Aktualno Destrnik • Po menjavi splošnega zdravnika še menjava fizioterapevta O Stran 2 i 1 i Štajerski Podjetništvo Lenart • Dom svete Agate: od države dobili skoraj 300.000 evrov O Stran 5 Ptuj, torek, 6. aprila 2021 Letnik LXXIV • št. 27 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Gospodarstvo Cirkulane • Dokončni nasvidenje mejnemu prehodu Meje O Stran 5 V središču Podravje • Ptujska porodnišnica porod na domu odsvetuje O Strani 6 in 7 Turizem Slovenija • Hrvaška aktivno v trženje obale; odprtih 300 hotelov in 50 kampov O Stran 6 Črna kronika Trnovska vas • Ognjeni zublji odnesli družinski kruh Kocmutovih O Stran 24 Spodnje Podravje • Neverjetno v času epidemije: padec števila nezaposlenih Gradbeniki začasno rešujejo brezposelne Konec marca je bilo v evidenci ptujske službe Zavoda za zaposlovanje RS prijavljenih 3.309 brezposelnih oseb. V primerjavi z mesecem poprej je to za skoraj 300 (8 odstotkov) prijavljenih manj, kar je za obdobje sredi epidemije presenetljiv podatek. A direktor ptujske službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnikipojasnjuje: »Marejjin april sta zmeraj zaposlovalsko najmočnejša fyeseca. Predvsemjgradbeništvo/jjVečjna strani 2. Foto: Črtomir Goznik Markovci • »Politične igre odnesle cesto v Stojncih« Alkualno Sazas še po od brezplačnjh spletnih koncertov 2 Štajerski Aktualno torek • 6. aprila 2021 Spodnje Podravje • Stanje na trgu dela konec marca Neverjetno v času epidemije: padec števila brezposelnih Konec marca je bilo v evidenci ptujske službe Zavoda za zaposlovanje RS prijavljenih 3.309 brezposelnih oseb. V primerjavi z mesecem poprej je to za skoraj 300 (8 odstotkov) prijavljenih manj, kar je za obdobje sredi epidemije presenetljiv podatek. Izkazalo se je, da je kader, ki je delal v gostinstvu in turizmu, hitro zaposljiv v drugih panogah. A se bo prav to dejstvo verjetno sčasoma odrazilo kot nova težava: primanjkljaj kadra v gostinstvu bo najbrž še večji. Še februarja je bilo na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) 3.591 prijavljenih brezposelnih oseb. Glede na razmere bi najbrž marsikdo pričakoval, da bo to število naraščalo, a k sreči (za zdaj) še ni tako. To sicer ne pomeni, da posledic epidemije ne bomo čutili ... Razlog v sezonskih delih, zlasti v gradbeništvu Kot pravi Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe ZRSZ, so razlogi jasni: „Res je, da je število brezposelnih v marcu močno upadlo - nekaj manj kot 300 manj brezposelnih, ali skoraj 8 %, kar je ^■ Že jutri lahko dobite delo ... Nekatere panoge se še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra. Gre denimo za kadre s področja gradbeništva, elektro montaže in elektro inštalacij, manjkajo tudi delavci v živilski industriji, zelo iskan in lahko zaposljiv pa je zdravstveni kader. neverjetno veliko za en mesec. Še posebej v takšnih razmerah. Razlog je znan: sezonski nihaj. Marec in april sta zmeraj zaposlovalsko najmočnejša meseca. Predvsem gradbeništvo. Tudi kmetijstvo, nekaj malega živilskopredelovalna panoga. Dejstvo je tudi, da imamo v tem trenutku v evidenci zaposlji-ve in usposobljene kandidate." Izpad ponudbe dela za gostin- stvo in turizem se vseeno pozna. Razlogi za to so več kot očitni. Te panoge so resnično na udaru, saj že več mesecev ne morejo opravljati svoje dejavnosti. A je ugotovitev Žirovnika o zaposljivosti tega kadra vsekakor spodbudna: „Zlasti pri kadru iz gostinstva, ki se prijavlja v evidenco brezposelnih, je kar običajno, da dokaj hitro najde zaposlitev v drugih pano- gah. Težava se bo pojavila takrat, ko bo spet možno opravljati te dejavnosti, a kadra ne bo dovolj. V gostinstvu je bilo zmeraj zaznati kadrovski primanjkljaj, v prihodnje pa je to pričakovati še v veliko večji meri." Kaj bo prinesla likvidacija družbe Safilo Pod okrilje ptujske službe ZRSZ spada tudi Urad za delo Ormož. Konec marca so tam zabeležili 624 brezposelnih oseb, mesec prej pa 686. Tudi pri njih se torej posledice epidemije še ne odražajo na številkah, so pa napovedi za prihajajoče mesece zelo skrb vzbujajoče. Več sto delavcev, ki so doslej delali v Safilu, bo že junija ostalo brez zaposlitve. Na ZRSZ Ptuj pravijo, da se napovedane odpovedi zaradi likvidacije družbe v podatkih o brezposelnih še ne poznajo. Delavci družbe Sa-filo so namreč še vedno zaposleni in opravljajo svoje naloge. „V evidenco brezposelnih se bodo lahko prijavili šele, ko jim izteče delovno razmerje (predvidoma po 1. juliju 2021). Seveda pa v tem vmesnem času potekajo številne aktivnosti, predvsem za ohranitev delovnih mest na lokaciji v Ormožu, pa tudi pripravljalne dejavnosti za mož- nosti, ki jih imajo delavci, kadar so njihove zaposlitve ogrožene (v obdobju izgubljanja zaposlitve)," pojasnjuje Žirovnik. V ormoški tovarni naj bi delalo tudi veliko hrvaških delavcev. Na Zavodu podatka o tem, koliko jih je, nimajo. Bo pa več jasnega po juliju, ko se bodo začeli prijavljati na zavod. Eden izmed temeljnih pogojev za prijavo v evidenco brezposelnih je iskanje zaposlitve in razpoložljivost za zaposlitev. Pod določenimi pogoji se v evidenco brezposelnih v Sloveniji lahko prijavijo tudi delavci, ki imajo stalno bivanje na hrvaški strani. Dženana Kmetec Kaj bo s starejšimi delavci „Vsi, ki se prijavljajo na zavod, ne glede na to, ali prejemajo denarno nadomestilo ali ne, tudi če imajo relativno blizu prve pogoje za upokojitev, so kandidati za zaposlitev in skupaj iščemo načine, kako jih čim prej zaposliti. 'Čakanje na upokojitev' v času brezposelnosti namreč ne obstaja. Res so pri posameznikih včasih prisotne kompleksnejše ovire za iskanje zaposlitve, a veliko delodajalcev išče osebe z bogatimi izkušnjami: zlasti v deficitarnih profilih. So tudi primeri zaposlitev starejših, ki imajo le še nekaj mesecev do upokojitve, nekateri tudi ostajajo zaposleni še po izpolnitvi prvih pogojev za upokojitev. Torej - vsi bodo iskali zaposlitev," pojasnjuje Žirovnik. Zaposleni v gostinstvu so se izkazali kot precej hitro zaposljiv kader tudi v drugih panogah. Foto: arhiv M24 Foto: CG Destrnik • Po menjavi splošnega zdravnika še menjava fizioterapevta Fizioterapija se vrača pod okrilje Zdravstvenega doma Ptuj Destrničaneje presenetila novica, da po 12 letih ambulanto fizioterapije brez pojasnila zapušča priljubljeni zasebni koncesionar Sdki Hussain. Novica, kije niso pričakovali, je bila kratek čas objavljena na spletni strani njegovega podjetja Fizikal, iz nje pa je bilo razbrati le, da 31. maja zaključuje delo na Destrniku. Po nekaj dneh tudi tega ni bilo več, saj spletna stran ni več v funkciji. Po zapletih s splošnim zdravnikom bodo torej občani Destrnika dobili še novega fizioterapevta. Spomnimo, da je bila Ambulanta družinske medicine na Destrniku dolga leta v rokah koncesionarja Franca Mršnika, ki je v njej sprva tudi sam delal kot zdravnik, nato pa paciente prepustil svoji zaposleni - zdravnici Raheli Simonič. Ta je po petih letih dala odpoved, saj si je želela lastno koncesijo, zato je Mršnik na njeno mesto postavil Alenko Prelc. Menjava zdravnice je razdelila Destrnik, in sicer na tiste, ki so zahtevali Simoničevo nazaj, in one, ki so prikimavali Prelčevi, poleg tega so na dan privrele še nepravilnosti o delovanju konce-sionarja. Ta namreč ni izpolnjeval pogojev, saj Mršnik po svoji specializaciji ni zdravnik splošne medicine, ampak psihiater, zato se je pojavilo vprašanje, kako je sploh lahko pridobil licenco pristojnega ministrstva in nato še koncesijo, ki jo podeli občina. Zaradi vsega tega je Mršnik slednjič koncesijo vrnil, Prelčeva je odšla, destrniško splošno ambulanto pa je prevzel Tomaž Schaubach, ki že ima koncesijo tudi v sosednjih občinah Trnovska vas in Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Zahteva po zaposlitvi sina občinske delavke? Kaj se je pravzaprav zgodilo s koncesijo za fizioterapijo? Po naših neuradnih informacijah naj bi župan Franc Pukšič od koncesionarja zahteval zaposlitev dodatnega fizioterapevta, sicer sina zaposlene v občinski upravi. Ker tega ni storil, naj bi bili pritiski takšni, da je dal odpoved. Sdki Hussain nam je potrdil svojo odločitev, a je ni želel komentirati. »Vrnil sem koncesijo, zgodba je zame končana in o njej ne želim več ne razmišljati ne govoriti,« je bil kratek. Ker so na Destrniku pridobili 1,2 fizioterapevta, bodo potrebovali več kot enega samega zaposlenega, pa je dejal Franc Pukšič. »Kako bo novi prevzemnik fizioterapije na Destrniku to rešil, še ne vem, a pripada nam dodatnih 20 odstotkov storitev, po domače torej en dan fizioterapije zraven. Naša pogoja sta dva, in sicer da želimo v ambulanti 'stacionarnega' fizioterapevta, saj ne bomo pristali na to, da bi enkrat delal eden, drugič pa drugi, kdor bo delal tistih dodatnih ¡¡SIMÉ Destrniško fizioterapijo bo od dosedanjega koncesionarja Sdkija Hussaina s 1. junijem prevzel Zdravstveni dom Ptuj oziroma Tamara Šebela. 20 odstotkov, pa bo moral pacienta v celoti obdelati sam. Postopek poznate, prednost pred koncesio-narji ima matični zdravstveni dom, v tem primeru ptujski, šele če ta nima interesa ali razpoložljivega kadra, lahko gre občina v razpis za podelitev koncesije zasebniku. V tem času so me klicali trije, štirje fizioterapevti, ki bi želeli delati na Destrniku, vendar bo ambulanto prevzel Zdravstveni dom Ptuj.« V Zdravstvenem domu že izbrali fizioterapevtko Tam so že izpeljali razpis, je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. »O vrnitvi koncesije Fizikala nas je obvestil župan. Ker smo pripravljeni prevzeti fiziote-rapijo na Destrniku, smo zato šli takoj v potrebne postopke. Izbrali smo fizioterapevtko Tamaro Šebe-la, ki bo na Destrniku začela delati 1. junija, torej takoj po poteku koncesije Sdkija Hussaina.« Senka Dreu petek • 2. aprila 2021 Aktualno Štajerski 3 Markovci • Nova dovozna pot h gasilskemu domu ostaja na papirju »Politične igre odnesle cesto v Stojncih« Krajani v Stojncih še vedno čakajo na cesto, ki bi gasilski dom in lepo urejen medgeneracijski center povezala z glavnino vasi, saj imajo zdaj do objektov več kot kilometer nevarne ceste, namesto nekaj sto metrov. Zato se do igrišča pač pripeljejo z avtomobilom, kar pa posledično pomeni manj obiskovalcev. Peš ali s kolesom je namreč treba vse naokrog po zelo prometni glavni cesti Ptuj-Zavrč. Na to je opozoril vaščan Ivan Laura in najprej na občinski upravi preveril, ali so morebiti v teku postopki za izgradnjo ceste. Ker je izvedel, da v tem trenutku celotna zadeva stoji, seje odločil povezati vse tiste, ki si prizadevajo za ureditev nove dovozne poti na tem območju. Spomnimo, da je občina Markovci v lanskem proračunu prav za ta namen rezervirala 10.000 evrov, a so opozicijski svetniki predlog zavrnili. Že takrat so se lomila kopja ob tem projektu in očitno je tako še danes. Pobudnik projekta je bil pred leti Milan Meznarič, tudi dolgoletni poveljnik PGD Stojnci. Gasilci so namreč že dolga leta opažali, da je dovoz do gasilskega doma in ostalih objektov otežen. Včasih je šlo čez privatna zemljišča, danes ne več V preteklosti je bil možen dostop peš ali s kolesom preko zasebnih zemljišč, kar pa danes ni več mogoče. »Svoji hčerki sem zato predlagal, da bi občini prodala del zemljišča za gradnjo ceste. Jaz pa bi se svojemu manjšemu delu v dobrobit vasi odpovedal,« je pojasnil Meznarič. Po njegovem mnenju bi gasilci morali imeti najkrajšo pot do objektov. Nova cesta bi omogočala lažji in varnejši dostop vsem uporabnikom gasilskega doma in medgeneracijskega centra. Ob igrišču je tudi gozd, katerega v večji meri je lastnik Meznarič. V njem bi se lahko uredile sprehajalne poti in klopce. »Imamo idealne prostore, nimamo pa potrebne infrastrukture in s tega vidika smo omejeni. Prizadevamo si za sodelovanje in upamo, da bo cesta nekoč V preteklosti je zgornji del vasi lahko do gasilskega doma prišel preko zasebnih zemljišč. »Res je cena nekoliko višja, a cesta mi bo tekla pod oknom« »Hiša, ki sem jo kupila, je v preteklosti gorela. Kljub temu daje od gasilskega doma oddaljena le 80 metrov zračne linije, so gasilci potrebovali za pot vse naokrog toliko časa, da bi takratna lastnica lahko izgubila življenje, če je ne bi rešila moje oče in brat. Ker je pobudo za to novo cesto dal moj oče (op. a. Milan Meznarič), sem se odločila, da del zemljišča za potrebe izgradnje ceste prodam občini. To je bila težka odločitev, kije nisem zlahka sprejela. Če bo do odkupa zares prišlo, mi gotovo ne bo vseeno, saj bom imela pod oknom cesto. Tega prav gotovo vsak ne bi naredil. Jaz pa spoštujem gasilsko tradicijo in se nameravam v dobrobit vseh vaščanov odreči na nek način delu,svojega miru'. Prav zato želim za zemljišče nekoliko višjo ceno, saj gre za izredno situacijo,« je pojasnila Mojca Meznarič, lastnica zemljišč, ki so potrebna za ureditev ceste. povezala zgornji del vasi z gasilskim domom in ostalimi objekti,« je povedal Meznarič. Nova cesta nujna tudi za hitrejši interventni izvoz gasilcev Dejan Zemljič, sedanji predsednik PGD Stojnci, je prepričan, da bi nova povezovalna cesta omogočila lažji in varnejši dostop mladim do gasilskega doma. »Naši operativni člani bi tako imeli možnost hitrejšega izvoza na intervencije, predvsem ob požarih, ko je pomembna vsaka minuta. Sedaj se operativcem za več kot kilometer ob klicu na pomoč podaljša pot do gasilskega doma. Pri tem pa morajo prečkati tri zelo nevarna križišča,« je pojasnil Zemljič. Med drugim si gasilci že dlje časa prizadevajo za odkup zemljišča ob gasilskem domu, ki bi omogočal razširitev in obnovo dvorane. Slednja je namreč potrebna temeljite prenove, saj je v zelo slabem stanju, še dodatno pa je bila poškodovana ob lanskih potresih. Ob tem Zemljič dodaja še, da gre za prostor, ki živi, pred epidemijo pa se je v njem odvijalo veliko različnih družabnih dogodkov (praznovanja, poroke ...). Lozinšek: »Investicija je zaradi političnih iger padla v vodo« Da bi nova cesta znova povezala celotno vas, je prepričan tudi Du- Na sliki zemljišče, po katerem bi lahko speljali novo povezovalno cesto. šan Lozinšek, predsednik vaškega odbora Stojnci. Medgeneracijski center bi bil po njegovem mnenju prav gotovo še bolj obiskan, če bi bil možen dostop še z druge, krajše strani. Dostop bi bil veliko varnejši tudi za otroke, mamice z vozički in starejše ljudi. »Upamo, da si bosta za uresničitev tega projekta prizadevala tudi oba »vaška« svetnika. Njuna glavna naloga namreč je, da podpreta pobude krajanov in jih poskušata preko občinskega sveta tudi uresničevati. Žalostno je, da je ta investicija zaradi političnih iger padla v vodo. Želimo si, da svetniki zastopajo interese vasi in vseh krajanov, ne pa politike in strank. Menim, da odkup zemljišč in izgradnja ceste ne bi predstavljala tako velikega zalogaja glede na višino proračuna naše občine,« je še dodal Lozinšek. Župan: »Lastnica zahteva previsoko ceno ■ ••v v za zemljišče« Oba svetnika Franc Kostanje-vec in Hedvika Rojko iz Stojncev se zavzemata za izvedbo gradnje novi poti. Kostanjevec je pojasnil, da je bil idejni projekt izdelan. Prav tako so skušali v proračunu za lansko leto zagotoviti sredstva za odkup potrebnih zemljišč, po katerih bi nato cesto speljali: »Žal nam svetniki takrat niso prisluhnili, zato se je vse skupaj ustavilo. V nadaljevanju pa se je zataknilo še pri odkupni ceni zemljišč.