naj po nepotrebnem trpi? In ... in ... in ljudje bodo to prenašali kakor pohlevne ovčice? Mislite, da se ne bodo uprli? In mogotci bodo sami razpadali ob živem telesu ... Človek, saj se bodo bali. .. vsi se bodo bali... Novinar: Nekaj je že res na tem. Moralo bi se računati z javnost jo... Dr. G al e n: Da. In vi jim povejte: Ne bojte se, imamo zdravilo ... Primorajte svoje vladar je, da store obljubo večnega miru ... ... da sklenejo večno pogodbo z vsemi narodi... no, pa bo konec bele bolezni, ne? Novinar: Kaj pa, ko bi na to nobena vlada ne pristala? Dr. G al en: Poslušajte, to bi mi bilo neznansko žal... Potem bi ne mogel izdati svojega zdravila. Ne, prosim, bi ne mogel. Novinar: Kaj bi pa potem počeli z njim? Dr. G al en: Kaj? Jaz? Kot zdravnik ... moram vendar zdraviti, ne? Zdravil bi uboge ... N o v in a r: Zakaj samo uboge? Dr. G al en: Zato, ker jih je mnogo. To bi bila velikanska praksa! Lahko bi vsa j dokazal... na neštetih primerih, da se da bela bolezen ozdraviti. N o vin a r: In bogatina bi ne sprejeli v zdravljenje? Dr. G al en: Obžalujem, gospod ... tega bi ne mogel. Bogatini ... bogatini imajo več vpliva, kajne... Če bodo mogočniki in bogatini res hoteli imeti mir ... Oni imajo večjo besedo, to veste, ne? Novinar: Ali se vam ne zdi, da je to proti bogatim — malo krivično? Dr. G al en: Je, gospod. Vem. Toda ali se vam ne zdi, da je proti ubogim — tudi malo krivično, da so ubogi? Glejte, zmeraj je umiralo toliko več ubogih, kajne — in tega ni bilo treba, gospod, tega ni bilo treba! Vsakdo ima pravico do življenja, ne? Prijatelj, ko bi se dajalo toliko za bolnice, kakor se daje za vojne ladje... B. M. S.: krivljenje mam. dva in petdeset let. Ljubezen je zame na svetu umrla. Prištevam, se med ženske, ki so že potisnjene iz življenjskega boja v ozadje. Moški so me ljubili, toda s svojo možitvijo sem preveč tvegala. Bila sem dvanajst let starejša od svojega moža. Ko sva se poročila, sem bila že preko tridesetih, on pa življenja lačen dvajsetletnik. Verovala sem vanj. Čutila sem njegov veliki razum, in ga vzpodbujala. Dala sem mu vse svoje izkušnje, vzgojila sem ga in napravila iz njegove osebe osebnost. In ne da bi si domišljala, smem trditi, da sem ga jaz napravila velikega. Zdaj ga pozna ves svet; velik je postal — in je še vedno mlad. Prva leta najinega skupnega življenja sva bila strašno revna. Pogostokrat sva občutila, kaj je to glad. Prala sem mu perilo v majhni sobici, visoko> pod londonskimi strehami. Toda sočutje sem vedno- zavračala. Kajti takrat sva se ljubila in bila sem, srečna. Potem je prišel dan, ko je svet zaploskal njegovemu duhu. Spisal je- knjigo, ki ga je napravila slavnega. Vedela sem, da je zdaj vse minilo... Bil je še tako mlad, ves je žarel od sreče. Jaz pa sem bila že stara in sem se že naveličala boriti z življenjem. Ljudje so me radovedno gledali. Lahko sem si mislila, kaj so govorili: «Čudno, da je vzel prav to žensko.» «Ali se me ne boš naveliča,l?» sem proseče vprašala. «Kako bi to m,ogel!» je rekel z žarečimi očmi, «saj si me vendar ti napravila velikega!* Potem je pa srečal njo. Ne morem mu tega zameriti. Nisem zagrenjena, niti ljubosumna. Res ne. Bila je vesela se d em i n d v a jset le t n i ca , nikdar ni stradala za kakega moškega, nikdar ni služila zanj, da bi ga povzdignila. Nikdar nisem bi1a kaj posebnega, revščina in pomanjkanje pa sta to še bolj poudarila, zakaj pustila sta na meni vidna znamenja. Ona pa je bila res lepa. Razen tega je imel veliko od nje. Zavze- mala je ugledno mesto v družbi, jaz pa nisem bila nič, moja rodbina je izhajala iz revnih uradniških slojev nekega provincialnega mesta. Videla sem, kako se je boril z ljubeznijo do nje. Vedela sem, da trpi, pa tudi sama sem trpela. Senca je vstajala med nama. Nekoč sem poizkusila, da bi ga pripravila do besede. On pa ni hotel razumeti. Hotel je biti zvest, hotel je ostati poleg mene, ker sem toliko storila zanj. Toda mladost išče mladost. «Pod'lo ravnam, toda jaiz jo ljubim*, mi je rekel. «Ljubim jo bolj ko vse na svetu, s tolikšno ljubeznijo, da si nisem nikdar mislil, da sem sploh zmožen toliko ljubiti.* Vdano sem trpela. Mislim, da sem se v svoji najgloblji notranjosti vedno zavedala te negotovosti. Tako sem ga ljubila, da ga nisem mogla vezati nase. Šla sem torej k njej, da bi videla, kako bi bilo najlaže pretrgati vezi. Zdela se mtil je zelo trda, kakor diamant, ki pa je presvetal in prežareč. In kako me je sovražila! Rekla sem ji, da ji ga prepuščam vsega, prosila sem jo, naj bo dobra z njim. Mislila sem si, kaj poreče na to. «Uboga, sentimentalna stvar!* In rekla je to po pravici. Stara sem, trudna, grda. Svoje življenje sem živela za nekoga drugega. Poročila sta se in sta neznansko srečna. Malo sem upala, tako se mi vsaj zdi, da ga bo razočarala in da morda potem pride k meni, imi položi glavo v naročje in poreče, da sem mu potrebna. Ali on je srečen. To bi moralo biti moje plačilo. Toda stara in samostojna ženska sem, in to je bil zadnji udarec, ki mi ga je prizadejalo življenje. Denar imam, mnogo lepega imam na svetu, kar dobivam od njega. Toda on je vzel moje življenje. Hasse Zetterstrom: r I b ii (um lata ribica je bila in ime ji je bilo Ja« kec. Njeno življe« nje je potekalo tiho in mirno, kakor se pač spodobi za t as kole zlato ribico. Sveta je poznala sas mo toliko, kolikor gai je lahko videla iz svoje vaze. Tu pa tam so se pres mikala po sobi ve« lika, čudna bitja, služkinja na pri« mer, ki je pospravs ljala, in potem še nekaj, o čemer si J a« kec ni bil nikdar prav na jasnem, kaj bi moglo prav za prav biti. Pač pa je tisto bitje vzbujalo Jakcu nekak neznan strah; ležalo je navadno na divanu, ga gledalo s svojimi zelenosivimi očmi in z vidnim zanimanjem spremljalo njegove kretnje. To je bil Micek, domača in raz» vajena mačka. Tisti, ki je Jakca najbolj poznal, je bila njegova lastnica, staira gospodična, ki ga je ljubila in negovala, kakor bi bil njen lastni otrok. Če je stopila v sobo, mu je bilo vedno tako toplo pri srcu, kakor sploh more biti zlati ribici. Vsako jutro je dvignila zastor pri njegovem oknu in mu rekla: «No>, Jakec, dobro jutro! Ali si dobro spančkal?