PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p .. Abb. postale I gruppo " L6Da 7 U lil* Leto XXVI. St. 195 (7689) TRST, sreda, 2. septembra 1970 DANES MEDMINISTRSKI SESTANEK O VPRAŠANJIH ZDRAVSTVA MINISTER ZA ZDRAVSTVO PREDLAGAL POGAJANJA IN JE ZAGROZIL Z ZAČASNO ZASEGO LEKARN Zapora lekarn ni bila izvedena po vsej Italiji - Jutri medministrski sestanek o stanovanjih - ACLI kritizirajo vladne ukrepe RIM, 1. — Jutri bo v palači Chigi predvidena medministrska konferenca o zdravstvenih vpraianjih, na kateri bo prišlo do obrav-||*ve tudi vprašanj lekarn in sedanje zapore. Sestanku bo predse-jjoval Colombo, na njem pa bodo sodelovali podpredsednik vlade Oe "'•lino in ministri: za zaklad Ferrari Aggradi, za proračun Giolitti, ‘•finance Preti, za delo Donat Cattin, za zdravstvo Mariotti in za •°osli in pripadnost libijskega jetija arabskemu ozemlju, kjer w sedaj bori za svobodo, neod-pn°st in dostojanstvo. Gedafi je pozval palestinsko od-0, ^oiško gibanje k enotnosti in je žaloval zadržanje nekaterih «de-l^rionističnih* palestinskih orga-j^Ptov, ki so med drugim obdol-J1 Libijo. Dejal je tudi, da je v *e^u Libija dosegla resnično ^°®visnost, suverenost in svobo-da se je osvobodila izpod jc^ega, italijanskega in angle-So68a imperializma. Dejal je, da ^ sedaj svobodni in da to doka-dejstvo, da prejemajo orož-w. °d SZ, Francije, Velike Brita-in ZDA istočasno, današnjem prazniku so v Li-Podelili amnestijo, ki znižuje zaporne kazni za eno tretjino ».Posmrtno ječo na petnajst let. ^Pora, Moro obišče Tunis J^NlS, 1. — Italijanski zunanji t^Pjster Moro bo od 3. do 6. sep t^hra obiskal Tunis, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom vu^Poudijem, nato s predsednikom 5 acJe Baj Ladghamom in v soboto Predsednikom republike Burgi-^' Moro vrača obisk, ki ga je foPjPba še v svojstvu zunanjega ij^stra opravil v Italiji novembra 8- leta. Razgovori se bodo na- našali na dvostranska vprašanja, pri čemer gre za dokaj tesne geografsko - politične vezi, istočasno pa tudi za širši razgovor o odnosih med Evropo in Afriko. V Pragi so zaprli Polcdnaka PRAGA, 1. — Glasnik zunanjega ministrstva je povedal, da so zaprli Aloisa Polednaka, kd je bil bivši ravnatelj češkoslovaškega filmske ga podjetja in katerega dolžijo »zarotniških dejanj na škodo republike*. Po neuradnih vesteh naj bi sodeloval pri izdelavi ilegalnega filma o sovjetski okupaciji češkoslovaške. Odstavili so ga z mesta ravnatelja 20. septembra 1969 in aretirali 14. avgusta, ko se je menda ukvarjal z izdajanjem knjig za o-troke. Glasnik zunanjega ministrstva pa ni hotel odgovoriti na vprašanje o odvzemu državljanstva Arturu Londonu. ukrep je v določeni meri v skladu s stališči sindikatov, ki so že včeraj dejali, da morajo biti zdravila na razpolago in so tudi zagrozili z ustreznimi ukrepi, da se to doseže. Seveda pa s tem nd rešeno zapleteno vprašanje dobavljanja zdravil, o katerem bodo jutri razpravljali na medministrskem sestanku. Istočasno pa se tudi krha fronta lekarnarjev, ki se niso vsi odzvali njih organizaciji Federfarma in so tako v Palermu ostale lekarne odprte, podobno je bilo v Comu, Cre-moni, Mantovi in Vareseju. V Firencah so se danes zbrali lastniki lekarn, ki pa so sklenili, da bodo pričeli s protestno akcijo šele 5, septembra. Povsod pa je bila zagotovljena služba in je bilo odprtih četrtlnapetdna vseh lekarn. Na splošno ni danes prišlo nikoder do težav in je bilo samo v odprtih lekarnah nekaj več klientov kot običajno. Skoro povsod pa je tudi v odprtih lekarnah, v veljavi štetem takojšnjega plačevanja zdravil, tako da lekarnarji ne sprejemajo receptov zavarovanih ustanov in zahtevajo takojšnje plačilo za Izdana zdravila. Podpredsednik združenja rimske organizacije lekarnarjev Sbariglla je Izjavil, da nekateri trde, da je zapora lekarn neveljavna, da pa na noben način ne morejo pristati na zmanjšanje njih dohodkov in da je to edini način, da se branijo. Dejal je tudi, da so pripravili vrsto predlogov, ki jih bo organizacija v kratkem predložila. Sklep o zapori lekarn ni naletel na odobravanje niti s strani desničarskih gospodarskih krogov in ga je celo PLI obžalovala, češ da gre za javno služnost, ki se je ne more obravnavati kot ostale kategorije Glasilo PSU «Umanitk» pa piše, da je stališče lekarnarjev izredno nesimpatično, saj ima velika večina lekarn v mestih poseben dohodek, ki izvira iz njih pozicije in da ni mogoče trditi, da ne bi mogle prenesti večjih bremen, ki Izhajajo iz vladnega dekreta. ACLI so objavite sporočilo o vladnih ukrepih in ugotavljajo, da morajo slediti zaostritvi davčnega pritiska takoj reforme. V celoti so vladni ukrepi na ravni klasične konjumkturne politike, M grozi z deflacionističniml posledicami, z zmanjšanjem potrošnje. Ni spora, da je treba povečati in kvaHtici- rail socialne izdatke (zdravstvo, stanovanja, promet) in da je treba Istočasno povečati proizvodnjo. Različna pa so stališča o zbiranju sredstev, ko se je udarilo samo po posrednih davkih, ki gredo na breme Izključno delavcev In manj premožnih slojev, medtem ko se ni upoštevalo velikih dobičkov niti možnosti, da bi resneje prizadeli davčne utaje. Predsednik vsedržavnega združenja tovarnarjev kozmetičnih sredstev je ostro protestiral proti vladnim ukrepom, češ da se meče te izdelke vse v en koš z luksuznimi izdelki, ko pa gre za izdelke splošne higiene. Opozoril je, da preučujejo možnost, da bodo zaprli tovarne In da ob novih pogojih italijanska industrija kozme- Titove čestitke ob obletnici DR Vietnama BEOGRAD, 1. - Predsednik republike maršal Tito je danes brzojavno čestital predsedniku Demokratične republike Vietnama Ton Duk Tangu ob 25-letnici proglasitve neodvisnosti Demokratične republike Vietnama in mu v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu spo ročil najboljše želje za dokončno dosego svobodoljubnih stremljenj vietnamskega ljudstva in za napredek Demokratične republike Vietnama. Istočasno je predsednik Tito izrazil polno solidarnost z dolgoletnim junaškim bojem vietnamskega ljudstva proti tuji intervenciji in podporo pravici vietnamskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi. Brzojavne čestitke z željami za nove zmage pri gradivi socializma in končno zmago vietnamskega l^i ds tv a je poslal tudi »vet zveze sindikatov Jugoslavije zvezi sindikatov Demokratične republike Vietnama. VARŠAVA, 1. — Danes je prispel na Poljsko predsednik afganistanske vlade Noor Ahmad Ete-madi na vabilo poljskega predsednika vlade Cyrankiewicza. Na letališču je izjavil, da je prepričan, da bo obisk služil za nadalj- PO OBISKU AFGANISTANSKEGA PREDSEDNIKA VLADE Ribičič in Etemadi o konferenci neuvrščenih držav v Lusaki Predsednik turške vlade je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik vlade kraljevine Afganistana Ahmed Etemadi je danes po petdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji odpotoval iz Pulja z letalom na u-radni obisk na Poljsko. V sporočilu o obisku se med drugim ugotavlja, da sta Etemadi in predsednik zveznega izvršnega sveta Ribičič v ozračju prisrčnosti in prijateljstva ter v duhu polnega medsebojnega zaupanja in razumevanja izmenjala rtisli o dvostranskih odnosih in mednarodnem položaju. Med razgovori je bila potrjena enakost oziroma podobnost pogledov razvoja mednarodnega položaja in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Predsednika sta prav tako z zadovoljstvom ugotovila, da med obema državama obstaja i-skreno medsebojno zaupanje in tesno sodelovanje, kar je prišlo po- Etemadi in Ribičič sta posebno pozornost posvetila pomenu politike neuvrščenosti, ki v sedanjih mednarodnih odnosih nadaljuje svojo pozitivno vlogo in je nenadomestljivo sredstvo v popuščanju mednarodne napetosti, napredku in miru na svetu in dajanju podore narodov za ohranitev njihove ne odvisnosti. Predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila, da napovedana številna udeležba držav na bodoči konferenci neuvrščenih na vrhu in uspešen potek priprav konference kaže, da se lahko upravi- čeno pričakuje, da bo konferenca uspešna. Vladna predsednika Jugoslavije in Afganistana sta potrdila priprave, da se skupno z drugimi neuvrščenimi državami povečajo napori za še bolj vsestransko uresničenje smotrov politike neuvrščenosti in niene večje uveljavitve pri nor .ic , reševanju vprašani, ki ogrožajo mir sebno do izraza v pripravah nove I in varnost na svetu, konference neuvrščenih na vrhu. | Etemadi in Ribičič sta pozdravila tičnih izdelkov ne bo več mogla njo okrepitev prijateljskih odno-tevažati. 1 sov, ki povezujejo obe državi. IZRAEL ZAVLAČUJE POGAJANJA O MIRU NA BLIŽNJEM VZHODU Atentat na jordanskega kralja Huseina in boji med gverilci in vojske v Amonu Položaj v Jordaniji je izredno napet - Izraelci napadli libanonsko vas NEW YORK, 1. — V krogih Združenih narodov z razočaranjem ugotavljajo, da se izraelski predstavnik na pogajanjih za mir na Bližnjem vzhodu pri posredovalcu OZN Jarringu Še ni vrnil v New York, kar onemogoča nadaljevanje razgovorov. Kljub temu pa se je danes egiptovskih predstavnih na pogajanjih za mir Zayyat sestal z Jarringom. Po sestanku je Zayyat ponovno zanikal, da bi Jarring z njim načel vprašanje domnevne kršitve premirja na egiptovski sra-ni ter možnost zamenjave vojnih ujetnikov med Egiptom in Izraelom. V prejšnjih dneh so nekateri listi pisali, da je ta vprašanja predočil Jarringu izraelski predstavnik Te-koah preden je odpotoval v Jeruzalem pa (posvetovanja z vlado«, ki še vedno trejajo. Egiptovski predstavnik je poudaril, da se »njegova vlada namerava resno pogajati*. Glede tako dolgega zadrževanja izraelskega predstavnika v Jeruzalemu pa ni hotel dati nobene ocene in je dejal, da bi to lahko škodovalo (zmernemu upanju o uspehu razgovorov za mir*. Medtem je bila danes druga izredna seja izraelske vlade v Jeruzalemu. Sodeč po poročilih iz Je- SVEČANA OTVORITEV ZASEDANJA OAE U Tant je odločno obsodil «sile fašizma in reakcije» Obsodba velesil, da na razne načine podpirajo rasi-stične države v Afriki - Poslanici Kosigina in Cuenlaja ADIS ABEBA, 1. — Generalni tajnik OZN U Tant je danes prispel v prestolnico Etiopije, kjer se je udeleži1! otvoritvenega zasedanja konference načelnikov držav Organizacije afriške enotnosti, ki je tokrat posvečena predvsem borbi proti kolonializmu v Južni Afriki in Žilstvo je ukinilo preiskovalni po predhodnem dvojnem pri-v Italiji. postopek, ker mladeniči niso imeli pri sebi nobenega osebnega dokumenta ter so odbili, da bi povedali, kaiko se pišejo. Domnevajo, da so vsi trije alžirski državljani, ki so študirali na vseučilišču v Lyonu v Franciji. (Na sliki hostes alžirskega letala pojasnjuje italijanski policiji, kako so se (gusarji* polastili letala. Kot smo včeraj pisali, je letalo zasilno pristalo na Sardiniji, kjer je izstopilo nekaj potnikov preden je nadaljevalo pot v Brindisi in nato v Jugoslavijo). ju med osvobojenimi in neosvobo-jenimi področji Afrike. Obstajajo pa druge države, ki imajo manjše interese v Afriki in ki menijo, da so politične posledice za gospodarske koristi nepomembne. Generalni tajnik OZN U Tant bo zapustil jutri Adis Abebo in se bo odpeljal v Kenijo. Sedmo zasedanje OAE «na vrhu* se je pričelo ob 17.15 po lokalnem času. Konferenco je otvoril doeeda nji predsednik, predstavnik Kameruna, Ahmadou Ahijo, nato pa je spregovoril etiopski cesar Haile Se-lasie, ki je med drugim z zadovoljstvom ugotovil pomnjenje med Nigerijo in Tanzanijo, Zambijo, Slonokoščeno obalo ter Gabonom na drugi strani. Na današnjem delu zasedanja so poleg generalnega tajnika OZN U Tanta še govorili predsednik Gvineje, Osrednje afriške republike in Sudana. Nato so izvolili predstavnika Zambije Kaundo za predsednika sedmega zasedanja OAE. Agencija TASS sporoča, da je predsednik sovjetske vlade Kosgin poslal konferenci poslanico, v kateri zagotavlja podporo Sovjetske zveze proti neokolonializmu ZDA in da upoštevajo napore afriških držav in te organizacije, da se združijo v boju proti preostankom kolonialnega gospodstva in neokolonializmu. Pekinški radio .je danes objavil poslanico predsednika kitajske vlade Čuenlaja, ki jo je naslovil na udeležence konference OAE in v kateri pravi, da kitajsko ljudstvo odločno podpira afriške narode v njih borbi za popolno osvoboditev kontinenta. Istočasno tudi poziva afriške narode, da se uprejo dobavam orožja Južni Afriki s strani imperialistov in napadalcev. V zaključku izraža upanje, da bo konferenca v Adis Abebi prispevala k zmagi narodov, ki se bore za svojo neodvisnost, proti kolonializmu in neokolonializmu ter proti rasni diskri mutaciji, ruzalema tudi na današnji seji ni- so ničesar ukrenili, da bi lahko njihov zastopnik na pogajanjih ž Jarringom odpotoval v New York. Politični opazovalci v Jeruzalemu menijo, da se bo vlada ponovno sestala na izredni seji morda v četrtek, najkasneje pa v nedeljo na redni seji. Zato je pričakovati, da se Tokoah ne bo vrnil v New York še teden dni. Isti opazovalci ugotavljajo, da izraelska vlada baje čaka na sklepe današnjega sestanka, ki ga bo imel Nixon s svojimi najožjimi sodelavci v San elementu v Kaliforniji in ki bo posvečen izključno položaju na Bližnjem vzhodu. Sestanka se bo udeležil tudi državni podtajnik za Bližnji vzhod Sisco, ki se je pravkar razgovarjal z Washingtonom z izraelskim veleposlanikom generalom Rabinom. Izraelska vlada zavlačuje nadaljevanje pogajanj o miru v New Yorku predvsem z izgovorom o kršitvi premirja na egiptovski strani in zahteva od ZDA, da »sprejmejo zadevne ukrepe za varnost Izraela zaradi premaknitve egiptovskih raketnih izstrelišč proti obrežju Sueškega prekopa. V kratkih besedah povedano, Izraelci zahtevajo od Nixona novo orožje in drugi vojni material, da bi še bolj okrepili svojo premoč nad Arabci. Zdi se, da so v Washingtonu pripravljeni vsaj delno ustreči tem zahtevam, kar izhaja predvsem iz izjave a-meriškega obrambnega ministra Lairda, ki je dejal, da bodo ZDA poskrbele za «uravnovesje si na Bližnjem vzhodu v korist Izraela*. V Amanu je prišlo danes pozno popoldne ponovno do oboroženega spopada med jordansko vojsko in pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja. Urad predsedstva vlade je sporočil, da so nekatere neznane oborožene osebe streljale na kralja Huseina in njegovo spremstvo, ko se je vračal z letališča v svojo rezidenco. Kralj ni bil zadet. Sporočilo ne pove, ali je bila kaka oseba njegovega spremstva ranjena. To sporočilo je oddal radio Amam takoj po začetku spopadov med palestinskimi gverila in jordansko vojsko v glavnem mestu. V raznih delih mesta se je po 18. uri slišalo streljanje avtomatskega orožja. Predstavnik poveljstva arabskega boja za osvoboditev Palestine je izjavil, da so v teku spopadi v raznih krajih mesta. Takoj po prvih incidentih so se ponovno sestali predstavniki vlade gverilcev, da bi poskusili umiriti položaj. V zvezi s spopadi v Amanu je palestinska organizacija «A1 Fatah* objavila v Bejrutu poročilo, v katerem je med drugim rečeno: «V Amanu so se ob 18. uri ponovno začeli o-boroženi spopadi na področju letališča. Boji so še vedno v teku. Topništvo, ki je nastanjeno ob kraljevski palači, je začelo streljati v vse smeri. Jordanska vojska je odprla ogenj proti najbolj obljudenim področjem v Amanu tudi s topovi tankov, minometalci in dru gim orožjem. V Bejrutu so sporočili, da je bik) letališče v Amanu zaprto za ves promet. Danes je odpotoval iz Amana v Bagdad osebni odposlanec kralja Huseina, ki ima nalogo, da se po- gaja z iraškimi oblastmi o položaju iraških sil v Jordaniji. Kot je izjavil predstavnik Ljudske demokratične fronte za osvoboditev Palestine, ima odposlanec s seboj »tajno pismo* jordanskega kralja za iraškega predsednika. Hkrati pa je prišla iz Badada vest, da bi moral še nocoj prispeti v Bagdad tudi odposlanec glavnega odbora palestinskega odporniškega gibanja s posebno poslanico Arafata za iraškega predsednika. Bagdadski radio je sporočil, da Arafatova poslanica govori predvsem u nedavnih incidentih med gverilci in jordansko vojsko. Isti odposla- nec. ki je bil v prejšnjih dneh v Siriji, bo iz Bagdada odpotoval v Kairo, kjer bo izročil Arafatovu pismo predsedniku Naserju. Položaj v Jordaniji je torej izredno napet, kar ne dokazujejo samo zaporedni spopadi med pa lestinskimi gverilci in jordansko vojsko v zadnjih dneh, marveč tudi današnji atentat na kralja, ki bo gotovo še bolj zaostril spore v tej mali kraljevini na Bližnjem vzhodu. Sicer pa je v Jordaniji toliko Palestincev, da jih jordanske oblasti sploh ne morejo nadzorovati, hkrati pa jih zanemarjajo in hočejo z njimi s silo ravnati. To seveda povzroča napeto ozračje, ki lahko pripelje do še hujših posledic. Med tem pa so v Bejrutu sporočili, da so izraelski vojaki vdrli na libanonsko ozemlje, zasedli neko vas 4 kilometre od meje. razstrelili devet hiš in jih več poškodovali, ubili dva civilista in se umaknili. Poleg tega pa so izraelska letala danes ponovno napadla kmete, ki so obdelovali polja na libanonski strani. Napad na libanonsko vas so priznali tudi v Tel Avivu, kjer pa zatrjujejo, da je šlo za akcijo proti palestinskim gverilcem, ki so se v vasi zbirali in od tam napadali izraelsko ozemlje. Izraelci pravijo, da so imeli v tej akdji enega vojaka mrtvega in dva laže ranjena. Enega gverilca pa da so zajeli skupno z orožjem, strelivom in raznimi dokumenti. Jordanski kralj Husein iiiiiiiiimitmiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,nun,lumll|itmaiii«MiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiM TAJNA SEJA V SAN CLEMENTU Izrael dela težave washingtonski vladi Nixon je s svojimi najožjimi sodelavci proučil položaj na Bližnjem vzhodu NEW YORK, 1. - Danes je bil v San Clementu v Kaliforniji napovedan sestanek Nixona s svojimi najožjimi sodelavci in nstvlšjimi funkcionarji Bele hiše. Razpravljali so o položaju na Bližnjem vzhodu v luči pritiska in zahtev izraelske vlade, ki zavlačuje pogajanja o miru v New Yorku. Izrael dejansko zahteva od ZDA, da »prisilijo E-gipt in Sovjetsko zvezo, naj umakneta raketna izstrelišča s področja Sueškega prekopa, ki so bila nameščena po premirju*. Politični komentatorji v New Yorku ugotavljajo, da Izrael dejansko »zahteva izgon Sovjetske zveze in Egipta* in da pogojuje s to zahtevo nadaljevanje razgovorov o miru. V New Yorku pravijo, da se je sestanek v San Clementu začel v zelo alarmističnem in negotovem o-zračju zaradi težav, ki jih sedaj povzroča Izrael Nixonovi upravi. Politični opazovalci menijo, da se ZDA že dlje časa niso znašle v takšnih škripcih kot sedaj, ko ob staja nevarnost, da se bodo raz-govori o miru v New Yorku izjalovili. Hkrati v New Yorku poudarjajo, da nosijo ZDA trenutno največjo odgovornost za mir na Bližnjem vzhodu, ker je bilo premirje med Izraelom, Egiptom in Jordanije doseženo na Nixonovo pobudo. To vprašanje, ugotovljajo newyorški politični opazovalci, pogojuje ugled ZDA ne samo na Bližnjem vzhodu, marveč na vsem svetu. Poleg tega pa se Nixonova uprava »noče zameriti Izraelu, hkrati pa noče izgubiti zaupanje pri zmernih Arabcih, ki so sprejeli Rogersov načrt*. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da o današnjem sestanku ne bodo izdali nobenega poročila in da se ne bo noben udeleženec sestal s časnikarji. To potrjuje, v kakšnih težavah so sedaj ZDA zaradi sta- prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu, ki je prvi korak na poti iskanja miroljubne rešitve krize in se po njunem mišljenju lahko končno reši samo z umikom izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj in zagotovitvijo zakonitih pravic palestinskemu ljudstvu. Pozdravila sta prav tako sklenitev sporazuma med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo kot izraz novega razvoja v Evropi in prispevek k ozračju zaupanja in pripravLienosti. da se postopoma reši.jo številna druga vprašanja. Poleg teh pozitivnih momentov v mednarodnem položaju sta predsednika opozorila na dejstvo, da je mednarodna skupnost še vedno o-bremenjena s težkimi in nerešenimi vprašanji, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v Indokini in solidarnost s pravičnim bojem vietnamskega ljudstva proti tujim napadalcem ter podporo njegovim zakonitim zahtevam, da sam odloča o svo.ii usodi. Ribičič in Etemadi sta pozdravila o-predelitev za politiko neuvrščenosti na področju Indokine kot izraz stremljenja ljudstva tega področja po mirni in neodvisni, lastni razvojni poti. Ribičič in Etemadi sta ugotovila, da sta kolonializem in krepitev sil rasizma stalen vir nevarnosti za mdr v Afriki, ter da se veča prepad med razvitimi in nerazvitimi področji. Neuvrščene države morajo po njunem mišljenju podpreti napore držav v razvoju v Združenih narodih in njenih specializiran1!) u-stanovah in se zavzemati, da se še letos sprejme program drugega desetletja razvoja. Etemadi in Ribičič sta poudarila, da je treba vloirti vse napore za nadaljnjo krepitev vloge Združenih narodov in ustvariti pogoje za sprejem Ljudske republike Kitajske kot edinega zastopnika Kitajske pri Združenih narodih. Predsednik afganistanske vlade je povabil predsednika zveznega ti-vršnega sveta Mitjo Ribičiča, da s soprogo obišče Afganistan. Ribičič je vabilo z zadovoljstvom sprejel, datum otrska bo naknadno določen. Danes dopoldne .je na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča prispel na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik turške vlade Sulejman De-mrrel s soprogo. Z Demirelom so prispeli tudi zunanji minister Ča-lajangil, minister za promet Metosa in druge osebnosti. Demirei, ki so ga na letaVšču pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, zastopniki zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta, državnega tajništva za zunanje zadeve, je v kratki izjavi dejal, da so odnosi med Jugoslavijo in Turčijo normalni ter izrazil prepričanje, da bo njegov obisk še bolj razširil medsebojno sodelovanje in prispeval k nadaljnjemu razvoju dobrih odnosov med obema državama. Sulejman Demirei se bo med ohiskom razgovarjal s predsednikom zveznega izvršnega sveta Mitjo Ribičičem in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi ter bo poleg Beograda obiskal še nekatera mesta Srbije, Hrvaške. Makedonije in Slovenije. B. BOŽIC Delegacija SPD Zahodne Nemčije v Jugoslaviji BEOGRAD. 1. — V Beogradu so se danes pričeli razgovori med delegacijo socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije (SPD). ki jo vodi podpredsednik stranke Herbert Wehner in predstavnik Zveze komunistov Jugoslavije in SZDL Jugoslavije. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Stane Dolanc, generalni tajnik zvezne konference socialistične zveze Beno Zupančič, član predsedstva zveze komunistov in predsedstva SZDL Dimče Belov-ski, član komisije za mednarodno sodelovanje zvezne konference Mladen Ivekovič, svetnik v oddelku za mednarodne odnose in stike predsedstva ZKJ Zvonko Grahek. V razgovorih so izmenjali misli o najnovejšem razvoju mednarodnega položaja in o napredku medsebojnih odnosov. Opoldne je predsednik izvršnega odbora predsedstva ZKJ Miroslav Pečujlič priredil v hotelu »Jugoslavija* kosilo za udeležence razgovorov. VATIKAN, 1. — Tudi v Vatikanu so zivšali ceno bencina za svoje uslužbence in to za 30 lir pri litro za «super» in za 20 lir za normalni bencin. Tako so morali danes u-službenci plačati na vatikanskih črpalkah bencin po 110 (prej 80) odnosno po 80 (prej 60) lir za liter. Istočasno so zvišali tudi cene mesa, P’jač in nekaterih drugih prehrambenih artiklov. Vatikanski krogi zanikajo, da so ta povišanja v zvezi z italijanskimi ukrepi, temveč da —- — — -—j-------------------— .odražajo splošno zvišanje cen in lišča, ki ga je Izrael zavzel do po- Itudi zadnje zvišanje plač vatikan-gajanj v New Yorku. iškim uslužbencem. TRŽAŠKI DNEVNIK Začelo se je vpisovanje v osnovno šolo Prihodnji ponedeljek se bodo m vseh slovenskih srednjih in višjih šolah pričeli razredni popravni izpiti. Kdor se ni med šolskim letom dovolj potrudil, bo moral zdaj pokazati, kaj se je naučil oziro-ma* nadoknadil v treh mesecih počitnic. Novo šolsko leto. ki se bo začelo 1. oktobra, je torej pred vrati. Še nekaj tednov brezskrbnih počitnic, potem pa bo treba spet poprijeti za knjige in zvezke ter se marljivo učiti, da bodo prihodnje počitnice prav taka lepe in prijetne ali še lepše kot letošnje. Novo šolsko leto pa se bo pričelo tudi za slovenske osnovne šole, za katere se je vpisovanje pričelo včeraj in bo trajalo do 15. septembra. Pri tem moramo zlasti pomisliti na tiste otroke, ki bodo letos prvič stopili čez šolski prag. Gre nedvomno za pomemben življenjski mejnik v otrokovi duševnosti, saj se bo le ta moral kar čez noč, kot se temu pravi, v znatni meri odtrgati družinskemu varstvu in zaživeti v okolju, ki bo popolnoma različno od tistega, v katerem je živel doslej. Spoznal bo nove prijatelje in o-braze, pa tudi vse tisto, o Čemer ni doma še nikoli slišal, bo pritegnilo njegovo pozornost. Za rse to pa ]e potrebno še nekaj drugega. Potrebno je zlasti to. da se otrok počuti v novem oko lju kot doma, da se izobražuje, govori, misli, piše in bere v jeziku, ki ga je slišal in si ga osvojil. še preden so ;c tudi zan, odprla šolska vrata Skratka potreben je mime.jj. iv vedrega, nevsiljivega okolja, kjer se ne bo čutil pahnjenega med sošolce, ki jih ne razume, pred učitelja, ki mu je po govorici povsem tuj. A koliko je takih staršev, ki pahnejo svojega otroka v njemu tuje okolje in se ne zavedajo, da s tem nepremišljenim korakom škodujejo njegovi vzgoji? Zavedni slovenski starši vpisujejo svoje otroke v slovenske šole. tu in tam pa so še nekateri omahljivci, ki se ne zavedajo dolžnosti do svojih otrok in do naroda, kateremu pripadajo in tako brez utemeljenega vzroka vpišejo svojega otroka v italijansko šolo. Taki starši nimajo nobenih tehtnih razlogov za tako odločitev, čeprav se opravičujejo, da jih je k temu gnala bojazen pred... Še sami ne vedo pred čim in zakaj? Imajo pa vse tehtne razloge, da vpišejo svojega otroka v slovensko osnovno šolo. Slovenski starši, ki imate svoje otroke za vpis v 1. razred, vpišite jih iimprej v šolo. kamor spadajo. Vpišite jih v slovensko šolo! Včeraj, prvi dan vpisovanja v osnovne šole, je že veliko število staršev opravilo svojo dolžnost in vpisalo otroka v slovenski I. razred. Posnemajte jih in ne odlašajte do zadnjih dni! TEČAJ 0 PREVOZIH NA UNIVERZI Odbornik Varisco o pomenu prometnih zvez v naši deželi V Furlaniji-Julijski krajini se vozi vsak dan na delo ali v šolo 51.000 delavcev in 15.000 dijakov V okviru XI. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržaški univerzi je včeraj nastopil deželni odbornik za promet 3. Varisco, in sicer s predavanjem o temi: »Problemi s področja prometa v Furlaniji - Julijski krajini«. Odbornik je uvodoma naglasil, da se po organizaciji prometa pravzaprav lahko sklepa o višini splošne organizacije gospodarskih in socialnih dejavnosti nekega področja, pa naj gre širše za državo, ali pa skromneje za deželo, pokrajino itd. Od tega je poleg tega odvisen promet blaga in ljudi ter splošen razvoj področja. V preteklosti se sistem prevozov ni razvijal v skladu z dejanskimi potrebami posameznih središč, tako se je na primer dogajalo, da so se gradile šole ali bolnišnice izven obljudenih središč in sčasoma se je med posameznimi središči začel razvijati tako imenovani «niihalni promet), ki povzroča nemalo nevšečnosti, stroškov in zgube časa prizadetemu prebivalstvu, zlasti pa šolarjem, delavcem, itd. Hkrati s tem se je po eni strani razvila špekulacija z zemljišči, po drugi pa so nekatera področja povsem obubožala, druga pa nasprotno na mah obogatela. Da bi se v prihodnje izognili tem škodljivim pojavom, je treba primerno planirati, kje naj vzrastejo nova industrijska središča, kje no ve stanovanjske četrti, kje naj stoje šola, bolnišnica itd. V skladu s tem je treba organizirati prometno omrežje in prilagoditi druga drugim posamezna prometna sredstva. Tudi v naši deželi je «nAhalno gibanje* precej razvito. Vsak dan se v deželi Furlaniji - Julijski krajini vozi na delo in po delu domov okoli 51.000 delavcev, v šolo in iz šole domov pa okoli 15.000 dijakov in študentov. Med posameznimi prometnimi sredstvi bi morale pristojne oblasti primemo izbirati: železnici je treba priznati prednost na daljših relacijah, avtobusom pa na krajših progah in v kapilarnem prometu. Kjer ni železniške proge, naj imajo avtobusi možnost opravljanja vseh potrebnih zvez, zato naj se morebitne prepovedi in omejitve odpravijo; po drugi Strani pa naj se odpravijo vse tiste prometne zveze, ki so dvojne, vzporedne ter s socialnega vidika brez posebne koristi. Poglavje zase predstavlja v tem pogledu promet v velikih središčih. POD PREDSEDSTVOM DR. ZANETTIJA Prva delovna seja pokrajinskega odbora Odborniki so razpravljali o programu pokrajinske uprave in delu svetovalskih komisij Sinoči se je na svoji prvi seji sestal novoizvoljeni pokrajinski odbor, ki mu predseduje mladi demokristjan dr. Michele Zanetti. Odborniki so se najprej seznanili s protokolarnimi formalnostmi razdeljevanja pooblasti, na kar so posvetili preostali del seje delovnemu načrtu za prihodnjo upravno dobo, se pravi štiri leta. V glavnem je program pokrajinske uprave bil že dovoli jasno in tudi do manjših podrobnosti defi-n:ran v teku dolgotrajnih in izčrpnih pogajanj med predstavniki levosredinskih strank v palači Diana ored dobrim mesecem. Kot se bralci gotovo spominjajo so predstavniki levosredinske peterice, katere odborniki sedijo sedaj v pokrajinski u-pravi, ustanovili posebno delovno skupino, ki je ves čas, ko so vzporedno potekala politična pogajanja med voditel.ji strank, izdelovala pod predsedstvom poverjenega načelnika nove pokrajinske uprave dr. Zaneti tja program dela in posegov, ki je spričo daljše dobe komisarskih uprav še posebno važen. Na pobudo nekaterih predstavni kov ie bil program tržaške pokrajinske uprave levega centra razdeljen na dva dela. Prvi spada v t. im. klasično poimenovanje pristojnosti pokra.vnskih uprav in se osla-nja na zakonita pooblastila pokrajinam glede socialnega skrbstva, u-mobolnic in psihiatričnega zdravstva, šolstva, javnih del itd. Drugi, ki pa je že sam po sebi novost, zadeva t. im. »promocionalno* vlogo pokrajine v sedanji strukturi javnih uprav in izvoljenih organov. Spričo obstoja višjih izvoljeni organov in ustanov (dežela) in nižjih (občine) postaja pokrajina kot taka-dejavnik koordiniranja in posredovanja v nekaterih važnih vprašanjih, ki so izredne socialne važnosti. V prvi vrsta nekatera izmed vprašanj, ki so po zahtevah delavskih organizacij o reformah izredno aktualna. S tem v zvezi so v toku pogajanj sklenile stranke, da bo prišlo do občasnega posvetovanja z družbenimi in sindikalnim’ predstavništvi. Enako se bo pokra-jineka uprava — .te rečeno ob zaključku pogajanj — zavzela za reševanje vprašanj njenega osebja v tesnem stiku z zainteresiranimi. Predvsem je treba misliti na mož nost speljave podzemskih tramvajskih prog skozi središče, na spelja-vo krožnih (obvoznih) cest okoli centra, da bi tako razbremenili glavne vpadnice in samo središče, in končno je treba pripraviti zunaj mesta, kjer so končne postaje javnih prometnih sredstev, velike parkirne prostore, da bi tako olajšali prestop lastno vozilo — javno sredstvo. Nad vsem pa naj bo poskrbljeno za budno nadzorstvo, kar je naloga deželne uprave oziroma dru- ge oblasti z operativno pristojnostjo nad celotnim področjem dežele. Prispevek 320 milijonov tržaški univerzi Včeraj je bila seja deželnega odbora, na kateri so sklenili, da bodo dali tržaški univerzi 320 milijonov lir prispevka za didaktične, znanstvene in bibliografske naprave ter za znanstvene raziskave in posebne tečaje deželnega pomena. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiifiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiijiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiii PROTESTNO GIBANJE LEKARNARJEV Zapora zasebnih lekarn z izjemo lekarn v izmenah Odprte pa so bile lekarne zavarovalnega zavoda INAM, ki je objavil danes tudi navodila zavarovancem v zvezi z dobavo zdravil Študijske štipendije Združenja krvodajalcev Združenje krvodajalcev v Trstu obvešča svoje člane, da bodo ob priliki IV. praznika krvodajalcev, ki bo 4. oktobra 1970, podelili 7 štipendij in sicer: 2 štipendiji po 20.000 lir za nižje srednje šole; 3 štipendije po 40.000 lir za višje srednje šole; 2 štipendiji po 100.000 lir za univerzo. Štipendije bodo podeljene študentom - sinovom včlanjenih krvodajalcev in krvodajalcev (za univerze), ki so najbolj zaslužni in manj premožni. Za udeležbo pri natečaju za podelitev štipendij je treba v tajništvu združenja krvodajalcev v Ul. Pieta 2/3 predložiti naslednje dokumente: 1. Prošnjo na navadnem papirju; 2. Potrdilo o družinskem stanju; 3. Izjavo delodajalca, iz katere bodo razvidni prejemki družinskega poglavarja in eventualno drugih članov družine; 4. Potrdilo šole ali univerze, iz katerega mora biti razviden učni uspeh v zadnjem trimesečju 1969-70, za univerzitetne študente pa rezultati izpitov v akademskem letu 1969-70. Rok za predložitev zahtevanih dokumentov zapade nepreklicno 25. septembra 1970 ob 19. uri. Tržaška delegacija na zagrebškem sejmu V četrtek, 10. septembra bodo v Zagrebu odprli mednarodni jesenski velesejem, na katerem bo sodelovalo tudi nad 100 podjetij iz Italije in Iz nate dežele. V torek, 15. septembra, bo na sejmu «dan Italije« na katerem bodo prisotni najvidnejša predstavniki italijanskih gospodarskih oblasti. Isti dan popoldne bo v prostorih gospodarske zbornice SR Hrvatske običajno srečanje predstavnikov Jugoslovan-skoiitalijanske in Italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice. Predstavništvo tržaške delegacije mešane zbornice bo vodil predsednik dr. Latoovich. Zaprti roloji tržaških zasebnih lekarn Po sklepu združenja lastnikov za-1 hrbtni strani recepta naslov Jekar- Jutri sestanek ljudskega odbora prebivalcev Zindisa Vprašapje kraja, kjer bo postavljena raapUnjevalna poetaja je za Mlljčane še vedno pereče. Gre, končno, m nevarnost — kot sta večkrat poudarila, mil Js/kl župan ln večina v občinskem svetu — da se v neposredni bližini Milj zgradi »vstavljena bomba«, ki se lahko vsak trenutek razpoči. Na eni izmed sej občinskega sveta Je neki svetovalec, delavec v ladjedelnici, opisal eksplozijo podobne razpBmjevadne naprave na Holandskem. Sedaj je pobudo za odpor proti perspektivi, da se razpilnjevalna naprava namesti bldau naselja Zin-dis, prevzel poseben ljudski odbor, v katerem so predstavniki krajevnih družbenih in političnih organizacij. Sklical je poseben sestanek, na katerem bodo predstavniki odbora poročam o dosedanjih stikih z oblastmi in doseženih uspehih, kolikor je do njih sploh prišlo. Sestanek bo Jutri v občinski dvorani «Lo Squero» v Miljah, pričel pa se bo ob 20. uri. Evropski strokovnjaki v tržaškem pristanišču V dneh 9. in 10. septembra bo obiskalo tržaško pristanišče odposlanstvo predstavnikov komisije za promet pri evropskem parlamentu. V Trstu se bodo člani odposlanstva sestali z naj višjimi predstavniki Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. V glavnem »e bodo strokovnjaki zanimati za zmogljivosti tržaškega pristanišča in za možnost uskladitve tržaške pristaniške politike s politiko drugih pristanišč v sebrtih tekam so bile včeraj ves dan zaprte vse te lekarne, razen tistih, ki so imele nočno in dnevno službo. Tudi te lekarne so prodajale zdravila te v nujnih primerih ln samo pri okencih. Od danes naprej pa bodo lekarne odprte, toda za zavarovance vseh bolniških blagajn, ki uživajo popust na ceni zdravil, velja, da morajo takoj plačati ceno zdravila in šele nato zahtevati od svoje bolniške blagajne, da jim izdatek povrne. Gre torej za tako imenovano posredno lekarniško o-storbo. To bo zlasti hudo prizadelo upokojence z nizkimi pokojninami, ki morajo dobro premisiiliti, predan potrošijo vsako Uro. Odprte pa so bite tri lekarne INAM, od katerih ata dve prodajali zdravila tudi osebam, ki niso zavarovane pri INAM. Lekarna INAM pri Sv. Jakobu pa je dobavljala zdravila te zavarovancem to ustanove. Včeraj je izdate tržaško ravna teijatvo INAM poročite, M omenja protestno gibanje lastnikov zasebnih tekam in obvešča zavarovance, da bodo lekarne sprejemale recepte INAM te proti takojšnjemu plačilu. Zato obvešča ustanova svoje zavarovance, da se lahko obrnejo za dobavo zdravil na njene lekarne v Drevoredu XX. septembra št. 4 (Akvedotu), na Trgu Oberdan št. 2 ter v Ul. S. Giacomo in Monte št. 18 kakor tudi na tekamo zavoda Cas-sa Mantttima Adriatica na Trgu Plave št. 2. Ce plačajo zavarovanci zdravila sami, imajo pravico, da jim INAM denar povrne. Na receptih INAM pa bo moral biti pečat lekarne (če lekarna ne pritisne na recept žiga, morajo zavarovanci zapisati na ne, v kateri so kupiti zdravila). Na receptu mora biti tudi cena zdravil in ustrezni odrezek. Zahteve po povračilu izdatka morajo zavarovanci predložiti na svojih teritorialnih sekcijah INAM. • Župan je uvedel stalno prepoved postajanja vozil v Ul. Manzoni na strani lihih hišnih številk pred št. 12 nasproti garaže Regina. Važno za trgovske agente in posrednike V Uradnem vestniku št. 189 z dne 28. julija 1970 je objavljen ministrski dekret z dne 24. julija 1970, s katerim se rok za vpis v efektivni spisek agentov in trgovskih posrednikov podaljša do 31. decembra letos. Prvotno je bil postavljen rok do 12. maja 1970. Tržaška trgovinska zbornica zato vabi vse agente in trgovske posrednike, ki imajo pravico do vpisa, naj vložijo ustrezno prošnjo do omenjenega datuma. Pristojni u-radnik posluje na zbornici v sobi št. 48, kjer se bodo prizadetim prosilcem dajale tudi podrobnejše informacije o tem problemu. •iiiiiiiiMiMmiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiuiiuiiifmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiMiuiiHiiitiifiii BRIDKO PRESENEČENJE Nfl ŽELEZNIŠKI POSTAJI Ko ga je izpraševal za uro mn je izmaknil 300 tisoč lir Tatvine se je profesor zavedel, ko je hotel plačati skodelico kave - Denarnico so našli... prazno v stranišču na postaji Predvčerajšnjim zvečer, nekaj pred 22. uro, >e 28-tetnl univerzitetni asistent Ezio PežUzer Iz Tarčen-ta, s trenutnim stalnim bivališčem v Trstu, Ul. Madonlzza 2, spremil na glavno železniško postajo prijatelje. ki so bili namenjeni z vlakom, tol odpelje ob 22.25, v Rim. Ko so se pomenkovati in obujali spomine na prijetne dneve, tol so jih skupaj preživeti v našem mestu, se je Peltizeru približal starejši moški, čokate postave, s temno kostanjevimi lasmi, kd je imel ob strani dve prikupni dekleti. «Kdaj odpelje vlak v Rim?« ga je vprašal. Feilizer je najprej pogledal na svojo zapestno ruo, potem pa še na stensko ln dejal moškemu, da čez nekaj minut. Neznanec se mu je lepo zahvalil ln odšel. Ko jie vlak odpeljal, se je PeMdzer podal v bar na postaji, to hotel naročiti skodelico kave. že de hotel potegniti lz notranjega žepa suknjiča denarnico, da bi plačal kavo, ko je ostal bridko presenečen. Denarnice rti bilo od nikoder. Ko se je opomogel od trenutnega šoka, Je ugoto-vE, da mu Je denarnico, v kateri je hranil točno 310 tisoč tir ter osebne dokumente, izmaknil neznanec, ki ga je malo prej s pretvezo za tatinski podvig, vprašal za uro odhoda vlaka v Rim. Denarnico... brez denarja, seveda, je našla uro kasneje v stranišču neka čistilka. iiiMiiiiiiiiiiiiiinBHšiiiiiaiiiiiiiiiniiiiiMiiiniiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiniMiiniiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRST DOBI NOV HOTEL Pri Sv. Jakobu bodo danes popoldne v prisotnosti turističnih o-blasti in organizacij odprli nov hotel «San Giusto*. Hotel je v Ulici C. Belli, je II. kategorije in šteje 48 sob s skupno 80 posteljami. Poslopje je visoko pet nadstropij, del zadnjega nadstropja pa zavzema prostrana terasa. V pritličju so sprejemnica, obsežna hala in jedilnica, kjer bodo gostom servirali zajtrk. Pod stavbo so pridobili garažo za kakih 40 avtomobilov. Z delom so začeli spomladi leta 1968, in sicer na gradbišču, ki so ga pridobili s tem, da so bližnjemu kinematografu »Moderno* odvzeli oder in nekatere stranske prostore in pritikline. Novi hotel je okusno opremljen s sodobnimi napravami, sanitarijami in zlasti s pohištvom ter pomeni za Trst precejšnjo pridobitev, zlasti če pomislimo na potnike in turiste, ki potujejo skozi naše mesto z lastnim vozilom. Garaža je namreč nama njena gostom hotela in ne morda Drugi del seje pokrajinske uprave u zadeval tudi dejavnost komisij. Seja nove pokrajinske uprave se je pričela sinoči ob 18. uri in je trajala več ur, skoraj do polnoči. Evropski gospodarski skupnosti. Izsledki ankete Id Jih bodo teko parkiranju^ domatiiT ‘vozil UbSka“ zbrati strokovnjaki, bodo nato jM^eia u,treza bližini industrij-prediožarti evropskemu parlamentu. skega središča jr) nekaterih turi stičnih točk (Sv. Just), ter stoji ob glavni cesti, po kateri se pretaka živahen turistični tok na relaciji Trst — Istra in nedaleč od kamionske ceste, ki pelje proti Italiji, Fernetičem in Pesku. Novi turistični objekt je zgradil lastnik kinematografa »Moderno*, Giorgi. Zaradi zloma leve nadlahtnice se bo 17-letni Giovanni Masetti iz Stare istrske ceste št. 60 na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno dva meseca. Fant se je hudo poškodoval včeraj nekaj pred 14. uro v podjetju Sohtt, v Ul. R. Manna 1, ko je hotel odvzeti iz centrifuge volno. 6. SEPTEMBER 1930 6. SEPTEMBER 1970 Z obsodbo posebnega fašis tičnega sodišča so bili pred 40 leti ustreljeni v Bazovici štirje slovenski antifašisti BIDOVEC, MARUŠIČ, MILOŠ, VALENČIČ. Ob tej priložnosti bo v nedeljo, 6. septembra 1970 ob 16.30 na kraju ustrelitve v Bazovici spominska svečanost Govorila bosta: senator PAOLO ŠEMA pesnik FILIBERT BENEDETIČ PROSLAVO BO ZAKLJUČIL KULTURNI SPORED Istega dne bo ob 10. uri na mestnem pokopališču polaganje vencev na grob žrtev. VABLJENI! Ob štirideseti obletnici bazoviške eksekucije bo v Prosvetnem domu v Bazovici ZGODOVINSKA RAZSTAVA Prosvetno društvo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu in Prosvetno društvo v Skednju se priključujeta Memorialu Mire Bandi 6. septembra, ob priliki počastitve bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani, obiščemo tudi grob Mire Baodl. Vabdmo člane to prijatelje naših društev, da pridejo s svojimi otroki v nedeljo ob 10. uri na mestno pokopališče. Pročelje novega hotela v Ul. BeHl 3 (Sv. Jakob) Vpisovanje dijakov v Slovenski dijaški dom v Trstu Slovenski dijaški dom v Trstu razpisuje vpis za šolsko leto 1970/71 za dijake in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol. Vpisovanje bo od 1. do 25. septembra v pisarni imenovanega zavoda v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa št. 25 in 26), in sicer vsak delavnik ob uradnih urab od 10. do 13. ure. Razpis ne velja samo za nove gojence, ampak tudi za tiste, ki so bili že lani v zavodu. Vsa nadaljnja potrebna pojasnila dobite pri vpisu v pisarni. Ravnateljstvo Soishp vet ti Kavnateljitvo nitje srednje iole ■Ivan Cankar* sporoča, da bo 15. septembra izpit iz latinščine. K Izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučni izpit letos ali v prejšnjih letih ln želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k Iz pttu lz latinščine v poletnem roku. pa ga niso Izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo ln Jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja (France Prešerens v Tr. stu javlja, da se pričnejo vsi popravni Izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1969/1970 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji ln klasičnem liceju 7. septembra 1970 ob 9.30 s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih ln ust nlh Izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski loic. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje šole (Fran Levstiki na Proseku z od-deljenimi razredi v Sv. Križu sporo, ča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v Jesenskem roku šolskega le. ta 1969/1970 7. septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje iole (Srečko Kosoveli na Opčinah sporoča, da se začnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek, 7. septembra 1970, ob 8.30. Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski v šoli. Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu sporoča, da Je začetek popravnih ln vstopnih Izpitov v Jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8.30 s pismeno nalogo lz slovenščine. Razpored ostalih pismenih ln ustnih Izpitov Je objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo državne srednje Sole šole »Fran Erjavec« v Trstu - Rojan, sporoča, da se začnejo popravni Izpiti v Jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8.30. Razpored pismenih In ustnih izpitov bo objav. Ijen na oglasni deski Sole. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom (Žiga Zoisi v Trstu, Ul. Guardlella 13/2 sporoča, da se bodo popravni Izpiti začeli dne 7. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo lz slovenščine. Razpored plstnenlh Izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole eSlmon Gregorčiča v Dolini sporoča, da se začnejo popravni Izpiti v Jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored vseh ostalih Izpitov |e objavljen na oglasni deski šole. MLADINEC! Junaška smrt bazoviških žrtev naj nam bo v spodbudo, da danes nadaljujemo njih Isti boj. To je boj proti zatiranju narodov in boj proti izkoriščanju delavskega razreda. Padlim junakom se oddolžimo z našo prisotnostjo na povorki, ki bo potekala od strelišča na Opčinah do bazoviškega strelišča. Zbirališče 6.9.70 ob 13. uri na openskem strelišču. SAK JADRAN Narodne noše za kraško ohcet ODBOR ZA PRIPRAVO KRAŠKE OHCETI poziva vse, id imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. sept. udeležijo kraške ohceti. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repen-tabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse narodne noše. V Ljudskem domu v Trebčah bo v PETEK, 4. septembra skupna vaja mešanih pevskih zborov za nastop na bazoviški proslavi. Slovenska prosvetna zveza PROSVETNO DRUŠTVO «PROSEK - KONTOVEL* priredi v soboto, 5. septembra Ob 21 uri na prostem na Lu-toševi mandrijl proslavo 25-Ietnic« osvoboditve Na programu je nastop pevskih zborov to proseštoe godbe. Popravni izpiti bodo 7. septembra Šolski skrbnik sporoča, da se bodo popraviti izpiti na srednjih šolah začeti 7. septembra, in ne 1. septembra. SOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779). Pouk se prične v ponedeljek, 14. septembra 1970. Ravnateljstvo Včeraj-danes Danes, SREDA, 2. septembra STEFAN Sonce vzide ob 6.27 ln zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 13.16 — Luna vzide ob 7.53 in zatone ob 20j05. Jutri, ČETRTEK, 3. septembra DORA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,1, najnižja 18,4, ob 19. url 24,4 stop., zračni tlak 1013,6 rahlo narašča, veter 18 km/h severovzhodnik, vlaga 76 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. septembra 1970 se Je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 62-letni Giuseppe Vi. gle, 50-letnl Giuseppe Hecht, 66-let. ni Duilio Oirllli, 84-letni Carlo Rosi, 64-letnl Antonio Gregorlch, 82-letni Domenlco Rella, 72-letna Maria Lu-cla Schirone por. Friolo, 71-letnl Lui. gl Romano, 81-letna Giusepplna Fer. luga vd. Angeluggl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlnt 4. Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.36) Vlelmettl, Trg Borsa 12. Centauro, Ul, Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. Sant’Anna, Er-ta dl R. Anna 10. MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči ln zvoki«: ob 21. «Der Kalsertraum von Miramara * nemščini; ob 22.15 «Massimillano • Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» lz BarkovelJ (postajališče avtobusa «6») od miramar-skega parka ln obratno pred vsako predstavo ln po njej. Nazionale 16.00 «1 ragazzi della via Pal«. Technicolor. Eden 16.30 «Quella plccola differeii-za». Pino Caruso, Juliette Mayniel. Vlctoria Vinny. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Io non scappo . . . tut-go». AUghiero Noschese, Enrico Montesano. Technicolor. Grattacielo 16.30 «11 elan degli uorm-ni violentl«. Jean Gabin. Technicolor. Prepovedano mladini pod tile tom. Excelsior 16.00, 19JOO, 22.00 »Intrigo a Stoocolma«. Paul Nevvman. " Techicolor. Hitz 16.00 «1 giochi olimplcl«. XIX. olimpiada. Technicolor. Dokumentarec. Alabarda 16.30 «Isabella, duchessa dei diavoli«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatlco 16.30 «Brucia, amore brucia«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30, zadnja predstava točno ob 22 «La ballata della citta senza nome«. Lee Marvin, Klini Eastvvood, Jean Seberg. Technicolor. Cristallo 17.00 «Exodus». Paul Nev*-man. Technicolor. Zadnja predstava ob 21. uri. Capitol 16.00 «Un tlpo che mi ptice«. Jean Paul Belmondo, Annl* Girardot. Technicolor. Moderno 16.30 «11 magnlfico Irlande-se». Rod Taylor, Julie Christie. " Technicolor. Impero 16.30 «La vendetta del gobbo dl Parlgi«. Techicolor. Vlttorio Veneto 16.45 »Pendulum«. George Peppard, Jean Seberg. " Technicolor. Ideale 16.30 «Invlto ad una sparato-ria». Yul Brynner, George Segal, Technicolor. Astra 16.30 «L’altra faccia del P^" cato«. Technicolor. — prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazla 16,30 «11 settimo flagellon-T. Lomnicki, I. Karel. Technicolor- KINO Nfl OPČINAH dianes ob 18. uri barvni briljantni film: UNA RAGAZZACHE VOLEVA ESSERE AMATA Igrajo: Shyrley Mac Latoe, John Mac Martin. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slovan Iz padri* obvešča pevke In pevce, da bo PrV pevska vaja Jutri, 3. septembra oD 21. url. Prosvetno društvo Slovenec v Stu obvešča pevce, da bo vaja P*r skega zbora danes, 2. septembra 0 20.30. Odbor. Razstave V umetnostni galeriji «Terge»* razstavlja do 11. septembra trias* slikar Angel Renar. V umetnostni galeriji Rossonl, zo Italija je odprta razstava tria*®"' ga slikarja Maria Chiesure. Razst>v bo odprta do 10. t.m. KISI BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulice F Filzi št. 1° lel 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valut® Včerajšnji odkupni devizni teč*!1’ Ameriški dolar 621."' Kanadski dolar 590,"" Brit. šrerling 1480."" Švic. frank 144,— Franc, fjank 110"" Belg frank 12."" Hol. florint 172,"" Nemška marka 170."” Avst šiling 24,'" Jug. dinar (vel.) 43,"" Jug. dinar (mali) 44,"" tudi v našem uredništvu sprojemarap prispevke šolo-spomenik v Cerknem Društvena gostilna — Opči®* Izlet v Ptuj Društvena gostilna na Of$ nah priredi v nedelja, 6. se£ temina tradicionalni letni let z vlakom v Ptuj. P°toVr. nje z najmodernejšim moto nim vlakom jugoslovanskih * leznic. V vlaku dobro zaloto bife s hrano in pijačo, nje ter klimatske naprave. hod s postaje na Opčinah 7. uri, povratek ob 24. uri- Vpisovanje v Društveni * stilni na Opčinah vsak dan 2. septembra. Cena zelo oj®" na: lir 5.500 vključno Pot0 , nje. kosilo in ogled grajsh®* muzeja. Zaradi omejenega razpoložljivih mest, se pri™ roča za čimprejšnji vpis- Mali oglasi GOSPODINJSKO POMOČNICO j|, družina lz Veneta. Najboljši P_ Pisati na naslov: Ing. Bottlo Biaglo 74 — 36100 VICENZA Darovi in prispevki Za šolo - spomenik NOB v y nem darujeta N N. 5000 Ur ln nik Marčela 2000 lir. Urdih Ivan daruje 1000 i*r Jaško matico. GORIŠKI DNEVNIK 2. septembra 1970 IZ PRIMERJAVE USTREZNIH NAČRTOV Velika podobnost operativnih središč pri Fernetičih in Sežani Obe bosta enako obsežni: 50 hektarov vsako - Kako je s pripravami na naši strani? PO PONEDELJKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA SSfUlUi® J® zanimive podrobnosti iz tega na* dležela po ustanovitvi pdzna pred ?“)> ka je velike važnosti tudi za vildeni prispevek rm*žna je ot S a 5f CE I biido ali družba »Autovfe Serrizi •» bo najtesoeje povezano s prvim. Frduld**, ku bo skrbela za podobno ,za sežansko postajališče središče pri Kekovem na italijan-v«flUS) m načrt za tržaško posta- siko - avstrijski meji, ali pa druž- Friulia. Želeti je, da bi se s septembrom in s splošnim povratkom s poletnih počitnic to važno vprašanje kmalu premaknilo za korak naprej, ter prestopilo iz faze proučevanja in priprave v fazo dejanskega uresničevanja. Kakšen pritisk že izvaja promet na meji pri Fernetičih je razvidno iz naslednjih podatkov: lani je šlo skozi Sežano — po cesti in železnici skupaj — 64,1 odst. vsega tovornega prometa z Italijo, 2,9 odst. je šlo čez škofije, 3,6 odst. pa čez Pesek. Ker bo po uresničitvi operativnega središča preusmerjen na Fernetiče tudi blagovni promet, ki se zdaj odvija čez Škofije in Pesek, je to skupaj kar 70,6 odst. vsega blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo (preostalih 29,4 odst. odpade na mejni prehod pri Rdeči hioi v Gorici). ' aivauiijsKi meji, au pa aruz- £®8ce (ki sita ga izdelala inz. Pel- ba »Autovie Venete*, ki bi ji lah-“®in Amodeo) ste si v marsičem ko bila poverjena tudi gradnja {»robna. Lokacija posameznih na- središča pri Fernetičih. Vsekakor P*' stavb in servisov je sicer se s tem problemom ukvarja se ■“tečna, °h« načrta pa predvide- daj ožji strokovni odbor, v kate- z™® skoraj enake objekte: pripra- mn sedijo predstavniki Autovie cestnega in železniškega termi- Venete, tržaške trgovinske zborni-roia, vrsto pokritih in nepokritih ce, Tržaške hranilnice, tržaške ob-“pladišč, potrebno pretovonno me- čiine in deželne finančne družbe ■■amzacijo, tehtnice, veterinarsko htetajo, informacijsko pisarno, pri- I P*fne parkirne prostore, avtomehanični servis, oskrbovalna sredinca. banko, menjalnico, carinske naprave, hotel ali motel in restav-racijo, poštni urad iitd. Jugoslovan-načrt je nekoliko bolj ambdcio-^ od italijanskega, saj predvide-ya poleg naprav in objektov, ki “hdo steli somerno na bazah to- «nstran m sldemteprispevauTuspeh^te^vf ^rilto tor<‘' lCtobn''a ka'raktork in'’ SedTSogrSSkf akcijo'za^anfvt I isaa mrsns ter s komputerskimi napravami. , , 5- septembra zaupnikom Kmečke Slf,j™rta “ ujemata tudi glede zveze v naslednjih krajih: župnega ooseaa niFeoviiniprMh na- I iv/rrT tt? ^av in potrebnega zemljišča: v I ni, Darsellair’253 r°eh pri men h (za sezansiku načrt MILJE Fontanella icga obsega predvidenih na- MILJE Darsella: Josip Scheria- , izdelal potrebne šitiudije koprski Jhvestbiro, za tržaškega pa ome-hlena profesionailca Pel lis in Amo-S?