Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- tnmtt P 1 Stev. 36. V Ljubljani, torek 14. februarja 1939. Leto IV Kdo bo bodoči papež Časopisje po svetu in pri nas veliko piše in včasih tudi premalo dostojno ogiblje, kdo bo novi poglavar katoliške cerkve. Omenjajo tega, omenjajo onega, navajajo v prilog politične in drugačne razloge. Zgodovina papeških volitev dokazuje, da je bil izvoljen ponavadi tisti kardinal, o katerem ni bilo pred volitvami nikakih ugibanj. Po cerkvenih določilih ni potrebno, da bi bil bodoči papež kardinal, niti škof, niti duhoven, marveč je lahko za papeža izvoljen vsak vernik katoliške cerkve. Vendar se je zaradi cerkvenih koristi ustvarilo izročilo, ki drži že več sto let. Po njem je za papeža izvoljen vedno kateri izmed kardinalov. Ker se ne maramo spuščati v nepotrebna in neprimerna ugibanja, navajamo spodaj v tolažilo tistim, ki jih skrbi, kdo bo novi papež, seznam vseh kardinalov, ki jih šteje sv. cerkev danes. Izmed njih bo nekdo gotovo stopil na Petrov prestol. Kateri, to bo svet izvedel šele tisti dan, ko se ho iznad konklava v Vatikanu dvignil beli dim in oznanil milijonom vernikom po svetu radostno novico: habemus papam — papeža imamo. Verniki naj molijo, da bi cerkev v teh hudih časih dobila pastirja, kakršnega potrebuje. V svetem kardinalskem kolegiju so kardinali, med katerimi je bodoči papež, razdeljeni po državah takole: Italija: 1. Pignatelli di Belnionte; 2. Sbaretti; 3. Boggiani; 4. Gaspari; 5. Dolci; 6. Marchetti Sclvaggiani; 7. Kasali Rocca; 8. Ascalesi; 9. Verde; 10. Pacelli; 11. Lauri, 12. Lavitrano; 13. Schuster; 14. Rossi; 15. Fumasoni Bion-di; 16. Tedeschini; 17. Fossati: 18. Sa-lotti; 19. Della Costa: 20. Sibilli; 21. Marmaggi; 22. Maglione; 23. Cremonesi; 24. Piazza; 25. Pellegrinetti; 26. Pizzar-do; 27. Garcia Dominioni; 28. Canali; 29. Jorio; 30. La Piuma; 31. Cattani; 32. Massimi; 33. Mariani; 34. Mercati; 35. Boetto. Francija: 36. Verdier; 37. Lienart: 38. Baudrillart; 39. Suhard; 40. Tisserant; 41. Gerlier. Belgija: 42. Van Rnev. Anglija: 43. Hinsley. Irska: 44. Mac Rorv. Španija: 45. Franc Asiški Vidal y Ba-raquer; 46. Peter Sčgura y Saenz; 47. Isidor Goma y Thomas. Portugalska: 48. Emmanuel Gonyal-ves Crejeira. Nemčija: 49. Adolf Bertram; 50. Mihael von Faulhaber; 51. Karl Schulte; 52. Theodor Innitzer. Češkoslovaška: 53. Karl Kaspar. Madžarska: 54. Justinien Scrcdi. Poljska: 55. Avgust Hlond. Sirija: 56. Ignacij Gabrijel Tappouni. Združene države: 57. Viljem <)’Con-nell; 58. Denis Dougherty; 59. George William Mundelein. Kanada: 60. Rodrigue Villeneuve. Argentina: 61. Copello. Brazilija: 62. Leme. Volitve v Karpatski Ukrajini Hust, 14. febr. o. SnoSi je bilo izdano uradno poročilo o izidu volitev v karpatsko-ukrajinsko avtonomno zbornico. Vložena in dovoljena je bila ena sama lista, katero je sestavila vlada. Izid vo-litev je nasleldnji: • celotnega števila 284.365 oddanih glasov je mio .velj^nih 263.202. Od tega jih je vladna i o ?, „ ^bila 243.557, proti njej je pa glasovalo V0'lvc,ev- vladno listo je torej glasovalo 93% vseh glasovalcev. Povprečna volivna udeležba je bila 92.5 Vojaške vaje na površini 1,000.000 kv km Newyork, 14. febr. o. Velike spomladanske vaje ameriške vojne mornarice so se začele na ogromnem predelu morja in obale, ki se razteza od San Diega v Kaliforniji do Portorica in čez Panamski prehod do Kube. Površina tega predela znaša nad milijon kv. kilometrov. Vaj se udele-?,ule bojnih ladij, 600 bombnih in lovskih letal ter bO.OOO mož posadke. Predsednik Roosevelt se vaj se ne more udeleževati, ker je bolan. Upajo pa, da se bo odpeljal v maneverski predel konec tedna. Papeža Pija XI. bodo danes popoldne položili v grob Vatikansko mesto, 14. febr. o. Pogreb pokojnega sv. očeta Pija XI. bo danes popoldne ob 16. Njegovo truplo bodo zaprli v tri krste: v prvo iz cipresnega lesa, v drugo svinčeno in v tretjo spet leseno. Obraz in roke sv. očeta bodo pokrili z belo tenčico, ostalo pa z rdečo. Krsto bodo nato prepeljali iz kapele Svetega zakramenta pred glavni oltar, kjer so v podzemeljskih prostorih pripravili za pokojnega Pija XI. začasno grobnico. Pred prinosom trupla v grobnico bodo cerkev zaprli. V cerkev k žalni slovesnosti bodo smeli samo kardinali ter papeški dvorni prelati, diplomatski zbor, rimski plemiči in drugi povabljeni dostojanstveniki Širše občinstvo pogrebu ne moglo prisostvovati, pač pa bodo slovesnost prenašali po radiu. Iz vse Italije so v nedeljo, včeraj in še danes prihajali posebni romarski vlaki, ki so pripeljali tisoče in tisoče vernikov, da pomolijo pred mrtvaškim odrom pokojnega papeža. Do sinoči je po približni cenitvi šlo skozi baziliko sv. Petra mimo trupla papeža nad milijon ljudi, število, kakršnega človeška zgodovina ne pozna v nobenem podobnem primeru. Do danes popoldne, preden bodo cerkev za občinstvo zaprli, računajo, da bo šlo mimo krste še 100.000 vernikov. Zaradi papeževe smrti bo v petek po vsej Italiji dan narodnega žalovanja. Državni uradi in šole ne bodo delale. Zastave, ki so jih na dan smrti svetega očeta razobesili na pol droga, bodo nocoj sneli, v petek pa jih bodo spet razobesili. Včeraj se je sestala kardinalska kongregacija. Na sejo so prišli vsi kardinali rimske kurije, dalje kardinal msgr. Schuster, nadškof milanski, msgr. Ascalesi, neapeljski nadškof, pariški kardinal msgr. Verdier, lillski škof msgr. Linere, quebeški škof Villeneuve in taragonski škof msgr. VidaL Razpravljali so o tekočih vprašanjih, nastalih med izpraznitvijo papeškega prestola. Berlin, 14. febr. Včeraj so se v vseh nemških katoliških cerkvah darovale zadušnice za pok. papežem Pijem XL V Berlinu je maševal sam berlinski škof Preising v cerkvi sv. Hedvige. Newyork, 14. febr. o. Ameriška poslanska zbornica in senat sta včeraj imela kratko spominsko sejo v počastitev pokojnega Papeža Pija XI. Sv. oče Pij XI. nekaj ur po smrti na postelji, na kateri je izdihnil... Nova pogajanja med Francijo in Francom Pariz, 14. febr. o. Na današnji seji francoske vlade bodo sklenili, kakor poroča pariški tisk, naj se posebni odposlanec Francije, senator Be-rard, vrne v Burgos na r.ovo posvetovanje 6 španskimi nacionalisti. Ob svojem drugem potovanju v Burgos bo Berard imel nalogo, ne samo da prouči način, kako čimprej urediti diplomatske odnošaje med Francijo in Španijo, temveč tudi, da pripravi ureditev gospodarskih in trgovskih razmer med obema državama. Berard bo razpravljal z vlado generala Franca tudi o vprašanju beguncev. London, 14. febr. Snoči je bila seja parlamentarnega odbora za Španijo. Zanjo je vladalo veliko zanimanje. S seje so bile poslane brzojavke predsedniku francoske vlade Daladieru in zunanjemu ministru Bonnetu ter več francoskim narodnim poslancem in predsedniku angleške vlade Chamberlainu. Odbor je v teh brzojavili naglasil, da vse stranke angleškega parlamenta želijo, da Anglija in Francija priznata vlado generala Franca pod pogojem, da izda Franco amnestijo in obljubi umik tujih prostovoljcev. Zakon o kazni za nasilja v rdeči Španiji Burgos, 14. febr. o. Nacionalistična vlada jo izdala poročilo, v katerem pravi, da so vse vojaške operacije v Kataloniji končane in da se začenja zlasti po mestih redno življenje. Delo v vseh nepoškodovanih tovarnah je v večjem ali manjšem obsegu ustavljeno. Vlada je izdelala zakonski načrt, ki natančno določa, kdo bo moral odgovarjati za vse zločine in nasilja, storjena na ozemljih, ki so bila vse do zadnjega pod oblastjo rdečih. Zakon določa tudi kazni za krivce. S sprejetjem tega zakona namerava nacionalna vlada zadeti tiste, ki so v resnici odgovorni za vse, kar se je dogajalo v rdečem ozemlju. Tisti rdeči voditelji, ki so pobegnili čez mejo — in teh je večina — bodo izgubili špansko državljanstvo. Zakon gleda na to, da ne bi zaradi izvajanja kazenskih določil v ničemer trpelo gospodarsko življenje. Minister za zunanje zadeve Jordana je sprejel drugega za drugim predstavnike Irske, Uru- J 1 f l,f m I /• -f *• Truplo pokojnega svetega očet. Pij, XI. na mrtvaškem odru v kapeli sv. Zakramenta, odkoder ga bodo dane. popoldne prenesli v začasno grobnico pod velikim oltarjem v baziliki sv. Petra. gvaja in Anglije. O teh sprejemih ni bilo izdano nobeno uradno obvestilo, vendar se v političnih krogih smatra, da je predstavnik Irske sporočil Jordanu sklep svoje vlade, da pravno prizna vlado generala Franca. V narodni noši sta šla po mili one v Ameriko Atene, 14. febr. o. Železniški nosač na grški postaji Drama v Macedoniji, Vulgaridis po imenu, ter njegova sestra sta pred nekaj dnevi dobila od nekega ameriškega notarja sporočilo, da jima je v Združenih državah umrl stric ter ju v oporoki postavil za dediča vsega svojega premoženja. To premoženje znaša v gotovini štiri milijone dolarjev. Nosač in njegova sestra sta z naslednjim vlakom odpotovala v Atene na ameriško poslaništvo po potni list, katerega sta seveda takoj dobila. Ker je še tisti dan odhajal iz Pireja parnik za Newyork, sta se uboga Grka vkrcala nanj kar taka, kakršna sta dospela iz Drame v Atene: v preprosti kmečki narodni, noši, samo da bi čim-prej prišla do bajnih stričevih milijonov. Nal prvi veleposlanik v Romuniji Jovan Dučič je včeraj izročil na romunskem dvoru 6voje poverilnice. Vesti 14. februarja Vprašanje o razdelitvi surovin, ki je zanetilo vojno leta 1914., bo krivo tudi prihodnje vojne, ker ga Zveza narodov ni hotela rešiti tako, da bi bile surovin deležne vse države, katere jih potrebujejo, med njimi zlasti Nemčija. To je izjavil v Atenah sloviti angleški pisatelj Wells. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj v poslanski zbornici dejal, da ni v nacionalistični vojski nihče dal povelja, naj letala bombardirajo otok Minorco v trenutku, ko je angleško brodovje tja pripeljalo nacionalistično vojsko. Opozicijski poslanci so v zbornici trdili, da so to bila italijanska letala, ki naj bi 6e maščevala zaradi tega, ker so Minorco zasedle samo Francove čete in to po posredovanju Anglije. Nemška vlada j’e uradno protestirala pri francoski vladi zaradi aretacij nemških časnikarjev, katere spravljajo v zvezo z delovanjem alzaških avtonomistov. 4000 km je preletel ameriški pilot Kelsey z novim vojaškim lovskim letalom tako naglo, da znaša j>ovprečia brzina 515 km na uro. Predrvel je vso severno ameriško celino počez, na koncu se je zaletel v neko drevje in se mu je letalo razbilo, sam pa je ostal živ in cel. Nad 200.000 ljudi je bolnih za gripo v Moskvi. Samo v GPU ie zbolelo do zdaj 4000 uradnikov in miličnikov. Zaradi teh nenadnih počitnic v GPU najbrž v Rusiji nihče ne žaluje. Romunski notranji minister Calinescn je izdal vsem podrejenim organom najstrožja navodila, da morajo v kali zatreti vse ostanke Codreanove »Železne garde« zaradi odkritja • nove teroristične organizacije »Železne garde« v Bukarešti. Ta organizacija je pripravljala atentat nanj in še na nekatere druge romunske javne osebnosti zaradi položaja voditeljev garde v ječah. Francoski zunanji minister Bonnet je sinoči sprejel predsednika naših bojevnikov in rezervnih častnikov, Bogdanoviča. Italijanska vlada je poklicala v domovino križarki »Duca d’ Aosta« in »Eugenio di Sa-, voia«, ki sta potovali okoli sveta ter zadnje čase obiskavali južnoameriške države. Ko sta pluli čez Panamski prekop v Tiho morje, je prišlo v Panami do hudih demonstracij. Vlada odpoklic utemeljuje, češ da sta križarki glavni del svojega programa izpolnili s tem, da sta obiskali italijanske izseljence v južnoameriških državah. Do hudih spopadov med Hindi in mohamedanci Angleški poslanik v Rimu lord Perth je imel včeraj kratek razgovor z zunanjim ministrom Cianotn. Razgovor se je nanašal na izvajanje italijansko angleškega sporazuma. je prišlo v indijski pokrajini Catvnpore. Pri spopadih je bilo 40 ljudi ubitih, 400 ranjenih, 600 pa so jih zaprli. Angleži so razglasili v pokrajini in v prestolnici vojno stanje. Domnevajo, da so k spopadom hujskali angleški agenti, ker so zadnje čase Indijci brez razlike vere začeli zahtevati svoje pravice. Švicarski mejni stražniki so v pokrajini Grisons prijeli dva nemška mejna stražnika, ki sta hotela na švicarskem ozemlju ujeti dva Nemca, ki sta pobegnila čez mejo. Egipt bo te dni pravno priznal špansko nacionalno državo. Zadušnica za pokojnim sv. očetom Ljubljana, 14. februarja. V 6tolni cerkvi sv. Nikolaja je bila ob 10 slovesna zadušnica za sv. očetom papežem Pijem XI. Sredi cerkve je bil postavljen mogočen katafalk. Na vrhu je bilo razpelo, ovito v črni flor, spredaj pa papeška tiara s križem. Zadušnico je opravil vladika, škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci 4 kanonikov in semeniščnikov. Nato so sledile žalne molitve pred katafalkcun. Maše zadušnice 60 6e udeležili ban dr, Marko Ntalačen s člani banskega 6veta in višjimi banskimi uradniki, divizijski general Lukič z oficirskim zborom, župan dr. Jure Adlešič s številnimi mestnimi svetniki, vsi šefi glavnih državnih uradov, zastopniki raznih korporacij in društev in krščanske organizacije z zastavami, tako fantovski odsek. Žalni svečanosti je prisostvovalo tudi mnogo občinstva. Neznana utopljenka Ko je šel ob tričetrt na devet zjutraj Franc Mlinar ob Koprivnici od Jožefovega Hofa v Nunski ulici proti cerkvi sv. Duha, je opazil v vodi človeško truplo. Že na prvi pogled ej ugotovil po črnem pletu, ki se je premikal po vodi, da je to ženska. Takoj je obvestil policijo. Ob tričetrt na devet je prišla komisija z dr. Podpečanom in policijski nadzornik Zavcem, da ugotovi dejanske stanje. Truplo so potegnili iz vode, vendar do zdaj še niso mogli ugotoviti, kdo naj bi bila ta ženska. Nekateri zatrjujejo, da je neka celjska »kartenšlogerca« iz Nove vasi, ki se ga je, kakor pravijo, rada večkrat nasekala. Tudi še ni ugo tovljeno, ali je ženska sama ksočila v vodo. ali je vanjo padla, ali pa jo je kdo pahnil v Koprivnico Važen sklep izvršnega odbora stranke JRZ pred sefo skupščini Vsa JRZ bo podpirala Cvetkovičevo vlado Bclgrad, 14. febr. m. Prihodnja seja narodne skupščine bo sklicana ne za jutri, kakor so napovedovali, marveč za četrtek, 16. t. m., ob 9 dopoldne. Edina točka na sporedu te seje je volitev skupščinskega predsedstva. Za predsednika bo izvoljen, kakor vse kaže, bivši pravosodni minister dr, Milan Simonovič. Včeraj jropoldne je imel sejo izvršni odbor stranke JRZ. Seje so se udeležili predsednik stranke dr. Milan Stojadinovič in podpredsed-nika dr. Anton Korošec in dr. Mchmed Spaho. Na seji je bil tudi ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Predsed nik Cvetkovič, je obvestil izvršilni odbor o se stavi in bodočem delu svoje vlade, nakar je odbor JRZ sklenil 1) da JRZ v celoti podj>ira vlado Dragiše Cvetkoviča, in 2) da JRZ kot stranka v vsem nadaljuje svoje delo v slogi in edinstvu. Včeraj dopoldne je pred ministrskim predsednikom in notranjim ministrom Dragišo Cvetkovičem zaprisegel zunanji minister dr. Aleksander Gincar-Markovič. Smrtna žrtev podivjanih razbijalcev Na Šobru so obicgah gostilno ter ubili mirnega fanta Sanski svet ta Ljubljana, 14. febr. Banovinski svet dravske banovine je bil vče-‘ uj ob 10. dopoldne sklican na X. redno zasedanje '■ edino točko dnevnega reda: proračun dravske banovine za leto 1939-40. Ta proračun izkazuje 136,298.950 dinarjev izdatkov in prav toliko kritja, predlanski proračun za leto 1938-39 pa je izkazoval 130,002.250 dinarjev, torej letošnji za 6 milijonov 296.700 dinarjev višji. Ban dr. Marko Natlačen je otvoril zasedanje in naznanil, da je bilo v sedanji banovinski svet imenovanih 21 novih članov, ki so jim bili nato izročeni dekreti. Gospod ban M. Natlačen se je nadalje spominjal smrti dveh marljivih in delavnih članov sveta, upok. ministra Ivana Vesenjaka in šentjernej-skega župnika Josipa Anžiča. Banski svet. dr. Vladimir Ravnihar je nato predlagal, da banovinski svet odpošlje udanostni brzojavki N j. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kakor tudi pozdravne brzojavko ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru Dragiši Cvetkoviču in finančnemu ministru Vojinu Gjuričiču. Pred prehodom k svojemu proračunskemu ekspozeju je g. ban posvetil tople in lepe beeede pokojnemu papežu Piju XI. Izvajal je: Spominu sv. očeta, papeia Pija XI. »Mislim, da zadostimo samo dolžnosti, ki nam jo narekuje čut pietete, ako se spomnimo s tega mesta in s tem počastimo spomin našega skupnega duhovnega poglavarja — velikega papeža Pija XI., ki je v petek, dne 10. t. m. zjutraj umrl. Saj je bil veliki pokojnik polnih 17 let duhovni vladar vsega ogromnega katoliškega sveta. Bil je učenik, ki je s nenavadno bistroumnostjo in z neizjirosno pogumnostjo ločil lemo od luči, razkrival in obsojal zmote in učil resnico ter razodeval tvorne sile in jih modro usmerjal. Bil je zagovornik in učenik socialne pravice ter pobom ik stanovske vzajemnosti. Bil je branilec krščanske kulturne tradicije in klicar miru; saj je še s svojim poslednjim vzdihom pozival človeštvo k miru in še z zadnjimi svojimi telesnimi močmi prosil Boga, naj nakloni svetu največjo dobroto — mir. Z otroško hvaležnostjo in sinovskim spoštovanjem v naših srcih se oddolžimo njegovemu spominu!