« Jakec je odgovoril prijaznemu pozdras vu tako, da je živahneje pomahal z rep« no plavutjo kakor sicer. Tako je vsaj trdila gospodična Roza, da vselej nas pravi. Potem je vedno rekla: «No, Jakec, ali je prav tako? Ali te sonce moti? Bom pa spet malo spustila zaveso. Vidiš, koliko bolje je v senci.» Tako se je igrala in klepetala z njim, kakor imajo pač starejše dame navado s svojimi ljubimi kužki, mucki, ptički in zlatimi ribicami. Nekega jesenskega dne pa se je Jaka zbudil in se ni nič kaj dobro počutil. Hrbet ga je bolel, in če je hotel pres makniti repno plavut, se mu je pones srečilo. Tako ga je zalotila gospodična Roza, da ji Jakec ni hotel odzdraviti, ko je zjutraj stopila k njemu. Vsa prestras šena je kriknila: . ZALOGA ZA SHRAMBO Namesto kislih — enkrat nadevane kumare Na vrtu vam rasejo kumare. Bujneje od vsega drugega sočivja. Zadnji čas je, da jih porežete in porabite. Pa kaj ko jih nihče izmed vaših ne mara! Ne v solati in ne v omaki. Še podariti jih ne morete nikomur, v samoti živite in vse vaše znanke imajo še večje vrtove in še več pridelka kakor vi sami. Kar hudo vam je ob misli, da bi tako lep in dober sad moral zrasti edinole zato, da klavrno segnije v smeteh ali na gnojišču. A tega prav res ni potreba. Če tudi vaši ne marajo ne kumarične solate in ne kumarične omake, po nadevanih kumarah pa bodo prav gotovo z veseljem segli. Kako bi tudi ne! Le poglejte tretjo sliko. Kaj niso res vabljive? kega, medtem pa večkrat oblijemo z maslom. Po potrebi prilijemo tudi nekoliko juhe ali pa vode. Ko so mehke, jih lepo zložimo na krožnik in okrasimo s peteršiljem. Nadev. Peteršil j in čebulo na drobno sesekljamo in prepražimo na razbeljeni masti ali pa na maslu; pridenemo sesekljane mesne ostanke ali svinino ter eno olupijeno, v mleku namočeno žemljo, in ko se ohladi, še eno jajce, soli in popra. Kako pripravimo nadevane kumare. Kumare olupimo in jih zrežemo na približno 8 cm dolge kose, ki jih previdno izdolbemo. Nato jih nadevamo z nadevom, postavimo drugo poleg druge v kožico in jih na maslu dušimo do meh- NEKAJ ZA SLADKOSNEDA USTA Krapki s smetano. To je pecivo, ki je priljubljeno kakor malokatera druga sladica. Še med moškimi, ki se sicer ne do« taknejo nobene druge močna te jedi, dobimo take, ki z navdu« šenjem in s slastjo sežejo po njih. Celo to se je že pripetilo, da je trdovraten privrženec izrazito mesne hrane klavrno in skesano opustil svojo trditev, da so močnate jedi le za ženska in otroškai usta. Morda se utegne tudi pri Vašem možu tako zgoditi, gospa. Poskusite ob priliki! Prav tako kakor lepa beseda vedno lepo mesto najde, tudi dobra jed še nikdar ni zgrešila svojega namena. Za krapke potrebujemo: 1Ul mleka, 14 dkg presnega masla, 14 dkg moke, 4 dkg sladkorja, 3 jajca, nekaj soli, nekaj amo« nijaka in eno četrtinko litra sladke stepene smetane. Mleko, maslo in ščepec soli zavremo, dodajamo prav počaisi moko in na zmernem ognju mešamo tako dolgo, da se zgosti in popolnoma loči od posode. Nato odstavimo in vmešamo, dokler je še vroče, jajca drugo za drugim in pa sladkor. Po vsakem jajcu mešamo tako dolgo, da je testo spet popolnoma gladko. Končno pridenemo še jedilne soli in spet mešamo, dokler se ne prično delati mehurji. Čim skrbneje mešamo, tem boljši bodo krapki. Zdaj namaižemo pekačo, jo dobro potresemo z moko in nabrizgamo ali pa naredimo z žličko majhne kupčke, ki jih potem pomažemo z raztepenim jajcem in pečemo v vroči pečici nekako 15 minut. Ohlajene prere« žemo, nadevamo s smetano, jih sestavimo in potresemo z vas niljevim sladkorjem. Še lepši in še boljši so, če jih napolnimo z vaniljevo ali pa s kavno kremo in še s smetano. KJE LAHKO - KAKO LAM KO PRI Ne varčuj, kjer ni treba! Da bo jasno: govorim o papirnatem prtiču (servieti). Papirnati prtič je prav dobra reč pri sadju. Ponavljam: pri sadju! Toda naše najmlajše gospodinje so se navadile dajati papirnate prtiče n. pr. tudi k čaju, če pride slučajen gost. To pa ni nič lepega. To je tako, kakor če bi rekli gostu: «Za ta trenutek, ko boš pri nas, vendar ne bomo prali poštenega prtiča.» Veste, takole v bufetu, to je nekaj drugega. Tam si obrišemo prste po sendviču v takšen papir, ga zmečkamo in odvržemo. Ampak doma, kjer hočemo sesti k mizi in si pogrniti prtič lepo na kolena, moramo imeti pralne platnene prtiče, ki ne pušča jo vlaken na obleki, se ne umažejo tako hitro in se dajo prav lepo prati. Samo tak prtič je prijeten ter izpričuje skrbno gospodinjstvo. Dobra gospodinja mora imeti doma seveda tudi papirnate prtiče, da sadje ne zamaže lepega namiznega perila, toda nikoli jih ne daje h kaki drugi jedi razen k sadju. Isto velja za gostilniško obrt. Če dobi gost čeden, opran in lepo zlikan prtič, ima o vsem podjetju mnogo boljše mnenje, kakor če se mu položi h krožniku kos papirja. Morda porečete, da so to malenkosti. Seveda so, toda življenje sestoji iz samih malenkosti, po katerih vas sodijo ljudje. B. Kako lahko porabimo kozje mleko Iz kozjega mleka lahko naredimo imenitno maslo. Pogoj za dobri okus pa je vzorno snažen hlev in dobra koza. Od nje dobimo i—2 kg dobrega masla na teden. Kozje maslo je izvrstno za na kruh. Zmetki (pinjeno mleko) iz kozjega mleka so zelo dobri in bi jih morali piti malokrvni ljudje. izboren je kozji sir. Poleti namolzeno mleko ohladimo (2 uri) in ga pustimo približno četrt ure, da se sesiri. Potem ga začinimo s kumino in stresemo v posodo iz kamenine. Sirotko odcedimo, sir osolimo in gd vsak dan 5 do 6 krat obrnemo. Dobro