°) gpe za ozemlje 500.000 kv. m. hakor smo že pred časom zatoele-na tern mestu, bo italijanski J^Tianal na levi strani državne ce-120/a r* št. 58 (Opčnine - Fernetiči), ju- MILJE Fontanella: Piero Creva-tin, Fontanella št. 18 PREBENEG: Josip Rapotec, št. 18 DOLINA: Posip Sancin, št. 112 BOLJUNEC: Josip Bolčič. št. 12 ZABREŽEC: Mario Kosmač, št. KOLONKOVEC: Marčelo Cok, Ul. Gravisi št. 13 MAGDALENA: Alojz Debeliš, Ul. Ventura št. 29 PIŠČANI: Anton Bc'.', Ul. Sotto-monte št. 25 FERLUGI: Just Grmek, Ul. Oom-mcrciale št. 180 PROSEK in KONTOVEL: Drago Starc. št. 552 KRIŽ: Mario Švab, št. 344 COL: Alfonz Guštin, št. 12 REPEN: Emil Purič, št. 15 SALEŽ: Janko Škrk, št. 51 CEROVLJE: Ivan Antonič, št. 34 VIŽOVLJE: Josip Pernarčič, št. 3 NABREŽINA: Danilo Radovič, št. 79 SLIVNO: Josip Kralj, št. 8 PRAPROT: Alojz Škrk, št. 20 MAVHINJE: Ludvik Pipan, št. 43 MEDJA VAS: Avgust Radetič, št. 10 Kmečka zveza bo poskrbela za enake etikete na steklenicah (s podatki darovalcev). Prepričani smo, da se bodo na ta način najbolje Na dnevnem redu včerajšnjih aktivno sodelovanje med upravite-pogovorov v mestu .je bilo dejstvo, da ni na ponedeljkovi seji občinskega sveta deloval glasovalni stroj svetovalcev večinskih strank tako kar se tiče volitve župana kot odbornikov in namestnikov. V središču pozornosti je tudi dejstvo, da ni postal, zaradi prostega streljanja nekaterih svetovalcev te večine, socialdemokrat Rovis podžupan. To mesto je namreč zasedel njegov strankarski tovariš Ferruc cio Fantini, ki je sicer dobil enako število glasov kot Rovis, ker pa je starejši od njega po letih, bo po obstoječih pravilih postal «assesso-re anz ano*, t. j. namestnik župana. V mestu se sicer govori, da bo župan Martina delegiral pra vico podpisa Rovisu. Pri vseh glasovanjih se je po kazalo, da v skupnosti večinskih svetovalcev nekaj nesoglasje se je pokazalo že pri M , .. P glasovanju o izvoljivosti socialista j hranil vstop svoje stranke v Dellaga, kjer je odpovedalo kar | °ubor. Dejal je, da si socialdemo-sedem svetovalcev večine. Poka- bratska stranka želi tako sodelo lji in meščani. Krščanski demokrat Moise se je v svojem govoru dotaknil tudi problemov slovenske manjšine ter dejal, da je treba poglobiti sodelovanje s sosednjo državo. Odv. Batlelio (KPI) je ugotovil, da prinaša program, ki so ga sprejele večinske stranke, vrsto novih pozitivnih pobud. Komunisti bodo aktivno podpirali vsako no vo pozitivno in napredno pobudo, od zunaj bodo celo zahtevali, da se program čimprej izvaja. Treba je namreč preiti od besed k dej stvom. Treba bo tudi uresničiti, je dejal Battello, točke, k: so vse bovane v decembrski resoluciji občinskega sveta o slovenski manjšini. Zahteval .je večjo prisotnost občine pri vprašanjih, ki zanimajo kaj ni v redu. To razred je pokazalo že pri! ZuccaU' (PSU) je v svojem »Rovanški tSai pa bo na '£■ GIa™a' ^ njihove stn> ^strani iste ceste in sicer na InjCTSka C6Sta 4t 255 ‘kovna o^mzacja. r^ročju med železniško progo in ^o avto cesto. Strokovnjaki pri IMOS so naipi-j8* k svoji študiji zanimiv pred-fpVte, ki naglasa nujnost, da sd r~*teniija organizira sistem trans-r^ri-nib središč, ki naj se oslamja j8,, morsko pristanišče Koper, na >8™ko manipulacijsko središče v hlufoljani in na obmejna transport-• ® središča v Sežani, Notri Gorici ? Mariboru. Vse navedene točke, . _ ________ ___________ (jJjaterim naj s svoje strani do-I jedače in pijače, ki se ga lahko udeležijo'poklicni in občasni gostinski še Trst, katerega vloga v tem delavci s tržaškega področja in občine Sežana. Nagrade so: zlata, pa še ni bila jasno zaor- srebrna in bronasta medalja ter plaketa, kolikor bi se prijavile tudi 25?*®» ležijo ob glavnih prometnih tričlanske ekipe gostinskih podjetij, hto, ki jih predvideva ne le slo- 3. Tekmovanje v odpiranju »teklenic. Vsak tekmovalec bo moral »fcki in deželni načrt za spelja- odpreti 12 teranskih steklenic. Zmagovalec prejme 6 steklenic terana, “ prioritamih cestnih zvez, am- drugi tri steklenice, tretji eno steklenico. Tekmovanje prosto za vse. Jč®5 teidi saim okviren načrt bodo- [ 4. Tekmovanje v rezanju pršuta «na meter*. Zmagal bo tisti ki Nagradna tekmovanja V okviru «Kraškega tedna* rozpisuje zadruga «Naš Kras*, vrsto nagradnih tekmovanj, in sicer: 1. Gastronomsko tekmovanje na temo «Kaj so jedli naši nonoti*. Tekmovanje, ki bo trajalo od ponedeljka, 7. do sobpfe, 12. septembra 1970 je namenjeno gostilničarjem repentabrske bbjšine, ki se bodo potegovali za plaketo »Najboljše kraške kuhinje'. ' 2. Spretnostno tekmovanje natakarjev in natakaric v nošenju t*a evropskega cestnega omrež- j bo narezal najbolj dolgo <»feša» uršuta. Nagrada za zmagovalec bo • KmAnn «« c tacvj omamieaimi I pr5yf. Tekmovanje prosto za vsakogar. 5. Tekmovanje predle s kolovrati In pletilj. Tekmovanja se lahko (J. Končno se s tema smernicami ^'uc® fržašlki regulacijski . j. ienmuvon|e preaic s Koiovran in pletilj. leKmovanja se lahko mi — kolikor nam .je znano — udeležijo skupine dveh žensk, od katerih ena prede volneno nit, druga ^uacijski načrt repentabrske ob- pa plete nogavico. Zmagala bo skupina, ki bo v eni url in pol vi*\ ® 8a je pravkar sprejel no- napredla največ volnene niti in spletla največ nogavice. Nagrada zma- l gova,ski skupini bosfa dva z|atg cekina izvoljeni občinski svet. (Pod- Peri« na , kateren? h° °" I O. leumovanie v Driškoli. KoclroDnosti in pravila tekmovanja bodo i). an,vti« baza pri Fernetičih spa- objavljena ob vpisovanju ki bo od torka, 25 do sobote, 29.8.70 med ^ namreč večji del pod to slo-| 20. |n 21. uro v gostilni Križman v Velikem Repnu. Tekmovanja pod točko 2, 3, 4 in 5 bodo v sredo, 9. septembra 1970 od 17. ure dalje, in sicer v Velikem Repnu. Prijave se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami v potovalnem uradu »Aurora* v Ul. Cicerone, 4 ter v nedeljo, 30. avgusta ves dan v .KRAŠKI HIŠI* v Velikem Repnu št. 31. VeT^to občino) »Kako pa napredujejo priprave w Bradnjo tržaškega središča? Va-t k načrtu, ki jo je repen-lav ka °hčina predlagala avgusta O da bi namreč dovozno in odL f?*Po cesto, ki bosta povezovali jriM prehod s carinskim področja operativnega središče, prenes-v kaikih 100 metrov proti se-Jj,ru' je bila sprejeta. Variante je -,a. Potrebna, da bi kamping «Ex-stak* mehanična delavnica o-9 w_na ^ strani dvojne ceste, s bo menda carinsko »izolirana* b,,^. m visoko mrežasto pregrajo, ^ina cesta bo zaradi sprejete iiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniciiiiiiimifiiiiiiiiiivnii V BLIŽNJI OKOLICI P0DG0RE Lepi sprehodi na Kalvarijo kjer tudi gob ne manjka nekoliko daljša kakor vI Tam so tudi primerni prostori za nedeljske družinske piknike tvJ^hem načrtu, zato pa bodo po 'Vem _JI.:___I_1__ celo stroški za potrebne razi a- | 'e ustrezno nižji. Onstran Soče leži vas Podgora, precej znana po svoji tekstilni indu- iija zadnji seji namenjeni vpra- striji. Nad njo pa se vzpenja majh-operativnega središča na tr- na gora, ki so ji dali ime Kalvarija, tajski zbornica, je bilo ponovno ce gledaš s podnožja, se ti bo zdela i^^jeno, da bo celotna gradnja zelo lepa,_vsa prekrita z drevjem. ® infrastrukture zahtevala in- Pod njo žubori potoček, ki se po «_______________ _ pa 2,5 rmilijarde lir So 6 milijard lir, prva faza ozki strugi izteka v Sočo I Prav to okolje, s svojimi naravnimi lepotami privabi vsako nedeljo številne ljudi, ki se želijo malce agencije odprle svoje poslovalnice v I'°**V*«..“?■» “ a se zatečejo v ta kraj zelenja in ti- ^ dal801' ZaČe!Jla srt ^st‘vf • P8, dajo spomenik padlim vojakom. Ve-™ I čina pa. pusti avtomobile na spodnji -1'la-vi I n SsSifdSSSrsJSi "5 'p. p« «««ii M« ™spS,k 500 mljorol« I«4 ima deželna uprava pri- „ poznejšimi pri-lskih vedno vidi kakšno druži- ton, v skladu z deželnim zako- ■ • . . . . ... . C. št. 26, ki predvideva možnost kf*««® Je v^.. -in P4^ - lančnih posegov za raz- bterejši pn jedi fckutarajo o raz-arskih dejavnosti in vi- R^htomah, medtem ko je za luijT-j-ioKega študija v Furlaniji- otroke užitek se večji. Tekajo med ^Jski krajini drevesi m se skrivajo v najrazlič- i Med . .. . . . . nejše kraje, tako da .jih morajo ma- P" zadeti mi oblastmi je tu-1 tere vedno iskati. )• 1 zim c« mn m*rfomi7Q^l10 I Drugim pa, ki se jim ni dalo se- urad državne organizacije T*te ANAS poslal ustrezen na-* priloženim pozitivnim J^^jern svojega vodstva: tudi kra 8 ^88n(,la uprava se je izrek-i^Jzitivno o načrtu, uprava dr-k J**) železnic pa je sporočila, da pr a vi jena spel jati z openske do operativnega središča pp()g0j če se bodo pri no-upoštevali njeni intere- deti na travi in tam jesti, se po sprehodu med zelenjem usedejo v gostilni in se tam malo pomenijo, medtem ko jim krčmar pripravlja krožnik salame ali pršuta. Druga privlačnost, ki jo ima Kalvarija, so gobe. Za te čudne rastline se poteguje mnogo ljudi, od starih do mladih, med katerimi sem tudi jaz. Ne morem reči, da ima Kalvarija ogromne količine gob, a vendar je vedno lepa izkušnja hoditi cela jutra po mokri travi in primerjati svojo vrečo z vrečami drugih gobarjev. Ko na Goriškem dežuje, vedno upam, da bom po dežju, ko se bo sence zopet prikazalo, šel na Kalvarijo iskat gobe. Obujem si škornje in s prijatelji grem v novo dogodivščino z upanjem, da bomo ob povratku imeli polne vreče. Ob vznožju gore si vsak vzame eno smer, po kateri bo iskal gobe. Trava je ob jutranjih urah še rosna in prvi sončni žarki se pojavljajo na malih jasah. Hoditi je treba počasi in gledati na vse strani, če hočemo odkriti gobe. Po dveh ali treh urah takega iskanja pod drevesi ali pod velikimi listi se vsa skupina znajde na določenem kraju, kjer se začne prava diskusija. Tisti, ki je nabral največ gob ima besedo in se baha pied ostalimi, češ da je on edini, ki se razume kaj v tej zadevi. O-stali pa se začnejo izgovarjati, da je bila njihova smer malo srečna, ali da so morda že drugi bili pred njimi. S polnimi ali manj polnimi vrečami se vrnemo domov in pokažemo vse gobe stari materi, da bi ločila dobre od strupenih. Njeni stari zgubani prsti počasi brskajo po kupu gob, ki se polagoma razdeli na dva manjša kupčka. Le užitne gobe pridejo potem z gorko polento na družinsko mizo. P. R. zalo se je nato pri glasovanju za župana Martino, kjer sta manjkala dva glasova večine, pokazalo se je v večji meri pri glasovanju za odbornike, najbolj pri glasovanju za predstavnika SDZ Paulina v odboru, kjer ie manjkalo kar 7 glasov. Težko .je ugibati, kdo so prosti strelci. KD je izvolila precej neodvisnih med samimi vrstami čla nov te stranke. V občinskem svetu obstajajo nezadovoljstva zaradi od ločitve o odbornikih. Mars;kdo v raznih strankah, ki je želel bili odbornik, je ostal svetovalec. Pri marsikaterih obstaja še vedno mržnja do Slovencev, čeprav si ne upajo tega povedati javno. Težko .je ugotavljati, kdo so nroslii strelci. Eno je gotovo: ti obstajajo in najbrž so tudi organizirani. Drugače si ne moremo razlagati takega glasovanja. Koliko časa ba torej ta zelo velika večina (31 svetovalcev na 40) vzdržala? Poročali smo že. da se je že šesti po vojni izvoljeni občinski svet v Gorici pričel v novem vzdušju. Nekateri svetovalci so spregovorili v slovenskem jeziku nekaj pozdravnih besed in razen fašista Pedroni.ja, ni nihče temu oporekal. Pravzaprav ni temu o-porekal niti drugi fašist Pascoli, ki je v svojem nastopu dejal, da nima ničesar proti Slovencem, kateri morajo imeti enake pravice in enake dolžnosti kot ostali državljani. Tretji zastopnik misinske skupine dr. Fonzari, pa se sploh ni spustil v polemiko. Odv. Maio (PLI) je v svojem govoru dejal, da bo nastopil v debati o programu, vendar pa obsoja proceduro, po kateri je prišlo do sestave večine in njene programske platforme na pogajanjih med strankami in da mora občinski svet odobriti to. kar so zastopniki nekaterih strank sklenili drugje. Hujši je bil nastop odv. Pedronija (MSI), ki je napadel socialdemokrate, ki da so se vdali korakanju demokristjanov in socialistov na levo. Oster je bil Pedroni do odprtja večinskih strank do problemov slovenske manjšine. Dejal je, da je to veleizdaja, da se bo njegova skupina vzdržala vsakega glasovanja, ker noče nikakor sodelovati pri tej veleizdaji. Socialist odv. Sanzin je dejal, da je odbor v prejšnjih petih letih napravil vrsto pozitivnih stvari, da obstaja danes možnost za uspešnejše akcije. Zaradi tega i-majo socialisti zaupanje v to administracijo, kateri se pridružujejo. Dejal .je, da bo obširneje govoril, ko bo odbor predložil delovni program. Ena od najnujnejših nalog nove uprave pa je vsekakor vanje v vsej pokrajini. Za njim je spregovorila prof. Bigi-Pirella (PSlUP), ki je dejala, da vodi njena stranka borbo proti desničarski reakciji in tudi proti strankam leve sredine. Bila je zelo krjtična do socialistov in levičarskih demokristjanov, v svoj govor pa je vnesla neko čudno tezo: govor je o evropski Gorici, ki naj postane nekak most med narodi. Ceno za to Gorico bodo plačali go-n'ški delavci, je dejala prof. Bigi. Edino kar bodo goriški delavci videli bo prihajanje z onkraj meje drugih delavcev, kar bo škodovalo borbenosti gor iških delavcev. Pri tem se vprašamo ali pripadajo slovensk; delavci in delavke z on-leraj meje reakcionarnim skupinam? Menimo, da je prihod delavk in delavcev iz Slovenije v Gorico pozitiven, ne pa negativen. Komunistka Wilma Brajnik - Cor-va se je zavzela predvsem za potrebe predmestij pri javnih delih ter za problem delavcev, posebno še žena, ki so zaposlene v goriških industrijah. Omervla je težak položaj v sovodenjski predilnici, kjer so skrčili pred kratkim delovni urnik na 24 ur tedensko. Republikanec dr. Manzini je dejal, da podpira od zunaj odbor le- ve sredine. Zastopnik slovenske demokratske zveze dr. Damjan Paulin pa je ugotovU, da n.jegova skupina sodeluje v večini na občini, ker je ta večina začela spoštovati slovensko manjšino. Zahvalil se je strankam leve sredine za razumevanje do problemov slovenske manjšine. Pni tem pa se je obrnil tudi na zastopnike KPI in PLI za podporo pri reševanju slovenskih problemov. Nastopili so še svetovalci Casel grandi (PLI), Pascoli (MSI), Pa-gura (KD). ki je med drugim de jal, da bo Ital.ia zares velika šele takrat, ko bo vsem državljanom ima Kmečko-delavska zveza (kra je.vna organizacija SDZ) večino. Za izvolitev župana in odbornikov je bilo potrebnih kar deset glasovanj. Ker smo o poteku obeh sej občinskega sveta v Steverjanu zelo podrobno in točno pisali, so se na nas hudovali dopisniki Katoliškega glasu. Očitali so nam *škodoželjnost». M.T. je v Katoliškem glasu zapisal, da so uspeli rdati občini aktiven in sposoben odbor ne glede na nekatere zamere in osebne užaljenosti, katerim smo bili na žalost priča*. V predzadnji številki Katoliškega glasu pa so se oglasili nekateri občinski svetovalci, izvoljeni na listi Kmečko-delavske zveze, in sicer Hadrijan Corsi, Zdravko Klanjšček, Marjo Miklus, Alojz Mužič, Izidor Prinčič in Emil Terpin. Njih izjava se glasi: cPodpisani občinski svetovalci iz Steverjana Vas prosimo, da bi ob- dala popolno enakopravnost tudi, javili sledeče popravke in pojasnila na področju uporabe lastnega je -1 članku, objavljenem v Katol. gla-zika. I su 6. avgusta 1970 št. 32 z našlo■ PO DOLGEM POVOLILNEM PREMORU PRVE SEJE OBČINSKIH SVETOV V KRMINU IN V GRADIŠKI V Krminu bosta v odboru kar dva Slovenca, izvoljena na socialdemokratski listi - V Gradiški obveljala formula KD-PSI Po namestitvi občinskih svetov v korak naprej v primerjavi s prejš- Gorloi in v Gradežu se je našla rešitev tudi v Krminu. V Krminu se bo tamkajšnji občinski svet sestal prvič po volitvah v ponedeljek, 7. septembra. Odbor bodo sestavljali svetovalci KD, PSI in PSU. Krščanski demokrati, tak je sporazum, ki so ga dosegli v ponedeljek zvečer, bodo imeli župana in diva odbornika (župan bo po- nj im stanjem, ko je sedei v odboru le krščanski demokrat Prinčič. Tokrat Prinčiča ni več v občinskem svetu. V Gradiški pa se bo občinski svet sestal prvič v petek, 4. septembra. Tu bo obveljala formula KD-PSI. Župan bo ponovno demokristjan Marizza, podžupan bo socialist Bert, ld bo vodil resor za novno Stecchina), socialisti pod-1 Javna dela, ostali odborniki pa bo-župana, ki bo obenem vodili resor j <1° demokristjani. Socialdemokrat-za javna dela (to bo geometer i ski svetovalec bo tako v opoziciji, torej polovica izvoljenih na večin-skt listi, izjavlja, da jim ni za kakšno osebno užaljenost, še manj pa za katero koli osebno korist, temveč za stvaren doprinos k napredku in dobrobiti števerjanske občine. Avtorju članka M.T., kateremu večkrat zdrsne pri logičnem presojanju dogodkov, bi svetovali, naj še enkrat pregleda zapisnike občinske seje od 11. in 18. julija t.l. in tako se bo prepričal, da ni bilo nobenega spodrsljaja enega ali dveh občinskih svetovalcev. Smatramo, da je objektivna kritika zdrav pojav in da se največje ovire dajo premostiti z resnim in stvarnim dialogom.» Do tu izjava šestih občinskih svetovalcev, ki se zbirajo nekako okroo svetovalca Hadrijana Corsija, bivšega odbornika. V odbor so bili, kot kaže, izvoljeni prijatelji oz. pristaši župana Klanjščka. Polovica sveto-valcev večinske liste pa ni do tega odbora prijazna. Ta neprijaznost se je pokazala tudi na družabnem večeru 8. avgusta letos, na katerega je števerjanska Kmečko-delavska zveza povabila poleg v vasi izvoljenih predstavnikov tudi deželnega svetovalca Štoko In druge goriške ter tržaške prvake SDZ. Na tem družabnem večeru — javna poročila o tem ne govori — so bili baje prisotni samo štirje šte-verjanski občinski svetovalci županove skupine. Ostalih šest je demonstrativno ostalo doma in se baje za sedaj ne nameravajo pobotati s skupino, ki sestavlja občinski odbor. Novice v Števerjang in v Gorici so take. Ali nam bodo tudi tokrat očitali, da smo preveč točni v do-ročanju? ^ Interpelacija svetovalcev KPI Zar) in namestnika, ki bo vodil resor za zdravstvo in socialno skrbstvo, socialdemokrati pa odbornika, kt bo odgovarjal za osebje (Gradimir Gradnik) in namestnika, ki bo odgovarjal za šport in rekreacijo (Peter Devinar). Na socialdemokratski listi v Krminu ste oba Izvoljena svetovalca slovenske na drugi strani opozicije pa bo osem komunistov. V Tržiču pa so, kot smo že poročali, komunistični svetovalci ponovno zahtevali sklicanje občinskega sveta. Sporazuma med strankami večine ni. Krščanski demokrati so sinoči sklicali sestanek vseh štirih levosredinskih strank, vendar narodnosti, zaradi tega boste oba | so socialisti včeraj zjutraj Javili, sedela v občinskem odboru. To je iiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiipiunniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiniiiiiiiiiiiii SEZNAM NA ŽUPANSTVU IN PRI IACP Dodelitev 108 ljudskih stanovanj v Tržiču Prihodnji mesec razpis še za 24 stanovanj IACP v Tržiču Zavod za ljudske hiše (IACP) v Gorici obvešča občane iz Tržiča, ki so napravili prošnjo za dodelitev ljudskih stanovanj ob razpisu v preteklem mesecu februarju za 108 stanovanj te ustanove na področju Tržiča, da je na občinski oglasni deski v Tržiču in na sedežu IACP od 31. avgusta na vpogled preferenčna lestvica za dodelitev omenjenih stanovanj tako za odkup, kakor za oddajo v najem. Obenem sporoča IACP, da bodo predvidoma v sredini prihodnjega oktobra objavili nov razpis za cd dajo nadaljnjih 24 stanovanj v na jem; od teh jih bo 4 rezerviranih za ezule. Po objavi tega novega razpisa bodo lahko tisti prosilci, ki niso vključeni v dodelitev iz kontingenta 108 stanovanj, lahko sodelovali pri natečaju za 24 stanovanj v oktobru ter bodo za te natečaj lahko uporabili del že predloženih dokumentov od februarskega razpisa, ki jih lahko dvignejo na sedežu IACP v Gorici. Te dokumente bodo lahko priložili novi prošnji za dode litev stanovanja. Vesti iz Tržiča V OKVIRU Včeraj zvečer ni bilo napovedanega sestanka predstavnikov štirih strank levega centra v Tržiču, ki je bil sklican na pobudo KD. Sestanek je bil odpovedan brez kakšne razlage in tudi ni bil določen kak nov datum za njegovo sklicanje. PSI je vsekakor potrdila svoje stališče in vztraja na dvostrankarskem občinskem odboru KD . PSI. MOPEDIST 36-letni Bernardo Pan-gos iz Tržiča, Ul. Timavo 12 je zčeraj padel v Ul. Romana v Tržiču ter se opraskal po obrazu in udih V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 7 dneh. ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE ŽIVALI Je Izšla knjiga ŽUŽELKE da ne nameravajo sedeti za isto mizo s socdaldiemokrati. Baje bo tržiaicl odbor RD predal posle po-krajtoskeimu odboru Iste stranke v upanju, da bi tg uspel rešiti položaj. Težko pa bodo stranke na potarajfasikl raivnd dosegle sporazum, kajti PSI je pustila popolnoma proste roke tržišld sekciji. Ta pa noče ničesar slišati o sodelovanju s socialdemokrati. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici obvešča vse vinogradnike, da morajo do 6. septembra, oziroma letos izjemoma do 6. oktobra prijaviti na trošarin-skem uradu pristojne občine vse zaloge vina, ki ga bodo imeli kleti opolnoči 31. avguste. Za podrobnejša pojasnila in za Izpopolnitev prijav se prizadeti lahko obrnejo na Urad Kmečke zveze v Gorici, UL Malta 2/1. Obenem Kmečka zveza sporoča, da Je njen urad od 1. septembra dalje odprt po sledečem umiku: od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. Natečaj za 23 učiteljskih mest avtorja sta Aleksander B. Klots Elsie B. Klots ITI FOTOGRAFU, OD TEGA 152 BARVNIH IZREDNA PRILOŽNOST, DA POBLIŽE SPOZNAMO SVET ŽUŽELK - ZA SEDAJ JIH ČLOVEK POZNA 800.000! i toiailta ICHii&tiMi Trst - Ul. sv. Frančišk« 20 • tel. 61-792 24. VSEDRŽAVNI SEJEM - P0RDEN0N 30. avgusta 1070 I 13. septembra 17/V/ Šolsko skrbništvo za Goriško je s posebno okrožnico razpisalo natečaj za 22 stalnih ali izrednih službenih mest za učitelje. Od teh je 5 službenih mest za šole na področju goriške občine, 9 za ostale občine na Goriškem ter 9 za izredno službo. Prošnje s potrebnimi dokumenti in na kolkovanem papirju naj prizadeti vložijo pri šolskem skrbništvu v Gorici do 31. oktobra t. 1. Vsa podrobnejša po- Prijava občinskih davkov v Gorici Davčni urad goriške občine sporoča, da je treba na osnovi obstoječih zakonskrh predpisov prijaviti dohodke, ki so podvrženi plačilu občinskih davkov, najkasneje do 20. septembra. Gre za naslednje davke: družinski, davek na stano vanje, obrtništvo, pse, napise, pristojbine za odvoz smeti, za na jemnino občinskega zemljišča, za kanalizacijo. Prijavo je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti lahko dobijo pn občinski upra vi- Prijave niso dolžni napraviti tdstf_ občani, Id so že na občinskem davčnem seznamu in se njihovi do hodki med letom niso spremenili. Kdor bi moral prijaviti svoje dohodke, pa tega ne bo storil, mora plačati globo v višini ene tret jine vseh davkov, ki jih je utajil. Pravtako mora plačati globo tudi tisti, ki je prijavil premajhno vso s1.* .vojstls* i k iiiumiiiiiii...... iiiimuiiiiiiiiiiiiim,„lll„Hmilll,lllllinini||||||||||| SINDIKALNE VESTI Pogajanja v Trstu za tekstilce iz Sovodenj Jutri ponoven sestanek in odločitev Pokrajinski komunistični svetovalci Bianca Marega, Bruno Marizza in Silvino Poletto so naslovili na pokrajinskega predsednika interpelacijo v kateri menijo, da bi morala pokrajinska uprava sklicati sestanek vseh županov, sindikalnih predstavnikov in zastopnikov zdravstvenih oblasti, da bi preučili možnosti za ustanovitev otroških jasli v raznih krajih naše pokrajine, kot to predvideva deželni zakon štev. 30 z dne 3. avgusta L 1. Omenjeni zakon predvideva deželno pomoč v višini 30 odstotkov pokrajinskim upravam, občinam ali konzorcijem med krajevnimi upravami za gradnjo takih jasli ter 70 odstotkov podpore za nemoteno poslovanje takih jasli. Za ta zakon so se potegovale sindikalne organizacije, kajti dandanes je veliko število mater, ki dela v tovarnah, nimajo pa kje pustiti dojenčkov. Ker zapade rok za vlaganje prošenj 31. oktobra, menijo zgoraj ©-menjeni svetovalci, da je treba čimprej pripraviti vse potrebno za vložitev prošenj. Kot smo že javili v zvezi a protestno stavko tekstilne tovarne iz Sovodenj, Je bil na deželnem od-bozništvu za trgovino In industrijo v Trstu db prisotnosti odbornika Dulci ja, na zahtevo sindikatov sestanek, na katerem so protestirali proti skrčenju dela v tekstilni tovarni v Sovodnjah na 24 ur tedensko pod pretvezo, da nimajo dovolj dela oziroma naročil ln da bodo zato prizadeti delavci prejemali dopolnilo Iz dopolnilne blagajne. Vodstvu tovarne so postavili zahtevo, naj predloži program dela za bližnje mesece in naj zajamči oelotno mezdo svojim delavcem brez vpisa v dopolnilno blagajno. Po obrazložitvi svojih stališč so se sporazumeli, da bodo imeli ponoven sestanek v Trstu jutri, v četrtek. Sindikalno tajništvo Je otove-*tik> prizadete delavce, naj bodo pripravljeni na sindikalno gibanje v primeru, da na tem sestanku ne bi prišlo do izboljšanja položaja. Brošura o zavarovanju INAM Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM za Goriško sporoča, da je poskrbelo za osmi ponatis brošure o bolniškem zavarovanju te ustanove «11 s!stema assistenzia-Ie dellTNAM*. Brošura daje sploš na navodila in pregled ustroja in delovan ja te ustanove ter je dober priročnik in svetovalec v vseh primerih s tega področja. Brošura stane po 1.400 lir. VERDI 17.00: «11 sapore delila ven-datta», T. Triom ln L. Gueriieri-koprodukcija v barvah. CORSO 17.30: «Ragazao la tua pel-le scotta*. K. Johnson, S. E-wans. Ameriški kinemaskop v barvah. MODERNISSIMO 17.45: «1 moatri*. V. Gassman in U. Tognazzi; ita,’ lijanski kinemaskope. VITTOR1A 17.30: «11 seme deU*uo-mo», M. Margime in A. Gtramtot; italo-framcoski film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—22.00: «Noi due scomosciuiti*, K. Douglas ln K. Novak; ameriški kinemaskope. Tržič AZZURRO 18.00: «Papk, abbaia plev* no*. Barvni film. EXCELSIOR 17.30 «Giuco d’azmr-do», R. Smith in B Donlevy. Barvni film. PRINCIPE 18.00: «11 terrore negi! occhi del gatto*, M Sarragun in C Kunmicutt. Barvni film. Voro Črtnim SOČA «Pancho Vlila jezdi*, ameriški barvni film — ob 18. In 20. SVOBODA »Grand Prix», ameriški barvni film — ob 18. in 20. url. DESKLE «2ema iz dna morja*, a-marišld barvni film — ob 20. uri. RENČE «Pustolovec iz Teksasa*, a-meriški barvni film — ob 20. uri. ŠEMPAS Prosto KANAL «Plytime», francoski barvni film — ob 20. uri. POTUJOČI KINO - MIREN: «Pe-sem prerije*, ameriški barvni film — ob 20. uri. PRVACINA »Ljubezen ln kakšna kletvica*, jugoslovanski barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan Id ponoči dežurna lekarna ALEŠ ANI — Ul. Carducd 38, tel 22-88. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna ALLA SA-LUTE dr. Fabbrls — Drevored Oo-sulich 117 — tel. 72-4-80. LETO IN MESEC OD VELIKEGA DNE... Čemu koristijo poleti na Luno? Mnenja nekaterih filozofov, znanstvenikov in kozmonavtov Pred nedavnim smo pisali, kako mora NASA omejiti sivoj program vesoljskih poletov, zaradi zmanjšanja finančnih sredstev. Kljub temu, da je tudi delni neuspeh »Apolla 13» nekoliko omejil zalet znanstvenikov za nove polete, so novi poleti že v načrtu. Minilo je medtem že leto dni od prvega poleta na Luno, ko je Neil Armstrong stopil 20. julija na Lunino površino. Mnogi so se med tem časom že vprašali, čemu pravzaprav koristijo poleti tako na praktičnem kot na znanstvenem področju Novinarji nekaterih večjih časopisov so četo stopili do znanih znanstvenikov, kozmonavtov in filozofov, da bi izvedeli za njihovo mnenje. Odgovori so bali sledeči. Arnold J. Toynbee je dejal: »Iti na Luno pomeni v določenem smislu isto kot graditi piramide ali palačo Ludvika XIV. v Versaillesu. Mislim, da je precej sramotno delati nekaj takega, ko še obstajajo človeška bitja, katerim primanjkuje celo to, kar je nujno za življenje. Če smo tako pridni, da lahko pridemo celo do Lune .zakaj se potem ne zavedamo, kako neodgovorno vodimo vse na svetu? Upam, da bodo Rusi in Ameri-kanci, ko bodo prišli v vesolje, pozabili, da so Amerikanci in Rusi in se spomnili le tega, da so človeška bitja, ki jih združuje drzna in nevarna pustolovščina. Mogli bi reči, da je zelo čudno, kako je to bitje, ki je tako napredno, kar se tiče tehnologije, ostalo praktično na isti stopnji, kar se tiče etike in družbenih odnosov. Prav ta pojav povzroča, da je tehnologija nekaj nevarnega. Kar me skrbi, je ravno ta prepad med tehnologijo in moralo, ki že prerašča meje strpnosti.» Mnenje Bernarda Lovella. Če se •zremo nazaj na tisoče let civilizacije, lahko opazimo, da so edine skupnosti, ki so napredovale tiste, ki so bile pripravljene boriti se s problemi, ki so iim bili skoraj nerazrešljivi in na meji njihovih tehničnih spoznanj. Rimsko cesarstvo je propadlo, ko je nehalo napredovati v tem smislu. Mnogo je še drugih primerov. Do neke mere opazimo začetke tega v Veliki Britaniji, toda hvala bogu še ne v ZDA in nedvomno ne v SZ. Med najbolj oddaljenimi posledicami podviga »Apollo*. če prav želimo gledati pesimistično, kar je včasih potrebno, je ta, da moramo še proučevati najboljši način za ohranitev človeške vrste. Moglo bi se zgoditi, da bi bito to mogoče Je tako, da del te skupnosti preselimo v izvenzemeljsko okolje in to ba bilo planet Mars. Kaj je dejala Margaret Mead. Ljudje so vedno pravili, da je bolje ostati doma in gojiti ohrovt na vrtu. Sama mislim, da je človeštvo obsojeno na propad, če ne sledi ritmu gibanja in sprememb. Kamorkoli gremo v sončnem sistemu, se pojavljajo novi problemi okolja in prav ti so vedno člo veka spodbujali. Človek pride na obalo in želi pluti po morju, dospe do prepada in želi zgraditi most čezenj. Novi problemi okolja spodbujajo, da iščemo novih rešitev in nove pokrajine vzbujajo novo poezijo. Z naraščanjem prebivalstva in nastajanjem novih mest se zmanjšujejo možnosti, da bi lahko živeli pustotovsko. Kljub temu nevarnosti naraščajo. Zaničevali bi sami sebe, če bi postali mirni ljubitelji svojega doma in se odpovedali vsakemu novemu doživetju z opravičilom, da nismo na višini, da tega ne zmoremo, da se bojimo. Mislim, da je bilo zabavno tekmovati z Rusi za osvojitev Lune. In vsi so se pri tem zabavali. Mislim, da se bodo tekme na svetu nadaljevale in upam, da bodo ne-škod jdve. Sprejmimo tekmovanje kot nekaj dobrega. Ko smo sprejeli možnost, da so drugi kraji, ki so drugačni kot naša Zemlja, morda naseljivi, da bd mogli civilizirati druge kraje in da morejo biti kje drugje živa bitja, smo že spremenili odnos človeka do vesolja. Vse smo spremenili. Temu sledi precejšnje zmanjševanje človeške nesramnosti in mogočno poveličevanje človeških možnosti. Reinhold Niebuhr — Na Luni ni nobene oblike življenja. Pravim hvala bogu, da je brez življenja, kajti, če bi bilo na njej življenje bi se izgubili v antagonizmu dveh svetov Vesoljski napor ZDA je napor zelo bogate države, ki istočasno preživlja atmosfersko zastrupljanje, zastrupljanje voda, v velikih mestih ima črnske skupnosti, ki so zelo zagrenjene in v svoji notranjosti mesta, ki so na robu propada. Mnenje Isaaca Asimova. V zgodovini človeštva je človek vedno mogel sanjati o skritem pobočju griča. Kar se tiče Zemlje, tega ne moremo več storiti Ni več kraja na Zemlji, ki bi bal oddaljen več kot 12 ur od drugega kraja in kamorkoli gremo, lahko pije- mo coca colo in živimo v hotelu, ki je podoben Hilton hotelu. Svet amerikanizirajo in tehnizirajo do skrajnosti in za nekatere postaja prav zaradi tega prazen. Priti do Lune pomeni ponovno postaviti plot, ki nam vrne zemljo, ki je na oni strani. Prišli smo do Lune. Mislim, da smo dosegli cšj in da bi marali nehati z nesmiselnimi načrti. Potovanje na Mars bd stalo tako ZDA kot SZ preveč, če bi želeli to potovanje sami izvršiti. To je doba globalnih problemov. Če se združimo, da bd osvojili vesolje, lahko sodelujemo tam, kjer nas naši predsodki ne ovirajo, kajti nobeden izmed nas nima že oblikovanih interesov, kar se tiče vesolja. V mednarodnem geo-fizičnem letu so namreč bili vsi enotni, kako naj raziskujejo Antarktiko. To je bila prazna zemlja, ki ni pripadala nikomur in so se vsi mogli dogovoriti, ne da bi pri tem kaj izgubili. Na enak način se lahko dogovorimo za vesoljske podvige. Predlagam, da bd vzeli finančna sredstva za te podvige iz sklada za oboroževanje. Če kopreno neznanja pomaknemo bolj daleč v katerokoli točko, bo nova svetloba osvetlila celo področje, ker je znanje nerazdeljivo. Na primer če bi spoznali nekaj o prvotnih oblikah življenja, ki so se ohranile na Luni, bi mogli celo priti, do zdravljenja raka. Pomagalo nam bo, da se bomo naučili ponižnosti. Menim, da ni nič boljšega kot videti Zemljo z Lune, da bd razumeli, da je Zemlja zelo majhno telesce, stvarca izgubljena y vesolju. Vannevar Bush. V ZDA se je žeto razširil val protestov in izgubljanja poguma in vesoljski poleti bi znali to stanje spremeniti, kot se je zgodilo z Lindberghovim letom. Kljub temu, da to veliko stane, menim, da vzbuja v tej državi zelo veliko navdušenja in lahko pomeni požfvitev človeške marale. Kurt Vonnegut junior. — Trošijo denar revežev. Oni plačujejo davke. Frank Borman. — Zaradi petih razlogov mislim, da smo na tem, da pridemo v vesolje- Prvič zato, ker smo prav zaradi vesoljskih načrtov tehnologijo tako izpopolnili, kakor je niso niti vojne in oboroževanje- Drugi razlog je ta, da smo v naši državi zbrali skupino znanstvenikov in tehnikov, ki so strokovnjaki in ki so dali izredne rezultate. Tretji razlog je' zbiranje znanstvenih podatkov, četrtič: smo na Luhi, ker je raziskovanje bistvo človeškega duha. Petič: človek bo naredil to, kar zmore in dokazali smo, da moremo priti na Luno. V kratkem bomo mogli priti na Mars in iz našega sončnega sistema. Zdi se mi, da začenjamo vesoljsko dobo tako, kot če bi še vedno bili na Lindberghovem »Sparit of St. Louis*, zato mis'im, da bomo mogoče devetkrat pristali na Luni in se bomo vrnili na velikih vesoljskih stalnih postajah, ki bodo mogle sprejeti 50 oseb. Tedaj bomo mogli s seboj pripeljati znanstvenike in tehnike in jim bomo omogočili, da bodo v novem okolju nadaljevali svoje proučevanje. Mislim, da so možnosti, ki jih imamo pred seboj, velike. Ne mislim, da se lahko zgodi, da bi Rus potoval v naši vesoljska ladji, ali da bi kdo izmed nas potoval z njimi. Mislim pa, da bi se res mogli, če bi to hoteli, združiti in razpravljati o znanstvenih raziskavah na konkreten način. Osebro težim za obširr>e:šimd spoznanji Wenther Von Braun. — Potovanja na mesec lahko praktično izkoristimo in stalne postojanke naj bi sprejele močne kolonije znanstvenikov. Poleg tega bodo deli teh baz služili za turizem. Tega bomo omogočili z lažiim prevozom, ki bo znižal cene. Zaradi zmanjšanja teže, bodo mogli pari, ki bodo preživljali na Luni medene tedne, plesati ob zvoku narodnih pesmi, ki jih bomo oddajali z Zemlje: manjša teža bo koristila tudi invalidom. Naj omenim trditev ki jo je baje izrekel Jules Verne: »Karkoli si človek lahko zamišlja, drugi lahko uresničijo*. Ko sem v izložbi ljubljanskega Kompasa zagledala oglas, ki je vabil ljudi, naj se nemudoma prijavijo na 7-dnevno potovanja po Švici, sem se na vrat na nos odločila, da se pobliie seznanim s to deželo, če bi me kdo vprašal, katero deželo bi si hotela ogledati, bi morda pwav Švica zasedla eno zadnjih mest na moji preferenčni lestvici, a oglas je bil tako mikaven in moja želja po potovanju tako močna, da sem se takoj vsa navdušena vpisala za izlet. Ker sem se na izlet prijavila prav zadnji dan vpisa, je bilo za nakupovanje in priprave le malo časa. V vsej naglici sem pripravila kovček in že sem potovala v udobnem avtobusu proti Avstriji, oziroma bolje rečeno proti Innsbrucku, kjer je bila naša prva daljša postaja. Vreme je bito kot nalašč lepo in tako smo se polni optimizma poslovili od naše prelepe Gorenjske. Vsi navdušeni smo se ozirali naokrog in si skušali vtisniti v spomin, kar največ smo mogli, da bi lahko kasneje primerjali naše gore s slovitimi švicarskimi. Ker je bila pot dolga in naporna in ker se med seboj nismo poznali, je vladala v avtobusu v začetku stroga tišina: le kdaj pa kdaj se je oglasil vodnik, da bi nas opozoril na kakšno zanimivost ob poti in s tem prebudil prenekaterega izletnika, ki je že dremal Že po poti pa se je začeto vreme kisati in nekdo je že tarnal, da ga tiščijo novi čevlji. No, pa kaj zato, boste rekli. Tudi jaz sem bila tega mnenja, dokler me neka starejša gospa iz naše skupine ni spomnila na prastaro resnico, da napovedujejo kurja očesa dež. In res se je v bližini Innsbrucka ulil dež. To je nas, izletnike nekoliko unejevoljilo in v hotelskem atriju so se pričeli prvi prepiri glede razmestitve po sobah. Slednjič smo »odjadrali* v svoje sobe, kjer so nas čakale snažne, vendar stare postelje, o katerih je krožil glas, da so še iz časov Marije Terezije. No, in kaj mislite, kaj je bdi naš prvi cilj? Seveda ogled znamenitosti tega svetovno znanega mesta, ki slovi med drugim po svoji smučarski skakalnici. Da pa ne bi pozabili starih slovenskih običajev, smo jo takoj nato «ucvrli» po mestu in trgovinah, ki so jih na veliko žalost starejših predstavnikov in predstavnic našega izleta, že pričeli zapirati. In kaj bomo počeli po večerji? sem se pozanimala pri vodniku. Na programu je bil ogled mestnega parka in po želji ogled skupine «jodlarjev». Ker nihče ni kazal velikega zanimanja za to vrsto glasbe, oziroma petja, smo jo raje mahnili na kozarec vina v najstarejšo gostilno mesta, kamor je baje zahajal sam Goethe in po katerem je tudi gostilna dobila ime. Seveda smo za to, da smo sedeli na sedežih, kjer so nekoč sedeli celo vladarji, prav mastno plačali; v zameno za ceno pa smo lahko poslušali prav ............................................iiiimiNimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii.iiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimtiniiiiiiimmiiuiiii dite bolj pozorni do drage osebe. Dolenjska galerija NOVO MESTO, 1. — V Dolenjski galeriji so priredili dve zanimivi razstavi. Prva prikazuje zbirko portretov od konca XVI. do srede XIX. stoletja, ki so jih zbrali po raznih gradovih in graščinah. Druga razstava pa nam prikazuje sedanjo Dolenjsko, njeno krajino in njene Hudi. Tu si lahko ogledamo dela Božidarja Jakca, Maksima Gasparija, Mihe Kambiča, Vlada Lamuta, Mihe Maleša, Franja Stiplov-ška, Izidorja Moleta, Ivana Vavpotiča, Janeza Mežana, Borisa Kobeta, Marjana Mušiča in Bruna Vavpotiča. Umrl je pisatelj Francois Mauriac Na svojem domu v Avenue Theo-phile Gauthier je umrl pisatelj Frangois Mauriac. Z Grahamom Greenom je bil mogoče eden izmed najpomembnejših katoliških pisateljev naše dobe. Rodil se je v Bordeatuu leta 1885. Promoviral je iz književnosti in deloval kot pisatelj in novinar. Sodeloval je pri *Temps Present*, rLettres Frangaises» in pri tFigaroju», ki ga je celo upravljal. Od leta 1954 je redno pisal svoje cbloc — notesi» najprej v «L'Ezpress* in nato v *Figaro Litteraire». Napisal je nad 100 romanov, gledaliških del in pesmi. Med pesniškimi zbirkami sta najvažnejši «Les Mains Jointes» iz leta 1909 in tOrages» iz leta 1925. V svojih romanih je predvsem obravnaval malomeščanstvo. Med najvažnejše spadajo »Le «Baiser au Lepreux», tTherese Desqueyroux», *Le Noeud de Vi-pere*, »La Parisienne» in «L’A-gneau». Med gledališkimi deli pa naj omenimo »Le Feu sur La Ter-re», tAsmodee» in «Les Mal Ai-mesit. Ukvarjal se je tudi z eseji, med katerimi so važni eProust*, »La ute de Jesus*, «Journah, Njegove romane so ljudje zelo brali, znano delo *Le Noeud de Vi-pere* je preseglo milijon izvodov, ^ f na težava: strahovit ropot, ustvarjajo reakcijska letajj^-n “ riški kongres je lani .vjvvarif, milijonov dolarjev za na tem področju. Ob teh s je Voipe optimist. Prav1- h jem, da bo človeška z njo tehnologija, da bodo .fl s napori ljudi, ki se «kg gibanjem Zemlje okoli svoje osd. Pravijo, da bo satelit lahko nadzoroval področja Sovjetske zveze in kitajske ln da bo opremljen s sodobnimi fotografskimi aparati ter bo oddajni vesti o raketnih oporiščih, premikanju vojaških enot in podobno po radiu. Novi satelit Je že četrti v vrsti tega načrta. Prva dva še vedno krožita okoli Zemlje, v višini več kot 30.000 km, tretji pa ima zelo bolj ploščat tir, saj znaša njegova Za vozniška dovoljenja v pripravi posebni kolki Dodatni davek na potni list je treba vplačati pred odhodom v tujino Višji davek na žgane pijače hkrati ukrep proti uvozu whiskyja in ruma Vladni ukrep o novi davčni obremenitvi je zaradi svoje redkobesednosti in naglice, s katero je stopil v veljavo, povzročil med širokim občinstvom poleg negodovanja --saj bo nova obremenitev zopet prizadela prav tiste, ki tako nosijo največje davčno breme v državi — tudi precej negotovosti, zlasti kar zadeva nekatere točke: višja taksa na potni list, vozniško dovoljenje, cestnina na avto cestah itd. Ministrstvo za finance je po objavi dekreta v Uradnem vestniku (v posebni izdaji s štev. 216) izdalo nekaj pojasnil, iz katerih naj na kratko povzamemo tista, ki so v teh dneh po objavi dekreta najbolj žaramiva za širok krog potrošnikov. Tako glede takse na potni list: kakor znano, se taksa poviša s sedanjih 1000 na 4000 lir letno. Povišek velja od 1. avgusta 1970 dalje in zato morajo imetniki dokumenta vplačati, preden se odpravijo v tujino, pet dvanajstin dodane letne pristojbine, to je 1.250 lir. Znesek je treba plačati na pošti, in sicer na ustrezen tekoči račun. Finančni minister računa, da bo letni dohodek od tega davka narastel s sedanjih 5 na okoli 20 milijard lir, možno pa je, da re bo marsikdo po novem raje poslužil osebne izkaznice, ko bo potoval v dežele, ki priznavajo ta dokument, ter da bo zato dejanski dohodek nekoliko manjši. Višja obdavčitev vozniških dovoljenj naj bi zagotovila državnim blagajnam okoli 25-26 milijard svežega priliva, saj ima danes v Italiji takšno dovoljenje okoli 13 milijonov državljanov. Kakor znano, se davek poviša za 2.000 lir na leto ne glede na vrsto dovoljenja. Za letošnje leto je treba doplačata tretjino poviška (za štiri mesece: sep-tember-december), za kar pa bo ministrstvo za finance izdalo posebne kolke. Prizadeti državljani bodo morali urediti to zadevo v roku 60 dni. Višja obdavčitev potrošnje banan naj bi vrgla državnim blagajnam 9 milijard lir svežega priliva. Dosedanja obdavčitev je znašala 90 lir pri kg (60 v primeru uvoza te Somalije), sedaj pa preskoči na 120 lir (na 80 za banane somalijskega izvora). 6e upoštevamo, da se banane danes prodajajo po ceni 350-450 lir kg, bo nova prodajna cena predvidoma za 20-30 lir pri kg višja. Cestnina na avto cestah: v Italiji je danes 16 družb, ki upravljajo avto ceste po sistemu koncesije. Njihov skupen iztržek od cestnin se suče na višini 105 milijard Ur na leto. Država je sedaj uvedla davek v razmerju 10 od sto na kosmati dohodek, kar naj bi vrglo njenim blagajnam 11 milijard lir. Za sedaj ostane cestnina nespremenjena, saj so ustrezne pristojbine določene z zakonom. Prizadete družbe bodo seveda zahtevale, naj se cestnina primemo poviša, tako da se bo tudi to davčno breme prej ali slej preneslo na rame širokega kroga italijanskih (in tujih) avtomobilistov. Nadaljnjih 24 milijard lir si državne blagajne obetajo od nove obdavčitve raznih stav. Pri tem bodo prizadeti zlasti ljubitelji konjskih dirk in podobnih tekmovanj povezanih s stavami. Doslej je znašal davek na stavni znesek 6 od sto, po novem pa se dvigne na 24 od sto. Z drugimi besedami povedano: doslej si stavil pri okencu dirkališča 100 lir, in od tega je 6 lir šlo za davek, 94 pa za igro. Po novem gre za vsakih 100 lir 24 za davek, m le preostalih 76 za igro. Upravljavci konjskih dirkališč in organizatorji dirk so že izrazili svoje negativno stališče v zvezi z novo obdavčitvijo. Dekret se ne nanaša na Totocalcio, Totip in Enalotto, ker so te igre obdavčene drugače kakor navadne stave. Enotni davek na telefonske storitve, ki ga državna telefonska družba SIP zaračuna potrošnikom vsake tri mesece, se dvigne s sedanjih 5,5 na 7,5 od sto od 1. januarja prihodnjega leta dalje. Na vsakih 10.000 lir dejanskega računa bomo torej od novega leta dalje plačevali po 750 Ur davka, ki ne več po blagajnam okoli 10 milijard svežega priliva. Dekret je znatno povišal davek na potrošnjo nekaterih vrst žganih pijač in proizvodni davek ter davek na potrošnjo špirita. Žgane pijače, na katere se davčni povišek nanaša, so tiste, ki se pridobivajo te žit in trsja, to se pravi zlasti wbisky in rum. Od vsake litrske steklenice je država doslej zahtevala 60 lir davka, po novem pa se ta znesek dvigne na 420 Ur. Italijanski proizvajalci žganih pijač — in teh je več tudi v naši deželi — so zadovoljni s tem ukrepom, saj se tako whisky kakor tudi pravi, rum uvažata iz tujine in rri«so domač proizvod, zato pa jih neposredno prizadeva davek na proizvodnjo in potrošnjo špirita, saj se bodo zaradi tega davka tudi domače pijače podražile (za 60 lir liter aperitiva in za 90 Ur liter domačega brandyja). Kakor rečeno, se bo uvožena pijača podražila v znatno večji meri. Davčni vijak so posebno privili na področju dragocenega nakita, zlatarskih izdelkov, fotomateriala in naprav za reprodukcijo glasbe. Po novem naj si potrošnik pričakuje, da se bodo — kolikor se še niso — izdelki iz zlata in platine podražili za 18-19 od sto, draguljarski izdelki za 25-27 od sto, fotografski material, TV sprejemniki, gramofonske plošče ipd. za 13-14 od sto, parfumi in kozmetični izdelki pa za 25 od sto. Poglavje zase je obdavčitev bencina, po kateri stane liter navadnega goriva 152, liter »super* pa 162 Ur. Za primerjavo naj navedemo, da stane liter »super* v Jugoslaviji 1,80 dinarja (90 Ur), v go-riški prosti coni pa 75 Ur. Hude so tudi nove kazni za prekrške v zvezi s plačilom prometnega davka. Avtomobilist, ki bo »pozabil* plačati davek, bo kaznovan z globo, ki bo znašala ena do šestkrat letno pristojbino, v nobenem primeru pa ne bo globa manjša od 10.000 Ur. Kdor bi plačal davek, a pozabil prilepiti ustrezno potrdilo na vetrobran, bo GENOVA, 1. — Policija Je prijavila sodišču tri od štirih jugoslovanskih državljanov, ki jih dolžijo umora kapitana, njegovega namestnika in mornarskega pomočnika na ladli «Granefors». Celotna zadeva Je prišla na dan julija leta 1969. Ladja «Granefors» je plula skozi Moaambiški prekop, te so izginili 41-tetni kapitan Renato Giurich, 58-letni namestnik Filippo Magistro in mladi pomočnik Angelo del Vecchto. V Italiji razen družin ni nihče zvedel za trojni umor. Vest je kratko objavil genovski dnevnik «11 lavoro«. šele kasneje je policija Izsledila, da se je na panamski ladji — katere lastnik je pa verjetno kak Italijanski brodar — zgodilo nekaj, kar ni bila prava nesreča. Zdelo se je, da so trije pomorščaki umrli med gašenjem požara, ki je prav tedaj izbruhnil na ladji, tako da so padli v morje. Kasneje so se sumi policije osredotočili na del posadke, ki so jo sestavljali sami Filipinci. Znano je, da je bito med Filipinci in ostalim delom posadke kreganje, vendar tudi to ni držalo. Končno je policija na osnovi nekih pisem ln delnega »pričevanja« — gre za slučajne izjave, saj je znana tiha solidarnost pomorščakov _ prišla do štirih Jugoslovanov. Načela se je preiskava in prišla je na dan celotna zadeva tihotapstva. Posadka in na čelu kapitan so namreč v holandskem pristanišču Flushing natovorili veliko količino viskija, da bi jo prodali v Italiji. Kapitan izkupička ni razdelil »pravično« med vso posadko, temveč je Izpustil Jugoslovane. Zato so ga umoriM, njegovo truplo pa vrgli v morje. Kapitanov namestnik in pomagač sta morilce videla, zato sta doživela enak konec. Da bi «prikrt]i» trojni umor so ge povzročiM požar v skladiščih in res so s tem dejanjem začasno spravili policijo na napačno pot, ker je mislila, da so žrtve padle v morje med gašenjem. Obtoženci so: bivši prvi častnik panamske ladje 22-letni Joško Gla-vdclc, 18-letni Nedijte Vukič In 26-letni Rafcko Babač. ningrajski univerzi, kjer je tudi doktoriral. Z imenovanjem Terebilova za ministra za pravosodje Sovjetske zveze se je začelo v tej državi novo razdobje. Zvezno ministrstvo za pravosodje je obstajalo v Sovjetski zvezi pred nekaj več kot 10 leti. Ko je Hroščev prevzel oblast, je okviru svojih političnih načrtov u-kinil zvezni organ za pravosodje ter prepustil upravljanje pravice posameznim zveznim republikam. Ta način upravljanja se je ohranil do danes, ko so sovjetski voditelji menili, da je treba poenotiti pravosodje. Kaj jih je napotilo na ta sklep? V skupnem poročilu sovjetske komunistične partije in sovjetske vlade je rečeno, da ta centralizijski ukrep stremi za temi cilji: zvišanje vodilne ravni sovjetske države obramba sovjetskega gospodarstva, izpopolnjevanje sovjetske zakonodaje in socialistične zakonitosti. Zdi se, da je bila uprava na področju pravosodja ponovno centrali zirana, ker niso republiški organi ki jo je že obraivnava! na Poljskem leta 1967 v filmu »Le Deipart*, to tema doraščanja in prvih sentimentalnih problemov, ki se pojavljajo v tej dobi skupaj s prvimi spolnimi izkušnjami. V današnjem filmu je protagonist 15-letni vajenec v londonskem javnem kopališču Mike, katerega prisrčno prijateljstvo do bolj izkušene predrzne kolegice Susane se spremeni v prekipevajočo strast. Skupaj s strastjo — ki je toliko bolj občutena, ker ji mladenič ne more dati duška — se razvija tudi ljubosumnost do srečnejših tekmecev: to sta mladostni profesor telovadbe, ki stalno obiskuje kopališče in mladenič, ki je dovolj bogat, da lahko podari dekletu ob zaroki dragoceni prstan. Mike se skuša na otroški način maščevati nad njima, kar tako razjezi Susa-no, da ga začne nekoč na snegu celo pretepati. Pri tem izgubi dragulj, ki je bil na prstanu. Dekle in fant odneseta nekaj snega v bazen, ki je bil tisti dan slučajno prazen, stopita sneg in najdeta dragoceni kamen. Dekle se zahvali Miku na način, ki ga je on želel in pričakoval, toda «izkušnja» tako vznemiri mladeniča in tako pioveča njegovo strast, da skuša dekletu onemogočiti odhod s tem, da jo udari z neko bazensko lučjo. Ravno tedaj začne voda polniti ba zen in okrvavljeno dekle drsi v bazen. V zadnjem obupanem objemu Mike sledi dekletu in tako ju doleti ista usoda. Film skuša biti nekaj več kot samo analiza psihologije naraščajnikov. Svet v katerega skuša prodreti Skolimovski je tisti, v katerem živita in umreta protagonista: umazani bazen, preobiskovana javna kopališča, kjer se zbirajo ljudje z vsemogočimi napakami in ne nenrav nimi spolnimi nagoni (nekoliko satirični profesor ali ljubezni željna ženska, ki skuša zadostovati svojim skritim željam s tem, da govori o nogometu in se vrti okrog Mika — odlično pooseblja to žensko Diana Dors). Vendar režiser prikazuje ta svet v napačni luči, kajti moralnim vrednotam daje važnost, ki je vedno ni majo ali je sploh nimajo napake pa slabo razvršča v posebno lestvico. Zelo pogosto prikazuje režiser življenjsko bedo. Reči moramo, da si je postavljal režiser prav tako prikazovanje kot cilj, vendar je bil rezultat nekoliko različen, kar filmu pravzaprav ni škodilo. V primeru namreč, da bi mu popolnoma uspelo prikazati svet, kakor je to na bi bila sad pristranskega gledanja in nepopolne analize najrazličnejših življenjskih bodob. Ker prevladuje psihološka analiza in tudi sorazmerno stopa v ospredje, film mogoče ni tako raznolik, postane pa nekoliko globlji: končno pri tem pridobi. Zelo dobro je bilo igranje dveh glav; nih igralcev: Jane Ascher v vlogi Susane in John Moulder-Brovvn v vlogi Mika. Tudi glasbena spremlja* va je zelo dobra in primerna. G. B. Sedem mrtvih na grškem vojaškem letalu ATENE, 1. - Letalo tipa «dakota», ki pripada grškemu vojnemu letal* stvu je danes strmoglavilo na pobočju gore Micdkeli v Epiru. Z letalom F potovalo sedem oseb, od katerih se ni rešila nobena. Po neuradnih vesteh so z letalom hoteli prepeljati nekega umrlega vojaka v vas Prevezo blizu Janine, da bi ga tam potepali. Letalo jevzle; telo z letališča pri Kavali v severu* Grčiji. «Živčni plin» ra Okinawe na otok Johnston NEW YORK, 1. - Zaloge »živčnega plina*, ki so sedaj vkladiščen® na otoku Okinavva, bodo v kratkem prepeljali na otok Johnston. Ameriške oblasti so sprejele ta sklep' ker bodo otok Okinawo vrnili v te81' kem japonski vladi. Spočetka so mislili, da bi zaloge tega hudo stmpienega plina prep®j dosledno izvajali vse politične pravne smernice partije in držav-. meraval, bi ob gledanju filma do-nih organov. I bili popolnoma enostransko sliko, ki PRI IVANGRADU NA HRVATSKEM Prometna nesreča terjala 6 žrtev Družina se je vračala po počitnicah iz Turčije v Nemčijo - Preživel je samo oče ZAGREB, 1. — Šest turških dr- zovitem trčenju je izbruhnil tudi žavljanov je danes izgubilo živ- požar, v katerem so zgorela trup-ljenje zarali hude prometne ne- la šestih žrtev. Mehmed Cioral se sreče, ki se je pri po tila na cesti je rešil, čeprav je dobil zelo hu-med Zagrebom in Beogradom, pri- de rane in poškodbe, ker je ob 550 lir kakor sedaj. To naj bi v plačal globo v višini qd 3.000 • do prihodnjem letu zagotovilo državnim 1 18.000 lir. 1 j ali v ameriško državo Oregon, ali Nadaljuje sc iskanje 13-letne Lucie Tomasino VIDEM, 1. — Približno 200 oseb ali več — med katerimi so poleg velikega števila karabinjerjev in agentov javne varnosti, še občinski stražniki in nekateri prostovoljci, mnoge spremljajo tudi policijski psi — nadaljuje z iskanjem trinajstletne Lucie Tomasino te vasi Belvedere dd PovoJetto, ki je izginila od doma pred tremi dnevi Iskanje poteka v dveh smereh: iskanje dekleta ali njenega trupla na eni strani, p» drugi strani pa iskanje vseh sumljivih oseb, M so se lahko približale dekletu na p>oti, Kakor smo že včeraj omenili so karabinjerji našli dekličino kolo, na katerem naj bi bdi madež krvi. Znanstveni oddelek policije Je ugotovil, da ni što za madež krvi. preiskovalci izključujejo možnost prometne nesreče, starši pa izključujejo, da bi mogoče što za beg. Obupana mati še vedno pričakuje, (ta se bo dekle vrnilo ali da bo kdo telefoniral, oče pa sodeluje pri iskanju s karabinjerji. Pravosodno ministrstvo spet ustanovljeno v ZSSR MOSKVA, 1. — Glasilo sovjetske vlade »Izvestja* je sporočilo danes, da je bil za zveznega ministra za pravosodje imenovan Vladimir Terebilov, ki je bil doslej podpredsednik vrhovnega sodišča Sovjetske zveze. Terebilov, je star 54 Let ter je študiral pravo na le- bližno 30 kilometrov daleč od glavnega mesta Hrvatske. Žrtve so člani iste družine, ki je potovala z avtomobilom vrste «ford - taunus* in ki se je vračala v Nemčijo, kjer je bil zaposlen 37-lebni oče Mehmed Cioral, ki je tudi edini preživel. Preživeli so px>čitnice v Turčiji. Avto je vozil s precejšnjo hitrostjo. Pri Ivangradu je iz neznanih vzrokov — verjetno zaradi zaspanosti voznika — zavozil nekoliko proti sredi in tako trčil v avto cisterno, ki je pravkar privozila iz nasprotne smeri. Po gro- trčenju padel iz vozila. NARDO’ (Lecce), 1. — Tri osebe so Izgubile življenje in štiri so hudo ranjene zaradi hudega trčenja med avtom vrste »giulietta« in velikim tovornjakom, ki se je pripetilo na državni cesti št. 174 med kraji Avetrana in Nardb. Verjetno Je prišlo do nesreče zaradi goste megle, ki je bila popoldne na tem področju, lin spolzke ceste. Ker je bil tovornjak ustavljen ob cesti, je verjetno voznik avtomobila trenutno Izgubil oblast nad vozilom In je tako trčil vanj. ‘J““ v cu.reliju ““"U ev—• pa na neki otok blizu Aljaske. * načrt pa je propadel zaradi ostrega protesta prebivalstva. Zato so s® ameriške vojaške oblasti odločile * otok Johnston, ki leži sredi Tihega oceana. «Živčni plin* je sedaj baje sprav ljen v osmih raznih skladiščih. Sari® dve skladišči sta zunaj amerisk države. Eno teh skladišč je na Uk nawi, drugo pa v Zvezni repubU^ Nemčiji. Finančni stražniki našli ukradeni triptih GENOVA. 1. - Posebni odde^ finančnih stražnikov, ki je na sti Milan — Genova zasledoval vor vtihotapljenih cigaret, je8, šel. . . ukradeni triptih klasih ran kot delo «neznanega s ob koncu petnajstega ali v ku šestnajstega stoletja*. M®nL tovornjak, na katerem je bila S ka skrita, je prihajal iz Mu®’ ’ vozil pa ga je 30-letni Ugo chero, ki so ga aretirali. njak je imel genovsko registracij®' Triptih predstavlja Mater b<*j|g z otrokom, ob strani pa ji st0cij-svetd Sebastijan in sveti Rok- ‘ ^ ko so neznani tatovi odnesli, ^ cerkve posvečeni Mariji Snežni kraju Orzes pri Bellunu. MILAN, 1. — Med precej burjenim kreganjem med dv®"^ družinama je 28-letni Giusri^j Ventre zagrabil za pištolo in 280 jj streljati, ne da bi posebej ri®^ v kakega navzočega. Prvi Je P8*^ zadet 63-letni »nasprotnik« Rossetti, nadaljnji streli pa 50 .^5. nili njegovega sina 26-letnega V . seja in še dva slučajno n&vji-29-letnega Enrica Cotamba ri je letnega Francesca Paitonija- K®** tedaj Izpraznil pištolo, je V0Lg-nenadoma odvrgel orožje ln PjrjJj-nil, za njim je seveda pobegu di oče. Ranjence, od katerih . eden ozdravel v dveh tedndh,®^ la dva v desetih dneh, so nemudoma odpeljali v bolni* Vsi so bili zadeti v noge. Tudi ^ seppa in Antonia Vemtreja rali karabinjerji odpeljati v j $ nišnico. Ko so ju peljali v ,j jie nlco, so ju namreč zasledovan kateri navzoči, kd so ju h11"., d8 tepli. Karabinjerjem ni US,P®* jati® bi Ju zavarovali pred raz® množico. Pohod »oranžlstov« v TJlsterju 12. Julija. Ob tej priložnosti je angleška vlada poslala na Severno nad 3000 vojakov, per nekaj dnevi pa je odpoklicala 500 mož. Ostali bodo morali še za nek»J ostati, da bi eventualno pomagali pri preprečevanju hujših neredov