« To je potrdil tudi župan Milan Gabrovec, ki je naklonjen ureditvi pešpoti, kot naj bi bilo sprva tudi predvideno: »Nova lastnica Mojca Meznarič mi je jasno povedala, da zemljišč pod 50 evrov na kvadratni meter ne namerava prodati. Ker so cene na trgu nepremičnin bistveno nižje, te ponudbe pač ne moremo sprejeti. Sedaj so se vključili še gasilci in govori se že o štiri metre široki cesti, ki je po mojem mnenju ne potrebujemo. Tudi se ne morem najbolj strinjati z argumenti gasilcev, da sedanja izvozna pot ni varna. Objekt je namreč na idealni lokaciji, daleč od glavne ceste. Veliko gasilskih domov je tik ob glavni cesti in zaradi tega njihovo delo ni nič bolj oteženo.« Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Podravje • Nov udarec glasbenikom Sazas še po denar od brezplačnih koncertov Glasbeniki, ki svoje nastope prenašajo prek spleta, in organizatorji takih nastopov so prejeli obvestilo Sazasa o novi začasni tarifi. Plačevati bi morali celo za nazaj. Epidemija in ukrepi, povezani z njenim omejevanjem, so dobesedno ukinili industrijo dogodkov. Živih koncertov že več mesecev ni. Še ko so bili, v poletnem času, so potekali v omejenem obsegu ob strogih ukrepih. Prihodki glasbenikov so skoraj nični. Da ne bi bili povsem odrezani od svojega občinstva, so številni začeli svoje glasbene nastope prenašati prek spleta. V zadnjih mesecih se je tudi občinstvo v pomanjkanju živih koncertov navadilo plačevati vstopnice za spletne dogodke. Nekateri tako koncertirajo kar iz svojih dnevnih sob, drugi organizirajo večje koncerte s prenosom z znanih prizorišč, drugi so za potrebe prenosov preuredili svoje prostore za vaje . Udarec po obubožanih A glasbeniki in organizatorji dogodkov so pred nekaj dnevi doživeli neprijeten šok. Dobili so obvestilo Sazasa, da so sprejeli začasno tarifo, na podlagi katere bi kar 11 % bruto dohodka od vsakega spletnega koncerta morali dati tej organizaciji. Odločitev je naletela na buren odziv. Mitja Prezelj, dolgoletni organizator koncertov, je ob tem zapisal: »Sazas, ki v vsem času koronakrize glasbenemu sektorju ni pomagal niti sodeloval z glasbeniki ali organizatorji pri dogovorih, pravzaprav ni niti pisnil v javnosti ničesar o veliki krizi, ki je zajela celoten sektor, ta Sazas se je zdaj odločil, da bo v krizi služil na račun že tako obubožanih glasbenikov in organizatorjev.« Foto: Sta/M24 Absurdne zahteve; celo plačilo za nazaj Glede na pojasnilo Sazasa bi morali organizatorji plačati 11 % od vseh prihodkov, torej od prodaje vstopnic, oglaševanja, sponzorskih sredstev in katerikoli drugih prihodkov, povezanih z dogodkom. Torej ne od dobička, ampak od ustvarjenega prihodka, ne glede na to, ali je dogodek zabeležil pozitivno bilanco ali ne. Ob tem Sazas želi denar tudi od brezplačnih dogodkov, in sicer 0,11 evra od vsakega posameznega ogleda. Če je ogledov premalo in prihodkov ni bilo, pa ne glede na vse Sazas želi 32,63 evra na dogodek. Matjaž Manček, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška odgovoren za glasbeni program, je o višini tarife povedal: »Tarifa je celo višja kot pri standardni tarifi za koncerte, še bolj problematična pa je tarifa za (tudi) brezplačne prenose, ob tem da je kategorija ogledov in njihovo štetje popolna siva cona, kar omogoča obračunavanje absurdno visokih nadomestil.« Absurdna je po njegovem mnenju tudi zahteva Sazasa, da se tarifa plača tudi za dogodke, izvedene pred sprejemom tarife. »Absurdno je, da nam želijo zaračunati za čas, ko smo se mnogi organizatorji (pa tudi izvajalci/avtorji sami) trudili vzpostaviti vsaj ta kanal za omogočanje aktivnosti glasbenikov, ko smo investirali v tehnologijo, produkcijo in honorarje nastopajočih, da bi poskušali ohraniti kaj smisla v teh, za avtorje in organizatorje izredno zoprnih časih.« Vprašljiva pravna podlaga Začasno tarifo lahko Sazas oblikuje v primeru, da začne obračunavati nekaj, česar do zdaj še ni. Ob tem pa mora vse zainteresirane deležnike povabiti na pogajanja, kar je Sazas tudi storil. A kot kaže, se ne bodo pogajali le o tem, kaj in koliko naj bi se plačevalo, ampak tudi o tem, ali Sazas sploh ima pravni temelj za upravljanje pravic za spletne vsebine. Sazas se v obrazložitvi sklicuje na dovoljenje, ki mu ga je leta 1998 podelil Urad RS za intelektualno lastnino in v katerem piše, da je Sazas pristojen za upravljanje kolektivnih avtorskih pravic v primeru javnih prenosov glasbenih del vključno s kabelskim prenosom. Ali so v to všteti tudi spletni prenosi, pa je vprašanje, na katerega bo moral odgovoriti urad za intelektualno lastnino. Žiga Kariž 4 Štajerski Podravje torek • 6. aprila 2021 Cirkulane • Subvencija za prehrano dojenčkov Del stroškov bo pokrila občina Svetniki občine Cirkulane so potrdili pravilnik, ki daje pravno podlago za subvencioniranje nakupa prehrane za dojenčke. Subvencija bo namenjena dojenčkom do četrtega meseca starosti in ob pogoju, da za nakup posebne prehrane obstaja zdravstveni razlog. Pogoj za pridobitev subvencije je tudi stalno prebivališče otroka in starša (vlagatelja) v občini Cirkulane. Za nakup mlečnih prehranskih preparatov, kupljenih v lekarnah in specializiranih trgovinah, bo občina Cirkulane pokrila polovico stroška, v obsegu največ 3.600 gramov na posameznega dojenčka. Za nakup mlečnih preparatov za nedonošenčke bo občina prevzela strošek nakupa mlečnih preparatov v celoti. Kot omenjeno, mora za pridobitev subvencije za nakup otroške hrane obstajati zdravstveni razlog. Utemeljujeta ga zdravstveno potrdilo ali odločba, da ima otrok alergijo na beljakovine kravjega mleka, prebavne motnje ali pa obstajajo drugi zdravstveni razlogi pri otroku ali materi, zaradi katerih dojenček Foto: M24 Ob predpostavki, da dojenček potrebuje mlečni preparat (hrano) iz zdravstvenega razloga, bo občina subvencionirala njegov nakup. potrebuje mlečne preparate. Kot zdravstveni razlog se lahko šteje tudi izguba mleka pri materi. Občina Cirkulane za subvencioniranje nakupa otroške prehrane namenja 1.000 evrov, razpis, ki bo odprt do porabe sredstev ali do konca leta, je objavljen na občinski spletni strani. Za pridobitev subvencije mora vlagatelj izpolniti obrazec, ki je na voljo na spletni strani občine, in priložiti vrsto prilog, od potrdil o stalnem prebivališču v občini Cirkulane in državljanstvu do izpiskov iz rojstne matične knjige, zdravniških potrdil ter dokazila (račune) o nakupu mlečnih preparatov. MZ Sv. Andraž • Rekonstrukcija ceste Črna gora v rokah CPP Cestni odsek, ki mu domačini pravijo Črna gora, je že dolgo v tako slabem stanju, da so tamkajšnji stanovalci ob vsakem večjem dežju in snegu tako rekoč odrezani od sveta. Vozišče, ki vodi mimo pokopališča proti podjetju Toš, je praktično uničeno in neravno s povsod vidnimi izboklinami in vboklinami, poleg tega s širino 2,6 metra tudi bistveno preozko in brez urejenih bankin. Odvodnjavanje je urejeno le s prostim odtokom s površine vozišča po terenu, nekaj vode pa pronica tudi skozi samo vozišče v spodnje plasti zemlje, zaradi česar je poškodovana protiprašna prevleka. Prav tako Foto: arhiv občine Andraška županja Darja Vudler Berlak in direktor Cestnega podjetja Ptuj Branko Veselič sta podpisala pogodbo za obnovo vitomarške Črne gore. nastanejo težave po odtajanju snega, ki povzroči zmehčanje vozišča in dodatno ugrezanje vozil ob vožnji. Z nedavnim podpisom pogodbe med občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah in najugodnejšim ponudnikom Cestnim podjetjem Ptuj se bo slednjič začela nujna rekonstrukcija. Na dolžini 550 metrov bodo odstranili uničeni asfalt, razširili cestišče, poskrbeli za odvodnjavanje in uredili javno razsvetljavo, obenem bodo pri pokopališču postavili tudi oporni zid, dela pa bodo zaključena do konca junija. Kot je povedala županja Darja Vudler Berlak, je na razpis za izvajanje del prispelo pet ponudb, in sicer so jih oddali na Cestnem podjetju Ptuj, Komunali Slovenske gorice, JDTransu, GMW-ju in Asfaltih Ptuj. Cene so se gibale med dobrimi 116.000 in 141.000 evri, najugodnejšo pa je, kot že rečeno, ponudilo Cestno podjetje Ptuj, ki bo vitomarško Črno goro prenovilo za 116.543,50 evra. SD Kidričevo • Državni infrastrukturni projekti Kmalu še obnova glavne ceste Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na območju občine Kidričevo izvaja obsežna investicijska vlaganja. Gradnjo obvoznice, ki bo veljala okoli devet milijonov evrov, so že začeli. V teku je tudi postopek izbire izvajalca del za obnovo dobrih šest kilometrov glavne ceste Ptuj-Slovenska Bistrica. DRSI bo od avtocestnega priključka na Hajdini v smeri proti Slovenski Bistrici temeljito obnovila in rekonstruirala 6,2 kilometra glavne državne ceste. Obnavljali bodo odsek od avtoceste na Hajdini v smeri Slovenske Bistrice, in sicer do križišča za Starošince ter Cirkovce. Na razpis za izbiro izvajalca gradbenih del so prispele tri ponudbe, ki so trenutno v pregledovanju. Vrednosti ponudb so med 4,2 do 4,7 milijona evrov. Za posel se potegujejo trije ponudniki: Strabag, GP Krk v partnerstvu s podjetjem CBE in Cestno podjetje Ptuj skupaj s partnerjema Asfalti Ptuj in družbo GMW. DRSI ima namen rekonstruirati celotno potezo 6,2-kilometrskega odseka, kar pomeni preplastitev cestišča, ureditev odvodnjavanja ter sanacijo in utrditev bankin. Zgradili bodo dve počivališči, za zagotovitev višje stopnje prometne varnosti bodo uredili pet križišč (z zavijalnimi pasovi ali semaforji). V projekt so vključena križišča za Njiverce (in izgradnja novega krožišča), Kidričevo, Kungoto, gramoznico in navezava na ob- voznico. »Hkrati bodo v območju počivališč in križišč na novo izvedeni prometna signalizacija, cestna razsvetljava ter semaforizacija in po potrebi prestavitev ter zaščita obstoječih komunalnih vodov. Za potrebe razsvetljave in semafori-zacije je potrebna izgradnja nove transformatorske postaje in ele-ktrovodov,« so pojasnili na DRSI. Dodali so še, da na trasi bodočega gradbišča potekajo arheološke raziskave terena (rimska cesta). Dela v vrednosti 23.000 evrov izvaja podjetje PJP, pogodba je bila sklenjena sredi marca, rok za končanje arheoloških raziskav je šest mesecev. Medtem ko se za obnovo glavne ceste izvajalec del še izbira, pa so delovni stroji na gradbišču obvoznice že zahrumeli. Na trasi ceste sekajo drevesa, odrivajo humus, skratka čistijo teren in ga pripravljajo za gradnjo. MZ Foto: CG Juršinci • Struktura in poraba energentov v letu 2019 Tretjina občanov se greje na lesno biomaso Po podatkih Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje več kot 72 odstotkov gospodinjstev v občini svoje domove in sanitarno vodo ogreva z lesno biomaso. Daleč zadaj je s slabimi 23 odstotki lahko kurilno olje, medtem ko so drugi energenti uporabljeni v zanemarljivo nizkih številkah. Iz občinskega proračuna se financira ogrevanje v štirih večjih javnih stavbah: prostorih osnovne šole in vrtca, večnamenskega kulturnega centra zdravstvenega doma in občinske uprave. Z izjemo zdravstvenega doma, kjer daje toploto utekočinjeni naftni plin, ostale javne stavbe ogrevajo z lahkim kurilnim oljem, osnovno šolo z vrtcem delni tudi z električno energijo. V preteklosti so te stavbe že tudi energetsko sanirali, zato trošijo manj energije kot zdravstveni dom, ki še ni prišel na vrsto, a ga imajo, kot pravi župan Alojz Kaučič, v načrtu. Zastarele in okoljsko neustrezne peči Konec leta 2019 je bilo v Jur-šincih registriranih 125 poslovnih subjektov, po besedah direktorja LEA Janeza Petka pa so s pomočjo telefonskega anketiranja pridobili podatke o porabi energije za ogrevanje za enajst gospodarskih družb in 60 samostojnih podjetnikov. Ugotovili so, da je dobra polovica med njimi svoje poslovne prostore ogrevala z lahkim kuril- nim oljem, 44 odstotkov na lesno biomaso, slabih pet odstotkov pa z utekočinjenim naftnim plinom. Če seštejemo vse kategorije porabnikov energije za ogrevanje v občini, ugotovimo, da je nekaj več kot 69 odstotkov porabljene toplotne energije pridobljene iz lesne bi-omase, 24,5 odstotka iz lahkega kurilnega olja, skoraj 3,5 odstotka jih prostore ogreva s pomočjo toplotnih črpalk, najmanjši pa je s slabimi tremi odstotki delež uporabe utekočinjenega naftnega plina. Da uporaba lesne biomase ni zmeraj dokaz kakovostnega načina ogrevanja, ki ne škodi okolju, je opozoril svetnik Alojz Herga. »Nimate povsem pravih podatkov, te številke ste dobili na Eko skladu, a ne pokažejo, da so številne peči, s katerimi ljudje kurijo lesno bio-maso, zastarele, slabo vzdrževane in okoljsko neustrezne. To se bo najbolje pokazalo takrat, ko bomo začeli meriti trde delce v zraku. In takrat bomo imeli velik problem, kako to rešiti.