uležanega zmešamo z maslom in mažemo na kruh. Kuhani sir pripravimo iz trše skute, ki se naredi na običajni način iz sladkega mleka. Skuto nastrgamo, začinimo s kumino, pokrijemo s prtičem in pustimo, da počiva 24 ur. Potem raztopimo \ ponvi košček masla, pridenemo uležano skuto m mešamo na štedilniku, da se vse lepo spoji. Nato začinimo s papriko in vmešamo enega ali več rumenjakov. To vse mešamo potem eno minuto in vlijemo v posodo, ki smo jo oplaknili z mrzlo vodo; iz te posode se da sir prav lahko zvrniti. Jemo ga takoj, če hočemo. Vzdrži pa tudi dalje časa, samo posušiti se ne sme. —č. Pravljice o kraljici noči nas spominja tale večerna obleka iz črnega tila, vsa pošita z zvezdicami iz pailletta. Iz istega materiala je tudi trioglati ogrtač. Naramnice pa so iz gladkega tila. Preprost, pa vendar učinkovit komplet iz modro-sivega jerseya. Nova je oblika žepov. Bluza in trak na klobuku sta iz rdeče svile za kravate z belimi pikami. Mavrica fiU fe uaccdila iu> okcasiia Poletna oblekica za 12letno dekletce, okrašena s križnim z okrasnimi šivi. Blag a potrebujemo 2-40 m, če je 80 cm vezenjem. Vezemo s prejico muline Mez CMS v eni ali v več široko poljubnih barvah. Blaga potrebujemo 2 m, če je 80 cm široko. . ' Platnena oblekica za lOletno dekletce, krojena brez pre- Ljubka oblekica za 6 letno dekletce, okrašena z lepim ve- reza v pasu. Okrašena je z vezenjem v križnem vbodu in pa zenjem. Zanjo potrebujemo 1-85 m blaga, če je 70 cm široko. ZA SONČNO JESEN Športna obleka s sedelcem in deškim ovratnikom. Razporek in petoglate žepe krase gumbi. Pas je prešit. ovratnik so iz svetlejšega blaga. Videz vitkosti podčrtava ta vseskozi zapeta obleka. Interesantni so okrasni šivi ob ramah in ob bokih, ki so za spoznanje temnejši od obleke. Preprosta poletna obleka. Životek je krojen v obliki telovnika in se zapenja od vrha do tal. Originalna oblika žepov soglaša z vratno izrezo. Gubo v sredini krila poudarjajo okrasni šivi. se lahko olajša z nekoliko tabletami Veramona. Veramon, ki je zasnovan na znanstvenih predpisih, prežene bolečine, a je obenem popolnoma neškodljiv. VERAMON Cevke z 10 in 20 tabletami. Oglas reg. pod br. 47 od 29. jan. 1935. Mladostna obleka z dvojno vratno izrezo, prepleteno z živobarvno vrvico. Iste barve kakor ta vrvica sta tudi pas in okrasni robček. Perzijska blazina modri in vijoličasti. Hrbtna stran blazine je iz črnega satena. Vesti pričnemo spodaj na levi strani in delamo potem vozle proti desni. Blazina meri v premeru 46 cm. Vezemo na juti za smiren-ske preproge in s smirensko volno. Osnova je črna, veliki cveti so iz petih odtenkov rdeče barve (od rožnate do krvavo-rdeče), listi so srednjezeleni, štirje zvončasti cveti so pa Blazina na naši sliki ima 1313 vozlov. Zanjo potrebujemo okoli 100 g črne in po 50 g rožnate, vijoličaste, jeklenomodre, temnomahagonijeve, svetlejše mahagonijeve in srednjezelene smirenske volne. Vsako okence pomeni po dva vozla v širino in po dva vozla o višino. Številke pomenijo tele barve: 1 črno, 2 vijoličasto, 3 jeklenomodro, 4 svetlejše mahagonijevo, 5 temnomahago-nijevo, 6 rožnato, ? srednjezeleno. Mrežasti A fi m 9 e i . ______ ; f ::::' ■■ : - ' aaaaaaaaraaaaaaa : " l-m J-.— mm m mmm • : . • / • ■■ : i'Bi- /Mmo ■ ■■■ ■ .aaaa mmmr* ...um bbbb .«•-'. Ana ■ om .■■■ ■■■ . aaaa - •• .: i« aa aaaa /b ■■ ■ ■■■ ... ■ ■ aaaaaa ■> .Mit« trn .aaaaaa m Jm os aaaa .a.::.a: ■ ■■■■■■ ai juti. ia aaaaaa • ■ catianat • m a\*rrraaa aa ^gi-ai aa i iMticoaiai i aaa'..' o« iiki ■ aoaioaa ■■■ aaaaa aa aaan aaaa ar.;: •/i«bbbbb aa ■ ao a ■■■ aaaa a^a.^a ■■•n a*.«*//» -iaaa saa aaa o ..... »a« aaai aaaaaa aaan iaa aaaa'/* :.: •»■■• ■ as 1 dcii aaaa 111 imiii m m aaat aaii a*. ......aaaaa /a a aaaaa aaa4\^:.«aaa aaaaaaa aaaaa aaaaaaa aBa»;;««/.-aaB aaaaa a jdm a aa aaa - aaa. aaaaaaaaa. aaaaaa aaaaa aaaaaa. aaaaaaaaa/: aaa aaa aa a A m m aaaaaa aaaaaaa i^aaaaaaa aaaaaa aaaaa aaaaaa aaaaaam/4 ; aaaaaaa aaaaaa Jm a aaaaaaaaa aaaaaa Bi-aaaaaaaa aaaaa aaaaa aaaaa aaaaaaavjr aaaaaa aaaaaaaaa aaaar. jati ..aaaaa aaaa aaaaa aaa-//aa» ■■■'Amm■ :"aaBaa:::;:r: aaaaa_ BC.č..: laaasaa aaaaaa :: :;..;;. aatf a :: '/•--aaaaa aaaaaa a aa a aaa......-aaa aaaaaaaa aaaa.1 aaaa aaaa aaa. aaaa aaar iiaaa aaaaaaaa aaa aaa a aaa aa a Baaaaaaaa aaaa.' ;:oaaa asaa aaa aaaa aaau '..aaaa aaaaaaaaa a aa aaa a aa a aaa aaaaaaaaaa aaaa; » aaa aaaa aaa aaaa aaa 1 oaaaa aaaaaaaaaa aaa a aa a aa a a aaaa»a«aaaaa aaaaa^aaaaaaaa aaa aaaaaaaa.aaaaa aaaa»-«aaaaa a a aa a e aa a : a caaaa aaaaaaaaaaaaa aaa aaaaaaaaaaaaa aaar.. : cmmz- a a aa a a aaa ::-:r:aa»-v :.^aaa aaaaaaaaaaaaa aaa: aaaaaaaaaaaaa aaa<^ >.aa mm ■ aaaa ::mr: aaaa :::: aaa .ai = .\ ;;^«aaaaa aaaaiaaaaaaa iaa aaaaaaaaaaaa aaaaaa_.»->^: aa :aaa - aaaa "a -a aaaa - ai .NN^aaaaBaBB aaaaaaaaaaa aaa aaaaaaaaaaa aaBaaaaar/.', aa : .'"aaaa .' a :: a :b :•: aaaaa .• ■::■::: aaai aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaa: aaa aaaaaaaaaa aaaaammmr.^m..i-.m aaa : ::: aaaaa:: : a .: ■ a ..a.,:-. aaaaaaaaaiai iak ^raaaaaa aaaaaaBBa aaa : aaaaaaaaa aaaaeB"-'/4Bi iaaaaaaaaaaa a -a a- a •; ::■■_: .■•- aaaaaaaaa." iiaai : : aaaaaa: aaaaaaaa a8a : aaBaaflaa Baaaar : aaai : :'4aaaBaaaaa . " • ■ ra-a aaaaa aaaaaaa^ iaaa,r : iaaaa aaaaaaaa aaa : aaaaaaaa anar : 'iaaai4aiaaaaa : . aaaaa ::::a a-' : aaBBaaaaa : ' aaaaaaaaaaa .: . aaaaaa aaaaaaa aaa aaaaaaa aaaaai aaaaaaaaaaa aaaaaaaaa a aaaaa v::- aaaa - aaaaaaaa? :: aaaaa aaaaaaa: aaa:: aaaaaaa :aaaar, ; aaaaaaaaa aaaa . :: aaaaB ; -aaaa::: : aaaaa :: aaaaaaaa; jaaaaa aaaaaa :aaa aaaaaa aaaaau.aaaaaaaa.....'aaaaa ;■:. .;•:.: aaaa .' aa■m • ■ aaa aaaaaBa :::::Baaaaaaaaaaaa aaaaa: : iaaa-' : aaaaa : aaaa|aaaaaaaa : "aaaaaaa bbb •• •• a-, aa -aa •:•.:• .m-. a. aaaaa»?"aa aaaaanaflBB: Maaa: :aBaaa:::aaaaa : Baaanaaaaa : :;ia«!!«aaaaa .a• :a.