« (Člani sveta so te spominske besede stoje poslušali.) tlpame na široke samouprave Elcspoze g. bana je trajal dobre tri ure in je bil končan ob 13.30. Ekspoze razvija v vseh podrobnostih napredek posameznih gospodarskih in socialnih, kulturnih in drugih panog v zadnjih treh letih. S strojem tiskani in litografirani eks-poze obsega 77 strani. Ekspoze naposled končuje s temile besedami: »Dovolite, da dam ob pogledu na te težke razmere, v katerih se nahaja danes gospodarstvo naše banovine, izraza svojemu venelemu upanju, da ni več daleč čas, ko se bodo oživotvorile od našega naroda težko pričakovane banovinske samouprave in da bodo le samouprave res široke — tudi kar se tiče finančne strani.« Seja je bila nato prekinjena. Podrobna poročila o proračunu Ob 16.30 se je seja nadaljevala. Načelnik občega oddelka dr. Vilko Pfeifer je podal kratko, s statističnimi podatki opremljeno poročilo o poslovanju in stanju občega oddelka. Izdatki za obči oddelek so za leto 1939-40 proračunani na 7 milij. 186.260 dinarjev in so se od 1935-36 zvišali za 1,482.520 dinarjev. Zanimivo je bilo poročilo upravnega oddelka, ,ld so mu podrejeni posli javne varnosti in občinske zadeve, kakor tudi druge upravno politične zadeve. Proračun tega oddelka znaša za prihodnje proračunsko leto 1,818.520 dinarjev in je bil od leta 1935-36 zvišan za 687.610 dinarjev. Načelnik upravnega odelka dr. Josip Hubad je podal v mnogem, osobito v kriminalnem pogledu poučno poročilo, pa tudi drugi podatki so za javnost zanimivi. Poročilo zlasti konstatira, da je lani kriminaliteta v Slveniji znatno padla. K razpravi o teh dveh poročilih se je prijavilo 12 govornikov. Mnogi so predlagali prav tehtne in praktične nasvete, kako organizirati občinsko službo. K stroškom uradnih poslov bi morali prispevati občinam tudi država in banovina, kajti obe odkazujeta občinam mnoge posle v širšem delokrogu. Proračun kmetifskega oddelka V razpravo je p riše! proračun kmetijskega oddelka. Ta proračun znaša za prihodnej leto 13 mi- teden zborufe lijonov 451.430 dinarjev in se je v treh letih zvišal za 3,429.205 dinarjev. Načelnik kmetijskega odseka inž. Fran Podgornik je res podal zanimiv« in pregledno poročilo o stanju našega kmetijstva. Po njegovem poročilu je bila snočna seja ob 20. prekinjena. Danes dopoldne so se člani banskega sveta ob 10 udeležili žalne maše za sv. očetom, papežem Pijem XI. v stolnici, ki jo je ob veliki udeležbi zastopnikov civilnih in vojaških oblasti in raznih korporacj ter društev opravil škof dr. Gregorij Rožman. Popoldne ob 13.30 se bo seja nadaljevala. Maribor, 13. febr. V noči od nedelje na ponedeljek so doživeli na Šobru pri Bresternici razburljive dogodke, ki bodo ostali ljudem še dolgo v spominu. Žal, da so vali tudi mlado človeško življenje, ki je padlo alkohola in neverjetne podivjanosti. Na Šo-d dobila gostilna »Šobrov dvor«, ki je last veleposestnika g. Perka iz Kamnice, novega najemnika. Je to Franc Bračko iz Št. Jurja ob Pesnici. Novi najemnik je včeraj prevzel gostilno ter je prvi dan priredil veselico, na katero je prišlo veliko ljudi od blizu in daleč. Med njimi je bila tudi skupina drvarjev iz Ruš, ki se je takoj od kraja začela izzivalno obnašati. Zlasti je nekatera zbadal v oči 22 letni posestniški sin Anton Jarc, kateremu so že na starega leta dan neki ljudje V Dežnianovi gostilni obljubljali, da ga bodo ubili. Očividno je vladalo med njimi in Jarcem žo stara sovraštvo, ki je prišlo snoči spet do Izbruha ter ja razvnelo srdit prepir, ki se je izpremenil v splo šen pretep. Domačini so se zaprli in zaklenili V hišo, oni pivci, ki so prišli z drugega brega Drave, pa so jih začeli naravnost oblegati. Skraja so obmetavali okna s kamenjem ter so pobili vse šipe« potem pa so se lotili vrat s cepinom ter so jih zdrobili. Vdrli so v gostilniške prostore ter so vsa razbili na drobno. Jarc se jim je medtem skril, toda ker so vedeli, da se nahaja v gostilni, so ga potem čakali pred vrati. Ko je stopil okrog pol dveh iz gostilne na prag, ga je zadel na glavo udarec ter ga vrgel po tleh. Nato so mu s koli razbili lobanjo ter zadali več smrtnih ran z nožem ter izginili v noč. Dogodek je izzval hudo razburjenje in ogorčenje, tembolj ker je bil pokojni Jarc znan kot izredno miren fant, ki se je iz-begaval vsakemu prepiru. Pri obravnavi aretirana priča Maribor, 13. febr. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila danes opoldne razprava, ki skraja ni obetala nobene zanimivosti, proti koncu pa se je izprenienila: v pravo senzacijo. Pri razpravi se je zagovarjal 40 letni viničar Anton Bohel zaradi nenavadnega maščevanja. Obtožen je bil, da je pokvaril svoji sestri 1280 litrov vinskega mošta na ta način, da ga je polil s petrolejem. Obtoženec je doma iz Po-cenika, kjer ima tudi njegova sestra Roza Hauo vinograd s posestvom. Dne 13. oktobra lanskega leta so imeli Haučevi trgatev ter so zvečer stiskali grozdje. Med 22 in 23 uro so bili domači pri večerji in med tem časom je moral nekdo po* liti grozdje v stiskalnici s petrolejem. Ko so sče mislite, da priredim državniško pojedino in pogostim vlado, potem mi morate dovoliti uvoz potrebnih delikates. Potrebujem sladkor, v Franciji ne raste. Odkod, mislite, da je prišel nocoj nugat? No, pa kaj zato? Danes tako vse tihotapi. Te ljudi morate spet osvoboditi. Prefektu v Boulogne je treba dati navodila. Vsak odposlanec ima predpravico ...« »Potem jo priredite«, je dejal Napoleon. »Naj bo za vas izjema. Naredim jo, čeprav nerad. Angleško trgovino je treba uničiti. Žal mi je, da dajete vi kot moj tovariš, tako grd zgled. Toda to je go- spod, 9 katerim morate govoriti.« Pokazal je na Antonia. »On vam bo vedel povedati kaj koristnega za afriški načrt. Tudi sam sem ga že izprašal. Ali družba kaj napreduje?« Canibaceres je zmajal z glavo. »Kodifikacija zakonov najbrž tudi ne. Vi se morate potruditi, moj dravi Cambac6r6s, naprej!« je vzkliknil nestrpno. »Vi, nionsieur —« se je obrnil k Antoniu. »Predstavite ga, Bourienne, predstavite. Pridite bliže, gospod von Stael, z vami bi zdaj rad govoril.« Izmučeni Bourienne je predstavil Antonia Cambacčrčsu. Toda v tem trenutku je bilo nemogoče začeti z razgovorom. .Po sobi je v hipu vse utihnilo. Vse je prisluškovalo visokemu svetlemu glasu prvega konzula. Zasukal se jo na svojem naslonjaču, se nagnil nazaj ter govoril Staelu, ki je stal pred njim naravno sproščen in mirno dostojanstven. Ta drža se je zdela kot nekak priprošnjik; kajti Napoleonov glas ni zvenel več tako osorno kot prej. »...Vaša prostodušnost me ni jezila, pač pa mi je celo ugajala. Rad imam to, da se sin potegne za svojo mater. Vi ste mlad. Če bi imeli moje skušnje, bi stvari presojali boljše. Hočem vam razložiti svojo stališče. Toda zaradi tega vam še ni treba imeti niti najmanjših napačnih nad. Je čisto nemogoče, da bi dovolil madame de StaČl vrnitev v Pariz. Žensk ne morem porabili, da bi iz njih naredil moške, prav tako kot moških ne, ki so babji. Kakšen smisel ima izredna razumnost pri ženskah? V čem obstoji vedno? V zbegani domišljiji. In kam vodi? Do ničesar. To je metafizika čustva. Ne trdim, da je vaša mati oseba, ki je namenoma zlovoljna. Toda dela tako, Saj je razumna, še celo preveč je razumna. Toda njen razum je nebrzdan in neurejen. V zmešnjavi propada in revolucije je postala velika. Prilagodila se jo temu propadu in utegne biti zaradi tega nevarna, če se vrno, i>o delala zgago. Kot državni poglavar moram na to paziti. Bila bi to moja slabost, če bi kaj takšnega dopustil. Največje proklelstvo naroda je slabotna vladarjeva volja. Dela ga smešnega. In to je neodpustljiv greh: biti resen, pri tem pa dovoliti, da so dela smešnega. To je samomor vlade, nič drugega kot zabloda. Sarkazem je seme anarhije. In zaradi tega ne pustim vašo matere nazaj v Pariz, da ne nastane pri njej nekako zbirališče Faubourga Saint-Germaina. Delala bi nekake dovtipe. Ne pripisovala bi jim nobenega pomena: jaz jim jih pa. Moje vladanje, gospod Stafil, ni noben dovtip. Jaz jemljem vse resno, želim, da bi to postalo vsom jasno in da vi svetu to sporočite.