« Menjava 30 odstotkov javnih svetilk Občino Juršinci je v letu 2019 javna razsvetljava stala nekaj manj kot 13.500 evrov. Od skupno 320 Tudi večnamensko kulturno dvorano, v kateri v času epidemije potekajo seje juršinskega občinskega sveta, ogrevajo na fosilna goriva. svetilk jih je samo 250 ustrezalo uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ostalih 70 pa bo treba ustrezno prilagoditi oziroma zamenjati. Zanimiv je podatek, da je po različnih naseljih v občini vgrajenih kar 20 različnih vrst svetilk. Svetniki so potrdili lokalni energetski koncept z nekaj cilji, med katerimi je v prvi vrsti znižanje rabe kurilnega olja za ogrevanje na 10 odstotkov do leta 2030, s čimer se bodo znižale emisije. Med javnimi stavbami v občini je, kot že reče- no, najmanj energetsko učinkovit zdravstveni dom, zato bodo do leta 2030 povečali toplotno izolacijsko fasado in vgradili toplotno izolacijo na strop. Ker se razen osnovne šole z vrtcem vse javne stavbe ogrevajo na fosilna goriva, je po lokalnem energetskem konceptu priporočljiva vgradnja ogrevalnega sistema na obnovljive vire, a seveda le tam, kjer prostore stalno ogrevajo pa tudi tam, kjer je to ekonomsko in tehnično sprejemljivo. Senka Dreu Foto: SD torek • 6. aprila 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Lenart • Dom svete Agate pri Lenartu čaka na vselitev prvih stanovalcev Od države dobili skoraj 300.000 evrov Čeprav je novozgrajeni dom starostnikov v nekdanjem Črnem lesu pri Lenartu dokončan že od lanske pomladi, pa vanj še vedno niso nastanili nobenega starostnika. Lani je namreč del prostorov, natančneje dve etaži, najelo ministrstvo za zdravje, in sicer za namestitvene kapacitete za izvajanje ukrepa osamitve oziroma izolacije za tiste, ki nimajo možnosti osamitve ali karantene na svojem domačem ali katerem drugem naslovu. Preostali del novogradnje pa so v podjetju Dom Lenart, ki deluje pod okriljem mariborske nadškofijske Karitas, namenili za rdečo cono, za primer okužb starostnikov v matičnem Domu svetega Lenarta. Odlično plačana cona za izolacijo in karanteno »Pogodbo za najem 19 sob za potrebe izvajanja ukrepa izolacije v Domu svete Agate smo sklenili 27. julija lani, cena najema pa je znašala 19.022,59 evra na mesec. Nato smo 9. septembra z aneksom k pogodbi najeli še 18 sob za potrebe izvajanja karantene; od takrat je bil skupni mesečni strošek najema za osebe v izolaciji in karanteni 39.119,92 evra na mesec. V tem obdobju je objekt dejansko koristilo 26 oseb,« so nam povedali na zdravstvenem ministrstvu in doda- Dom svete Agate pri Lenartu bo namenjen dementnim, neozdravljivo bolnim Oaza za lepše slovo li, da je bila nato najemna pogodba prekinjena 31. marca letos. Preračunali smo višino najemnine in ugotovili, da je ta po prvi pogodbi znašala 634 evrov na dan; veljala je 44 dni, torej je najem stal 27.896 evrov. Po drugi pogodbi, ki je bila v veljavi 203 dni, je najem stal 1.304 evre na dan oziroma 264.712 evrov. To pomeni, da je država za uporabo prostorov v Domu svete Agate plačala 292.608 evrov, kar je več kot velikodušno nadomestilo za izpad prihodka. Cena ne bo nadstandardna Čeprav bodo stanovalcem nudili bivanje po najvišjih evropskih standardih, pa cena ne bo nadstandardna. »Če stane v Domu svetega Lenarta osnovna oskrba v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij 21,72 evra na dan in dodatki za oskrbo II znašajo 4,93, za oskrbo IIIa 9,86 in za oskrbo IIIb 14,14 evra, oskrbnina IV pa dnevno znaša 33,99 evra, bodo cene v Domu svete Agate višje za približno en evro. Če bo vse po sreči, računamo na otvoritev še pred poletjem, kajti povpraševanje po novih namestitvah je precejšnje, saj je na listi čakajočih 280 prosilcev za sprejem.« Novo zaposlitev bo v domu dobilo med 33 in 35 ljudi, medtem ko bodo administracija, pralnica in vzdrževanje skupni z lenarškim domom. Zlatko Gričnik, direktor obeh domov starostnikov, pravi, da je v novogradnji vse vzpostavljeno in pripravljeno za sprejem stanovalcev. »Najprej bomo napolnili proste kapacitete v matičnem domu v Lenartu, nato pride na vrsto Agata. Težko rečem, kdaj bo to, saj je vse odvisno od epidemiološke situacije in ukrepov. V času ponovnega lockdowna spet ne bo novih sprejemov, izjema so le nujni primeri.« V Domu svet Agate bo prostora za 70 starostnikov, ki bodo bivali v eno- in dvoposteljnih sobah v petih bivalnih enotah po dvanajst oseb, in sicer po principu gospodinjske skupnosti. Zaradi vse več dementnih oseb bodo kar 48 mest namenili tem stanovalcem. Dom bo odprtega tipa, kar pomeni, da se bodo lahko stanovalci prosto gibali. Kot je znano, je za demen-tne osebe po normativih treba zagotoviti zunanji izhod, zato so oddelki za demenco zmeraj v pritličju. V Agati pa bo omogočen izhod na prosto tudi tistim, ki bodo imeli sobe v nadstropju, in in umirajočim. sicer preko posebnega »ganka«. Za varnost stanovalcev bo dobro poskrbljeno, saj je območje ograjeno s kilometrom dolgo ograjo, ki seže globoko v gozd, tako da se bo mogoče sprehoditi tudi po gozdu in od blizu občudovati bližnji ribnik, ki so ga v času gradnje tudi očistili. Dve mesti bosta v novem domu starostnikov, ki bo imel tudi dnevni center za deset do dvanajst varovancev z demenco, namenjeni paliativni oskrbi, torej neozdravljivo bolnim, osem pa umirajočim, za katere bodo uredili poseben prostor oziroma oazo za čim lepše slovo od življenja s svetlobno, glasbeno in aroma terapijo ter masažo, skozi velika okna pa tudi s pogledom na čudovito okolje med gozdom, jezerom Komarnik in gradom Hrastovec. Spomnimo, da je nekdanji Črni les odkupilo lenarško živilsko predelovalno podjetje Žipo, naslednik Agrokombinata Lenart, ki je zgradil objekt. V Žipu so v njegovo rekonstrukcijo vložili slabe štiri milijone evrov, nato pa ga oddali Domu Lenart. Senka Dreu Slovenija • Prodaja avtomobilov navzgor Zlati marec za avtomobilske salone V Sloveniji so marca prodali občutno več novih osebnih avtomobilov kot pred letom dni, ko je izbruhnila epidemija covi-da-19, avtosaloni pa so morali skladno z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb zapreti svoja vrata. Marca je bilo prvič registriranih 7.067 osebnih vozil, kar na letni ravni predstavlja 157,6-odstotno rast. V treh letošnjih mesecih skupaj so prodali 16.291 osebnih vozil, kar je 12,3 odstotka več kot v prvem lanskem trimesečju, kažejo podatki Trgovinske zbornice Slovenije. Največ osebnih vozil je marca prodal Volkswagen (1037), sledila sta Škoda (804) in Renault (782). Tudi v prvih treh mesecih je med prodanimi osebnimi avtomobili vodil Volkswagen (2619), sledila sta Škoda (2168) in Renault (1780). Vsi trije skupaj obvladujejo 40,3 odstotka slovenskega trga. Med posameznimi modeli so bili oktobra najbolj priljubljeni Renaul-tov Clio (382), Daciin Duster (342), Škodin Kamiq (189) in Volkswagnov T-cross (185). Clio je najbolje prodajani model tudi v obdobju od začetka leta do konca prejšnjega meseca, in sicer so jih prodali 826. Marca se je povečala tudi prodaja lahkih gospodarskih vozil. Prodali so jih 1103, kar je 178,5 odstotka več kot marca lani. V treh mesecih je bilo prvič registriranih 2902 teh vozil, to pa je 33,4 odstotka več kot v prvem četrtletju lanskega leta. Med prodanimi lahkimi gospodarskimi vozili je bilo oktobra največ Renaultovih Masterjev (151), Fordovih modelov transit custom (134) in Volkswagnovih Crafterjev (110). Enak vrstni red je tudi, če se upošteva podatke za prve tri mesece letos. Haloze • Dokončni nasvidenje mejnemu prehodu Meje Domačini so ruševino imenovali »Vukovar« Ministrstvo za javno upravo (MJU) bo porušilo propadajoči in nevaren objekt v kraju Meje v haloški občini Cirkulane, na državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Rušitev objekta, gradnja podpornega zidu in ureditev terena (okolice) bo stalo 46.000 evrov, dela bo izvajalo Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo (PGGH) iz Maribora. Rušitev bodo izvedli ta mesec, dela na gradbišču bodo predvidoma končali do konca maja. »Objekt bo izvajalec odstranjeval sočasno z utrjevanjem brežine oziroma izgradnjo opornega zidu. Vse ruševine se bodo odstranile, uredila se bo okolica, namestila se bo ograja, da se zavaruje pred padcem čez oporni zid. Nadzor nad delom bo izvajalo podjetje TMD s Ptuja,« so pojasnili na MJU, kjer so držali besedo in se letos res lotili rušitve objekta ob državni meji meji, ki je 17 let, odkar ga je kupila Republika Slovenija, klavrno propadal. Lani gradbeno dovoljenje za rušitev, letos še denar Da bi rušitev lahko izvedli letos, so na MJU za naš časopis napo- vedali lani avgusta. Takrat so za rušitev in gradnjo podpornega zidu že imeli pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ne pa tudi denarja za poseg. Letos so v proračunu zagotovili sredstva, izbrali izvajalca za rušitev in gradnjo podpornega zidu in v dveh mesecih bo podoba lokacije, kjer je bil načrtovan mejni prehod, bistveno drugačna. Nepremičnina na mejni točki, Nemi spomenik mejnemu prehodu Meje, ki ga država ni spravila v življenje. Kmalu na lokaciji tudi spomenika ne bo več, saj je MJU sklenilo pogodbo za rušitev objekta, gradnjo podpornega zidu, namestitev varovalne ograje in ureditev okolice. kjer je bil do leta 2010 načrtovan mejni prehod, se je zaradi nev-zdrževanja sesedla sama vase. Domačini naselja Meje so ruševino poimenovali »Vukovar«. Vprašanja, kaj bo z nepremičnino, ki je leta in leta v okolju puščala neurejen videz, so večkrat zastavili vodstvu občine Cirkulane. A občina drugega orodja kot potrkati na vest MJU ni imela v rokah. Agonija haloške-ga »Vukovarja« se je tako vlekla več let. Tudi na MJU so priznavali, da je nepremičnina nevarna za okolico in da kazi njen videz. Po 27 letih namesto mejnega prehoda ruševina Odločitev, da bo na glavni cesti Meje-Zloganje mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško, je bila spreje- ta v letu 1994. Deset let kasneje je Republika Slovenija kupila objekt, na mestu katerega bi uredili mejni prehod. Da bo občina Cirkulane ostala brez mejnega prehoda, se je leta 2010 s sosedi Hrvati dogovorila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Ker je bila Hrvaška takrat z eno nogo že na poti proti Evropski uniji (polnopravna članica je postala sredi leta 2013), je Kre-salova gradnjo mejnega prehoda na Mejah ocenila kot neracionalno in stroškovno neupravičeno. Drugi razlog za opustitev namere gradnje mejnega prehoda je ta, da državi nista prišli do soglasja glede lokacije gradnje prehoda. V letu 2021 se zgodba mejnega prehoda nadaljuje (ali končuje) z rušitvijo objekta. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 2. aprila 2021 Slovenija • Hrvaška aktivno v trženje obale T i «V 1 • • V v Letos pričakujejo se vec slovenskih gostov Hrvati letošnje poletno sezono pričakujejo z optimizmom, a se zavedajo, da bo veliko odvisno od epidemioloških razmer. Ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac ob bolj ugodnih razmerah in pospešenem cepljenju pričakuje več obiskov slovenskih turistov kot lani, zagotavlja tudi, da je Hrvaška pripravljena na glavno turistično sezono. Zagotovila je, da je hrvaški turistični sektor povsem pripravljen na začetek bolj množičnih potovanj. Na Hrvaškem se zavedajo, da bo epidemiološka situacija ključna za turizem ter da jih pričakuje boj za vsakega gosta. Kot je izpostavila Brnjačeva, si Hrvaška intenzivno prizadeva zagotoviti optimalne varnostne in zdravstvene pogoje za turiste. Zato so v začetku leta zagnali projekt Safe Stay in Croatia (Hrvaška, vaša varna destinacija), s katerim so določili varnostne protokole v turizmu in povezanih dejavnostih. »Oznako Safe Stay in Croatia dobijo vsi deležniki v turističnem sektorju in verigi potovanj, kot so prevozniki, letališča, železniške in avtobusne postaje, navtična pristanišča in marine. Gre za potrditev in jamstvo o spoštovanju in izvajanju aktualnih zdravstvenih in varnostnih priporočil za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom,« je pojasnila. To oznako lahko pridobijo tudi hoteli, zasebni apartmaji, kampi, gostinski lokali ... Foto: arhiv M24 Rahljajo omejitvene ukrepe ob vstopu v državo Hrvaška si prizadeva, da bi turistom olajšala potovanja. S 1. aprilom je omogočila vstop v državo potnikom, ki predložijo potrdilo o negativnem testu PCR, velja pa tudi negativni antigenski test, ki je na seznamu odobrenih antigenskih testov v EU. Vstop je možen tudi ob predložitvi ustreznega potrdila o prebolelosti covida-19 ali o cepljenju. »Slovenski turisti so naši stalni gosti in veseli me, da Hrvaško že leta prepoznajo kot zaželeno destinacijo. Verjamem, da bomo ob ugodni epidemiološki situaciji v obeh državah kot tudi večjem številu cepljenih državljanov letos priče tudi večjem številu slovenskih turistov na različnih koncih Lepe naše,« je dejala. Navedla je, da so z namenom iskanja možnosti za olajšanje potovanj začeli dvostranske pogovore z diplomatskimi predstavniki iz držav, s katerih na Hrvaško prihaja največ turistov. »Verjamem, da bo eno naslednjih srečanj tudi s slovensko stranjo«, je napovedala. Za zdaj na to temo ni bilo formalnih stikov s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo. Hrvaška bo sicer maja začela proti novemu koronavirusu cepiti turistične delavce, pripravili bodo tudi dodatne točke za testiranje v turističnih krajih, s čimer bodo turistom omogočili testiranja tako pri vstopu na Hrvaško kot tudi pri vrnitvi v domovino. Več letalskih in železniških povezav Ministrica je še povedala, da je Hrvaška zaradi svoje dobre prometne povezanosti želena destinacija za turiste, ki potujejo z osebnimi vozili: »To bo zagotovo pozitivno vplivalo na naš turizem tudi letos, ko v prvi vrsti pričakujemo goste iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in Italije.