-: :: - aa .:•': aaa;::: :. a aaaaaa aaaaaaaaa aaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaa aaaa,• •• .■: oaa aa......a :.. : aaa : ----------•— • ' vaaiaaa aaaaaiaiaaaaaa aiaaa aaaaaaaauaaaa aaaaaaa <: a a aai .aaaa. aaaa :- :a : -aaaaaa a-.::..aaaaa aa:: aaa:: aaBBBaaaaaaa;:: aaaaa H aaBaaaaBaaaa aaaaaaaaar^ ,a.:. a ^a-^^-aaa ->^ca«<*«aaaaB aaaaaaaaaaa BBaaaaB aaBBaaBaaaB aaaaBPaar"4r. aaa aa aaaa _ :: aa^aa.TUi.-^acr^i-^fc^aaaa aaaaaaaaaa aaaaaaa aaasaaaaaa Baaar« ; ■•• jaa bb b aaaa a aaa^ :aa^i::: :: :;%aaBaaaflaaaflBBa : aaaaaBai:aaaaaaaaaaaaaaf ^^^ '-ar obbb ::..;•.:.:i-:-aaaaaa-:: :a .......... aaaaa."*::; iaak.:^aaaaaaaaaaaaaa aaaaaaa :: aaaaaaaaaaaaak.^««aa i aaaaaa : aaaaa-: ".a a Baaaaaeaaaaaaah^aaaaaaaaaBaaaaaaBaBa aaaaaaaBfl ^aaaaaaaaBaaaaaaaaaaa.aaaaaaaaaaaaaaa :a-. :a -.. a■::••:'.:• aaaaBBaBaaaflBBa aaaaaaia aaaaaaaaa aaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaai - ::: : a aa a aaaaaaa aaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaa a aaaaaaaaaaaaaaa aaaa .aaaaa- insaa aaaiaaaaaaa ...... aaaaa aaaa ■ » aaaaaaaaaaaaaaa : -a ' aaaiaaaaaaaaaaaaaaa a aaa aaaaa aaBBaaaaaaaBa BBBaa ; bbb :b:; aaaaaaaaaaaaa.....a :a:: bh aaaiaaiaaaaaaaia aaaaaaaaai aaaaaiiaaiaaaaa aaaiaaaaia iaaiiiiaaaaaaiaa aaa :: m bbb aaaaaP^^aaBaaaB aaaaaaaa BBaaaaBaaaaaaaaaa aaaaaaaa Baaaaaa—aaaaaa i«:r.;«aa .: .' aaa h aa BBaB^ ::: ;:iaaaaaaa BBBBa :: aBBaaaaaaaaaaaaaaBa : : :aaaBa : :aaaaaaBt - : ^aaaB aa^^vaaaa :: _ . -------aaaBi; : : ::oaBBBBBaaa : aaaaaaaaBaaaaaaeaaaaaaB BBaaaaaaa. ^aaaa - a ::a .. -aa '::.aarr:::::: aaaaaaaaaaaaaaa aaaa aaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaa»r: = = -«aav::^::-:::-aaa.. a:::;a 'aaa Ta ovalni prt ima 164 okenc v dolžino in 101 okence o širino. Lahko ga kvačkamo ali pa mrežamo. Če ga kvačkamo, delamo posamezne stebričke lahko z enim, z dvema ali pa s tremi ovoji. Od tega in od debeline kvačkan-ca je odvisna velikost prta. Če kvačkamo vzorec s kvačkancem Mez-CMS štev. 30 in delamo dvojne stebričke (dva ovoja), je narejeni prt dolg nekako 1 m. Zadnji čas se takšni vzorci kvačkajo s kordonetnim kvačkancem ali z umetno svilo ekri, rumenkaste, zelene ali rožnate barve. Za mrežan prt naredimo mrežo sami ali pa jo kupimo v trgovini. Okenca polnimo z belo in rumenkasto nitjo. Cveti so beli, listi in okraski pa rumenkasti. JE ODLOČIL: NOBENA ŽENSKA SE NE BO MOGLA VEČ IZGOVARJATI, KER !E ZANEMARILA SV O! O LEPOTO Coty ji omogoča uporabljati metodo za nego lepote, ki je znanstveno sestavljena, pri kateri je dokazan uspeh in ki ni draga. Ti proizvodi se prodajajo pri tvrdkah: LJUBLJANA Drog. Gregorič Drog. I. Kane, Nebotičnik VIARIBOR Drog. M. Kane CELJE ___ Drog. F. Vrtovec tako, kakor kažeta sliki 1 in 2. Potem potegnemo z ravnilom poševne ali pa navpične črte. Navpične črte pri podolgovati torbici izpremenimo potem v valovite. Kroge in trikotnike vezemo s tremi nitmi prejice, in sicer tako, kakor je razvidno z obeh stranskih slik. Ko sta torbici narejeni, ju podložimo z rdečim satenom. Obe torbici sta iz nebeljenega platna in imata lesen ročaj. Torbica s podolgovatim ročajem je iz debelejšega, torbica z okroglim ročajem pa iz tanjšega platna. Obe vezemo s prejico muline Mez-CMS rdeče in modre barve. Najprej prerišemo n\a platno kroge oziroma trikotnike in jih razporedimo METODE ZA NEGO LEPOTE COTY 1( minut zjutraj 10 minut zvečer. Zahtevajte na So specijalno brošuro „Pot do lepote" PiiMi® «11 Prijetna zaposlitev_ -za deževne jesenske dneve Vse iz ličja in nekoliko barvastega ličja. Ličje pobarvate lahko tudi sami, če ga prekuhate v poljubni barvi. Škatlo razrežite na posamezne ploskve in ovijte vsako zase z ličjem, dno pa prevlecite z vzorčastim blagom, ki ga pri« lepite s klejem. Ovite dele sešijte potem z ličjem. Obročke za prtiče naredite iz lepenke in jih tudi ovijte z ličjem. Najmanjša škatla na sliki je pa sešita iz kit, ki jih spletemo iz ličja. Vse tri avtomobile lahko naredite sami brez vsakršnih stro« škov. Pri znanem mizarju dobite odpadke tesanega ali živo® robnega lesa in ostanke vezanih plošč. Prvi avtomobil je sestavljen iz dveh delov. Za spodnji del potrebujete 16% cm, za zgornjega pa 8/4 cm dolg kos lesa; oba kosa pa morata biti 4—5 cm debela. Po sliki boste uga» nili, katera oglišča in robove morate postružiti. Posamezne dele zgladimo potem s peščenim papirjem, pribijemo zgornji del na spodnjega, popleskamo zgornji del ob straneh s sivim, streho in vse drugo s kolesi vred pa s svetlomodrim lakom. Kolesca, ki imajo v premeru 3% cm, izžagamo iz 5—7 mm debele vezane plošče in jih prav nazadnje privijemo z vijaki na ogrodje avtomobila. Luknja na sredi kolesca mora biti seveda tako velika, da se kolo lahko okoli svoje osi vrti. Spodnja dva avtomobila sta izrezana iz 4 cm debele živo* robne letve. Robove potem postružimo in zgladimo. Kolesca, ki imajo v premeru 2K cm, privijemo z vijaki na primerna mesta, in sicer tako kakor pri prvem avtomobilu. Izdolbene dele obeh avtomobilov prepleskamo s sivim, vse ostalo pa z oranžnim lakom. Otrokom v veselje prinašamo danes nekaj vzorcev košaric in obročkov za prtiče, ki jih prav lahko spletejo sami, če jim mamica vsaj malo pomaga. Tako se bodo zamotili marsikatero uro, in kadar bo sestrin ali tetin god, jo bodo presenetili z lastno umetnino ter bodo prav gotovo pohvaljeni in ob= čudovani. Za košarice, ki jih vidite na sliki, ne potrebujete drugega kakor večjo ali miamjšo štirioglato, ovalno ali okroglo škatlo ne pozna zobobola... Ker je pravočasno spoznal nevarnost zobnega kamna: neznosne bolečine, izpadanje zob. On je začel pravočasno upora bljati pravo sredstvo r redno čiščenje zob s ,,Sargovim KALODONTOM proti zobnemu kamnu". Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, ki vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha. S čiščenjem se odstrani polagoma zobni kamen — povzročitelj mnogih obolenj zob — in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. SARGOV KALODONT •fr Prijetno poživilo: Kalodont voda za usta! Koncentrirane sestavine, izborno razkuževalno sredstvo, varčna v uporabi. proti zobnemu kamnu ZA MLADE GOSPODIČNE Asta Peruzzi: Pisma kolonistke iz Kraljeviče Pred odhodom. Spanje in podobno. Zatrepetala so srčeca malih in velikih otrok. Nič se ne čudite! Od 120 kolonistk odhaja večina prvič na tako dolgo potovanje. Prvič mi v duhu stopa pred oči nekaj brezmejnega, širokega in globokega, s pisanimi jadrnicami in enakomerno ropotajočimi parniki pokritega: Morje! Metida sem že nekoč sanjala o njem, 'ko sem zvedela, da je svet velika krogla, pravili so mi bajke o morskih deklicah ter čudežnih prebivalcih globin. Čitala sem o pomorskih razbojnikih in mesečnih nočeh, o siloviti burji, ki se menda rodi v serijskem zalivu. Iz sanj pa me zbudi oster glas: «Odhajamo! Vstopite/» To je bil živžav, veselo prerivanje in, reči moram, napeto pričakovanje. Mamice in očetje so stali ob vagonih, nam dajali zadnje dobre nauke in mahali z robci. Toda naša dekliška republika ni imela časa za vse to. Brž smo poiskale znanke in sošolke, si uredile svoje kupe je in sklepale potna prijateljstva. Že je zapiskal vlak in se počasi premaknil. Za nami so še migotali vihrajoči robčki staršev, v julijski sopari je dremala Ljubljana, in že je vlak ves poten svpihal proti Zagrebu. Prijateljica Marica deli z menoj usodo dolge vožnje. Bliža se mrak. Prihaja tesnoba in vse novice so že davno pošle. Nadzornice skrbno hodijo mimo kupeja. Joj, kako je daleč svet! «Asta, ali že spiš?-!, «Ne morem, Marica!» Polnoč. Na zvoniku zagrebške cerkve bije ura. Morje luči je zatrepetalo. Kmalu ugasnejo ... 'iMarica, ali že sp£š?» Molk. Aha, zdaj bo pa treba tudi meni... * Morje. Dom Franje dr. Tavčarjeve. Naša republika. Jutro je prišlo v kupeje voščit dober dan. Oči so še malce trudne, saj je bila vsa vožnja eno samo pričakovanje in čakanje. Bela mesta in dolge vasi švigajo mirno nas. Pokrajina postaja vse bolj gola. Kras. Ob 11. uri zjutraj drugega dne pa nenadno zakliče čez sto mladih grl: Morje! Morje! Sušak. Življenje. Vse gorje je wpozabljeno. Pogledam skozi okno. Torej tale modra krpa, ki izpreminja barvo, kakor jo pač opiha veter, torej ta nedogledna vodna gladina, ki človeka vabi in se brez prestanka zopet odmika... Samo strmim, gledam in čudno mi je pri srcu. Zdi se mi, da plavam in se pretakam v daljino. Toda že so pripravljene motorke. Zazibljemo se, drhtimo. Grlo je suho in ni mogoče spraviti besede iz njega. Pa vendar je vožnja prehitro minila. Na pomolu nas že pozdravlja ponosni dom. V trenutku je vse eno samo živo mravljišče. Joj, kje je moj kovčeg! slišim glas od zadaj. Jaz imam pa razgled na morje! se hvali škodoželjnica. Amo, amo, Dorice! kliče Subotica Beogradu. Šuti, Ančice! Razdelijo nam. sobice. Vsa Jugoslavija je tu. Vse dela, živi, se sporazumlja. In sporazume. V naši republiki kmalu zavlada edinost in skupnost v sreči in nesreči. Nekoč je moj očka tožil, da ga težijo časi v domovini. Jugoslavija v domu gospe Franje pa ne pozna prepirov, in kar jih je, so ocl danes do jutri. Očku bom pisala, da bomo me prevzele oblast. Kolega Marko pa bo prvi predsednik naše državice. Že se tvorijo zabavni odseki. Zborovsko petje prevzamemo Slovenke, balet je pridržan Hrvaticam, so/o točke ima Beograd. Tako je! Solo točke ima Beograd. Vendar pa plavamo vse enako navdušeno do — mreže. Ne čez. In jadrnic je za vse zadosti... Iztrgani listi dnevnika. „Kofek". Angina. Slovo. «Kolo» in «Jadranska straža» plava. Med Slovenkami uspešno deluje Esta, tista od gospoda Šesta. Uči nas jahanja po valovih, vražjih iger in balet. V sobicah samo po štiri, v sobah po deset, v dvoranah po 17. Hranijo nas «propisno» in je vsega dovolj. Ko zapiha bora okolu gradu Frankopa-nov, pišemo dnevnike in čakamo pisemc od doma. Z Markom-mornarjem lovimo na jadrnici «Dve sestrb valove, ki jih zapuščajo parniki. Gledamo na Učko goro, proti Martinščici in še dalje na resno Reko. Od otoka Krka se vidi le nos, smer proti Rabu nam kažejo parniki. Neumorno vodstvo skrbi za izlete. Po živahnem Sušaku — sledi pobožni Trsat s prekrasnimi vidalicami. Molčeči Bakar dramimo z našim petjem, odrasli se dramijo z «vodico>. Na otoku sv. Marka proslavljamo našega «kormilarja». Kostreno, Omišalj in Voz nas seznanjajo z obalo vzdolž Kraljeviče. Zvečer se vrste nastopi. V našem «Kolu» se igra, poje, pleše in deklamira. Koncerte vodi g. profesor Repovš. Višek smo dosegle z igrico «Kofek» in "Cicibani — vse lastne odrske prireditbe kolonije. Uspeh «Kofka» je bil popoln. Angina je zadeva zase. Tista, ki jo dobi lažje vrste, pride v «splošno bolnico», za težje primere je določena samotna soba. Sledi prepoved kopanja, ležanje, zdravniški obisk. Pravijo, da smo skrivaj pile ledenomrzlo vodo. Ljudje pač govore vse mogoče ... * In zdaj je žal vse za nami. Sami slovesi, sama svidenja. Ko je odšla «Jadranska straža», smo vedele, da bo skoro minilo ... V petek srno odšle. Slab začetek, a zelo dober konec! Odpeljal nas je beli «Labud» — m o torka, a srčeca, so še dolgo ostala tam na obali... Črna kot zamorček, debela kot balonček sem se vrnila v Ljubljano in pišem te liste vsem, ki so bile z nami, posebej še Tebi, beograjska sestrica Dora Šimutiič, in vsem tistim, ki smo si dale naslove z obljubo: Na svidenje! Srčna hvala vsem, ki so nas varno vodili in ljubeznivo nadzirali! Knjiga — naša radost Poletje mineva, dnevi se krajšajo. Ljudje, ki so utrujeni od naglice naših dni, si začenjajo spet čas krajšati s knjigami. Saj ni za človeka nič bolj pomirjajo-čega in prijetnega, kakor če udobno sedi v stanovanju in se preda knjigi, da ga vodi v daljni svet in k tu jim usodam. Za nekaj ur na teden ali vsaj za kakšen