« »Toda moja mati bi samo rada spet videla nekatere svoje znance in prijatelje. Imena ljudi, ki bi jih rada obiskala, bi prej predložila policijskemu ministru«, je vpadel v besedo Stael. »1'ouchč. ha! On lahko zapre žeparje In morilce, idej pa ne. Ne, ne, dragi moj mladenič, slabo na vas razumnih ljudeh je baš to,' da sami ne morete doumeti, do kod lahko segajo vaše ideje. Prav takšno so, kot nove tehnične iznajdhe. Nekatere so dragocene, drugo pa je treba zatreti. Njihove posledice na socialnem polju so škodljive. Njihova vrednost se izkaže kot varljiva domišljija. Vaša mati pušča svoje ideje kot kokoš svoja jajca, kar na cesti. Nobene odgovornosti ne čuti. Jaz naj bi se pa potem podil za temi pošastmi, dočim se bo ona smatrala v Faubourg Saint-Germainu za čisto nedolžno. Podcenjujete me, da, celo prezirate mo kot moža dela. Jaz pa trdim, da je filozofija delavnosti največja ideja sveta. Razumljivo je, da me kot Neckerjev vnuk ne razumete. Jaz sem ta ideja delavnosti; v meni je poosebljena in je postala meso.« »Zadnjega dela, ki ga jo napisal moj stari oče, niste brnite, je ugovarjal mladenič in postal nekam živahen. »V njem izkazuje vso pravičnost. Morda imate kakšna fx>ročila o tej knjigi...« _ »Prebral sem jo od začetka do konca — v dveh urah. Da, v njej^ mi na svoj način daje res čisto prav. Imenuje me .potrebnega moža. In po njegovem najglobljem prepričanju^bi bilo edino pravilno le to, zaviti temu potrebnemu možu vrat. Zakaj? Ker ta mož kaznuje laži gospoda Neckerja. Vaš stari oče je bit idealist, norec, star škodljivec. Bil je eden teoretikov, ki sodijo svet samo po tem, kaj stoji o njem v knjigah, tistih, ki pravijo, da je človek le nekaka gospodarska žival. Gospodarstveniki so tepci, ki s finančnim obližem krpajo raztrgano žile v narodovem telesu. Vi sploh ne veste, da more imeti narod bolno dušo. Bankrot je simptom — znamenje troli-nelega organizma. Denar, ki si ga je naredil velik Necker, je pritekel kot gnoj iz rakran, ki so se naredile na Franciji. Gotovo sem bil potreben, bil sem celo neobhodno potreben, da popravim spet vse neumnosti vašega starega očeta; da popravim krivico, ki jo je pri-zadejal Franciji. On je kriv revolucije. Zdaj pa pazite dobro, gospod Stafil. Obračam se no samo na vas, pač pa na vso, h katerim so boste vrnili odtod. Mlad ste še in dovolj dovzeten, da lahko občutite, kdaj je kak mož — in sicer velik mož — odkrit. Govorim v vaše največje dobro. Pomislite na to, da vsaka avtoriteta pride od Boga, Upoštevajte jo. Strahovlada je minula. Zahtevam disciplino. Zmešnjava idej je tudi proč. Čistim jih z jedko tekočino, z delom In če se ideje spremene v moč, bodo krepko in učinkovite. Poslušajte me. Ko sem bil stnr toliko kot zdai vi, monsieur, sem mislil neprestano nn to. kako bi svet prepričal, da Newton ni bil tako velik mož in da zato ne zasluži tolikšne slava. Gradnje novih cest v celjskem okraju Proračun predvideva 3,024 930 dinarjev izdatkov Od tu in tam 0 stališču, ki ga bodo zavzeli do vlade Dra-giše Cvetkoviča, se posvetujejo voditelji belgraj-skega dela opozicije s svojimi političnimi prijatelji in strankinimi funkcionarji. Ljuba Davidovič je sklical preteklo nedeljo večjo skupino uglednejših somišljenikov iz Belgrada in notranjosti Srbije in se z njimi pogovoril o političnem položaju. Vsi so z odobravanjem vzeli na znanje stališče, ki ga je vodstvo bivše demokratske stranke | zavzelo takoj po nastopu nove vlade. Davidovič pa namerava od časa do časa poklicati k sebi posamezne skupine strankinih funkcionarjev in še nje povprašati za mnenje. Prav tako je tudi šef bivše zemljoradniške stranke Joca Jovanovič sklical sejo glavnega odbora svoje stranke in z njim razpravljal o političnem položaju. Vsa opozicija bo vlado podpirala brezpogojno, če bo utirala pot do sporazuma s Hrvati. Avtomobilski klub v Belgradu je na svojem občnem zboru ugotovil, da so se začeli v naši državi kazati prvi znaki motorizacije prometa. Državna tovarna v Rakovici bo začela v kratkem izdelovati tovorne avtomobile, a gume proizvaja že ena domača tvrdka. Dalje ugodno napredujejo poskusi, da se pri nas ustvari posebno nacionalno kurivo. Največje vprašanje pa so še vedno naše ceste. V zadnjih letih je bil izvršen v tem po->du velik napredek, še večji pa se obeta v prihodnjem proračunskem letu. Zlasti pozdravljajo belgrajski avtomobilisti napoved, da se bo začela graditi velika transverzala od Trsta do Constanze v Romuniji. Večina gledalcev v kinematografu v Vlasotin- rih je pri večerni predstavi omedlela. Lastnik kinematografa je pred predstavo naložil drva v peč, a pozabil zapreti vse odprtine na peči. Plini eo se med predstavo začeM širiti po dvorani, dokler niso prvi omedleli tis® gledalci, ki so sedeli v neposredni bližini peči. Kmalu za temi pa so začeli padati v nezavest še številni drugi gledala, dokler jih ni bilo vseh nekaj več kakor sto. Šele tedaj so se ljudje zavedli nevarnosti in vzroka te omedlevice. Lekarnar, ki je bil med gledalci, je zaprl peč in dal odpreti okna. Z muko so potem vse omedlele spravili 6pet k zavesti. Smrtnega primera k sreči ni bilo. Zelo buren obrni *bor je imela v nedeljo v Zagrebu Jadranska straža, katere predsednik je dr. Ivo Tartaglia iz Splita. V društvu sta namreč dve močni struji, ki se ločita druga od druge glede simpatij ali pa nasprotstva do dr. Tartaglie. Tudi v nedeljo je potekel občni zbor v znamenju trenj teh dveh struj. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da si je dal dr. Tartaglia pripeljati iz Splita več delegatov, kakor pa jih dovoljujejo pravila. Okrog verifikacije teh delegatov se je razvila huda borba, dokler ni večina odobrila od devetih splitskih delegatov sedem. Pri volitvah je Tartaglia z večino nekaj glasov ostal še naprej na mestu predsednika osrednjega odbora. Glavno opozicijo proti njemu je vodil belgrajski delegat Zločine šabačkega odvetnika - razbojnika dr. Rosiča je začela odkrivati preiskava. Šele pred šestimi lerti je prišel dr. Rosič kot mlad sodnik v Vladimirce. Kmalu si je zbral okrog sebe skupino ljudi, ki eo bili vsi večji ali manjši zločinci. Z njimi je ustvaril neke vrste delovno zvezo: pri razpravah je postopal s svojimi nasprotniki silno pristransko. Njegovi prijatelji pa so počenjali, kar so hoteli. Če se jim je kdo postavil po robu, je bil ubit ali pa oropan. Preiskovalni sodnik je bil v vsakem primeru dr. Rosič. Krivcu se ni nič zgodilo. Preid petomajskimi volitvami 1. 1935 je dal ubiti svojega^ bogatega prijatelja Markoviča, ker se je hotel oženiti * njegovo vdovo. Tega zločina sicer niso moglj pojasniti, toda dr. Rosič je bil odpuščen iz službe, ker je nagovoril neko učiteljico, da je šla pisat ovaduško pismo ženi sodnega starešine, češ da se mož vlači z drugimi ženskami. Poslej se je dr. Rosič v Vladimircih naselil kot odvetnik. Postal je pravcati gospodar v kraju. Vtika! se je v vsako politično zadevo ter je pri zadnjih volitvah nastopil kot Hodžerov kandidat. Šele prijeti pomagači ubitega hajduka Jeremiča so izdali tajnost Rosičevih uspehov. Dt. Rosič je bil stalno v zvezi 7. Jeremičem in mu tudi naročal, koga naj spravi s poti. Na sodišče so Rosiča z zvijačo izvabili. Ko je prestopil prag, so ga vklenili in zaprli. Obenem so začeli zapirati številne njegove prijatelje, ki so terorizirali ve« kraj. Človeka, ki mu ni hotel dati cigare je, je ubil Rade Lalovič iz Sremske Mitroviče. Lalovič je v hiši prijatelja igral na karte skupaj * delavcem Tanasičem. Med igro je Lalovič prosil soigralca, naj mu da cigareto. Ker je ni dobil, je začel robantiti in se jeziti. Tanasič 6e je naveličal prepira, pobral je svoj klobuk in odšel domov. Toda razjarjeni Lalovič je v skoku pritekel za njim in mu nekajkrat zaril nož v prsa. Nesrečnik je že po nekaj minutah izdihnil. Dohodki monopolske uprave so za našo drža-rn najbolj izdatni in največji. Od začetka proračunskega leta pa do 1. januarja letos je imela monopolska uprava za eno milijardo in šeststo-sedemdeset milijonov dinarjev dohodkov. Samo od tobaka je imela dohodkov t milijardo 200 milijonov dinarjev. V celoti je bilo za 79 milijonov ^uarjev več dohodkov kakor pa lani, oziroma za , roilijonov več kakor pa je predvideval proračun. Košaro jajc jc razbila na glavi Mirka Cveti-čanina razjarjena branjevka Savka Mraovič v Sisku, Iz bogsigavedi kakšnega vzroka sta bila Marko xn Savka že dolgo sprta. Ko sta se oni dan srečala na trgu, je Savka skočila nad Mirka in mu s pestjo razbila nos. Čeprav krvav, ji Mirko ni ostal ničesar dolžan. Prebunkal je branjevko, kar je niogel. V brezumni jezi pa je Savka nato pograbila košaro jajc in jih poveznila z vso silo na nasprotnikovo glavo. »Omaka« se je Mirku pocedila preko lica in obleke, da se ni niogel več braniti. »Prerokinjo«, ki je prerokovala samo črno sedanjost in bodočnost in s tem povzročila razdore v mnogokateri družini, je prijela policija v Sarajevu. Hajrija Milez je bila pogosten gost v družinah. Imela pa je navado, da je prerada »prerokovala« ženam, kako jih možje varajo in se vrte okrog drugih žensk. V marsikateri družini je zaradi tega prišlo do pravega bojnega stanja med ženo in možem. Slednjič so se nekateri možje spametovali in zdražbarioo naznanili policiji. Zaradi nekaj gosk, ki jih j© hotela v mesto prenesti brez trošarine, so je smrtno ponesrečila kmetica litslosija GjurgjeviČ iz Mladenovca. Pripeljala se je v Belgrad z vlakom. Ko je vlak počasi vozil v postajo, jo kmetica skočila iz vagona, d« bi »e izognila plača n ju trošarine za goske. Padla pa je nesrečno pod kolesa, ki so odrezala obe nogi. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer pa je podlegla, ker je izgubila preveč krvi. Kakor je bilo že nekdaj ozemlje, katero obsega sedanji celjski okraj, eno najbolj prometnih v naši ožji domovini, tako je tudi celjski okraj sedaj eden najbolj prometnih okrajev v Sloveniji. To nam pričajo mnogi stari trgi, ki so uživali posebne trgovske privilegije, skozi katere so vodile važne trgovske in prometne linije, ki so še dandanes izredno važnega pomena za gospodarsstvo celjskega okraja in za bogato Spodnjo Savinjsko dolino. To nam dokazuje velik železniški, avtobusni, rečni, zlasti pa cestni promet. Celjski okraj izvaža mnogo lesa in drugih proizvodov, vse to pa se prevaža po državni, še bolj pa po banovinskih cestah. Razumljivo je, da ima okrajni cestni odbor v Celju zaradi velikega cestnega omrežja mnogo dela in skrbi, da mu manjka vedno in vedno zadostnih kreditov, da bi zmogel zadovoljivo rešiti vsa pereča vprašanja cestnega prometa. V zadnjih letih se je mnogo storilo zlasti za najnujnejše ceste. Tako je cestni odbor zgradil cesto Frankolovo-Bukovje ter začel v številnih krajih z gradnjami novih cest, kakor v Šmartnem, Ljubečni in na Vranskem, če pregledamo proračune cestnega odbora v Celju in jih primerjamo, vidimo, da so ti proračuni iz leta v leto večji, da banovina vedno več prispeva za gradnjo novih cest in mostov, da pa se cestna doklada ne zviša. Tako je lanski proračun znašal 2,516.615, letošnji proračun, ki ga je sestavil cestni odbor v Celju, pa 3,024.930 din. Poleg tega proračuna ima cestni okraj v Celju še poseben proračun, katerega potrebščine bo kril z enim in pol milijonskim posojilom, ki je že odobren. Od tega posojila so se začele odnosno se bodo nadaljevale in na novo zgradile ceste od Sv. Jurja, Sv. Jakob (125.000 din), Šmartno (100.00 din), Ljubečna—Sv. Tomaž z odcepom na Brezovico (450.000 din), Celje—Levški most, državna cesta Medlog (90.000 din), cesta Vrbje— Gotovlje—Sv. Peter (110.000 din), Gomilsko—Parižlje (80.000 din), Ivenca—Jankovo Rove (90.000 din), Trnovlje—Arclin (60.000 din), Vransko-Prapreče (150.000 din) in za preložitev oeste Gora—Dramlje ter več cest v celjskem okraju preostane. Letos bodo dograjene ceste Sv. Jurij—Sv. Jakob, Vojnik—Šmartno, seveda če bo banovina pri vsem izdatno prispevala. Gradnja cest v celjskem okraju pa ni važna samo v gospodarskem oziruj temveč tudi v socialnem, kajti pri vseh teh delih je zaposleno od 250 do 300 sezonskih delavcev. Preprečena nesreča v Ljubljana, 13. febr. Zadnja leta se pojavljajo pri nas neprestane avtomobilske nesreče, mnogo hudi karamboli vozačev, ki zahtevajo dostikrat človeške žrtve. Pojavljajo se avtomobilske nezgode v večjem obsegu in ni čudno, da sedaj ne mine teden, da ne bi na ljubljanskem okrož. sodišču kazenski sodnik-poedinec razpravljal in obravnaval kak avtomobilski ali motociklistični, odnosno kolesarski ka-rambol, da so bile to leto že prav mnoge strožje sodbe izrečene. Da se zaieze te prometne katastrofe, je pač potrebno, da se prvič take zadeve objavljajo v javnosti in drugič, da se uvedejo še 6trožje kazni. Avtomobilskih nesreč v Slovenji ji imate kar toliko, da nobena druga pokrajina ne toliko,« je na sobotni obravnavi pripomnil sodnik g. Kokalj, ko je obravnaval avtomobilski karambol na Ižanski cesti, ki bi bil lahko zahteval kar 25 človeških žrtev. Zaradi malomarne avtovožnje je bil klican pred sodnika šofer Batjelovega tovornega avtomobila Alojzij Pavčnik. Obtožen je bil prestopka po znanem avtomobilskem kazenskem § 206 k. z. Sodnik ga je kratko nagovoril: »Priznate krivdo?« >Ne, nikakor nel Sploh krivde ne morem priznati,« je naglo odvrnil mladi šofer. »Pomislite, da bi bilo pri tej nezgodi na Ižanski cesti na ovinku botaničnega vrta prišlo kar 25 oseb ob življenje, ko bi se Pečnikarjev avtobus prevrnil v Gruberjev prekop,« je nadaljeval sodnik. Šofer je molčal in se postavil na komodno stališče, da njega ne zadene absolutno nobena krivda, marveč le Pečnikarjevega šoferja in ta bi bil moral po njegovem mnenju priti na zatožno klop. Odrezal se je sodniku zopet kratko in cinično: »Nisem kriv!« »In s kakšno brano ste tam na ovinku vozili? Priče pravijo, da s 50—60 km na uro,« ga je prekinil g. sodnik. »Sploh se tam ne more voziti s tako brzino. Se ne čutim krivega,« je šofer nadaljeval. »Pred menoj je vozil neki kolesar. Moral sem ustaviti, drugače bi kolesarja podrl. Cesta je bila mokra in polžka.« Tam pri botaničnem vrtu na malem ovinku v bližini Velepičeve hiše bi se bila lani 9. sept. primerila ena najhujših avtobusnih katastrof. Pečnikarjev avtobus, ki ga je vodil šofer Damjan Vajda, je vozil pravilno po desni v smeri proti Igu. Nasproti pa mu je pridrvel z veliko brzino Batjelov tovorni avto, ki je tako neprevidno in malomarno vozil, da bi bil kmalu zadel v avtobus. Pečnikarjev šofer je bil prisiljen kreniti še bolj na desno in sprednji kolesi sta se zapičili v močno, gabrovo ograjo, ki je preprečila, da ni avtobus zdrknil z vsemi potniki v Gruberjev prekop. V avtobusu je bilo 23 potnikov. Ko bi avtobus zdrčal v vodo, ni kdo ne bi mogel potnikov rešiti. Smrt bi bila neizogibna in strašna! Cinično je obtoženec, pripomnil: »Vozil sem k večjem s 15 km bmne. Peč-nikariev šofer ni resen, on je kriv.« Zaslišane priče pa so povsem drugače po- vedale in obremenjevale obtoženca. Priča Stanko Lenarčič: »Pečnikarjev avtobus je vozil po desni s 15—20 km brzine, tovorni avto pa s 50—60 km. Na ovinku je cesta nekoliko ožja. Zgolj sreča je bila. da je avtobus obtičal v živi meji. Vsi bi utonili, nikdo se ne bi niogel rešiti, ker je bil avtobus zaprt. Voda je tam globoka do 6 metrov.« Slično so izpovedale druge priče. Pečnikarjev šofer D. Vajda je pojasnil v podrobnostih, v kakšnem kritičnem položaju se je nahajal, ko je nasproti pridrvel Batjelov tovorni avto. Batjelov šofer Alojzij Pavčnik je bil obsojen na 2 meseca zapora, to nepogojno. Obtoženec drugače še ni bil kaznovan. Zakrivil je prestopek po § 205-11 k. z., ko je z veliko malomarnostjo ogrožal javni promet tako, da je bilo življenje 25 oseb v življenjski nevarnosti. Vsi bi bili utonili. Tnko je poudarjala sodha. Šofer Pačnik je sodbo sprejel. Lani 13.772 prometnih deliktov Prav sodne razprave nam kažejo žalostno sliko o malomarnosti mnogih vozačev. Upravni oddelek banske uprave pa je sestavil splošen pregled o kriminaliteti in ugotovil, da gre zvišanje števila prekrškov zelo na račun cestnopolicijskega reda in prometa. V Sloveniji je bilo lani skupno število cestno-policijskih deliktov, zaradi katerih je bilo uvedeno Celoten proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1939 predvideva 3,034.930 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Za kritje izdatkov odpade na cestni okraj 1 tretjinski prispevek za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam, v celoti lastne potrebščine 1,158,900 din in 320.500 din za nove zgradbe, skupno 1,486.080 din, katerega primanjkljaj bo cestni odbor kril z 20% cestno doklado. Celoten proračun, ki je bil na seji dne 12. t. m, odobren, predvideva 13.848 din posebnih izdatkov, 17.500 din upravnih stroškov, za stalne delavce in periodi&ne 85.000 din, za dobavo gramoza 665.680 din, za oporne in podporne zidove 54.897 din, za ograje in odrivače pa 36.629 din, za mostove 63.000, za propuste 40.672 din, za kažipota in zaščitna znamenja 7.450, za cestno zavarovanje 13.600, za razširitve in zboljšanje cest 73.922 din, odkup sveta in stroške za mejičenja 15.000, za nabavo in popravilo cestnega orodja in inventarja 10.000 din, za vzdrževanje in popravilo mehaničnih naprav 16.000, napravo gramoznih deponi 25.000 din > in za izredne stroške za vzdrževanje banovinskih cest po § 33 zakona o nedržavnih cestah 50.000 din ter za vzdrževanje drugih cest 20.000 din, skupno 1 milj. 120.050 din. Vse to krije banovina. Ostale potrebe se krijejo iz cestnega okraja. V letošnjem proračunu je predvideno 20.000 din za izdelavo projektov občinskih cest Sv. Jurij—Ponikva, Frankolovo—Dobrna in Drešinja vas — Medlog. Med izrednimi izdatki so zapopadene predvidene vsote za nove zgradbe banovinskih cest in mostov, a Zpreložitev klanca v Št. Jurju 80.000 din, za gradnjo železobetonskega mostu v Ločici in preložitev ceste 130.000 din, za valanje ceste Višnja vas—Dobrna 100.000 din, za znižanje dveh klancev v odseku Migojnica, Kasaze pri Grižah 50.000 din, za rekonstrukcijo in valjanje najbolj prometnih banovinskih cest 200.000 din in za poškodbe ob elementarnih nezgodah 40.000 din. Izredni zdatki znašajo 641.000 din, skupni izdatki pa 3,024.930 din. Redni dohodki bodo kriti iz 20% cestne doklade, ki znaša 1,486.080 din, prispevke banovine 1,161.670 din in želežniške uprave 6,680 din. Izredni dohodki pa 50% prispevek banovine po § 26 zakona o nedržavnih cestah 320.500 din. Upamo, da bo banska uprava proračun okrajnega cestnega odbora, ki je bil najvestneje sestavljen, v celoti odobrila in da bo celjski cestni okraj tudi leto« pridobil na cestnem omrežju. Gruberjevem kanalu kazensko postopanje pri pristojni sodiščih, 11772. Prometnih nesreč je bilo lani 663, ki so dostikrat zahtevale človeške žrtve. Zakaj se je zvišalo število prekrškov cestnopolicijskega reda? Na to odgovarja poročilo načelnika upravnega oddelka dr. Josipa Hubada: »Zvišanje števila prekrškov gre na račun intenzivnejšega upravnega in policijskega kaznovanja, v veliki meri pa tudi zaradi močnejšega cestnega prometa. »Motorizirana cestna kontrolna služba ljubljanske policije je lani ugotovila 8.185 cestno-prometnih prekrškov, od katerih je bilo 4.523 kršilcev prijavljenih pristojnim oblastvom, ostali so bili posvarjeni. Kontrola v Mariboru je naznanila 749 oseb. Športne vesti Svetovno prvenstvo v Zakopanem. Drugi dan tekem za svetovno smučarsko prvenstvo se je moral boriti prav z istimi vremenskimi neprilikami kakor v nedeljo. Namesto snega je v Zakopanem dež in blato, in tako eo bili prireditelji tudi včeraj prisiljeni preložiti progo za štafeto v višino 1300 metrov. Ves čas tekem pa je bril še oster veter in pihal tekmovalcem v obraz redke snežinke, kd so včeraj padale pomešane z dežjem. Včeraj dopoldne je bil na programu štafetni tek na 4 krat 10 km. Me — CC -Z K « O C oc 53 -al Ow Veter Pada- vine c3 SS 33 t w ■3 = d k £ (smer, jakost) in/ ra vrsta j Ljubljana 7621 11-0 3-2 90 10 E, 161 dež Maribor 761-4 9-4 2-C 90 1C 0 3*0 dež Zagreb 76 Pt 12-0 2-0 91) 6 0 — — Belgrad 7625 13-0 3-0 80 6 E, — Sarajevo 764t) 12-0 -2-0 90 10 0 — — Vis 701-4 •14-0 8-0 90 5 NE, — _ Split 761-2 16-0 10-0 60 6 NE, — Kurnbor 761-fc 16-0 8-C 90 0 N* — — Rab 7623 16-0 8-0 90 7 0 — M OUDPOVnilt 761-1 16-0 7-0 60 l SE, — — Vremenska napoved. Spremenljivo, nekoliko hladneje vreme. Splošne pripombe o potekn vremena v Ljubljani od nedelje do danes. V nedeljo je bila iz noči do 9 ure nizka in zelo gosta megla, nakar se je za nekaj časa zredčila, ob 9.15 pa zopet zgostila. Ob 9.40 se je pričela dvigati, a je ostala srednjegosta do 10. Ob 10.5 je posijalo sonce, megla se je precej zredčila, nebo pa je bilo jasno. Ob 10.50 so se na severu pojavile plasti oblakov, vendar pa je ostalo večinoma jasno. Ob 11.50 se je skoraj popolnoma pooblačilo (srednjevisoki oblaki). Ob 19 se je pričelo zopet jasniti in se je do približno 20.30 popolnoma zjasnilo. Ponoči je bilo jasno. Najnižja toplota zraka je znašala v meetu —0.8# C, na letališču pa 4.6” C. Najvišja toplota zraka je bila ob 15 uri 11.5° C. — Včeraj je bila do 6.50 srednjegosta, nato pa do 9.30 zelo gosta megla. Ob 9.45 se je pričela dvigati, ob 10.10 je skozi njo posijalo sonce, ostala pa je redka in visoka vse do 10.10, ko je posijalo sonce. Ostali fes dopoldneva je bilo nekoliko oblačno. Popoldne je oblačnost močno naraščala, ob 16.50 se ie popolnoma pooblačilo. Zvečer ob 19.40 je pričalo rahlo ob 21.10 pa močno deževati. Deževalo je v presledkih vso noč. Koledar Danec, torek, 14. febr.: Valentin. Sreda, 15. febr.: Favstin. Obvestila Kočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Šmarnogrosko okrožje ima drevi ob 8 zvečer sejo v samostanski dvorani v Sp. Šiški. — Tajnik. »Kje so moje rožice?« Kdo ne pozna te nežne in prelepe melodije? Vsakdo misli, da je to stara slovenska narodna pesem in le malokdo ve, da je njen oče dr. Gustav Ipavic, torej, da je umetna pesem. Mnogokrat se je pela in se bo še pela; naši Zvonaši jo bodo izvajali med drugimi na svojem koncertu v petek, dne 17. t. m., v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Žalna komemoracija. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani spominsko svečanost ob smrti papeža Pija XI. pod naslovom »Pred kata-falkom papeža Pija XI«. Na sporedu je deklamacija »Knezu miru« od p. Romana, nato Chopinova žalna koračnica in »Beseda o Piju XI, in veličina katoliške Cerkve«, govori ob skioptičnib slikah dr. p. Roman Tominec. Predprodaja sedežev v isami »Pax et bonum« po enotni ceni S din. — lani popust! Prosvetno društvo Trnovo priredi v erodo, 15. februarja ob 8 zvečer v Društvenem domu žalno komemoracijo za papežem Pijem XI. Uvodno besedo, življenjepis Pija XI. in veličina katoliške Cerkve, govori ob skioptičnih slikah g. dr. prof. Ignacij Lenček. Vse članstvo vabimo, da se komemoracije udeleži polnoštevilno. Vstopnine ni! Uradnih sprejemov na banovini ta teden ne bo. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen zaradi zasedanja banskega sveta v torek, dne 14 februrja, in petek, 17. februarja, ne bo sprejemal strank. IV. Bohemski večer Združenja gled. igralcev bo na pustni torek 21. t. m. pri Mikliču. Vstopnice so v predprodaji pri aperni blagajni. Popis davčnih zavezancev se je pričel !n prav mnogo davčnih zavezancev je ie prvi dan oddalo popisne pole. čeprav je na vsaki popisni poli debelo tiskano, da je popisno polo in izjavo treba oddati do vštetega 19. februarja od 8 do 13 mestnemu poglavarstvu na Mestnem trgu 27, takoj v pritličju na desni v vratarjevi sobi, vendar davčni zavezanci hodijo z listinami okrog in ^vprašujejo ne samo po vsem rotovžu, temveč tudi po drugih poslopjih, kjer so mestni uradi, kje je treba oddati j>opisne pole. Zato opozarjamo davčne zavezance še enkrat, da ne bi imeli nepotrebnih potov in ne bi tratili časa z iskanjem, naj oddajo svoje pole takoj v levem poslopju magistrata v pritličju v prvi sobi na desni strani, torej v magistralnem poslopju za Robbovim vodnjakom. — Davčni zavezanci lahko oddajo popisne pole vsak delavnik od 8 do 13, prav tako pa tudi še v nedeljo. 19. februarja, toda samo od 9 do 11. Sadjarska podružnica šiška. G. Kafol Fr., sadjarski referent kr. banske uprave, bo predaval v torek, dne 14. t m. ob pol 8 zvečer v ljudski šoli, Gasilska cesta 17. Obravnaval bo »Sodobno škropljenje sadnega drevja«. Prizadevajmo si s pravilnim postopanjem uspešno zatreti vse sadne škodljivce. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Torek, 14. februarja: zaprto. Sreda. 15. februarja- Potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 16. februarja: Dobrudža 1916. Red Četrtek. Petek, 17. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Upniki — na plan!) Sobota, 18. februarja: Potovanje v Benetke. Izven, OPERA — Začetek ob 20. Torek, 14. februarja: Lohengrin. Red B. Sreda, 15. februarja: Frasquita. Red Sreda. Četrtek, 16. februarja: Cavalleria rusticana. Glu mači, Debut gdč. Labošove in Polajnarjeve. Red A. Petek, 17. februarja: Prodana nevesta. Gostovanje Jarmile Novotne. Izven. Mariborsko gledališče Torek, 14. febr., ob 20: »Na ledeni plošči . Red C. — Sreda, 15. febr.: Zaprto — četrtek, dne 16. febr., ob 20: »Automelody«. Red D. Sedanja moč rdeče španske vofske 380.003 slabo opremljenih in izčrpanih vojakov Ko je Francova vojska zavzela vso Katalonijo do francoske meje, sc je po krajšem odmoru po tamkajšnjih vaseh začela vračati na južno bojišče, kjer se republikanske čete le še skušajo upirati in braniti z vso odločnostjo Madrid in druga mesta v srednji Španiji. Del Francove vojske odhaja zdaj na madridsko bojišče, drugi del pa na jug proti Castillonu. Vrhovni poveljnik republikanskih čet, ki branijo Madrid, je general Miaja. Razpolaga s 380.000 6labo opremljenimi vojaki, ki so povrhu še zelo izčrpani radi neprestanih bojev. S temi vojaki mora general Mijaha braniti bojno črto, ki je dolga približno 1000 km. Rdeča vojska je razporejena takole: Osrednja armada, ki ima svoj glavni štab v Aranhuezu, brani polkrog severno od Madrida in najnevarnejšo točko, do katere bi prodrla Francova vojska od Guadalahare. Vzhodna republikanska vojska, ki ima svoj glavni 6tan v Valenciji, brani ozemlje od Teruela do obale Sredozemskega morja pri Castillonu. Estramadurska armada na zahodu 6 štabom v Ciudad Realu. Andaluzijski oddelki, ki imajo svoj glavni štab v Haenu, branijo dolgo bojno črto od Toleda do Almerije. Kakor se zdaj zdi, bo Francova vojska najprej napadla na najobčutljivejši točki v 6meri od Saragoze proti Gudalhari. Ko nacionalistične čete prodro to bojno črto, španska državljanska vojska ne bo trajla več dolgo. Tam, kjer človek pozabi svoje ime Nezaslišan primer človeške podlosti: ubijal je tovariše in prodajal njihovo orožje, da bi s tem denarjem pobegnil iz legije Skoro je ni 6tvari na svetu, ki bi bila tako neizčrpni vir najzanimivejših novic, kakor je tujska legija. Tujska legija je del francoske armade, ki varuje francosko kolonijalno posest v Afriki. Tu vojaki ne služijo svojega kadrovskega roka kakor drugod. Ta armada sestoji skoraj samo iz tujcev, ki vstopajo v legijo kot najemniki iz najrazličnejših vzrokov: eden zato, ker 6e je doma skregal s paragrafi in da bi se odtegnil roki pravice, drugi zato, ker ga je življenje razočaralo in da bi pozabil na to, vstopi v legijo, kjer življenje ne pozna pokoja. Tretji zopet zato, ker se mu hoče dogodivščin in burnih dogodb. Ljudje najrazličnejših značajev so tu zbrani. In te ljudi je mogoče krotiti samo 6 primerno disciplino. V legiji ne boš našel nobenega imena. Kdor vstopi v legijo, lahko pozabi na svojo preteklost. On je 6edaj samo vojak in nič drugega. Nihče ga ničesar ne sprašuje. Za njega se znova začne življenje, prav kakor da bi se ponovno rodil. Pred naborno komisijo stopi mladenič, ki ga lezbk izdaja za južnega Francoza. Bog ve, kako burno in težko življenje ima za seboj. »Imenujem se Wagner«, pravi »in 6em Nemec«. Nihče ga ne vpraša, ali je to res. »Dobro«, reče podčastnik in ta človek postane legijonar Wagner, počuti se prostega in prerojenega. Tujska legija - 25.000 mož Legija šteje pet polkov, od katerih so štirje pehotni in eden konjeniški. Vsega skupaj je to 25.000 mož. Sedež legije je v Sidi-bel-Abbeou, kjer rekrute preoblečejo, izurijo in jih potem po-razdele na razne kraje. Služba v legiji traja pet let. Ob koncu vsakega petega leta se lahko obnovi. Po 25 letih dobi legionar pokojnino, ki si jo pošteno zasluži. Kajti življenje v legiji je zelo naporno in nevarno. Neprestani boji, dolgi pohodi, vročina, žeja, domotožje in nešteto drugih telesnih in duševnih težav, vse to mora legionar dan za dnem prenašati. Marsikdo obupa, še predno je potekel petletni rok. Ta se sam konča iz obupa, drugi pobegne. Toda gorje, če ga zalotijo na begu Čaka ga še hujše trpljenje, dokler ga ne reši — smrt. In zgodbe? Na tisoče jih je. Ena teh zgodb je na primer tale: Skrivnostni Jud Naš vojni tovariš je bil človek, o katerem ni nihče vedel kaj natančnejšega. Bil je molčeč in sam vase zaprt. Nikomur se ni posrečilo, da bi kaj več izvlekel iz njega. Do nas vseh je bil zelo netovariški in smo ga trpeli samo v toliko, v kolikor je to zahtevala služba. Nikomur ni nikdar storil nobene usluge ali pa, da bi komu kakorkoli pomagal, razen če je videl, da bo imel sam korist od tega. Prav zaradi te njegove lastnosti smo domnevali, da je Jud in smo ga tudi tako krstili. In res se nismo zmotili. Bil je Jud po svojem poreklu in značaju. V napornem in divjem legionarskem življenju te druži a svojimi tovariši eno: stalna nevarnost, 6mrt, ki neprestano preži v deželi teh bojevitih in zahrbtnih plemen. Vedeli smo sicer, da ta človek ni dosti prida, vendar pa nismo mislili, da bi bil zmožen tako podlih dejanj. Nekoč smo bili v pokrajini nekega upornega in bojevitega arabskega plemena. Naš oddelek je bil nastanjen v neki trdnjavi, visoko v gorah. Ker se je bilo treba bati, da nas domačini nenadoma napadejo, so stale okrog trdnjave podnevi in ponoči stalne straže, ki smo jih ponoči podvojili. Toda vsako jutro smo dobili enega ali dva vojaka — mrtva. Nobeden od teh pa ni bil ustreljen, ampak vsak je imel globoko rano na levi strani prsi. S čudovito točnostjo je bil zadan k ...i-•. v. ■■■■ Pri vožnji skozi visoki most če* prekop v bližini mesta St. Georgos v Ameriki sc je ameriški parnik »Wankegan« zadel v podpornik in porušil most Teden pogozdov&iiia a n General Franco v karikaturi vsak sunek, tako, da je smrt v hipu nastopila. To 6e je godilo že nekaj dni 6em, ne da bi mogli ugotoviti, kaj je. Poskusili smo vse, da bi to preprečili, toda vse zaman. Končno je prišlo tako daleč, da že nihče ni hotel več na stražo. Naš poveljnik je pretil, toda vse ni nič pomaglo. Ker ni drugega kazalo, nas je vse zbral in vprašal, kdo hoče na stražo prostovoljno. Javil 6em 6e jaz, nek Poljak in nek Turek. Stavili pa smo en pogoj: da 6e nam ne sme nihče približati, tudi nadzorujoči častnik ne. Vsakega, kdorkoli bi se nam približal, ga bomo brezpogojno ubili. Kdo je ponoči klal stražarie Ko }e odbila osma večerna ura, 6mo odšli z voščili svojih tovarišev: srečno! Mrak je padal v dolino, mi pa smo se postavili na svoja mesta. Ure so počasi in enakomerno potekale, ne da _bi kaj motilo tiho, mimo noč. Bilo je ob pol 3 zjutraj. Kar opazim, da se je mestu, kjer je stal moj tovariš, nekdo bližal. Čudno se mi je zdelo, saj je bilo vendar izdano povelje, da se nam ne sme nihče približati. Hitro sem skočil za zid, počenil in čakal, kaj bo. Puško sem imel pripravljeno na strel. Neznanec se je približal mojemu tovarišu, potegnil izpod plašča vojaškosteklenico, nalil in mu ponudil, češ, kaj se boš branil, saj vem, da ga rad cukaš. Moj tovariš se res ni branil, prijel kozarec in ga ponesel k ustnicam. Čim pa se je nagnil, da bi napravil požirek, se je v neznančevi roki nekaj zasvetilo. Ne da bi tratil čas, sem pomeril in sprožil. Pa tudi moj tovariš je opazil nevarnost in zasadil bajonet v nasprotnika. Kakor hitro je padel strel, so se vsi v trdnjavi prebudili ter klicali k orožju. V par minutah je bila trdnjava obkoljena. Jaz sam nisem vedel, kaj naj vse to pomeni. Videl sem, da smo ubili svojega tovariša-legio-narja. Toda kaj, kako? To je gotovo pomota! Hitro smo zvedeli, kako in kaj. Zunaj trdnjave 6mo opazili človeka, ki se je skušal izmuzniti. Ujeli smo ga in odvedli v trdnjavo. To je bil star človek iz plemena te dežele. Nosil je puško, ki smo jo spoznali za last pred nekaj dnevi na straži umorjenega legionarja. Ta človek ni hotel povedati ničesar. Toda končno smo ga z malo hujšimi sredstvi le prisilili, da je povedal resnico, nad katero smo se vsi zgražali. Človek, ki smo ga ubili, je bil tisti naš »tovariš«, o katerem smo rekli, da je Jud. Dogovoril se je z domačini-Arabci, da jim bo prodajal za mastno plačo puške in municijo pobitih legionarjev, s katerimi so nas oni sami potem ubijali. Svoj zločinski posel je prav dobro opravljal, in bi ga tudi končal, da ga nismo preje zalotili. Ko bi si nabral dovolj denarja, bi pobegnil. V njegovi obleki smo našli 145.000 frankov denarja, ki ga je prejel za kri in življenje svojih tovarišev. Pri njem smo našli tudi velik nož, ki ga je dobil od Arabcev in s katerim je moril svoje tovariše. Zahtevajte povsod naš list! PredvCerajšnjim 6e je v Atenah na svečan način in ob udeležbi ogromne množice preetolmiškega ljudstva in ob splošnem navdušenju začel »teden pogozdovanja«. Teden pogozdovanja je v okviru velike svečanosti otvoril kralj Jurij II., ki je pri tej priliki eno drevo sam zasadil. Njegovemu zgledu so sledili nato še predsednik vlade Metaxas, poslaniki USA, Jugoslavije in Egipta ter člani vlade, ki 60 se udeležili svečanosti. Računajo, da je bilo v okolici Aten in v Atenah samih zasejanih dozdaj okoli 150.000 dreves, mislijo pa, da jih bo do konca »tedna pogozdovanja« zasajenih skupno okoli 350.000. Predsnočnjim je minister Kozias imel govor po radiu in je v njem poudaril veliko korist tega pogozdovanja. Programi Radio Liubljana Torek, 11. febr.: 11 Šolska ura: Od Carigrada do Sirije — potopisno sliko in recitacijo (gdč. Julija Šušteršič) — 12 Balalaike igrajo (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Narodne pesmi ob spromljeva-nju orkestra. Pojo g. Friderik Lupša, igra Rad. orkester — 14 Nai>ovodi — 18 Veselo rajanje (plošče) — 18.40 Nov način vzgajanja (g. dr. St. Gogala) — ID Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabavo — 20 Slovenski vokalni kvintet — 20.45 Harmoniko igra g. Jože Jurman — 21.30 Pisan šopek (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vesoli zvoki, igra Radij, orkester. Sreda, 15. febr.: 12 Operetni napevi (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koračnice in polke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Iz življenja južnoameriških Indijancev (g. dr. V. Bohinec); b) Nekaj okvirjev za slike (g. M. Zor) — 18.40 Sestav Slovenije po stanovih (g. M. Valant) — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Prirodo-pisni kotiček (g. prof. Pengov) — 20 M el od y jazz — 20.45 Mussorgski Ravel: Slike z razstave, simf. suita (plošče) 21.15 Koncert na violončelu, g. Ceda Šedlbauer pri klavirju g. prof. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Cimormanov kvratet. Četrtek, 16. febr.: 12 Baletna glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pesmi iz Španije (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zbor mestne ženske realne gimnazije poje b »premijevanjem Radij, orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Trobušnik na potovanju. Zvočne slike, prirejene za radio po spisih J. Mlakarja. Izvajajo člani rad. igral, družine. Osebe: Trebušnik. Ivanka — njegova nečakinja, Bečkov Groga, Gospod Janko in drugi — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, igra Radij, orkester. Petek, 17. febr.: 11 Šolska ura: Leteče ribe (g. R. Bačar) — 12 Iz slovenskih krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert slov. glasbe (Radij, orkester) — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Razlaga jedilnikov za postni čas (ga. V. Peršuh) — 18.20 Plošče — 18.40 Francoščina (g. dT. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Npc. ura: Stari slov. žemitovanjski običaji (R. Dot*tal, Ljublj.) — 20 Citraški dueti (gg. E. Mezgolitz. M. Hobein) — 20.40 Iz opernega carstva. Pojo gdč. Valerija Heybalova, igra Rad. orkester. Dirigent: D. M. Šijauec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Sobota, 18. febr.: 12 Vožnja neznano kam (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Sedma Lagerloff: Kako je Niles Holgersom potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Pripovedovanje gdč. Komanove — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: Zavozili smo v Vodnarja — Astrolog vam naš pove — kak jo priti do denarja — kak življenja pot vam gre. Pester večer. Izvajajo člani radijske igral, družine. Sodelujeta Jožek in Ježek. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec, igra Radijski orkester. l J % h »Katera žival je pa to, očka?« > Čakaj, da ei nataknem očala.« 45 Norman Railly Raine: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Lady Marian je naslonila svoje vroče, lepo čelo ob podboj nastežaj odprtega okna. Misli pa so ji tavale po daljnih, temnih in skrivnostnih sherwoodskih gozdovih. Od časa do časa so prihajali na njena šesa zamolklo pojoči koraki nočnih straž, ki so hodile gor in dol po svoji odmerjeni poti pred gradom. — Sicer pa je bilo tih«x, slovesno tiho. Noč ie bila tako lepa kakor sanje. Od nekod se je vzel mlačen veterc, ki je lady Marian pobožal po čelu ter se začel igrati i njenimi mehkimi, za spanje razpuščenimi lasmi. Oblečena je bila v dolgo, lahko belo večerno haljo, stala je pri ^knu oblita s srebrno mesečina, bila je prej podobna kakšni prikazni kakor živemu bitju — vili, ki kliče svojega ljubega, njeBess, poslušaj,« je dejala kakor bi jlasno nadaljevala in razpredala misel, ki sc je bila doslej v njej tiho razpletla in rojevala. "On ni lak, kakršni so Irugi!« In že je stopila k Be«6. Bess je Ivignila oči s pletiva, se ji nasmehnila, 'li pa ji odgovorila. Ni hotela s svojim odgovorom zmotiti mladega dekleta v njenih lepih mislih, ni je hotela prekinjati v njenih rožnatih sanjah. Kako je pogumen in predrzen!« je nadaljevala lady Marian in sc pritisnila čisto k Bess. »Hraber je, pa... če premislim, kako je tudi blag in dober! On ni tak kakor so ...« Ni spregovorila misli do konca. Umolknila je, kajti ta hip je zagledala pred seboj njegov lik. Tako živo ji je stopil pred duševne oči, da se je vsa zastrmela vanj. Njena domišljija ji ga je pričarala tako živo pred oči, da je kar z rokama posegla po njem. Rada bi se mu vrgla v naročje. Pa so ji spet same oo sher-vvoodsikih gozdovih, morda poseda v taborišču pri ognju prav ob tej pozni nočni UTi in misli nanjo, morda se ozira k nočnemu nebu in roti zvezde, naj mu iz- ■ prosijo boljšo usodo in naklonijo, da se j mu bo izpolnila vroča želja in mu zacve-! tela lepa sreča, Bog vedi, če sc bodo 1 sploh kdaj mogle razmere tako izpreme-niti, da 6e bosta našla in sc objela v veseli gotovosti, da ju poslej nobena reč j lla svetu ne bo več mogla razdružiti. i Čemu 6e ne vrne kralj Rihard z Levjim srcem, ta pravični in dobri mož, ki je znal ščiti Saksonce. Kako lepo in kako varno je bilo za njegovega vladanja življenje v Angliji! Kako zvesto je pazil tudi nanjo, na svojo varovanko! Bog daj, da bi se vrnil o pravem času in kazno-jval svojega nevrednega brata, zlobnega princa Ivana brez dežele, ki bi se rad polastil kraljevske oiblasti in oholega, zvitega, podlega sira Guyja Gisbourneškega ter zahrbtnega nottinghamskega sodnika! Takrat bo zanjo spet zasijalo .sonce veselja, preganjani in zatirani saksonski narod se do oddahnil, Robin jHood, njen ljubi fant, sc bo lahko vrnil , iz skrivališč v sherwoodskih gozdovih. Mirno bo stopil prednjo in pred kralja Richarda z Levjim srcem ter jo prosil za roko. In potem bo svatba, šumna in radostna — in veselo življenje do konca dni. Umaknila se bosta iz dvorskega trušča in hruma ter 6e podala na samotni Robinov dvorec. Živela bosta brez 6krbi in brez strahu v popolni sreči.. • Toda nc, saj to ni mogoče! Nikdar se ta njena vroča želja nc bo mogla izpolniti, nikdar ta prekrasna predstava ne bo mogla oživeti, nikdar se čarobne slike iz domišljije nc bodo mogle uresničiti! Le pri željah bo ostalo, in še tem se bo morala odpovedati. Življenje je trdo in kruto, le redko koga obdari s srečo. Težko ji Je postalo pri teh mislih, težko in tesno. Srce se ji je napolnilo z žalostjo. Bridkost ji je prevzemala dušo, zunaj pa je cvetela tako lepa, jasna, bela mesečna noč. Vse je pokojno spalo in se zaupalo počitku. Ona pa je stala ob oknu in premišljevala. Ze sama misel, da bo nekega dne skoraj zatrdno ločena od Robina Hooda in do smrti privezana z zakoni in predpisi k človeku, ki ji je zoprn, ki ga mrzj iz dna srca in ji nc bo nikdar mogel dati ničesar, po čemer hrepeni njena nedotaknjena, deviška mladost, že sama ta misel jo je gnala v obup. Nekaj časa je stala ob oknu zatopljena v razočaranje, vsa zamišljena, potem pa se je v hipu obrnila, skoraj stekla k Bess, jo objela čez ramo, se stisnila k njej in prislonila svoja žareča ličeca k njenim uvelim ter jo vprašala še zaupljivejše. Tako srčkana te bila v evoji vnemi. »Bess, povej mi, kadar imaš koga rada ... ali takrat samo nanj misliš ... samo nanj, ki ga ljubiš? Ti, Bess, ti mc razumeš, samo s teboj lahko govorim... saj veš koga mislim!« »Vem, vem!« se oglasi Bess in pogleda lady Marian z blagim pogledom, prav kakor mati gleda svojega otroka, kateremu želi srečo brez konca in meja. • Res jc, res,« vzdihne, »draga moja mala lady Marian .. . kadar koga ljubimo, potem ne moremo zaspati! Obračamo sc po ležišču z leve na desno, popravljamo vzglavje, premišljujemo, poskušamo zaspati... toda misli nam kar naprej uhajajo k dragemu, njega si predstavljamo, pred oči nam hodi, neprestano ga Imamo v mislih vso noč. Do jutranje zarje nc utegnemo zaspati!...« jjlTlrr mn i i. ii m „ ■■■rairmr- ———a————————M—i — »mnionskl dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. «a Ino.omstvo 25 din. rr«dnl«T0| Kopitarjeva nlira «'111 Telefon 4001 d« 4005. Uprava! Kopitarjeva oliea 6. »Slovenski flom« Uhaja vsa* aeiavma ^ jUg0ilovan»ko tiskarno t Ljubljani: EL Če* Izdalatolj luA Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.