« Krepitev letalskega prometa pričakuje v drugi polovici leta, ko so polete na Hrvaško napovedale številne letalske družbe. Prav tako verjame, da bo v prihodnosti še bolj zaživel mednarodni železniški promet, posebej proti manj znanim hrvaškim krajem. Sta, Sm y Ze zdaj odprtih 300 hotelov in 50 kampov Ministrica za turizem Nikolina Brnjac je povedala, daje na Hrvaškem že odprtih približno 300 hotelov in okoli 50 kampov, v katerih beležijo zadovoljivo število rezervacij: »Ko gre za rezultate v predsezoni, smo v prvih treh mesecih beležili 335.285 obiskov in 1.093.269 nočitev, kar je 53 % števila obiskov in 59 % števila nočitev v primerjavi s prvim trimesečjem lani ter 37 % števila obiskov in 49 % števila nočitev v primerjavi s prvim trimesečjem rekordnega leta 2019.« Spodnje Podravje • Ptujska porodnišnica porod na domu odsvetuje Nizozemke, ki največ rojevajo doma, V Sloveniji narašča število načrtovanih porodov doma, toda natančnejših podatkov o tem nimamo. Gre sicer za dovoljeno prakso v slo-samo štiri samostojne babice in en zavod z nosilko zdravstvene dejavnosti). Stroka je sicer porod na domu v času epidemije prepovedala. Zdravstvena stroka porod doma odsvetuje zaradi številnih zapletov, ki lahko ogrozijo tako življenje otroka kot matere. Tudi v Porodnišnici Ptuj se v zadnjem času pogosteje soočajo z vprašanji porodnic glede poroda doma. Po besedah Damijane Bosilj, predstojnice ginekološko-porod-nega oddelka, porode na domu odsvetujejo. »Gre za osebno odločitev porodnice, ki se mora zavedati tudi morebitnih zapletov, kot so izpad popkovnice, zastoj poroda in poporodna krvavitev. V primeru slednje lahko ženska, ki je pravkar rodila, izgubi en liter krvi na minuto. To pa je življenjsko ogrožajoča situacija, v kateri je treba ukrepati takoj.« Kljub dvajsetletnim izkušnjam na področju porodništva Bosiljeva ne bi upala biti del načrtovanega poroda doma. »Razlog je predvsem ta, da sem seznanjena z vsemi možnimi komplikacijami. Med porodom lahko pride do različnih stisk otroka, ki jih brez podatkov o dogajanju pri plodu težko zaznamo. V porodnišnici pa imamo ves čas možnost nadzora, s čimer lahko preprečimo različne zdravstvene zaplete.« Pred tremi leti so bile pripravljene strokovne usmeritve za porod doma, čeprav ga tudi vse slovenske stanovske organizacije odsvetujejo. Po priporočilih stroke je porod na domu, če se zanj že odločimo, primeren izključno za zdrave ženske, nekoliko bolj za mnogorodni-ce, ostale skupine pa so že precej tvegane. Med drugim priporočajo še, da bi registrirane babice morale vzpostaviti ustrezno komunikacijo z najbližjo, ne več kot 30 minut oddaljeno porodnišnico. Čakanje na prevoz, morebitna gneča na cesti in oddaljenost od porodnišnice so pomembni dejavniki v primeru zapletov in pomenijo večje tveganje. Temu pritrjuje tudi Bosiljeva, ki dodaja, da so ženske doma prepuščene same sebi. Velika težava je tudi ta, da babice v primeru zapletov nimajo pooblastil za dajanje zdravil. V porodništvu pa lahko predpisana terapija rešuje življenja. Na terenu se pojavljajo tudi tako imenovani »ilegalni« porodi na domu, pri katerih ne sodeluje babica z dovoljenjem zdravstvenega ministrstva. V teh primerih se ne ve, kdo je nudil pomoč ob rojevanju, prav tako se ob zapletih velikokrat zgodi, da porodnice ne želijo izdati imen oz. poteka poroda. Težava nastane tudi zaradi vpisa otroka v register, kar lahko opravi samo babica z dovoljenjem. Na Nizozemskem je začelo število rojstev doma upadati Pred desetletji so ženske sicer rojevale doma s pomočjo vaške babice, ampak je bila smrtnost tako novorojenčkov kot porodnic bistveno višja kot danes. Slovenski peri-natalni rezultati so zadnja leta v samem evropskem vrhu - predvsem zaradi rednih pregledov nosečnic ter primerne oskrbe ob porodu in po njem. Tudi na Nizozemskem, kjer se okoli tretjina vseh porodov zgodi doma, je začelo število rojstev doma upadati. Ženske se selijo v porodni- Število porodov v ptujski porodnišnici se povečuje V Porodnišnici Ptuj je bilo v lanskem letu 836 porodov, kar je 1,5 odstotka več kot leta 2019. V zadnjih dveh letih je porast števila porodov petodstoten. Smrti otroka ali porodnice med potekom poroda v lanskem letu niso imeli. Lani seje sicer rodilo 13 otrok z oceno 5 ali manj po Apgarjevi lestvici, s katero se ocenjuje vitalnost novorojenčka. V ptujski porodnišnici opažajo, daje v drugem valu epidemije manj stisk porodnic kot v prvem valu, saj so partnerji pri porodu lahko prisotni. »Zagotovo novopečeni starši pogrešajo bližino prve dni po porodu, kar skušamo vsaj nekoliko ublažiti s hitrejšimi odpusti domov,« je pojasnila Bosiljeva. šnice zaradi vse slabših perinatalnih rezultatov. »Ob tem je treba vedeti tudi, da je njihova koordinacija med babicami na terenu, najbližjo porodnišnico in reševalno službo urejena, ker gre za dolgoletno prakso. Takega sistema, ki je nujno potreben za kakovosten porod doma, mi ne poznamo,« je pojasnila Bosiljeva. Eden izmed razlogov za naraščanje števila porodov na domu je po mnenju Bosiljeve najverjetneje tudi brezoseben odnos v slovenskih porodnišnicah. »Stroka je bila še pred petnajstimi leti premalo pozorna na želje in potrebe porodnic. Danes si zato prizadevamo, da jim skušamo prisluhniti, jih spoznati in jim predstaviti različne možnosti poteka poroda. Če je mogoče, upoštevamo tudi njihove želje. To seveda vedno ne gre, zato v teh primerih sprejmemo tisto odločitev, ki prinaša najmanj dolgotrajnih zdravstvenih težav (inkontinenca, raztrganine ...). Predvsem pa je pomembno vzajemno sodelovanje in zaupanje.« V manjših porodnišnicah, kot je ptujska, je prav gotovo veliko lažje vzpostaviti osebni stik. Najboljše je po nasvetu Bosiljeve izbrati tisto ustanovo, v kateri se posameznica počuti dobro in prijetno. »Porodnišnice si prizadevamo, da bomo z našim individualnim pristopom, strokovnostjo, domačnostjo in srčnostjo tisti prostor, ki ga bodo ženske najprej izbrale za svoj porod. Ta odločitev bo vsekakor veliko bolj varna kot rojevanje doma, ki je sicer lahko zelo lepo, dokler ne pride do zapletov.« V primeru zapletov se lahko porod na domu konča tragično. Foto: CG torek • 6. aprila 2021 V središču Štajerski 7 V • 1 «v • se vračajo v porodnišnice venskem prostoru ob pomoči registrirane babice (v Sloveniji imajo dovoljenje zdravstvenega ministrstva Kljub temu pa se pojavljajo posamezni primeri - tudi s pomočjo oseb, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Damijana Bosilj, predstojnica ptujskega ginekološko-porodnega oddelka, si prizadeva povezati stroko in domačnost. V ptujski porodnišnici »kot doma« V ptujski porodnišnici so se zato že pred leti odločili, da bodo poskušali prostore urediti tako, da bodo čim bolj spominjali na porod doma. »Moje vodilo je, da bi se ženske pri nas počutile tako, kot da rojevajo doma. Skušamo torej na nek način povezati strokovnost in domačnost. Hkrati pa ženskam znova omogočamo svobodo pri tem zelo intimnem dogodku.« V zadnjih desetih letih so za lajšanje porodnih bolečin in poroda samega vpeljali različne sodobnejše pristope. V porodnih sobah so uredili samostojne sanitarije in tuše. V času popadkov so porodnicam na voljo kad, pručka, različne blazine in ostali pripomočki, s katerimi lažje premagujejo bolečino. V času začetnih pripravljalnih popadkov dovoljujejo tudi gibanje izven porodne sobe, podobno kot doma. Že pred leti so uvedli porod v vodi, za katerega se na letni ravni odloča kar nekaj žensk. Med porodom je lahko ženska v tistem položaju, ki ji najbolj ustreza, prav tako varujejo presredke, dokler je Jia/M24 V evropskih državahje porod doma reguliran Največ žensk rodi doma na Nizozemskem (manj kot tretjina), v Veliki Britaniji skoraj tri odstotke, približno dva odstotka v Kanadi in skoraj dva odstotka v Avstriji. V vseh teh državahje reguliran način dela diplomiranih babic pri načrtovanem porodu doma, napisani so strokovni standardi in priporočila, prav tako je omogočeno zbiranje perinatalnih podatkov in analiziranje izidov porodov. to mogoče. Novorojenčka ne umivajo in ga takoj po rojstvu položijo materi na trebuh. »Na voljo imamo dve sobi, v kateri lahko takoj po rojstvu biva tudi partner. V prihodnjih letih pa načrtujemo ureditev posebnega apartmaja, v katerem bo lahko bivala celotna družina, tudi sorojenci. Želimo storiti nekaj več za tiste, ki pogrešajo tak koncept porodnišnice. Prav tako bi radi v prihodnosti realizirali idejo glede izbire babice na željo porodnice.« Bosiljeva: »Smejočega poroda brez učinkovite analgezije ni« Porod na domu postaja vse bolj priljubljena praksa tudi zaradi številnih zvezdnic, ki so se odločile zanj. Razne vplivnice in družbena omrežja imajo namreč velik vpliv na širšo javnost. Ker je porod ena izmed tem, ki zanimajo veliko število ljudi, se ukvarjajo tudi z njim - velikokrat v idealizirani obliki. Dejstvo je, da so bolečine ob porodu prisotne tako doma kot v porodnišnici. »Vsaka porodnica porodno bolečino doživlja drugače, gre namreč za enkraten in edinstven dogodek. Smejočega in prijetnega poroda brez učinkovite analgezije ni. Naša naloga je lajšanje teh bolečin in porodnici pomagati, da porodi čim bolj naravno in brez trajnih posledic. Da pa vidimo nasmeh pri porodu pa je potrebna učinkovita metoda lajšanja bolečine. Pred nedavnim sem ravno pri porodu porodnice, ki je rojevala z epiduralno analgezijo poudarila, kako lepo je videti žensko, ki rojeva z nasmehom na obrazu. Vedno pa je izbira o načinu poroda in lajšanja porodne bolečine na strani ženske. Naša naloga pa je, da jim omogočimo vse možnosti izbire. Porodništvo je lepo zato, ker večina porodov poteka brez hujših komplikacij, v nasprotnem primeru pa je izjemno težko in boleče,« je povedala Bosiljeva. Estera Korošec Ptuj, Podravje • Finance in plani Doma upokojencev Brez presežka iz preteklosti spet rdeče številke Ptujski Dom upokojencev bo leto 2021 glede na finančni plan zaključil s precej nizkim zaslužkom. Presežek prihodkov (okrog 16 milijonov evrov) nad odhodki naj bi znašal pičlih 2.753 evrov. Če bo sprejem novih stanovalcev v enoto Juršince tekel hitreje od pričakovanj, bi to sicer lahko pozitivno vplivalo tudi na njihove finance, a so plane raje zastavili realno. Leto 2021 prinaša veliko negotovosti, a naj bi ga vendar zaključili z majhnim presežkom prihodkov nad odhodki. V vseh petih enotah Doma upokojencev Ptuj v prihodnjem letu planirajo izvedbo 258.835 oskrbnih dni in 247.177 dni zdravstvene nege. Številke, ki se zdijo precej visoke, pa očitno, kljub vnovičnemu polnjenju posteljnih kapacitet zaradi koronavirusa, še ne bodo prinesle velikega dobička. Da bodo leto končali v zelenih številkah, bodo porabili tudi del presežka iz preteklih let. Plane so po navodilu ministrstva namreč morali nastaviti tako, da bodo poslovali pozitivno. Navodilo ministrstva je, da mora finančni načrt izkazovati najmanj uravnotežen poslovni izid. Ker se enota Juršinci odpira šele sredi leta, so se odločili, da del presežka iz preteklih let namenijo za vzpostavitev delovanja v tej enoti, in sicer za nakup delovne obleke za novo zaposlene in drobni inventar. Šele v začetku naslednjega leta naj bi namestili vseh 90 stanovalcev, do takrat pa bodo seveda prihodki nekoliko nižji. ■ v* • • , » «i Juršinci: investicija vredna 6,9 ali 5,1 milijona evrov? V letu 2021 se bodo v domu tudi kadrovsko okrepili. Januarja so imeli na podlagi delovnih ur 425 zaposlenih, plan za leto 2022 je povečanje števila zaposlenih vsaj na 460. Dodatne zaposlitve bodo potrebne predvsem v enoti Jur-šinci. Dozidava te enote bo sicer dražja, kot je bilo pričakovano. Zadnji aneks, podpisan letos, je težak 117.000 evrov. Član sveta Igor Kopše je na seji zatrjeval, da se je vrednost gradnje v Juršin-cih povečala na kar 6,9 milijona evrov: „Po investicijskem progra- mu je bila ocenjena vrednost 5,1 milijona evrov. Zdaj pa smo že na 6,9 milijona evrov za 90 postelj, seveda, če jaz to pravilno razumem." Dosedanjemu vodstvu je še očital, da je ves investicijski ciklus v zadnjem mandatu potekal netransparentno. Da njegov izračun ne drži in da je končna vrednost gradbenih del 5,1 milijona evrov, pa je pojasnil Mitja Lešnik, predstavnik zaposlenih in skrbnik pogodbe za investicijo. Letošnji aneks, težak nekaj manj kot 120.000 evrov, naj bi zajemal zunanjo ureditev, višji strošek projektiranja ter ureditev opornega zidu ... Brez denarja iz preteklih let bi poslovali negativno Člana sveta Borisa Kmetca pa skrbi dejstvo, da bi bil domski načrt poslovanja za leto 2021 brez porabe presežka iz preteklih let negativen. Izrazil je dilemo, ali ga bo ministrstvo sploh potrdilo. Da jim je prav tak način, torej porabo dela presežkov, predlagalo socialno ministrstvo že leta 2018, je zatrdila pomočnica direktorice za finančno računovodsko področje Sergeja Meznarič. Prepričana je, da je tudi tokrat to prava poteza: „Dejansko je tudi nelogično, da bi lahko iz tekočega rezultata pokrivali primanjkljaj, ki bo nastajal zato, ker bomo juršin-sko enoto napolnili šele jeseni. V tako kratkem času pa je nemogoče pokriti stroške za celo leto in smo želeli zadeve prikazati realno." Direktorica Doma Vesna Šiplič Horvat sicer upa, da bodo dodatne kapacitete napolnili pred koncem leta, kar bi lahko vplivalo pozitivno na poslovanje, a kot je dejala, so se pri finančnem načrtu odločili za „varno" varianto. Ojsterškova: »Kje je denar?« Roziko Ojsteršek, ki je bila doslej predstavnica lokalne skupnosti, je zanimalo predvsem, koliko sredstev iz presežkov preteklih let se je doslej porabilo: „To se je počasi črpalo, bilo je kar 12 milijonov evrovna računu. Koliko pa je zdaj?" Meznaričeva je izpostavila nekatere večje projekte, ki so se financirali iz tega naslova: 3,5 milijona evrov so namenili za investicijo v Juršincih, s tem denarjem so plačali tudi ureditev mansarde v Kidričevem, ki bo vredna okrog 450.000 evrov, pa tudi ureditev kavarne, ki jih bo stala okrog 400.000 evrov. Opremo za kavarno naj bi jim dostavili naslednji teden, a seveda zaradi ukrepov kavarna svojih vrat še ne bo odprla. Direktorica je še pojasnila, da je saldo na transakcijskem računu okrog sedem milijonov evrov in niha glede na dnevne prilive in odlive: „Država pa nam za refundacijo stroškov v povezavi z epidemijo covid-19 dolguje še okrog milijon evrov." Dejansko gre za sredstva, ki so jih zastavili in čakajo povračilo. Ljubico Šuligoj, predstavnico stanovalcev v Domu upokojencev Ptuj, pa je vztrajanje Ojsterškove okrog milijonskih presežkov razjezilo: "To je zadnja seja v takšni sestavi. Sedem let vas poslušam, kje je ta denar. Pojasnili so vam že neštetokrat, pa očitno ne poslušate!" Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Kmetijsvo torek • 6. aprila 2021 Sp. Podravje • Veterinarska zbornica brez priporočil o cenah storitev Obiski veterinarjev krepko praznijo žepe kmetov Kmetje se pri reji goveda in prašičev soočajo z boleznimi, ki so značilne za velike živali in za zdravljenje katerih potrebujejo pomoč veterinarja. Pri kravah molznicah veliko težav povzroča mastitis oziroma vnetje vimena, saj gre celo za eno najpogostejših in ekonomsko najpomembnejših obolenj. Tudi škoda, ki jo povzroča to obolenje, je zelo velika, ne le zaradi stroškov zdravljenja obolele živali in zmanjšane količine mleka v času zdravljenja, ampak tudi zaradi dodatnega dela ter manjše kakovosti in količine mleka. Med glavne dejavnike, ki pripomorejo k nastanku mastitisa, se prišteva nepravilno prehrano, sam način reje in nepravilno strojno molžo, za mastitis pa so lahko krivi tudi oblika vimena, starost živali, predhodne bolezni in znižana imunska odpornost. Krave, ki so na paši, manj šepajo »Redne stroške imamo z osemenitvijo, kar se bolezni tiče, pa je poleg mastitisa, ki se zdravi z antibiotikom, veterinarska pomoč potrebna tudi pri težji kotitvi, pri kravah oziroma govedu nasploh pa so posebej občutljivi parklji. Zaradi bolezni parkljev žival šepa, se slabo počuti in posledično da molznica manj mleka. Je pa zdravljenje dolgotrajno, drago in pogosto tudi neuspešno,« razlaga rejec Roman Korent iz Trnovske vasi, čigar živali so v toplih mesecih na paši. Da je šepanje pogost vzrok za izločitev krav molznic, dodaja dr. Andrej Toplak, ptujski svetovalec za govedo in drobnico, ki pravi, da boleznim parkljev poleg genetske predis-pozicije botrujejo neustrezna namestitev, oskrba in prehrana krav molznic. Zato je nujna ustrezna nega parkljev, predvsem pa gibanje živali oziroma paša, kjer so parklji manj obremenjeni, zato je tudi bolezenskih sprememb manj. Cene storitev določa trg Tudi pri prašičih je mastitis med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami. Po besedah Marte Matja-šič iz destrniške prašičerejske farme so težave še s prašičjo pljučnico in gnojenjem po kotitvi. »Odojki znajo imeti tudi drisko. Drugi zapleti so manj pogosti oziroma jih ni, če dobro delaš.« So pa veterinarske storitve za rejce vse prej kot cenovno ugodne. Med kmeti celo kroži šala, da veterinar samo za to, da se pripelje na kmetijo in zaželi dober dan, zaračuna sto evrov, ostali stroški pa se nato le kopičijo. Da bi se prepričali, ali to drži, smo od Veterinarske zbornice Slovenije skušali pridobiti priporočen cenik veterinarskih storitev, a nam je direktorica Anita Kermavnar povedala, da ga tam ne pripravljajo več. »Cene veterinarskih storitev, ki jih plačujejo imetniki živali, se prosto oblikujejo na trgu in so odvisne od odločitve vodstva posamezne veterinarske organizacije.« Največ nanesejo antibiotiki Kljub temu nam je Branko Ve-selič, strokovni vodja Veterinarske bolnice Ptuj, posredoval priporočeni cenik zbornice za leto 2018, ki se ga pri njih še držijo. Iz njega iz- r PJteOsik Če so krave na paši, so njihovi parklji manj obremenjeni, zato je tudi bolezenskih sprememb manj. haja, da pregled velike živali stane nekaj manj kot 34 evrov, injekcija zdravila dobrih 22, pregled ob nakupu ali prodaji pa skoraj 77 evrov. Cene za prašiče so nekoliko nižje. Ker je na seznamu cel kup postavk, je končni račun zlahka precej visok, še posebej če ima hkrati zdravstvene težave več živali. Pri tem Korent opozarja, da so pri govedu zlasti visoki stroški antibiotikov, saj veterinar količino antibiotika določi glede na težo živali. »Govedorej-cev nas je v Sloveniji zmeraj manj, zato veterinarji delujejo na večjem območju in imajo tudi več stroškov s potjo in organizacijo dela, posledično so dražje njihove storitve.« Da imajo z veterinarji sklenjeno pogodbo o storitvah in da zdravljenja svojih živali že upoštevajo v kal- HK 'V . . Foto: arhiv M24 kulaciji stroškov, pa pravi Matjašiče-va. »Cene so takšne, kot so, jasno mi je, da mora vsak kaj zaslužiti. Glede na to, kako se vse draži, nazadnje denimo soja in vitamini, so veterinarske storitve še tako normalne.« Senka Dreu Slovenija • Nov kmetijski razpis Štirje milijoni evrov za nakupe zemljišč Slovenski regionalno razvojni sklad je v uradnem listu objavil razpis za dodeljevanje ugodnih posojil za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč. Na voljo so štirje milijoni evrov. Foto: Arhiv Svet24 Upravičeni vlagatelji vlog za posojila so kmetijska gospodarstva ter mikro, mala in srednja podjetja. Upravičene dejavnosti za nakupe osnovne infrastrukture so pridelovanje netrajnih rastlin, gojenje trajnih nasadov, razmnoževanje rastlin, živinoreja, mešano kmetijstvo, storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov ter gozdarstvo. Delež sofinanciranja projekta s posojili iz sklada je do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta, v kar se ne všteva DDV. Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1. oktobra lani. Najnižja zaprošena vrednost sredstev je 5.000 evrov, najvišja pa 150.000 evrov. Minimalna vrednost upravičenih stroškov je 5.000 evrov. Skupna doba vračanja posojila je do 20 let, ne sme pa presegati ekonomske dobe projekta. Znotraj skupne dobe vračanja posojila lahko vlagatelj pridobi največ dve leti moratorija na odplačevanje. Za oddajo vlog je pet rokov; prvi je 9. aprila, zadnji pa 31. avgusta. sta Sveti Tomaž • Občana ustanavljata kmetijsko podjetje Obeta se gradnja ogromnega hleva V Rakovcih naj bi v prihodnje zrastel velik hlev s kapacitetami za do 550 glav živine. Hlev bi postavila v lokalnem okolju znana lastnika kmetijskih gospodarstev Evgen Žemljic in Albert Voršič. Skorajda soseda pa nameravata sodelovanje osnovati na podlagi skupnega podjetja. Na kmetiji Zemljičevih in na kmetiji Voršičevih se ukvarjajo z obdelovanjem kmetijskih površin, govedorejo in pridelavo mleka. Na letni ravni naj bi na kmetiji Zemljič pridelali 305.000 litrov mleka, na kmetiji Voršič, ki pa je največja kmetija na območju občine Sveti Tomaž, pa kar 870.000 litrov. Lastnika kmetij si prizadevata, da bi dejavnost dvignila na višji nivo in jo oplemenitila, perspektivo za uspeh pa vidita v sodelovanju. Ustanovila naj bi podjetje, najprej pa nameravata investirati v izgradnjo ogromnih hlevov na območju Rakovcev, v bližini obeh kmetij. Na kmetiji Zemljič je obstoječi hlev, velik 600 m2, kmetija Voršič pa premore hlev v velikosti 860 m2, skupno torej 1.460 m2. Obstoječi hlevi naj bi bili ustrezni glede na kapacitete živali, na kmetijah, vendar si oba lastnika kmetijskih gospodarstev želita povečati proizvodnjo in konkurenčneje nastopiti na trgu. Ocenila sta, da je smotrno zgraditi en velik hlev za krave molznice in mlado živino, V letu 2020 sta kmetiji skupno proizvedli več kot milijon litrov mleka. skupni hlev na naj bi meril slabih 5.800 m2, kar je skoraj štirikrat več od obstoječih površin. V njem bi bilo 240 ležalnih boksov za odrasle živali, 256 ležišč za mlade živali in 60 individualnih boksov za mlada teleta. Skupaj bi vzrejali med 500 in 550 glav živine. Reja živali bi potekala na betonskih rešetkah, živali bi ležale v boksih z globokim kom- postom. Skladišče za gnojevko pa bi se uredilo pod rešetkami v hlevu. Po izgradnji hleva bi dejavnost na obstoječih kmetijah opustili oziroma v obstoječih hlevih naposled več ne bi vzrejali živali. Velikopotezni načrti dveh živinorejcev so v veliki meri odvisni od odločitve svetnikov, če bodo potrdili potreben prostorski akt, ki bo omogočil gradnjo. V tem času je odprta javna razprava v zvezi s prostorskim planom občine, na marčevski seji, ko so se svetniki seznanili z gradivom, pa ni bilo slišati pomislekov. Še več, Zemljiču in Voršiču privoščijo, da jima uspe uresničiti vizijo. Karmen Grnjak torek • 6. aprila 2021 Izobraževanje Štajerski 9 Sp. Podravje • Učenci prve triade brez možnosti dodatnih ur športa Velika večina šol sploh ni vedela za razpis V širšijavnostije pred kratkim zaokrožila informacija, daje ministrstvo za izobraževanje osnovnim šolam onemogočilo dostop do denarja za izvedbo dodatne ure športne vzgoje tedensko za učence prve triade. Nekateri ravnatelji so takrat skočili v zrak in v medijih zatrjevali, da bo takšna odločitev ob upadu gibalnih sposobnosti otrok povzročila nepopravljivo škodo. Ko smo pri ravnateljih podravskih osnovnih šol preverjali, ali se na ta razpis sploh prijavljajo,jihje večina zatrdila, da ne. S šolskega ministrstva so nam sporočili, da se je na lanskoletni razpis prijavilo samo šest osnovnih šol (od več kot 450): OŠ Dobje, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Gustava Šiliha Laporje, OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Savsko naselje in OŠ Valentina Vodnika. »Večina osnovnih šol o tem razpisu sploh ni imela informacij. Prav tako ga šolsko ministrstvo ni ravno na veliko promoviralo. Pred to funkcijo sem bila športni pedagog in sem bila seznanjena s tem, na katera vrata je treba potrkati. Še svetovalka na zavodu za šolstvo me je nekoč vprašala: - Foto: arhiv Plantella Kako jo napolnimo Visoka greda naj bo postavljena na sončno lego, ker brez sonca ni kakovostnih plodov. Pri samem polnjenju grede moramo biti pozorni na nekaj detajlov, s katerimi bo gojenje zelenjave veliko uspešnejše. Na dnu naj bo vedno mreža proti voluharju, saj nočemo gnezda v visoki gredi. Nato jo do polovice napolnimo z vejami, ki so spomladi ostale od rezi sadnega drevja. Sledi plast kartona ali slame in nekaj komposta. Najpomembnejši je zgornji del, ki je plast zemlje. Ta mora biti za uspešen razvoj koreninskega sistema visoka vsaj 25 cm. Dobra struktura zemlje s sposobnostjo zadrževanja vode je zelo pomembna, zato uporabimo kakovostno šotno zemljo. Zemlja, izkopana z vrta, ni priporočljiva, ker tako hitro prenesemo bolezni in škodljivce v visoko gredo. Foto: arhiv Plantella Nadgradnja v toplo gredo Da podaljšamo sezono ali začnemo vrtnariti že prej, je odlična ideja dodatek tople grede na visoko gredo. Potrebujemo le okvir iz lesa ali uporabimo kar plastične loke, čez katere napnemo plastično folijo ali pa uokvirimo stekleno šipo. To namestimo na visoko gredo tako, da je dovolj visoko nad rastlinami in jo tudi imamo možnost odpreti. Tako lahko spomladi hitreje začnemo s setvijo in imamo v pozni jeseni pridelke še vedno zunaj, ko so na vrtu že pospravljeni. Topla greda naredi tistih nekaj stopinj razlike v temperaturi, da so sezonski pridelki varni pred zmrzaljo. Vanes Husič, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak Priskrbite si brezplačen vodič: ORGANSKO GNOJENJE: ZDRAVA TLA, ZDRAVA HRANA plantellasi/vrtnarski-nasveti Strokovnjaki po naravi ZAZDRAVO BIO ZELENJAVO Vrtnarite z nami. J 080 8122 | Plantella.si Kaj bomo danes jedli TOREK golaževa juha, kruh, kvašeni orehovi polžki SREDA grahova kremna juha, testenine s šunko in jajci, endivija, rižev narastek ČETRTEK korenčkovajuha, dušeno sladko zelje, kranjska klobasa, krompir v kosih, jogurtova strjenka Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK juha, mesne kroglice v paradižnikovi omaki, pire, marmorni kolač PETEK SOBOTA NEDELJA prežganka, ocvrte milijonska juha, kostna juha, girice, krompirjeva mleto meso in pire svinjski zrezki v solata, sadje v spirali, solata, vrtnarski omaki, jabolčna čežana riž, motovilec, tiramisu Mleto meso in pire v spirali Sestavine: pire: 1,2 kg kuhanega krompirja, sol, poper, 3 jajca, 50 g drobtin; mleto meso: 1 kg mletega mesa, sol, poper, 60 g drobtin, 80 g koruzne škrobne moke, 2 jajci, 40 g paradižnikove mezge; zelenjavni nadev: 3 čebule, 4 korenčki, sol in poper; nariban parmezan. Da bi sestavili jed, si pripravimo troje sestavin: pire, mesno mešanico in zelenjavni nadev. Pire naredimo kot običajno, za mesno mešanico dobro premesimo naštete sestavine, za zelenjavni nadev pa podušimo in začinimo našteto zelenjavo. Pire in mesni nadev damo vsakega v svojo vrečko, vrečki pa nato odrežemo vogal, da bomo sestavine lahko brizgali v okrogel pekač. Najprej nabrizgamo spiralo iz mesa (spiralnega vzorca ne stiskamo drugega ob drugega, pustimo vmesni prostor za pire) in vmesni prostor zapolnimo s pirejem obojega uporabimo polovico). Iz pireja naredimo tudi obod in ga zapolnimo z zelenjavo. Pokrijemo s spiralama iz mesa in krompirja. Po vrhu potresemo s parmezanom. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah Celzija (v pomoč: www.facebook.com/Chefclub.tv/vide-os/1146154925833670/). Kvašeni orehovi polžki Sestavine: testo: 20 dag moke, 12 dag masla ali margarine, 70 g sladkorja, pol žličke limonine lupinice, 2 rumenjaka, kvas (5 g - suhi ali vzhajan z malo sladkorja in nekaj žlic mleka); nadev: 12 dag sladkorja, pol žličke limonine lupinice, ščepec cimeta, žlica medu, 12 dag drobno mletih orehov, žlica drobtin, žlica mleka, žlica ruma, stepen beljak; preostali beljak za premaz. Naštete sestavine za testo zamesimo v kepo, ki se ne sme lepiti (po potrebi dodamo malce moke). Pustimo, da vzhaja, medtem naredimo nadev: zmešamo naštete sestavine, sneg iz beljaka dodamo na koncu. Vzhajano testo zvaljamo v pravokotnik velikosti 20 x 40 cm, na-mažemo z nadevom in trdo zvijemo v klobaso. Razrežemo jo v kratke koščke in jih polagamo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko 2 prsta narazen. Premažemo z beljakom in spečemo pri 180 stopinjah Celzija. 18 Štajerski Na sceni torek • 6. aprila 2021 Skrinja domačih viž - AnsambeL HopLa V pomlad z nežnim valčkom Prav imaš Ansambel Hopla je na sceni že skoraj deset let. V tem času je doživel več kadrovskih sprememb. Ustanovil ga je Nejc Levanič, ki še danes pridno pelje ime ansambla naprej. V ansamblu igra harmoniko, poje in zelo veliko govori. Njegovi harmoniki dajeta ritem Marko Kodrun na kitari in Jan Žager na baritonu. Vse skupaj pa lepo z lepim glasom in stasom poveže Patricija Obretan. Vsak izmed članov ansambla ima veliko hobijev. Jan je strasten ribič, enkrat je na špil zamudil pol ure, ker je opravljal izpit za ribiča. Nejc ima najraje zvok traktorja, ko se vozi po makadamskih cestah, medtem ko Marko raje drvi po vročem asfaltu s svojim motorjem. Patricija pa obožuje umetnost v vseh pogledih (glasba, risanje, ličenje), vse ji gre dobro od rok. „Dandanes bi zvenelo kar malo šaljivo, če bi rekli, da pre-igravamo samo narodno-zabav-no glasbo. Časi so takšni, da če ne ponudiš tudi tuje, predvsem hrvaške in dalmatinske glasbe, kar hitro izpadeš iz igre. Trudimo se, da zajamemo čim večji krog poslušalcev, absolutno pa je naša domača glasba tista, ki nam najbolj ogreje srce. Naš repertoar sestavljamo sproti, po občutku in narodno-zabavne glasbe. Skozi avtorsko skladbo predstavljajo delček sebe. „Narodno-zabavna glasba za nas predstavlja res lepo kulturno dediščino, ki se jo trudimo ohranjati. Vsakič, ko zaigramo pesem drugih ansamblov, jo zaigramo z velikim spoštovanjem. Nastopamo povsod, kjer nas povabijo, vsakega povabila smo zelo veseli. Nastop, ki se nam je doslej najbolj vtisnil v spomin, je bila revija zmagovalcev festivalov, kjer smo prvič nastopili kot sedanja zasedba. Iskreno povedano, pred tem smo imeli samo ene vaje, bili pa smo tako sproščeni, da smo se med samim nastopom kar pogovarjali. Glede festivalov imamo sicer mešane občutke in se kar malo držimo stran od njih. Ptujski festival velja za enega najprepoznavnejših festivalov in vsekakor je to za vse ansamble lahko zelo dobra odskočna deska. Če bi nas povabili, bi se z veseljem odzvali. Seveda pa ansambli potrebujemo festivale, če ne zaradi česa drugega, pa že samo zaradi dobre družbe in glasbe, ki nas združuje," so še povedali člani ansambla Hopla, ki priznavajo, da v zadnjem letu niso bili preveč aktivni glede promocije. Njihova največja želja pa je, da se čim prej spet vrnejo na odre, med občinstvo, s katerim želijo znova skupaj ustvarjati nepozabne spomine. Še naprej pa se bodo trudili ustvariti čim več lastne glasbe, s katero bodo razveseljevali ljudi. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Hopla po glasbenih željah, ki jih je dandanes kar veliko in naj tako tudi ostane. Imamo že nekaj svojih lastnih skladb. Za dve od teh je melodijo in besedilo napisal Igor Pirkovič. Sodelovali smo tudi z Romano Cafuto, ki je sestavila aranžma za pesem Ne dam ga. Prekrasno priredbo pa je ustvarila za ljudsko pesem Ko ptičica sem pevala, ki smo jo tudi posneli z njenim sinom Benjaminom Merzdovnikom. Ustvarjanje dobre glasbe pa gre zelo dobro od rok tudi naši pevki Patriciji Obretan. Napisala je prekrasno besedilo in melodijo za nežen valček Prav imaš, ki ga bomo izdali v spomladanskih mesecih. Na zalogi imamo še kar nekaj svojih pesmi. Posebej pa bi izpostavili še novo polko, ki prihaja kmalu z naslovom Pojdi z nami. Melodijo in aranžma je napisal Matej Turinek, besedilo pa Anita Zupanc," so o glasbi, ki jo igrajo in ustvarjajo, povedali člani ansambla Hopla. Zelo se trudijo, da bi njihova lastna glasba ostajala v okvirjih naro-dno-zabavne glasbe, hkrati pa bi ob poslušanju le-te vsi vedeli, da jo izvaja ansambel Hopla. V času koronavirusa so bili res pridni, zato komaj čakajo, da pokažemo, kaj vse so pripravili za ljubitelje Ptuj • Na obisku pri kvačkarici Majdi Vrbanič ■X • 1 • • Vj • A • • • • • Življenje, prežeto s pozitivizmom in energijo Ptujčanka Majda Vrbanič, po rodu sicer iz Podgorcev v občini Ormož, je ena izmed 211 kvačkaric, sodeluje tudi en kvačkar, ki bodo nakvačkali 212 grbov slovenskih občin za Guinnessovo knjigo rekordov. Sveža upokojenka, v pokoju je od prvega januarja letos, nazadnje je skoraj 30 let delala v ormoškem Safilu, se nadvse veseli sodelovanja v tem projektu. Misli ji te dni, ko že pridno vadi tehniko C2C, ki jo bodo kvačkarice uporabile pri kvačkanju grbov slovenskih občin, pogosto uhajajo k nekdanjim sodelavcem, ki bodo ostali brez dela. To je katastrofa, pove. Žal ji je vseh delavcev, predvsem pa proizvodnih, ki bodo, kljub temu da so vsa leta delali marljivo in kakovostno, izgubili delo, socialno varnost. Sama je delala v končni proizvodnji, kot montažerka. „Bila sem v eni od internetnih skupin, ko sem zasledila, da se pripravlja nov slovenski kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov. Takoj sem se prijavila," je povedala o svoji vključitvi med 212 slovenskih kvačkarjev, ki bodo kvačkali grbe slovenskih občin. Zanimanje je bilo zelo veliko, za posamezni grb se je prijavilo več kvačkaric. Majda Vrbanič je bila prepozna na ptujski grb, prehitela jo je Nataša Kozic Šic. V primeru, da se jih je za en grb prijavilo več, je imela prednost tista, ki se je prej prijavila, odločilne niso bile samo ure, celo minute. Med grbi, ki so bili še na voljo, si je izbrala završkega. Tudi zato, ker je bil njen stric Peter Kukovec, očetov brat, v Zavrču organist. Tam ima bratrance, sorodstvene vezi so na nek način odločile o njeni izbiri. Osnove kvačkanja je osvojila že v drugem oz. tretjem razredu osnovne šole. Vneta kvačkarica je bila tudi njena mama, ki pa pri 92 letih več ne kvačka. Naučila jo je kvač-kati prtičke, šivati gobeline, v zadnjem času pa se posveča kvačkanju slik, za vsak mesec v letu bo izdelala eno, en motiv, in jo uokvirila. Po dolgih desetletjih kvačkanja se je tako izpolnila v tej ročni spretnosti, da je tega edinstvenega kvačkarskega izziva ni strah. Res pa je, da se s tehniko C2C srečuje prvič. Zdaj se že preizkuša v njej in jo počasi osvaja, da bo izdelek takšen, kot mora biti: v ponos njej in projektu. Skupaj z ostalimi kvač-karji komaj čaka, da bo šlo zares. Predvideni začetek je 15. september, kvačkali pa naj bi dva meseca, do 15. novembra. Za izdelavo enega grba bodo predvidoma porabili okrog 100 ur. Majda Vrbanič s svojimi kvač-karskimi izdelki rada obdaruje sorodnike in prijatelje. Izdelkov ne prodaja, saj ni denarja, s katerim bi lahko poplačal ure dela, ki so potrebne za nek tak izdelek. „Kvačka-nje je zame ena velika sprostitev. To tako pomiri, tega ne morem opisati. Četudi moraš šteti in gledati vzorec, to ni naporno. Moraš pa biti pri stvari, sicer paraš, če kaj narediš narobe," pove Majda, ki je prepričana, da projekt kvačkanja Foto: Črtomir Goznik Majda Vrbanič že pridno vadi tehniko C2C, ki jo bodo kvačkarice uporabile pri kvačkanju grbov slovenskih občin. grbov slovenskih občin, v njeno življenje prinaša še eno pozitivno izkušnjo in optimizem. Četudi ji življenje ni prizanašalo, pri 40 le- tih je ostala sama s tremi sinovi, je ostala pozitivna in polna energije. Še sama ne ve, od kod jemlje to ogromno energijo in pozitivizem. Če bi je bilo v družbi več, bi bilo še lepše, življenje bi bilo manj stresno, več bi bilo sproščenosti in uživanja, je prepričana Majda Vrbanič, ki bo v svoj zvezek, kamor zapisuje svoje kvačkarske izzive, zagotovo zapisala še veliko novih. MG petek • 2. aprila 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Spodnje Podravje, Ptuj • Posodobitve v medijski hiši Radio-Tednik Ptuj Radio Ptuj posodobil studio - postaja neke vrste resničnostni šov Splet in družbena omrežja so klasične medije postavili pred velike izzive. Nekateri so pod temi klonili, drugi so se situaciji prilagodili in iz novosti potegnili maksimum: da lahko bralcem, poslušalcem ali gledalcem ponudijo še boljšo izkušnjo. Prav s tem namenom se je v zadnjih letih močno spreminjal tudi Radio Ptuj. Odslej svojim poslušalcem ponujajo še bolj doživeto izkušnjo. Radijski studio so pred nekaj dnevi posodobili in opremili z najmodernejšo opremo, ki poslušalcem omogoča, da vstopijo v svet ustvarjanja programa in se z ekipo ustvarjalcev zabavajo ob pripravi vsebin tudi vizualno. Studio Radia Ptuj je trenutno najmodernejši studio daleč naokrog. „Sam ne poznam nobenega radijskega studia, ki bi bil tako moderno opremljen. Tudi tisti, ki so že šli v vizualizacijo radijske sheme, imajo starejšo opremo. V studio smo zraven kamer postavili profesionalne luči ameriškega opremljevalca najvišjih standardov. Gre za podjetje, ki opremlja velike televizijske hiše, kot je BBC. Namestili smo 4K-kamere, ki jih vodi mini režija. Vse skupaj je zasnovano tako, da bomo lahko vse to postavili tudi na terenu in v živo oddajali radijski program," pojasnjuje Domen Hren, urednik Radia Ptuj. Gre za investicijo, ki je bila načrtovana za lansko leto, a se je zaradi težav z dobavo nekoliko zamaknila. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tudi na spletu in družbenih omrežjih Ker trenutno ni možna izvedba dogodkov, je prav sistem dela, kot ga ponuja ptujski radio, velika priložnost. Organizirajo lahko dogodke v mehurčkih, kontroliranih okoljih. Na ta način izvajajo celotno letošnjo, sedmo sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pri tem jim močno pomaga modernizacija studia, saj lahko dogajanje ljudem približajo ne le s pomočjo radijskih valov, pač pa prezenti-rajo tudi v video obliki na spletni strani radia in facebook profilu. V načrtu imajo še en velik met, združevanje z eno večjih štajerskih regionalnih televizijskih postaj. „Vsa glasba bo v video podobi avtorsko urejena. Z založniškimi hišami bomo uredili vse potrebno, da bodo glasbo spremljali še videospoti. Televizijski program bo sinhroniziran z radijskim. Ljudje bodo lahko preko televizijskih ekranov gledali tudi denimo Štajersko budilko. To smo nameravali narediti že lani, a smo zaradi korone izvedbo nekoliko prestavili. To je dejansko vizija mnogih radijskih postaj," še doda Hren. Poslušalci pričakujejo vedno več Ekipa Radia Ptuj se trudi svoje poslušalce razvajati, kot ugotavljajo, so tudi njihova pričakovanja vedno večja. Če je program dober in izziv zanimiv, pa so se tudi poslušalci sami pripravljeni angažirati. „Primer je velikonočna akcija, ljudje so bili pripravljeni počakati na parkirišču na svoj namig, da bi sodelovali v nagradni igri. To je smisel radijskega programa. Da tako angažira poslušalca, daje tudi sam pripravljen sodelovati. Več si kot urednik ne moreš želeti," še doda Hren. Čeprav je ekipa sodelavcev precej majhna, se trudijo ustvarjati kar se da dober informativni program in kreirati raznolike zabavne vsebine. V primerjavi z ostalimi radijskimi postajami so manj številčni, a zmorejo veliko: „Marsikaj se v dobrem timu da z dobro voljo in energijo. Če imamo skupno vizijo, smo zelo močni. Naši rezultati to potrjujejo." Radijski program večine postaj se je že pred časom preselil tudi na splet, v prihodnje naj bi Radio Ptuj ponudil še novo, televizijsko izkušnjo. Točen termin, kdaj se bo to zgodilo, še ni določen, računajo pa, da bi lahko uspelo v roku leta ali dveh. Pasti, a tudi prednosti družbenih omrežij Družbena omrežja prinašajo velike pasti, a tudi priložnosti. Te so nekateri odlično izkoristili. Dejstvo je, da si ljudje želijo celovito izkušnjo: slišati, videti, si predstavlja- ti ... Radio Ptuj to s pridom izkorišča. Tudi zato je njihov doseg zelo velik. „Naš doseg preko socialnih omrežij je mnogokrat celo višji kot na samem radijskem programu. Radio Ptuj dosega dnevno okrog 35 tisoč poslušalcev, kar je za regionalne radijske postaje izjemno visoka številka. Smo druga najbolj poslušana radijska postaja v Pod-ravju. Na družbenih omrežjih je naš doseg še večji. Mesečno nas na fa-cebooku spremlja med 200 in 300 tisoč ljudi. Angažiranost ljudi je večja kot pri nekaterih nacionalnih medijih. Tedensko angažiramo okrog 50 tisoč ljudi. Letno smo torej Trije tanori porušili rekorde gledanosti Že doslej je Radio Ptuj ponujal številne video vsebine tako na svoji spletni strani kot na družbenih omrežjih. Med najbolj priljubljenimi so Trije tanori. Dalibor, Domen in Marjan so z vsakim novim posnetkom rušili rekorde gledanosti. „Smo ena redkih postaj, kije imela težave s tem, da nismo mogli ugoditi vsem oglaševalcem, ki so želeli biti sponzorji Štajerske budilke. Včasih smo tako zasedeni, da čakajo tudi po dva meseca. Oglaševalci so prepoznali priložnost. Ves čas delamo nove produkte. Med temi so tudi Trije tanori, ki so izdali že deset pesmi. Večina jih ima že več kot milijon ogledov. To je ljudem zabavno, je marketinško podprto, kar pomeni, da je zmagovalna situacija za vse," še doda Hren. Z najnovejšimi kamerami v radijskem studiu pa stopajo še korak naprej. Ponudili bodo neke vrste „resničnostni" šov. Poslušalci bodo dejansko spremljali delo ekipe, se zabavali z njimi in nasmejali tudi kakšni napaki. V programu, ki teče v živo, se namreč zgodi marsikaj. pri dveh milijonih, kar je neverjetna številka," še doda Hren. Transformacija, ki se je šele začela ... Napredek Radia Ptuj je opazen na vseh področjih. Temeljita transformacija se je začela pred tremi leti, ko je vodenje prevzel Hren, o svoji viziji takrat in danes pravi: „Ko sem začel s to zgodbo, sem vedel, da bo to 'oboroževalna' vojna. To pomeni, da bomo morali biti vedno boljši. Poslušalcu dati več dobre glasbe, več pravih informacij, več nagrad ... Trudimo se biti vedno boljši. V krizi je treba delati še bolj kot sicer, pa tudi investirati. Mi ta čas zdaj izkoriščamo prav za to, da se moderniziramo. Srečni smo, da niti enega od sodelavcev zaradi ukrepov nismo izgubili. Nasprotno, na trgu iščemo tako moderatorje kot novinarje. Korono smo izkoristili, kolikor se je le dalo." Dženana Kmetec Foto: CG 20 Štajerski Križemkražem torek • 6. aprila 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice GuoLiangCun - vasica odrezana od civilizacije (17) Pojma nisem imela, kam gremo. Sara mi je v roke potisnila zemljevid in se obrnila nazaj k sosedu. Šepetaje sta se pogovarjala in ona sije nekaj zapisovala v beležko. Marianita seje z glavo naslonila name, spi že, odkar smo sedle na avtobus. Zadnjo noč in del dneva se prekladamo iz enega na drugega, del poti smo prepotovale z vlakom, zadnjih nekaj kilometrov pa bomo menda pešačile, pravi Sara. Obračam brošuro, ne razumem ničesar. Moji tokratni sopotnici sta nekdanji sostanovalki iz časa, ko sem živela v Indiji. Sara, ki na Kitajskem študira že tri leta, se uspešno sporazumeva z domačini, midve z Marianito pa le debelo gledava. Avtobus se ustavi. Marianita se v hipu prebudi. Poberemo prtljago in se podamo po strmi poti navzgor. Kmalu dosežemo predor, kjer se skalnata cesta nadaljuje še bolj strmo. Med hojo nama Sara pripoveduje o kraju, proti kateremu se vzpenjamo. Odročna vas GuoLiangCun je dobila ime po ubežnem uporniku iz časa dinastije Han (25-220 n. št.), Guoliangu. Čeprav velja obdobje cesarske dinastije Han za zlato dobo kitajske zgodovine, so takrat številni prebivalci trpeli lakoto. Eden izmed tistih, ki se je boril proti tej mogočni cesarski sili, je bil kmet Guoliang. Vodil je skupino žrtev lakote v upor, nato pa jih odvedel v pečine gorovja Taihang, kjer so se ugnezdili. Nastala je vasica, ki so jo kasnejše generacije poimenovale kot vas Guoliang, da bi si pogumnega borca, ki si je prizadeval za boljše življenje, zapomnili še prihodnji rodovi. Vas je v dolini, vklesali, da bi prišli do vira narav- je dolg tisoč dvesto metrov, visok obkroženi z visokimi gorami, odre- ne svetlobe. Predor skozi skalo je pet in širok štiri metre - z izjemo zanimi od zunanje civilizacije. še zmeraj edina cesta, ki povezuje nekaj motorjev in redkih avtomo- Prebijamo se skozi strm predor vasico z zunanjim svetom. Tunel, bilov nas večina pešači. in gledamo skozi "okna", ki jo jih ki se vije cikcak po hribu navzgor, Preden je bil izklesan predor " EE3 ^ KJER ZNANI POKAŽEJO § S SVOJ PRAVI OBRAZ interval male sekunde ali zvečane prime VSAK DRUGI ČETRTEK V MESECU iz dveh rudnih listov nastali podolgovati mnogo-semensh suhi plod reka v severovzhodni Španiji zmrznjena mlečna slaščica SNEG, KI GA NANESE VETER prva in zadnja črka arecede ameriški igralec (mel; POBESNELI MAX) pevec pestner NASA NOVINARKA (MELITA) preizkusni nastop igralca pred komisijo gliva, hraste na deblih IN štorih omiljenje občutek, zaradi katerega zarde- ZHAKZA množenje sne2ha DESKA zbirka zakonov, zakohik območje kagahove oblasti 24. IH10. CRKA avtor: tomaž krau staro mehiško indijansko ljudstvo NASAHU-MAHITARHA DELAVKA (ANITA) OTROČEK diatohična lestvica ameriški igralec nolte letopis, kronika najdaljša reka V franciji zastopnik podjetja delovno področje mihistra hegovah gozd > del ženskih spolovil mlinski žleb sin bratovega ali sestrinega otroka priprava za odstranjevanje ovir s tira britahski mitološki kralj TOMAŽ ClŽMAN sin urana IN gaje VGRSH mitologiji INTERNET O VSlTEK grški govornik in kritik naselje pri ljutomeru preprosta obutev igrana igralni deski za dva.rack-gammoh HAS MATEMATIK (JURU) angleški glasbenik (brian) POBIRALEC naročnine nalezljiva bolezen z izpuščaji HA koži majhen zajedavec obuvalo, ki sega dokoleha SIVINA nasa pevka (alenka) japonska habiralka biserov iztrebki morskih ptic škatlica za očala zvochi zhakza nevarnost nasprotje hocl glavno mesto senegala OSJE GNEZDO domaČi ptic Z golo glavo TITAH nezadovoljen, godrnjav Človek zavoj havznoter HÂÎ televizijec (blaž) ARHITEKT HAVIHSEK mesto V turčiji, edirhe AMERIŠKI IGRALEC (JOHNNY) KAČJI UGRIZ EVA TERČELJ veliko presenečen«. sin sina ali hčere lisasta, njivska ? ameriški igralec marvin OČE most kot objekt ZA preskrbo Z vodo bousl kozarec kelihaste oblike SAŠA lendero IGRALKA papiga svetu rdeči ara ENAKA SOGLASNIH državna blagajna Španski voznik formule ena (fernando) krivulja, po kateri se giblje vesoljsko telo klesti lnik ZA veje PLEVEL MEDZITOM S ŠKRLATNO RDEČIMI NASKANT-AVTOR (ADI) GLAGOLSKI NAČIN Z OSEBKOM KOT CILJEM DEJANJA GIBSON, Mel - ameriški igralec, OKEAN - eden od titanov v grški mitologiji, sin Urana in Gaje, ZOIL - grški govornik in dlakocepski kritik PmMHHHal Foto: Mateja Toplak Laiwu-Taishan-Kaifeng-Zhenzhou-Xinxiang-Huixian-GuoLiangCun (potrebovale smo pet avtobusov in en vlak, zadnjih nekaj kilometrov pa smo prepešačile). Foto: Mateja Toplak Predor Guoliang - ročno izklesana cesta, obešena na pečini (zaradi svoje strmine velja za eno izmed desetih najnevarnejših cest sveta). Guoliang, je bil dostop do vasi omejen na težko pot, vklesano v pobočje. Surova in nevarna lestev iz kamnov je bila dolga stoletja edini izhod za vaščane. Da bi se jim olajšal dostop do zunanjega sveta, se je skupina trinajstih moških leta 1972 na lastno pest odločila izklesati predor skozi goro Taihang (eden izmed vaščanov je pri nevarnem podvigu izgubil življenje). Domačini so prodali koze in poljske pridelke, da so zbrali sredstva za nakup orodja in materiala. Brez dostopa do električnih pripomočkov ali velikih strojev so se gradnje lotili predvsem s kladivi in dleti. Stena predora je različnih oblik, ponekod ravna, drugje zaobljena. V najtežji fazi je predor napredoval s hitrostjo enega metra vsake tri dni. Za javni promet so ga odprli 1. maja 1977 (po petih letih klesanja), kar je povzročilo, da se je vas spremenila v turistično atrakcijo - vasica je bila kot očarljiva naravna kulisa uporabljena v številnih filmih. Na koncu predora nas pričaka razgiban razgled na čudovito pokrajino, sestavljeno iz gorskih grebenov, kamnitih hiš in nevarnih pečin. Voda curlja iz vsake razpoke. Starinske hiše, dvoriščne stene, kokošnjaki in svinjaki so narejeni iz kamnov nepravilnih oblik. Za lokalno prebivalstvo, zlasti v starih časih, je bil kamen vse. Tukaj najdemo številna kamnita orodja vključno z mlini, kamnitimi skledami, kamnitimi palicami, kamnito sekiro, kamnitimi motikami itd. Z odprtimi usti gledamo okoli sebe, zmedene, kakor da da bi se znašle v kameni dobi. Sara se ustavi in pred eno izmed stavb slovesno oznani: "Tukaj stanujemo." Odprto gostišče z notranjimi balkoni, ki vodijo do sob, je kakor iz kakšnega starega kitajskega filma. Kamnita tla, rdeči lampijoni in priklanjajoči se Kitajci. Vasica je zagotovo eden najbolj unikatnih krajev, kar sem jih obiskala. Foto: Mateja Toplak Vasica je danes precej turistično naravnana (vstopnina za enkratni nekajdnevni obisk znaša približno 15 evrov), a je kljub temu več kot vredna ogleda. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 23. marca 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Lokdavn in pisiar Najbrž vam prvi trenutek ni bilo čisto jasno, kaj naj bi moj današnji naslov pomenil. Ampak če vas spomnim, da imamo v novoslovenščini izraze, kot so šov, avt, biznis, menedžer..., potem vam bo kapnilo.Uporabniki novoslovenščine so vešči v prilagajanju svoje skromne angleščine svojemu še skromnejšemu domačemu jeziku. Zlasti takrat, ko ne vedo čisto natančno, kaj neka angleška beseda pomeni v domačem jeziku - pa potem uporabijo ,podomačenko'. Tako rekoč ,domačo izdajalko'! »Jebentiš - kaj je že ,lockdown'? - Nič, bom rekel kar ,lokdavn' - pa še pameten bom izpadel ...« Ja, tako smo dobili tudi sedanj lokdavn (»Naslednjih 11 dni bo ključnih!«), ki bi ga vsak osnovnošolec podomačil kot ,zaprtje'. Ampak zaprtje je tudi tisto, ko se ne moreš pokakati... Torej bomo imeli raje lokdavn kot zaprtje, da vsi seronje pridejo na svoj račun! (Čeprav kot rečejo v jugo jeziku: ,Isto sranje - drugo pakovanjef) Ker bc ta reč še kar nekaj časa trajala, bomo lokdavn čisto podomačili. Poleg lokdavna bodo ključni tudi PCR-testi. Kar novoslovensko izgovorimo ,pisiar'-test'. (Ne zamenjati s ,pisoar-testi', ker pisoar in pisiar ni eno in isto!) Tudi če naš pravopis zahteva izgovor ,pe-ce-er', je menda bolj modno po angleško. Kdo pa še govori abecedo: a, b, c, č, d ... . če pa je tako zveneče: ej, bi, si, di... (seveda brez ,či')... Angleško je nasploh tako modno, da je že zoprno. Zlasti turistični delavci so pri angloljubju zgledni. Tako tudi v našem časopisu v sestavkih o turizmu najdemo gnusobe, kot so: downhill proga, Visit Trojica, outdoor turizem, street food ponudba, pump track steza, pa nekaj za bike (ne za živali, to so kolesa), pa seveda zipline in Slovenia - green & safe, da o heritage hotelsih ne govorimo ... Se tudi vam zdi nenormalno to angleško pačenje (no, najbrž je ameriško, ampak to so že nepomembne podrobnosti)? Še ni dolgo tega, ko smo podobne tuje popačenke na veliko preganjali. In tako imajo šporhet, šnajctehl in vaservago le še v malokateri hiši. Pa je z njimi kaj bolj narobe kot z ziplajnom in pisiar testom? Vaš zalokdavnani Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 7 1 3 6 8 6 8 3 4 8 3 5 3 1 4 7 8 5 1 6 2 4 6 8 2 9 2 9 1 4 3 9 2 8 7 3 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ O Bik ¥¥ ©© € OOO Dvojčka ¥¥¥ ©©© €€ O Rak ¥¥ €€€ OO Lev ¥ ©© €€ OOO Devica ¥¥ ©©© € OO Tehtnica ¥ €€ OOO Škorpijon ¥¥¥ ©© OOO Strelec ¥¥¥ ©© 0 Kozorog ¥¥ ©©© €€ OOO Vodnar ¥¥ ©© 00 Ribi ¥¥¥ © 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 6. april do 12. april 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Slovenija • Izbrana Slovenka leta Naslov Nataliji Spark Na slavnostni prireditvi, ki je letos potekala na spletu, so minuli teden razglasili Slovenko leta 2020. Titulo je med 12 kandidatkami letos pripadla Nataliji Spark, tolmački slovenskega znakovnegajezika in psihoterapevtki. Foto: Mateja Jordovič Natalija Spark Natalija Spark je kot tolmačka slovenskega znakovnega jezika vez med gluhim in slišečim svetom, kar je še zlasti v času epidemije zanje lahko življenjskega pomena. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Po težki ločitvi, ko je s hčerko najstnico ostala na cesti in s pomočjo dobrih ljudi dobila streho nad glavo, ji je uspelo končati študij pedagogike/andragogike. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado. Ko si je uredila življenje in se pri dobrih štiridesetih odločila za magistrski študij psihosocialne pomoči, je pod svoje okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Padci v življenju so ji dali samo še več moči za pomoč drugim. Poseben izziv zanjo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje izjemno zavzeto delo psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova simbolno pomeni še vedno precej prezrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata. Slovenka leta 2020 je v zahvalnem govoru izpostavila, da je bilo tudi ostalih 11 nominirank izjemnih in da njihove zgodbe niso nič manj pomembne. »Zato je vseh nas 12 kandidatk zame zmagovalk - z našimi izstopajočimi osebnostnimi in vidnimi dosežki. Želim se zahvaliti vsem, ki so bili z mano na poti do nagrade, in vsem, ki so porabili čas in glasovali. Zahvala tudi gospe Ljubici, ki ustvarja čudovite ženske -kipce in nas z njihovo simboliko razvaja. To nepozabno darilo je zame potrditev, da delam prav, čeprav mnogokrat ni 'fajn'. Hvala vsem!« N. S. t GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2(f. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ' J \ %T ■ ' i ■Hf M i M ^fc^^TV 1 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,5. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Emily Širovnik, 2322 Majšprek. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! H«w1 l\V 9 »n JkiS 0 Štajerski TEDNIK Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. marca 2021 TOREK, 06. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kicar poje in igra 2019 10:10 Silvestrska oddaja na SIP TV 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Gala koncert ZGŠ Petra in Pavla 20:00 70 let PGD Podvinci, 2017 21:30 Zaigraj tamburica, Majšperk 2019 23:00 Video strani SREDA, 07. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Hajdina 09:10 Predavanje o CPP, Hajdina 2019 11:00 9. območna revija Otr. PZ, 2018 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Tedenski pregled dogodkov občin 19:00 Revija plesnih skupin, Ptuj 2013 20:00 20 let ljudskih pevk KD Skorba 2016 21:45 Gospa Poslančeva, Skorba 2007 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 08. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kicar poje in igra 2013 11:10 Utrip Ormoža 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Letni koncert pihalne godbe Dornava 2017 20:00 120 let PGD Dornava 21:20 Z glasbo do srca, Juršinci 2016 23:50 Video strani V uredništvu STAJERSKEGA TEDNIKA zaposlimo NOVINARJA/KO v redno delovno razmerje za določen čas -nadomeščanje delavke v porodniški Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • vozniški izpit B-kategorije • smisel za oblikovanje pisnih novinarskih prispevkov • veselje do dela z ljudmi Zaželena je VI. ali VII. stopnja izobrazbe (bolonjska smer) oz. visokošolska ali univerzitetna stopnja. Kandidati lahko svoje vloge s kratkim življenjepisom in morebitnimi novinarskimi izkušnjami pošljejo na e-naslov: tednik@radio-tednik.si ali na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, najkasneje do 16. aprila 2021. KULTURA BIVANJA SLOG Udobje na prostem POMLADNI POGRINJKI TREND Nežni pasteli TAPETE Oblepite svoj dom z domišljijo IZZIV Interier po hotelsko KULT Ropotarnica Janeza Suhadolca RODNA GRUDA ZA MELANIO TRADICIJA Varuhi dragocenosti, mojstri oživljanja umetnosti INOVATIVNO Prihodnost bivanja NAVDIH Udobno prhanje, enostavno čiščenje SVETUJEMO S kuhalnico pod zvezdami Revija Naš dom že na prodajnih mestih in na Trafika24.si Naš pogovor Matej Bogataj, literarni in gledališki kritik, med dvema svetovoma Spomini na otroštvo znanih Slovenk Melita Berzelak, odgovorna urednica Zarje Jane: »Bralca je treba uročiti« Slovenska podjetnost Naravni in etični izdelki Marjete Drešar iz Kočevja Mladi talenti Neja Urana iz Velike Gorelce z več talenti Drugačna pot do zdravja in boljšega počutja Fizioterapija za ženske za krepitev mišic medeničnega dna Nega in kozmetika Limfna drenaža za lahkotnejše počutje in boljšo odpornost Za ljubitelje vrtnarjenja Markantne kapusnice, zdrave in okusne Neetičnega oglaševanja je vse več, saj je v poplavi ponudbe tudi boj za kupce vse težji. Zavajajoči oglasi sežejo na vse strani - od takih, ki z napihovanjem lažno predstavljajo lastnosti izdelka ali pomen tistega, kar oglašujejo, preko prodaj »čudežnih izdelkov« za zdravje, lepoto, mladost, do takih, ki ponujajo še visoke denarne nagrade. Namesto informativne, vzgojne, socializacijske pa tudi kulturno-umetniške vloge, ki naj bi jo prvotno imeli oglasi, je še zlasti na spletu vse več sporočil, ustvarjenih z drugačnim, zavajajočim namenom. In ljudje smo nagnjeni k samoprevari in še zlasti v stiski pripravljeni marsičemu verjeti. Zato je še kako pomembno zavedanje potrošnikov, da s(m)o sami odgovorni za tvegane nakupe. Zbrali smo nekaj teh, da bi opozorili, na kaj bi morali biti potrošniki še zlasti pozorni. Štajerski TEDNIK radioPTUI ZE v prodaji! Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj ter OŠ Breg in OŠ Mladika prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Breg in OŠ Mladika. Oddaja bo v sredo, 7. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Mestna občina Ptuj. ¿JAT P AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ^SAZAS oculus 5*" " WBltweite Industriemontagen - t » i M 4» S&dem d ra vike elektrarne maribor izv.J.lK^M.n.rM Uhbta pñMnOSti KLIMA "TUJa.e.o. OGREVANJE. VODOVOD. PUN. HLAJENJE. PREZRAČEVANJE petek • 2. aprila 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, huppex, eeghorn, črne, grahaste in pepelnate, v začetku nesnosti, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Možnost dostave. Ni smrt tisto, kar na loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. Marija 1. 1. 1926 - 3. 4. 2019 Anton 14. 12. 1924 - 11. 5. 1991 V SPOMIN Murko LANCOVA VAS 58 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju z lepo mislijo ohranjate v spominu. Hčerka Darinka z družino Štajerski 1 ran INI IK www.tednik.si i3stajerskitednik Stajerskitednik Umrli so Mirko Horvat, Ptuj, Remčeva ul. 1, roj. 1934 - umrl 24. marca 2021; Marija Kostanjevec, roj. Primožič, Markovci 15, roj. 1937 - umrla 27. marca 2021; Branko Rašl, Kicar 3, roj. 1965 - umrl 27. marca 2021; Matilda Verlek, roj. Sitar, Zg. Hajdina 12a, roj. 1926 - umrla 28. marca 2021; Kristina Krajnc, roj. Čelan, Slovenja vas 27a, roj. 1938 - umrla 29. marca 2021; Ivan Petrovič, Prerad 26a, roj. 1957 - umrl 27. marca 2021; Janez Krajnc, Ptuj, Svržnjakova ul. 8, roj. 1954 - umrl 30. marca 2021. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV M V ....... KATASTRncM Vladna strategija ceol;* I najbolj ogrožene skuotn» . /ayB ""hm M ,etuo Kacin so sramoti, nagnjen, naZT° f tiho pa je. ko ur s to preskoči Janšev nn us'">š"'1' t>" cepljenju. "vetnik Franci Matoz www.reporter.si KATASTROFA Vladna strategija cepljenja je polomija, Jelko Kacin se je osramotil PREDČASNE VOLITVE Bo po propadlem rušenju Zorčiča Janša vrgel puško v koruzo? IGOR MASTEN Zaradi epidemije so državi pri porabi popustile vse zavore KSENIJA BENEDETTI Po morju ogabnih žaljivk sem ukinila svoj tviterski profil Lepi spomini ne bledij Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko tajerskega tednika zase alijo izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! vr temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Staji ^UDSSIfiAffisSiOmCIJtaMeBdflUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah p Sške sr~~} jSgggg: Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinske sveta ZKSMaribor IZ VSEBINE aSSi z nosilci delegatskega Naj ti nebo podari milino in nežnost, večnost in sanje. Naj te oblaki varujejo, če že življenje to kruto je vzelo te nam. SPOMIN Uroš Ozmec 20. 6. 1986-7. 4. 2007 Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš! Hvala vsem, če ste kdaj v mislih z njim, hvala za podarjeno svečko v njegov spomin. Pogrešamo te, tvoji najdražji Pesnik je zapisal: »Dolgost življenja našega je kratka«. Ni se zmotil. Pa tudi, če je zares kratka, je lahko dolga, če življenje preživljaš skromno, predano, pošteno, prežeto z ljubeznijo do svojih najdražjih, do narave, ki jo neizmerno ljubiš in s tem premoščaš tudi vse tegobe, ki jih srečaš na tej poti, v življenju. In vse to je poosebljeno v življenju Franca Veita. 23. novembra 1932 je zagledal luč sveta v Litmerku v občini Ormož, otroška leta pa preživljal v Goričaku v občini Zavrč, kjer je njegov oče opravljal delo oskrbnika posestva veleposestnika Mikla iz Velike Nedelje. Franček je bil prijeten sogovornik zlasti še potem, ko sva se spoznala v Klubu brigadirjev Ptuj. Počasi, a vztrajno sem ga spoznaval. Na udarniških dneh, ko smo veterani MDA s ptujskega območja od leta 1977 pa vse do leta 1989 pomagali mladim pri kopanju jarkov za primarni vodovod v Slovenskih goricah. Franček je bil vedno zraven, imel pa je tudi izkušnje z mladinskega prostovoljnega dela še iz leta 1947, ko je sekal ponosne pohorske smreke za potrebe ostrešij pri gradnji zadružnih domov, star šele 15 let. S Frančkom sva postala prava prijatelja. Kadar koli sva se srečala, sem izvlekel iz njega kakšno dogodivščino, življenjsko resnico. Tudi to, kako je 7. maja 1945 kot 13-letni fantič v Goričaku na zvonik nad kapelico Miklovega posestva izobesil novo zastavo s peterokrako zvezdo, ali kako je opazoval patrulje vojakov NDH ob žici, ki je ločevala Reich od NDH ter z očetom omogočal varen prehod partizanskih kurirjev na hrvaško stran. Nekoč mi je nekako nezaupljivo zaupal in mi pokazal bajonet, ki ga je našel pri prenovi ostrešja. Na nožnici je bila točkovno izpisana kratica GRM. Franček mi je povedal, da je bil njegov dedek borec generala Maistra. Takoj sva ugotovila, da si je dedek prinesel bajonet kot trofejo in spomin na veličastno zavarovanje severne meje pod vodstvom velikega vojskovodja, pesnika in likovnika generala Maistra. Leta 1957 si je ustvaril družino. Žena Barbara je bila nekaj časa zaposlena na kmetijskem posestvu v Zavrču, Franček pa je že delal na jugoslovanskih železnicah, na direkciji v Mariboru. Ko je Frančkov oče prodal manjšo kmetijo v Goričaku ter kupil domačijo v Štukih pri Ptuju, sta se preselila tja. Med tem, ko je bil zaposlen v Mariboru, kar daleč od doma, sta se odločila, da se preselita v Maribor, vendar ne za dolgo. Po očetovi smrti sta se preselila nazaj v Štuke, Franček pa se je zaposlil pri Cestnem podjetju Maribor, nato v ptujskem podjetju, na katerega je bil vedno ponosen, še zlasti zato, ker je vodstvo pripravljalo vsakoletno srečanje kolektiva vključno z upokojenci, kar je Franček še posebej cenil. Bil je ponosen na ženo, ki je ostala doma, skrbela za tri sinove, za malo kmetijo in vse, kar je potrebovala družina, da so bili srečni in se veselili življenja. Kot mi je pripovedoval, je žena Barbara resnično podpirala tri vogale pri hiši, saj je bil sam zaradi narave dela večinoma zdoma. Skrbela je za vzgojo sinov, obdelovala zemljo, ki jo je resnično vzljubila že v otroštvu, skrbno obdelovala vrt in gredice, bogato obrobljene s cveticami, ki so vrtu dajale še poseben čar. Na vse, na tri sinove, na snahe, na oba vnuka ter štiri vnukinje, je bil izredno ponosen. Neizmerno se je počutil srečnega, ko so ga objemali, se šalili in razigrano tekali po dvorišču. Slovo je bilo težko. Za svojce, za prijatelje in znance. K njegovemu mestu zadnjega počitka pa so ga kljub omejitvam vendarle pospremili tudi slovenska zastava, prapor Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj in prapor ptujskega kluba brigadirjev. Stanko Lepej MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojdo.segula@radtotednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morjono.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Trnovska vas • Požar v Ločiču povsem uničil sicer prazno piščančjo farmo Podlehnik • Gradbeni stroji so že na terenu Ognjeni zublji odnesli družinski kruh Nedelja seje pri Kocmutovih aH po domače Bračkovih v Ločiču začela praznično z bogato obloženo mizo velikonočnih dobrot, nato pa se izrodila v njihovo najhujšo moro. »Hlev je bil prazen, saj smo novo pošiljko 13.000 piščancev pričakovali šele čez dva dni (v torek, op. p.). Ker potrebujejo zelo toplo okolje, nekje med 32 in 35 stopinjami, sem šla po zajtrku v hlev in zakurila v peči, da bi se prostor do njihovega prihoda dovolj segrel. Dvakrat sem preverila, ali je vse v redu, ko pa sem iz hiše stopila tretjič, sem zagledala dim in v trenutku mi je bilo jasno, da bo kmalu zagorelo. In tudi je,« pretresena in s solzami v očeh pripoveduje Marija Kocmut. Kritične priprave na uhlevitev piščancev »Nekaj podobnega se mi je zgodilo že pred štirimi leti, le da mi je takrat požar uspelo preprečiti, saj se še ni zaiskrilo, tokrat pa je bilo žal prepozno. Na tleh je bila suha slama, peč je zrak še dodatno po- Foto: Manfred Jakop Piščančjo farmo v Ločiču je v nekaj sekundah zajel požar, oblak gostega dima se je valil visoko v nebo. sušila, zato je najprej glasno počilo, takoj zatem pa je ogenj v samo nekaj sekundah zajel ves hlev,« še dodaja in pokaže na opečene dlani, ki jih je dobila, ko je v stiski skušala rešiti nemogoče. Kot pojasnjujejo gasilci, so pi-ščančji hlevi zelo izpostavljeni požarom, najbolj kritičen čas pa je tisti, ko je hlev prazen, lastniki pa ga morajo ogreti, da prostor pripravijo na uhlevitev novih piščancev, za Ogenj je povsem uničil hlev in s tem ogrozil preživetje cele kmetije. V intervenciji je sodelovalo 67 gasilcev iz PGD Biš, Vitomarci, Desenci in Destrnik. kar običajno uporabljajo gorilnike na plin ali olje. Sodelovalo 67 gasilcev iz štirih društev Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da je na kmetiji v Ločiču zagorelo ob 15.36, gasilci pa pravijo, da so bili o požaru obveščeni ob 15.39 in na intervencijo nato pohiteli šest minut kasneje, torej ob 15.45. Piščančje farme sicer niso mogli rešiti, so pa preprečili širitev požara. Pri gašenju je sodelovalo 67 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Biš, Vito-marci, Desenci in Destrnik, za vsak primer pa je do noči tam ostala dežurna ekipa. V ponedeljek zjutraj so gasilci zaradi ponovnih vžigov morali spet posredovati. Takoj ko sta izvedela za požar, sta se na prizorišče nemudoma odpravila tudi trnovski župan Alojz Benko in direktor občinske uprave Jože Potrč. »Kocmutovi so sicer moji sosedje, a me ni bilo doma, ko je pri njih zagorelo, saj sem bil na parceli na Ločkem Vrhu, s katere je lep pogled na dolino v Ločiču. Zato sprva niti nisem verjel, ko sem slišal za požar, ker takrat še ni bilo nič videti. A sem vseeno sedel v avto, da preverim, kaj se dogaja. S kmetije Kocmut se je že vil gost črn dim in jasno je bilo, da hlevu ni pomoči. Na srečo je objekt zavarovan, tako da bo škoda vsaj delno povrnjena. Kljub temu pa gre za res veliko tragedijo za družino, ki živi od pe-rutninarstva. To jim zdaj vse do izgradnje novega hleva ne bo dajalo kruha,« sklene župan. Senka Dreu Zaradi sanacije plazu zapora ceste V občini Podlehnik se bo jutri začela težko pričakovana sanacija plazu na cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gru-škovje-Podlehnik. Od 7. ure zjutraj bo omenjena lokalna cesta (LC 456 461) zaprta za ves lokalni promet. Omenjeni cestni odsek ne bo prevozen vse do jeseni. Po pogodbi bodo namreč gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Pavč-nik z Dola pri Hrastniku, potekala šest mesecev. Župan Sebastian Toplak poziva vse uporabnike k upoštevanju spremenjenega prometnega režima. Prav tako prosi za strpnost in razumevanje bližnje stanovalce. Obvoz je predviden čez občino Videm. Spomnimo, da je podlehni-ška občina v tem letu uspešno kandidirala za državna sredstva v Programu nujnih ukrepov za sanacije pojavov nestabilnih tal za leti 2020 in 2021 ter pridobila sredstva v višini 413.861 evrov za sanacijo omenjenega plazu. Estera Korošec Videm • V Lancovi vasi zgorela hiša Prevroč dimnik zanetil ogenj V naselju Lancova vas v občini Videm pri Ptuju je tik pred velikonočnimi prazniki pozno zvečer zagorela mansarda stanovanjskega objekta. Foto: Občina Podlehnik Lokalna cesta bo vse do jeseni zaprta za ves lokalni promet. Foto: PGD Tržeč Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci društev Tržeč, Sela in Videm pri Ptuju. Po prvih nestrokovnih ocenah policije pa je požar povzročil za okrog 45.000 evrov materialne škode. Gasilci so objekt pregledali s termovizijsko kamero ter ga začasno sanirali, pri posredovanju pa je bila lažje poškodovana ena oseba, ki so jo predstavniki ptujske nujne medicinske pomoči oskrbeli na kraju dogodka. Kriminalisti pa so potrebovali kar nekaj časa, da so ugotovili vzrok požara; na sami lokaciji je namreč zagorelo še nekajkrat naslednji dan po požaru. Po tem, ko je bilo požarišče varno, pa je bilo ugotovljeno, da je bila vzrok za požar previsoka temperatura v dimniku, zaradi česar se je vnelo leseno ostrešje hiše. Policisti bodo o ugotovitvah podali poročilo pristojnemu tožilstvu. Sta ü ... ,> O« r?^ Q o O i "O , O o C?»* Rojstva: Natalija Štampar, Partizanska ulica 6, Središče ob Dravi - deček Noel; Nina Vidovič, Tovarniška cesta 6, Kidričevo - deklica Mia; Sandra Kolarič, Medvedce 9a, Majšperk - deček Kevin; Nuša Svenšek, Mala Nedelja 16, Mala Nedelja - deček Nik; Tanja Korpar, Osojnikova cesta 25, Ptuj - deklica Livija; Ines Janžekovič, Grajenščak 53, Ptuj - deček Mark; Tamara Štampar, Lačaves 28, Kog - deček Vasja; Tadeja Ozmec, Police 12, Gornja Radgona - deklica Lina; Danijela Kozel, Zgornje Hoče 38a, Hoče -deklica Manca; Tanja Srečkovič Bolšec - deklica Izabela. Poroki - Ptuj: Gregor Kovačič in Anita Vrabič, Majšperk 97; Harald Haunholter in Marjeta Petrovič, Ptuj, Ul. 25. maja 19 C7 C?J X- S2 O- cs Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna. Danes dopoldne bo snežilo, na Primorskem pa večinoma deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, oblaki se bodo trgali, nastalo bo nekaj snežnih ploh. Na Primorskem bo zjutraj pihala zmerna do močna burja, ki bo čez dan slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od 0 do 6, na Primorskem okoli 8 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 06.04.2021 * Sreda 07 04.2021 * Četrtek 08.04.2021 * Petek 09.04.2021 % 1 -5 1 1 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 4 5 8 13 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 i> Hrtmstvetra21mfs Hitrost vetra 14mfs Hitrost vetra1.8m/s Hitrost vetra37m/s Vir: ARSO Foto: SD Foto: SD