večer bi se moral vsakdo iztrgati iz kroga svojih dolžnosti. Lepa knjiga nam da doživljati tuji svet tudi med našimi štirimi stenami in nas najprijetneje zabava, razveseljuje in poučuje. Kdor ljubi knjige, se tudi rad drži doma. Tu mu je knjiga najboljša prijateljica, ki ga odtegne vsakdanjosti. V zanimivem romanu najdemo vse, kar smo pogrešali: zabavo, razvedrilo, izpodbujajoče ljudi, lepe pokrajine. Vse to nam nudi knjiga, ne da bi se trudili ali imeli večje izdatke. Vsak čas jo lahko denemo iz rok in se vrnemo k svojemu delu, medtem se pa tolažimo, da potrpežljivo na nas čaka. Ko jo preberemo, čutimo, da smo se ne le prijetno kratkočasili, temveč da smo tudi brez truda marsikaj pridobili. Spoznali smo tuje življenje in tuje dežele, obzorje se nam je razširilo in mnogo stvari ne gledamo več tako enostransko kakor tisti, ki se giblje vedno v lastnem ozkem krogu. B. Uganke štev. 9 Posetnica I. Zdravko Vabinski Nin Kaj jc ta gospod po poklicu? Posetnica II. J. i G. Kon Zalog Kakšno podjetje imata ta dva go« spoda? Križanka. 1 2 ■ ■ ■ 4 5 6 || 7 1 8 ■ ■■ ■ 3 Vodoravno: 1. Gorovje na Hrvat« skem, 3. rodbinsko ime zadnjega ruskega carja, 4. mesec, 7. jarem, 8. otok v Ja« dranskem morju. Navpično: 1. Naslorv povesti pisa« teljice Faturjeve, 2. najvišja gora Jugo« slavije, 4. kaj si želijo vsi pametni ljudje na svetu, 5. turški velik aš, 6. svetopisem« ski trpin. Razlika. Janko pripoveduje doma: «Mama, danes sem stopil nekemu gospodu na nogo!» «No, pa si ga prosil lepo odpuščanja?« «Sem. Gospod je rekel, da sem priden, in mi ie dal za bonbone. In jaz sem mu stopil še na drugo nogo, toda za to mi je dal zaušnico b Stana Vinšek: MARIJINE PLAHTICE (Legenda.) Gostoljubno sta mož in žena sprejela pozne popotnike, jih povabila v hišo in jim postregla s kosom trdega črnega kruha in s skodelico kozjega mleka. Medtem ko se je mlajša otro« čad plaho in radovedno smukala okoli tujcev, je najstarejši deček privezal oslička poleg mršave domače koze, najmlajša deklica pa je zvedavo ogledovala lepega tujega dečka, «Kako mu je pa ime?» je vprašala. «Jezušček», se je nasmehnila mlada mati. «In tebi?» je dekletce radovedno pogledalo tujo ženo. «Jaz sem pa Marija», je tujka prijazno odgovorila. Po skromni večerji si je gospodinja v mučni zadregi s suho, zdelano roko popravila lase z zagorelega obraza. «Opro« sti,» je rekla Mariji, «še plahte nimam, da bi ti jo pogrnila čez posteljo. Zadnji kos platna sem razrezala, da sem oblekla te naše otročičke.» Solze so ji zablestele v očeh, a pogumno se je nasmehnila in z ljubečim pogledom pobožala kodraste glavice svojih otrok. Tudi Marija se je nasmehnila. Tiho je vstala in rahlo po« ložila spečega sinčka svetemu Jožefu v naročje. Nato se je nagnila in pobrala s stelje droben zelen list. Še vedno se smehljaje ga je jela raztegovati — na dolgo — na široko — in list se je v njenih rokah večal in pričel blago in nežno dehteti. Uboga zakonca sta stala kakor okamenela in nista mogla verjeti svojim očem. In v rokah lepe tujke je rahlo zašumela tanka zelena svilena odeja, ki jo je Marija skrbno 01 'UliUrin kmruL brez trošarine Kljub hladni koži ogoreti in postati rjav! To je imenitno pri sončni kopeli: Solea krema stvori sicer učinkovito varovalno plast, da ti koža ne postane rdeča in se ne vname,toda nikakor ne preprečuje naravne ogorelosti. S Solea-kožno nego (krema in milo) dovajate svoji koži aktivnega leeitina in kožo krepilnega kolesterina. To je ravno, kar zahteva vaša koža, kadar čezmerno trpi. veta družina je bežala v Egipt. Ma= rija je sedela z Jezuščkom v naročju na osličku, ki ga je držal sveti Jožef z eno roko za uzdo, z drugo se je. truden od dolgega pota, opiral na palico. Pa tudi Marija je bila že iz« mučena, komaj se je že držala na osličkovem hrbtu in roke, v katerih je držala sinčka, so jo bolele. Saj pa že tudi tri dni niso videli člove« škega bivališča in komaj da so se med begom tu in tam upali za ne« kaj časa sesti na kamenje. Zopet se je mračilo. A ravno ko se je sv. Jo« žef oziral, kje bi jim skalovje še za to noč nudilo skromno zavetišče, se je zasvetila izza ovinka drobna luč« ka. Naglo so krenili begunci proti njej, in ni trajalo dolgo, pa so prišli do samotne hišice. Reven cestar je prebival v njej z ženo in kopico otrok. pogrnila preko skromnega ležišča, kamor je legla sveta družina. Kmalu so vsi sladko zaspali. Ko se je pa drugo jutro ce= starjeva družina zbudila, ni bilo več tujcev pod njih streho. Samo sladak vonj je še napolnjeval zrak in pričal, da do= godki te noči niso bili samo lepe sanje. Uboga žena je šla za sledom tega vonja, prepričana, da izvira iz čudežnega pregrinjala, na katerem so počivali skriva nostni popotniki. Toda zelene odeje ni bilo več — izpreme= nila se je spet v zelen kosmat list, ki je ležal na tleh Žena ga je pobrala in ko ga je ogledovala, se je spomnila, da raste vse polno rastlin s takim listjem okoli koče, ob cesti in med skalovjem. Ker pa lističi do tega dne niso dišali, se ni nikdar zmenila zanje. Zdaj pa je poslala vse svoje otroke, da ga natrgajo. Nato ga je lepo zložila v košaro in zanesla v mesto. In tam je komaj postavila košaro na tla, ko so že ljudje, opozorjeni po nenavadnem vonju, prihiteli k njej. Preden se je prav za= vedela, je že prodala vse listje, kolikor ga je imela. In zdaj je vsa vesela pohitela, da nakupi najpotrebnejših živil, ki jih je njena družina že tako dolgo pogrešala. Medtem pa so ji otroci doma spet natrgali zelenja, ki ga za čudo kar ni zmanjkalo okoli njih doma, kamor se je po tem srečnem dnevu naselila sreča in blaginja. Cestarjeva žena pa. ki je videla, kako se je bil zeleni list v rokah matere Marije čudežno izpremenil, je imenovala pos slej to rastlino «Marijine plahtice«. Časi so se izpremenili, toda ime je rastlini ostalo, ostal ji je tudi vonj in zdravilna moč, in ostala ji bosta, dokler bo še kaj dobrih ljudi na tem svetu. Odgovori dr. A. F. Ferenčaka na stavljena vprašanja Potne noge. Prosim Vas, svetujte mi kako sredstvo ali način, kako bi odpravila neznosno potenje nog. Zahvaljujem se Vam že naprej iskreno za Vaš nasvet. E. K. Odgovor: Kopajte noge vsak večer v odoedku hrastove skorje ali pa v blagi raztopini hipermangana. Enkrat ali pa dvakrat namažite noge z 10% 110 alko-holično raztopino formalina. Suha koža. Imam silno suho kožo, polno rdečih lis in madežev. Kaka naj se negujem? Odgovor: B" Ž' Zopet presplošno, deloma nejasno vprašanje. Pri zelo suhi koži na upo-rahljajte mila in vode, za čiščenje polti rabite samo masti (parafinsko olje) in losijon za suho polt. Čez noč vtrite v kožo mastno hranljivo kremo, ki jo rabite deloma tuldi za podnevi. Rdeče lise in madeže opišite, prosim, natančneje. Koliko sme tehtati zdrava ženska Če hočemo ugotoviti normalno težo, moramo najprej vedeti, koliko merimo v višino in koliko let nam je. Za žensko tridesetih let računamo število kilogramov, ki jih da telesna višina nad 1 m, na primer: če je ženska visoka 1-65 m, mora tehtati 65 kg. Za leta med starostjo od dvajsetih do tridesetih let odtegnemo za vsako leto približno Vi kg, pri letih od tridesetih do petdesetih let pa prištejemo za vsako leto približno % kg. Primer: 34 leta stara, i-62 m visoka; 62 kg in 4 X po K kg je 64 kg. 28 let stara, t'62 m visoka; 62 kg manj 2 X po K kg je 6t kg. Za moške preračunamo težo prav tako, samo da prištejemo vselej še 5 kg. 'NIVEAn l CREME i Pustite jo, naj mirno spi! Vaši koži ne preti nevarnost, če uporabljate Nivea. Zakaj Nivea vsebuje EUCERIT, kre-pilno sredstvo za kožo. V njem tiči skrivnost, ki daje Vaši koži lepo, športsko rjavo barvo tako pri sončnem sijaju, kakor tudi takrat, če je nebo oblačno. Ob deževju in vetru Vam daje odpornost proti prehlajenju. mrčesa Varuj se komarja — malarije. Ne rabi slaba sredstva! FLIT je vodeči proizvod v 90 državah, — najboljši znak moči in ubojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ga drugod ni. FLITOVA para ne pušča madežev in je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo: rmeno barvo, — črn rob, in FLIT vojaka. Higiena otroškega vozička Težko si mislimo mlado materinsko srečo brez čednega otroškega vozička, vsega v lahnih, svetlih tkaninah in čipkah. Mnogo smisla za lepoto in mnogo okusa razvijejo žene, kadar krasijo vozičke, le žal, da pri tem vse prepo-gostokrat pozabljajo na stvarnost. Vselej bi morale pomisliti, da opremljajo gnezdeče nežnemu človeškemu bitju, ki naj bo kar najprimerneje in najudob-neje. Otroški voziček je dojenčkova posteljica, v kateri ga moramo prav pogosto voziti v milo naravo. Svež, zdrav zrak mu je nujno potreben, ker krepi pljuča in pospešuje prebavo. Malo dobrega zraka pa užijejo tisti dojenčki, ki se v vozu duše pod kupom pernic in odej, zadelani v plenice in povoje kakor v zaboje. Seveda jih je treba čuvati prepiha in mrzlega vetra, vendar jim moramo nuditi, kadar ie toplo in milo vreme, tudi dovolj zraka, ki je zanje pol zdravja, ker jih utrjuje in razvija. Tudi podlaga, na katero smo vajeni polagati otroke, ni vselej higienična. Paziti bi morali, da je vedno suha in brez duha. Jasno je, da žimnice niso preveč pripravne, ker se le počasi suše in se kmalu navzamejo neprijetnega duha. Boljši sta dve plutovinasti plošči, ena v vozu, druga v rezervi, ki ju po potrebi menjavamo in vselej potem lahko izplaknemo v vodi, razkužimo in na zraku posušimo. Preko plutovinaste podlage razprostrimo večkrat zloženo, mehko pralno odejo, ki jo tudi vedno premenjavamo. Nato razgrnimo čez odejo nepremočljivo platno in rjuho. Na ta način ohranimo voz vedno suh in snažen. Vendar ga moramo vselej, kadar ni v rabi, dobro prezračiti, kar storimo najbolje tako, da izpraznimo iz njega posteljnino. Kadar se izprehajamo z vozičkom po vročini, moramo zravnati streho; pri tem pa ne smemo pozabiti, da bo pod njo prav kmalu zavladal zatohel in soparen zrak, od katerega se bo dojenček oznojil. To preprečimo, če pod streho pritrdimo nepreganjeno vlažno ruto. Zelo napak storimo, ako streho zagrnemo še z gostimi zastorci; če jo že zastremo, jo moramo s prav lahkimi, tenkimi zavesami. Dojenček naj spi kolikor mogoče pogosto v vozičku pod milim nebom. Voziček pa moramo vselej obrniti tako, da sonce ne sije otroku v obrazček, vselej pa naj ostane streha spuščena. Pred muhami in mrčesom ga najlaže obvarujemo s tančico, s katero ga pregrnemo. Otrok naj ne bo v vozičku nikoli trdno povit, ampak naj bo prost in naj pregiblje svoje male ude po mili volji, kajti gibanje je zanj življenje. A. H. Sadje krepi živce! Ljudem, ki imajo slabe živce, in teh je dandanes dosti, morda večina, bi svetovali, da si jih zdravijo in krepijo s sadjem. Najbolje pa je seveda, ako iz-kušamo take bolezni preprečiti s tem, da dajemo zlasti doraščajočim otrokom kar največ sadja. Razno sadje vpliva različno na naše telo. Na živce pa vpliva ugodno tudi tako sadje — n. pr. češplje — ki sicer deluje predvsem na črevesje. Prebavila in obtok krvi so namreč v najtesnejši zvezi, zakaj kri dobiva nov pritok energije iz prebavil ter oddaja sprejete snovi živcem, pa seveda tudi drugim celicam in tkivom. Češplje močno delujejo na črevesje, tako da lahko dobimo drisko, če jih preveč pojemo. Toda pri hudi zapeki, nepravilnem presna vi jan ju in pri glavobolu (živci!) nam dobro služijo. Olupek rad vre, in kdor ima slabo črevo, naj je češplje samo olupljene. Jabolka imajo precej železa v sebi, zato dobro delujejo pri bledičnosti. Ker imajo tudi mnogo kisika, pospešujejo in lajšajo delovanje plfuč, posebno pri astmi (naduhi). Dalje so jabolka tudi dobra hrana za živce ter redijo vranico in možgane, zato zdravniki večkrat predpisujejo zdravlienje z jabolki in kruhom iz ostre moke. Potem so jabolka tudi najbolj naravno mirilo in uspavalo brez naknadne škode. Hruške so prav tako redilne in dajejo telesu apnenec za tvorbo kosti. Ženejo na vodo in ugodno vplivajo na ledvice. Marelice in breskve delujejo dobro na pljuča, pa tudi na žolč, ker silijo, jetra, da izločajo več žolča. Marelic in breskev ne lupimo, pač jih pa vselej dobro očistimo. Kakor drugo sadje, tako so tudi marelice in breskve koristne živcem. Paradižniki prav za prav niso sadje, toda morali bi jih jesti tako kakor sadje, ker ugodno volivafo na ledvice in vranico ter temeljito čistijo kri. Tudi grozdje čisti kri, a ne samo kri, temveč tudi pljuča, jetra in trebušne organe. Jejmo pa tudi olupek, ker ima v sebi čreslovino, ki koristi želodcu. Naj omenimo zdaj še m a 11 d e 1 j ne in orehe, katerih pa ne jejmo preveč, zlasti ne nezrelih. To pa zato ne, ker imajo v sebi prusko kislino, ki rada povzroča hripavost glasilk. Nasprotno pa je orehovo olje zelo koristno, ker ima živčno tolščo v sebi. Najkoristnejši pa so lešniki. Zlasti duševni delavci bi morali jesti dosti sadja, ki jih bo napravilo čilejše in odpornejše. Sadje je boljše in cenejše ko praški ali pa kapljice zoper slabe živce in nespečnost. —č. KJE LAHKO LAM KO PRIHRANI - KAKO Varčujem, a ne pogrešam ... Kaka je treba raynaH z naziie ma to ! r a \ BAYERJ VR/ Vsaka ASPIRIN TABLETA mora imati Ibaij&l jev križ ASPIRIN t k I9U -I » XI 19» dobro premešamo, dodamo lahko še pest rozin ter jo zli jemo na 6 dkg razbel jene masti in spečemo v pečici z obeh strani. Preden praženec serviramo, ga z vilicami na drobno zdrobimo in potresemo s sladkorjem. Pečen odojček. Odojčka očistimo in operemo, ga znotraj posolimo ter ovijemo ušesa in rep s papirjem. Pečemo ga dve do tri ure na pekači v pečici in ga medtem pridno mažemo s kosom slanine. Serviramo vročega, prav okusen je pa tudi mrzel. Bučni zvitek. Ko je vlečeno testo počivalo pol ure, ga razvlečemo in počakamo, da se nekoliko posuši. Potem ga namažemo z mastjo in tolikokrat zganemo, da je krpa testa velika kakor dno pekače. Potrebujemo dve tako zloženi krpi testa. Eno položimo v dobro namazano pekačo na dno, razmažemo po njej nadev in ga pokrijemo z drugo krpo, ki jo po vrhu pomažemo z mastjo, potem pa spečemo zvitek v primerno vroči pečici. Nadev: 1 kg težko bučo olupimo, izdolbemo, zrežemo kakor kislo repo in osolimo. Posebej mešamo štiri rumenjake, 10 dkg vaniljevega sladkorja in tri kozarce stepene smetane, potem pa primešamo otisnjeno bučo in nazadnje še sneg iz štirih beljakov. 15. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA: 8. OKTOBRA DO 21. OKTOBRA: BRZA PROGA TRST - SPLIT - PIREJ -ALEKSANDRIJA - HAIFA IN NAZAJ PREKO PIREJA IN DUBROVNIKA ZA INFORMACIJE IN PROSPEKTE SE OBRNITE NA JUGOSLAVENSKI LLOYD a. d., ZAGREB GUNDULIČEVA ULICA BR. 3 ali pa na vodilne potovalne pisarne TELEFON: 32-51 IN 23-91 BRZOJAVI: P L O V I D B A ZAGREB KAKCK V PRAVLJICAH HI I NCČI doživljate lepoto jesenskega krožnega potovanja po Sredozemskem morju Z NAŠIM NAJVEČJIM LUKSUZNIM POTNIŠKIM PARNIKOM cJ^UJCL i/l{osamel« (17.500 ton depl;) Benetke, Split, Boka Kotorska, Santorin, Rodos, Larnaka (Ciper), Beirut (Balbek, Damask), Haifa (Jaffa, Tel-Aviv, Jeruzalem, Naza-ret), Port-Said (Kairo-Luksor), Aleksandrija, Dubrovnik, Split, Trst. Cene (kabina in vsa preskrba I. razr.) so od din 6.000 do 15.000. Trst, Benetke, Pirej (Atene), Aleksandrija (Kairo), Kandija (Knossos), Krf, Boka Kotorska, Dubrovnik, Split. Cene (kabina in vsa preskrba I. razr.) so od din 3.500 do 7.000. Z LUKSUZNIM PARNIKOM (14.350 ton depl.) Odhod vsakih 14 dni. — I., II. in III. razred. — Prvorazreden komfort, odlična preskrba in postrežba. IIIIIIIIIIIH1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM KLIŠEJE ENO IN VEC BARVNE JUGOGRQFIKQ LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 Najlepši okras sobe je knjižna omara z lepo in okusno v e z a n i m i knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam oskrbi knjigoveznica iiHimiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiMiiiil JOŽE ZABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 10 Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj. MLAJŠA VSAKO JUTRO ! Nov recept Vam prinaša mladost in lepoto med časom, ko spite. l^oža svežja, jasnejša — MLAJŠA. Brazde in gube izbrisane. Videti je kakor čudež. V resnici pa je takole: Spet triumf moderne znanosti. Z Dunaja prihaja senzacionalna iznajdba „Biocela", dragocenega naravnega elementa, ki ga mora imeti koža, da je videti mlada. Prof. dr. Stejskal je pridobil ta element iz globokih kožnih celic mladih živali. Zdaj lahko tudi Vi vsako noč redite svojo kožo z „Biocelom". On je vsebovan v kremi Tokalon rožnate barve. On redi in pomlajuje Vašo kožo, kadar spite. Omogočil bo vsaki ženi, da bo videti za 10 let mlajša. Cez dan vporabljajte kremo Tokalon bele barve. Ona razkraja zajedalce, zožuje razširjene znojnice ter v nekaj dneh napravi kožo baržunasto mehko, gladko in jasno. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna Številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani. s Dobri čevlji dober uspef) 29 2402—61000 Lahki trpežni in najprikladnejši telovadni in športni čevlji- Vel. 35—42 Din 35— 5842—05 Najboljša obutev otrokom za svečanost iz finega laka z usnjenim potplatom i gumasto peto. 5892—64828 Otroški čeveljčki is trpežnim usnjenim okrasom na vezavo 6622—44722 Zelo priljubljen in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečega boksa s trpežnim usnjenim potplatom. 497 5—46547 Najprikladnejši dekliški usnjeni čevlji z zaponko preko rista. potplatom in lepim \ 89 ' C 4624—48 Zelo lepi čevlji iz najfinešega boksa z najnovejšim okrasom in trpežnim usnjenim potplatom za naše mlade gimnazi-jalke. , Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani