. itSVOlDL lULktp. „Slovenski Narod** velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: telo leto.......K 24— celo leto.......K 22 — pol leta........12— pol lete........ 11*— četrt leta........6— Četrt lete........550 na mesec........2— na mesec........ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knatlove ulice Št. 5, (L nadstropje levo), telefon it. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod4* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— , cej0 ieto.......K 28 — pol lete........ 13 — I . - ■ četrt lete , 650 ! za Ameriko in vse druge dežele: na mesec.......I 230 1 celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnistvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Reševanje parlamenta. Nii jesen se zopet snide državni /.bor. Vlada se trudi, da Id zagotovila mirno in stvarno zborovanje, saj je potrebno rešiti velike naloge. Najvažnejša med vsemi je vsekako uredba financ. Bosanska aneksija je veljala pol milijarde. Ta denar je izdan in ker je bil pod roko na posodo vzet, je treba, da državni zbor dovoli novih davkov. Ta denar to je poglavitna, to je edino resna skrb vlade. Ko bi ne bilo treba državnega zbora, da dovoli ta denar, bi se vlada pač malo menila za obstmkeijo. Sedanjemu ministrskemu predsedniku Bienertbu se tolikrat očita, da parlamenta ne mara in da bi najraje vladal brez parlamenta, da mora v tem očitanju tirati nekaj resnice. Toda treba je denarja. Kakor brez denarja ni mogoče voditi vojen, tako tudi ui mogoče vladati brez denarja in to sili ministrskega predsednika Bicnertha, da poskusi doseči mirno in stvarno delavnost državnega zbora. Najprej je poveril načelniku poljskega kluba dr. Glabinskemu, naj posreduje med strankami. O tisti znani konferenci, ki jo je sklical načelnik poljskega kluba, je večina likih listov pisala precej optimi->'iči;o. Mi smo bili med tistimi, ki smo zastopali drugačno mnenje. Naše mnenje, da te konference ne bodo rodile uspehov, potrjujejo tudi sedanja prizadevanja vlade zaradi sporazum ljenja med Cehi in med Nemci glede češkega deželnega zbora. Ko bi se doseglo, da bi prenehala nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru, potem pač ni dvoma, da hi tudi češki agrare i v državnem zboru takoj ustavili obstrok-eijo. ("i 111 pa odpadejo češki agrarei im] obstrukcijsko armade, bo obstruk-eiji konec, zakaj tistih sedemnajst slovenskih klerikalcev, ki so se češkim agrarcem obesili na suknjo, ti itak sami zase nič ne štejejo. Ministrski predsednik baron Bie-iiertb se je vrnil na Dunaj in prihodnji teden se začno pri njem konference med češkimi in nemškimi politiki zastran češkega deželnega zbora. Te konference s«« bodo začele v znamenju silnega preganjanja Čehov na Nižjem Avstrijskem in zapiranja čeških ijndskih šol v tej deželi. Tudi od teh konferenc po naši sodbi ni pričakovati uspehov, če s«1 bo«lo sploh mogle vršiti. Kako naj rode te konference dober sad, ko se od Cehov zahteva.naj delajo Nemcem koncesije in naj omogočijo ohranitev Bienerthovega sistema! Poljski poslanec Stapinski, vsled čigar tromlirauja znajo v poljskem klubu nastati š«1 nevarne krize, ako ne razpade po\jsko - nemška zveza, je mnenja.da se bo vladno posredovanje in prizadevanje ponesrečilo. Po njegovem mnenju je pač mogoče, da se doseže toliko, da se bo mogel češki dež. zbor konstituirati in da bo zboroval nekaj časa tudi državni zbor. a poten je po njegovem prepričanju čisto gotovo, da nastanejo nasprotja, vsled katerih bo državni zbor razpuščen. Želja, da pride do novih volitev, je pač vsaj nekoliko mati tega nazi-ranja poslanca Stapinskega. Ali vzlic temu nikakor ni izključeno, da bo vlada posedla po tem zadnjem sredstvu, če prej ne najde modusa, da hi z rekonstrukcijo kabineta si pridobila zasloni bo a saj pri nekaterih slovanskih strankah in omogočila ustanovitev velike večine. Sedanji način reševanja parlamenta nt* obeta nič posebnega in zato je treba, da začnemo tudi in i računati z even-tuvalnostjo novih volitev. Trnjeva pot češke šole. Postoma, 1. septembra. Danes, kot na prvi šolski dan, so se po šolski službi božji podali nemško šolo obiskujoči otroci v svoje učilnice, češki otroci pa so se zbrali v gostilniški sobi. kjer sta imela nagovore posl. Silinger in Tomašek. Pozivala sta otroki*, naj si dobro zapomnijo ta dan in zvesti ostanejo češkemu narodu. Šolska stavka bo začela takoj, če se ne otvori šola »Komeuskegn«. Posl. Šilinger in Tomašek sta se o-poldne podala na Dunaj. Šilinger je izjavil nekemu žurnalistu: Mi zaradi zatvoritve »Komenskega« šole ne bomo rabili sile in ničesar začeli proti oblastem, še danes podamo pritožbo na upravno sodišče in mi hočemo le, da se naši pritožbi prizna odločilna moč, da lahko v petek začnemo s poukom. (V se to ne posreči, b«> zače-ia takoj šolska stavka. Dunaj, 1. septembra. Baron Bienerth bo jutri sprejel poslanca Šil i umerja glede na zadnje dogodke na Dunaju in v Postorili. Pola. Silin-g»*r bo ministrskemu predsednik 11 iz- sklenil koalicijo vzdržati; Ribarac je o tem sklepu takoj obvestil kralja. B e I g r a d, 1. septembra. Pred začetkom današnje ministrske konference se j«* zatrjevalo, da je nadaljnji obstoj koalicije zagotovljen. Med sejo pa so se pojavih* zopet diference. O seji se je izdalo sledeče izročilo: Ker je justični minister Ribarac vstrajal pri svoji demisiji, kar je imelo za posledico tudi demisijo ministrskega predsednika, je vlada definitivno (»odala kralju demisijo celotnega kabineta. Kralj je takoj poklical Pasiča in Stojanoviča ter jima izročil sestavo novega kabineta. Oba i vodji S. K. se položaj ni spremenil, j « izprosila odloga *J4 ur v svrho Lahko je mogoče, uk. Tudi dve sobi v obč. ubožnici so adaptirali za učilnici. Posl. Stapinski o položaju. D u 11 a j, 1. septembra. Poslanec Stapinski je z ozirom na |>oložaj izjavil sledeče: Pri včerajšnji konferenci predsedništva Poljskega kluba toliškega shoda in zatvoritev čeških šol sedaj pred začetkom konferenc tako razburljivo vplivala, da se Cehi sploh ne ImmIo udeležili konference pri Bienertbu. Brez Cehov pa seveda ne pojde. Razdor v češki sooialni demokraciji. Klad n o, 1. septembra. V teli dneh je izšla t ti prva številka organa radikalnih socialnih demokratov »Volnost«. V svojem programatič-nem članku propagira list ustanovitev radikalne socialno - demokratične stranke in očita dosedanji socialni demokraciji med drugim sledeče: »V tej stranki, ki si je postavila nalogo, osvoboditi proletarijat, narašča nevarnost klerikalizma — farštva. Mesto bogatih nadškofov, so tu bogati poslanci, naduti tajniki, uradniki v blagajnah in časnikih . . . Ustanavljajo konsumna društva ne proti kapitalistom, ker konsumi kapital le podpirajo, temveč ustanavljajo kon-sume proti proletareeni. obrtnikom in bivšim delavcem. Ljudstvo se ima vedno slabeje. medtem ko ti, katere si je izvolilo za svoje zastopnike v pari ti m rata žive v razkošju in izobilju in skušajo s svojimi muhami prekositi buržoazijo. Reveže potiskajo v odpor, da bi slaveželjni vodje mogli govoriti ognjevite govore . . .« Nova organizacija bo imela svoj shod od 5. do S. septembra. Srbija. B e 1 g r a d, 1. septembra.V včerajšnji odborovi seji »Narodne stranke« je justični minister Ribarac referira I o propozicijah, ki so jih napravili radikalni ministri v svrho poravnave diferenc. Odbor je takoj Grška. Pet r o g r a d, 1. septembra. V j uradnih krogih se čuje vest, da misli kralj odstopiti. Kraljica je sedaj pri svojem bratu, vel. knezu Konstantinu, kamor bi prišla za njo cela rodbina, če bo kralj odstopil. A tene. 1. septembra. Starejši častniki, ki niso bili udeleženi na revolti, so uprizorili protigibanje in odklanjajo sodelovanje s častniki, ki so se revolte udeležili. Nad 60 častnikov je javilo svoj izstop iz armade. Perzija. C a r i g r a d, 1. septembra. V Teheranu so se izvršile volitve pri popolni brezbrižnosti prebivalstva. Od .'100.000 prebivalcev v Teheranu jih je volilo samo *UX). Tudi v provinci ni bilo prav nobenega zanimanja za volitve. Izvoljeni so vsi nacionalisti. Bivši šah še ni odpotoval, ker vlada neče dati potnih listov nekaterim, ki hočejo odpotovati s šahom, dokler niso poravnali svojih velikih dolgov. Dopisi. Iz Idrije. Klerikalcem dela javno stranišče v Idriji nepotrebnih skrbi, ki so jih zanesli tudi v predale »Slovenčevib« idrijskih novic. Klerikalcem namreč ni prav, da se gradi stranišče med dvema klerikalnima hišama. Čeprav je od vsake po več ko 10 metrov oddaljeno. Samo zato vidik klerikalni hrušč in rekurzi na vse strani, davno stranišče je sklenil občinski odbor prav na predlog klerikalnega odbornika Kavčiča in to že pred nekaj leti. Izvršuje odborov Sklep je županstvo izposlovalo stavb- no dovoljenje na nekaterih krajih v Idriji in tudi naročilo zgornji del stranišča iz pločevine. Toda navzlic temu se ni moglo postaviti stranišče, ker ni hotel noben posestnik odpro-dati dotični prostor občini, ali pa se je stavbi ugovarjalo iz raznih vzrokov. Da se zadeva vendar enkrat reši, je občinski odbor naročil v svoji zadnji seji županstvu, naj postavi stranišče, pa naj se s tem izpostavi tožbam. Županstvo je tedaj sporazumno s stavbnim odsekom izbralo prostor, ki je po mnenju vsakega razumnega Idrijčana najpriprav-nejši in najprimernejši. Leži v bližini glavnega trga in ob najbolj obljudeni cesti v grad, kjer so nastanjeni e. kr. rudniški uradi in c. kr. sodišče, obenem pa je toliko v stran odmaknjeno, da ne bo oviralo prometa in tudi ne kazilo mestnega lica. Tmeviio je, da bo povsem higijenie-no urejeno in zategadelj niti v najmanjšo nadlego bližnji okolici. Županstvo ni prosilo za stavbno dovoljenje, ker je hotelo združiti obe komisiji za stavbno in porabno dovoljenje. Le pomislite za neznatno stav-bico javnega stranišča v Idriji mora priti c. kr. inžener iz Postojne in najbrže tudi c. kr. okrajni zdravnik iz Logatca s političnim konceptnim uradnikom kot voditeljem komisije v Idrijo. Komisijski stroški bodo torej več veljali, ko stavba sama. Nič čuda, da večni škodljivci idrijske občine, klerikalci, lako kriče po komisijah. Že danes pa jim lahko povemo, da bodo s svojimi rekurzi popolnoma pogoreli, saj c. kr. vlada še ni deželni odbor. Najlepše pri vsem pa je, da že straše z gerentom zaradi ■— javnega stranišča. Res Zazula, ki je v osmih mesecih svojega gerentstva napravil občini ll.OOO K škode, naj uči, kako se postavno postopa pri gospodarstvu. Ni še mesec dni, ko je uradna komisija izjavila, da je jarek, ki ga je zgradil gerent, iz zdravstvenih oz i rov nedopusten in se je tedaj 000 K lahkomiselno zapravilo. In kako so klerikalci zagovarjali ta kanal! Res, kamor se vtaknejo idrijski klerikalci, povsod jim je za petami blamaža! Klerikalci bi tudi lahko vedeli, da svet, kjer se gradi stranišče je javen odkar se pomni. •^■■■■■^■■^■■■■MH^HaaiMM Slovenci h Slovenke! ne zdtilte družbe sv. amo In Metoda 1 LISTEK. Zadnji rodoulne Benalln. Povest. (Dalje.) Lenarke pristave je razvidel, da jo rokov-njači skrbno čuvajo, tako da se skoro ne more ganiti. Milo je prosila brata pomoči. Prej, ko ,je živela na pristavi in ljubkovala z Rudečim .Jakobom, ji je bilo to prijetno kratkočasje. A od tedaj je spoznala prijetnost i in udobnosti mestnega življenja ter se navadila aristokratične družbe in sedaj ji je bila rokovnjaška družba grozna in Rmlečega Jakoba je samo sovražila ter se ga hotela za vsako ceno iznebit i. »Pomagaj mi m nazaj v Ljubljano, tu nam ni obstati« tako je pisala Leuardu in ta si je obupno belil glavo, kaj naj stori. Dolgo je ugibal, če naj se ne ]m>-niža in naj prosi Renato, da bi |m»d-pirala njegovo rodovino. Toda njegov ponos mu je to branil in še Indj prepričanje, da bi mu Renata pač brez dvoma pomagala, da bi pa bilo s tem izgubljeno vsako upanje, da postane njegova žena in da dobi tako njeno premoženje v roke. Z miloščino bi ne bilo pomagano niti njegovi rodovini, kaj šele njemu. Pogost oma je mislil na gospo Terezijo Ahčinovo. To bi bil še dosti raje vzel kakor Renato, a vedel je, da ima tam najmanj upanja, ne le ker je gospa Terezija bila do blaznosti zaljubljena v Mihaela K rži na rja, nego tudi zato, ker se je Štefan vitez Ogulin trudil na vse načine, da si pridobi Terezijo in njen denar. Ogulina se je Lenard bal. ne le ker je poznal vso njegovo preteklost, nego tudi ker j«* vedel, da bi se Ogulin, če treba tudi z najskrajnejšimi sredstvi ubranil vsakega tekmeca. Kržinar in Ogulin ta dva sta bila Leuardu na potu, če bi teh dveh ne bilo, bi imel upanje, fla si pridobi bodiže Terezijo ali Renato. A kaj storiti? Kol i krat je že Lenard cede J ni in cele noči iskal odgovora na to vprašanje, a ga ui našel. Mihaelov obisk pri Renati je bi! Leuardu v dokaz, da je nevarnost postala največja, ta obisk ga je spravljal kar v obup. zlasti ker je bil povrh še v največji denarni zadregi. Mnogo ur je begal po ljubljanskih ulicah iu samotnih {Kitih v okolici, premišljujoč kako bi si pomaga) za sedaj in za pri hodujost. To je vedel, da se Renata in Kržinar še nista zaročila, tudi če sta se domenila glede svoje ljubezni in poroke. Toliko se je bil Lenard v Ljubljani že olikal. da je vedel, da se vdova nekaj tednov po moževi smrti ne zaroči, vsaj ne javno. A tudi če je tajno zaročena ali samo dogovorjena z Mihaelom, je vedel Lenard, da so vsi njegovi upi niče vi, dokler je Kržinar živ. Pozno ponoči je prišel izmučen in utrujen domov v^ svoje samotno stanovanje. Na obrazu se mu je videla neka srdita odločnost; poznalo se mu je, da je prišel do jasnega sklepa. Vzlic posni uri se je lotil pisanja in pisal je do ranega jutra. Skrbno je pazil, da bi se njegova pisava ne s|K>znala. Napisal je več pol dolgo pisanje, je zapečatil in sam nesel na poštni urad. Ko se je vrnil, je spisal še nekaj pisem, teh pa ni oddal na l>ošto, nego jih nesel v malo gostilno na sedanji Dunajski cesti, kamor so hodili ljudje iz Cerkelj, ki so oddana pisma jemali seboj in jih doma oddali naslovi jencein. »Naj se zdaj zgodi kar hoče — ali zmagam, ali pa poginem« si je rekel Lenard, ko je legel končno že pri belem dnevu k počitku. XIV. Krojač Matjok na Rebri je rad dolgo spal, toda odkar je bil v službi Rdečega Jakoba, je bil eden prvih Ljubljančanov, ki so vstajali ob zori. Prijetno mu to ni bilo, toda Rudeči Jakob mu je bil strogo zabičil, da mora že na vse zgodaj obhoditi vse gostilne, po katerih je zanj zbiral novic, kajti že zgodaj dopolde je prihajal zaupnik rokovnjaškega poglavarja po ta obvestila v mesto. Lepo, prijazno jutro se je porajalo, ko je krojač Matjok prilezel z Rebri, ugibajoč, kje naj si privošči prvi kozarček okrepčujočega in poživljajočega brinovčka. Mahnil jo je proti sodni j i na Kabjeku, a že na Sv. Jakoba trgu je na svoje začudenje zagledal kočijo, ki je bila videti obložena s kovčegi. »Pasja dlaka« je dejal sam pri sebi, »kdo je pa tako neumen, da vstaja že ob štirih, če mu ni treba.« Hitel je h kočiji in pogledal skozi okno. Na prvi pogled je spoznal baronico Renato. Krojač Matjok je v prvem presenečenju grdo zaklel. Edina ženska v Ljubljani, po kateri je Rudeči Jakob vedno vpraševal in hotel imeti obvestil, je bila baronica Renata in ravno o tej Matjok niti tega ni vedel, da hoče otl potovat i. Matjok je zahvalil boga, da jo je vsaj pred odhodom še videl. Pritisnil je klobuk v čelo, zapel svoj jopič in tekel kar je mogel mimo šentjakobske cerkve, da bi prehitel Re-natin voz, ki je peljal po Plorjanskih ulicah. Pri dolenjski mitnici se je krojač Matjok ustavil. Poznal je mitni-čarja in začel ž njim prijateljski kramljati. »Kam se ueki peljejo ti ljudje?« je vprašal mitničarja, ko se je približal Renatin voz. »To bomo kmalu izvedeli« je menil mitničar. Voz je ustavil. Mitničar je prejel običajno plačilo in nesel potno dovoljenje baronice Renate stražniku v sobo na upogled. »Če daš za kozarec brinovca, pa ti povem, kdo je ta gospa, ki se tu pelje in kam da gre.« Mitničar je vse to čital v potnem dovoljenj« in Matjok je dobil za ___ BettflnMn umni m (Dopis iz Metlike.) V Metliki se je ustanovila spočetka leta »Vinarska in sadjarska zadruga«, katera že tudi lepo deluje. Ta zadruga nima v lastni zalogi vina, ima pa v evidenci vina vseh vrst od svojih članov iz metliškega okraja^ sme se trditi od najbolj iz-vežbanih vinorejcev, toraj tudi najboljša, okusnejša vina, dobi se rdeči salonski cviček, bela fina močna in laglja vina, pa vender so kupci iz naše dežele še vedno tako primitivni in se nočejo obrniti do te zadruge, rajši se sami podajo na pot, ki dosti stane, vino kupovati brez vsake informacije, vsled tega pridejo v roke ljudem ki jim ni na tem, da bi kupec vredno in dobro kupil, nego da dobijo mastno mošetarijo od prodajalca. A kratkem kupil je tuji gostilničar vino hlizo Metlike 5 kron hektl. in če stroške za pot računa še dražje, kakor bi bil dobil mogoče isto vino ali pa še boljše, da se je obrnil do vinarske in sadjarske zadruge v Metliki. Zatorej bi vsak kupec v svojo korist prav napravil, ako se bi obrnil na Belokranjsko vinarsko in sadjarsko zadrugo v Metliki, ki bode solidno in z dobrim vinom post rožen. Tudi celega grozdja v sodili za mošt iz najboljših vinskih goric je zadruga pripravljena razpošiljati. Toraj obrnite se zaupno do te zadruge. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2 septembra. -r Izjava. Ker smo se prepričali, da je bil naš dopis iz Ornega vrha z dne 19. svečana 1909 v štev. 41. z nadpisom »Klerikalna pravičnost« preoster in pretiran, ga v kolikor je hila ž njim osebna čast g. Dominika Rudolfa, kot c. kr. poštarja in /upann žaljena, s tem preklieemo. Za uredništvo »Slov. Naroda« Rasto Pustoslemšek. — »Slovenec« je dne 23. junija 1909 prinesel med dnevnimi novicami za g. Terezijo Kralj, roj. Demšar, gostilničarko in pocestnico v Železnikih, katere drugi mož je neznano kiim odšel, skrajno žaljivo notico, češ, da je ona prevzetna in okrutna proti svojim možem, da sta ji bila eden kakor drugi kot kitajska sužnja. Ker so bila ta očitanja neosnovana je gospa Terezija Kralj, roj. Demšar naperila proti »Slovence vem u« odgovornemu uredniku tožbo zaradi raz-žaljenja časti pred ljubljanskim deželnim kot porotnim sodiščem. Danes bi se bila imela vršiti glavna razprava, toda »Slovencev« odgovorni urednik Ivan ŠTefe je končno uvide!, da so vsi ti očitki neresnični in da je pametnejše poravnati se, kakor pa biti obsojen. Zato se je zavezal, da bo v »Slovencu« priobčil častno izjavo in obžaloval, da je »Slovenec« delal Tereziji Kralj. roj. Demšar krivico na podlagi napačnega poročila. + Čudne razmere. Iz Selc se nam piše: Ljudje pri nas stikajo glave in zabavljajo. Deželni odbor je popravo ceste do Podrošta oddal dvema slamorezeema, za katerima se kakor se govori skriva državni in deželni poslanec Demšar. Delo. pri katerem bo jako lep zaslužek, je torej de facto dobil deželni poslanec Demšar za jako ugodno ceno. Ljudje se z začudenjem vprašujejo, kako je to mogoče. Nadzorovanje teh del ima inžener P o d k r a j š e k. Ta je svoj Šator postavil pri — Demšarju na Cešnjici. Nadzornik dela stanuje pri podjetniku in ima kakih devet kilometrov do tja, kjer se delo izvršuje. Kako bo nadzoroval delo, ko ima kar devet kilometrov dolgo pot vsaj štirikrat na dan opraviti, je teško uganiti. 30 km. ne bo hodil vsak dan, vozil pa se tudi ne bo, ker bi ga to preveč veljalo. Kako torej? Ni čuda, da ljudje zabavljajo. — Kulturno delo klerikalcev. Prav te dni se klerikalci neznansko širokoustijo in hvalijo, kako resno in vneto delajo na j »olju kulture. Napredek, znanost, kultura — to so besede, ki jih imajo neprestano na jeziku. Kakšna je klerikalna kultura in kako pojmi jo klerikalci kulturno delo, to priča najnovejša sleparija uprizorjena pri Št. Jerneju na Dolenjskem. 2e dlje časa je slišati in čitati o Novem Lunin na Dolenjskem, češ, da si je mati božja izbrala ta kraj, da ho tam čudeže delala. Zadnjič je o tem pisala klerikalna revija »Dolenjske Novice«, ki jih vodi kanonik Zloga r. V št. 35. te revije z dne 27. avgusta je čitati: »Iz Šent Jerneja, rpam, tla > Dol. Novice« ne kado nevoljne, ako jim zopet nekoliko sporočim o našem novem Lurdu. Vaš izvestitelj je bil dne 19. avgusta sam orni t z veleč. g. domačim župnikom Antonom Les jak. Ob tej priliki je /meril kljununičar Pirkovič prostor, da bo naredil primerno železno ograjo nad studencem. Iz te okoliščine sem sklepa«, da se je g. župnik savne] za to zadevo iu da hoče za naprej oskrbovati ta kraj, ki si ga |š nebeška Kraljica izbrala, da hoče vernim svojim otrokom skazovati posebne milosti. Vem, da ne smem in tudi nočem segati v prjivioe sv. cerkve, oziroma za to poklicane duhovske oblasti, jaz !e beležim to, kar sem sani videl in kar so mi verodostojni ljudje potrdi 1 i. Na tablici se čita pismena zahvala R. M. D., ki jo j*- za podeljeno telesno zdravje tu izročil Banič iz Vrhpolja. Zelja ljudstva je le. da hi se tam kina k) sezidala kapelica, v kateri naj bi sv. Oče papež Pij X. s posredovanjem preč. knezo-škotijstva dovolili maševati. in sv. odpustke podeliti. Za zgradbo cerkvice bi se materijala že kmalo dobilo, kajti en gom* pobožen mož je pisavou teh vrstic zagotovil, da on podari zastonj ves les za streho itd. Naj se mili darovi, le skrbno nabirajo, in koristno ter plodonosno porabijo. — Blagovolite objaviti še nastopni slučaj: Bolna oseba je pustila dne 2. avgusta t. 1. pri Materi Božji v Lurdu v Rakovniku dve birglji s tem-le besedilom: »Sem bila zadnjikrat v Rakovniku v Novem Lurdu z hirgljami, ker sem tudi mnogo in mnogokrat šla prosit lurško Mater Božjo za zdravje in pomoč v moji bolezni. Ko sem prišla 27. julija 1909 zvečer domov že kasno, sem teško hodila in na obe birglji se opirala, da sem imela med rokami črne mehurje. Od velikega hodenja in \ piranja birgelj sem bila vsa utrujena. Ko domov pridem, mi pade hirglja na zemljo, in sem počela brez nje hoditi. Z veseljem sem klicali mojo mater, da me naj pogledajo, kako jaz hodim. Z velikim začudenjem me veselo pogledajo in se strme začudijo mojemu hodenju, ker nisem hodila brez birgelj od 'A. do 21. leta 1909. Zahvaljujem se lordski Materi Božji v Novem Lorda pri Št. Jerneju. Terezija Klemenčič iz Malih Vodenic« Tako je na teh dveh birgljah na lisi k u zapisano. To resnico so potrdili ljudje in t mi i č. g. župnik Pavlic v Kostanjevici.« — Pripomniti moramo, da so prekanjeni klerikalci neumno ljudstvo že popolnoma zbegali. Cele procesije kmetskoga ljudstva hodijo že v Novi Lurd in nosijo votlo iz tamošnjega studenca domov. Na vse načine razširjajo klerikalci mnenje, da se v Novem Lurdu gode čudeži. Ali more kdo misliti, da bi bila Terezija Klemenčič iz Malih Vodenic res.bolna prišla na bergljab v Novi Lurd in tam čudežno ozdravela, potem ko je 19 let hodila na bergljah. Kdo jo pa pozna, kateri zdravnik jo je videl? Na dlani leži, tla je ta sistematično pripravljena velika sleparija v svrho izkoriščanja lahkovernega ljudstva. V Lurdu na Francoskem je ljudska neumnost znesla že toliko milijonov v cerkveno blagajno, tla klerikalni kulturonosci na Slovenskem kar jokajo zavisti. , In zdaj so napravili v tihem kotu doli na Dolenjskem nov Lurd in upajo, da bodo tam kronice skupaj letele, da bo kar veselje. Tu se na praktičnem slučaju vidi kulturna delavnost slov. klerikalcev in kake nazore, imajo klerikalci o kulturi. Slava novemu Lurdu. -j- »400 katoliško - narodnih dijakov in več« je bilo na shodu klerikalnega dijaštva, tako zatrjuje včerajšnji »Slovenec« med dnevnimi novicami. Na prvi strani iste »Slovence ve« številke pa čitamo v [»oročila predsedniku klerikalne dijaške zveze Marka Natlačena, da je ta dijaška zveza, v kateri s«> zdmženi vsi klerikalni dijaki, štela v celem samo 144 članov. Torej če hi se bili vsi člani klerikalne dijaške zveze od prvega do zadnjega, kar pa je docela izključeno, udeležili shoda, bi ne moglo biti na shodu več akademikov kakor 144. Kdo ima sedaj prav, »Slovenec« na prvi strani, ali »Slovenec-« na tretii strani? -j- Blagor obmejnim Slovencem. Pred kratkim se je »Slovenec«izkazal velikega dobrotnika naših zatiranih bratov oh meji. Neki Fran Suljgij iz Idrije je namreč daroval za obmejne Slovence večje število — lepih vezanih molitvenikov in uredništvo se mu zanje še priporoča. Veselite se obmejni Slovenci, rešitev se vam bliža po lepili vezanih molitvenikih, ki jih vam daruje France Šidgaj iz Idrije. Prifrknjeni k!«'Hkalci. kakor je ta Sn Igraj iz Liri je, le hitro skupaj z molitven iki. da se pošljejo- na naše slovenske meje iu rešijo slovenski narod prezgodnjega |m»gina. Pri tem bo cvetel tudi klerikalni k šefi z molitvenik i. Ta Sulgaj iz Idrije je pač še daleč za zadnjim Ti?*o!cem! — Deželni muzej je zdaj pravzaprav — zaprt. Novi kustos dr. Man-tuani je začel svoje službeno delovanje L avgusta s tem. da je najprej vzel — dopust za en mesec. Dne *H. avgusta se je vrnil, je muzej prevzel i u je šel — zopet na dopust. Zdaj se mudi na istrski c bali, dež. muzej pa nima kustosa. -f- Finančni stražniki kot pleskarji. Nobenih uslužbencev poleg dacarjev ljudstvo tako ne črti, kakor ravno finančne paznike, ker je mnenja, da so samo za rad i tega na svetu, da ljudem zapreke, sitnosti in škodo delajo. Kamor pride finančni paznik, povsod ca mrze. Nihče pa ne pomisli, da mu služba zapoveduje, da z vso ostrostjo, natančnostjo in vestnostjo varuje koristi države, ki vsako še tako neznatno malomarnost v službi strogo kaznuje. Finančni paznik mora ob vsakem vremenu, ponoči v mrazu ali podnevi v silni vročini vršiti svojo naporno službo. To pripo- kozarček brinovca najboljše pojasni I o. Od dolenjske mitnice jo je Matjok mahnil okrog grada v mesto, kajti v točilnici pri »bidehnonu« poleg rotovža so se od šeste do osme ure zjutraj shajali različni mestni uslužbenci, da se pokrepčajo z brinovč-kom ali slivovko za naporno svojo službo. Matjok je na prvi pogled spoznal, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega, nekaj silno važnega, kajti magistratni uslužbenci so stikali glave in govorili tako razburjeno, da niti Matjokovega prihoda niso zapazili. Skromni zakotni krojaček Matjok se seveda bi upal pridružiti se mogočnim m dgist ratnim uslužbencem. Ponižno se je vsedel k vratom, naročil svoj brinovček in vzel svoj moJek v roke. Molil seveda ni, nego vlekel na ušesa kar se je dalo. Že koj pri prvih besedah bi bil Matjok skoro skopruel. Razumel ni vsega, kar se je govorilo, a slišal je vsaj toliko, da je zvezo lahko uganil. Bilo mu je jasno, da preti njegovemu gospodarju in dobrotniku Rdečemu Jakobu silna nevarnost, da je izdan in da pojdejo vojaki še ta dan od treh strani lovit rokovnjaško družbo. . Kolena so se mu šibila, ko se je plazil iz točilnice. Hitel je domov in nestrpno čakal zaupnika Rudečega Jakoba. Bal se je, da bi ga morda slučajno ne bilo, kajti ni imel nobenega pojma, kje bi znal Rudečega Jakoba dobiti in ga pravočasno svariti. Toda zaupnik je prišel o pravem času in Matjok mu je povedal vse. ka r je vedel. »Ne sineva se prenagliti« je dejal rokovnjač. Še je dosti časa, da pridem pred vojaki domov. Če odjezdim opoldne, sem gotovo nekaj ur prej doma, nego pridejo vojaki. Poj-diva vsak poizvedovat, kar je še mogoče izvedeti, opoldne se dobiva pri znamenju na Dunajski cesti. Delaj dobro Matjok in dedni boš bogato plačilo.« Oba sta šla na delo. Matjok, ki je poznal vsakega človeka, ni imel posebnih težav izvedeti vsaj najvaž-neje. Ko je prišel opoldne k znamenju na Dunajski cesti, je povedal zaupniku Rdečega Jakoba, da so se vojaki že odpeljali. Na desetih vozeh so se odpeljali in bodo rokovnjače prijeli od treh strani. Vsa rokovnjaška pota, vsa skrivališča so izdana in tudi naznanjeni vsi tisti ljudje, ki so rokovnjaški pomočniki in |m>dpor-n i k i. Toda Matjok svojih velikih novic, ki jih je prinesel, ni bil nič vesel. Ves zelen je bil v obrazu in strah mu je stresal kosti. »Tudi v Ljubljani iščejo že vse jutro nekega gospoda, nekega znanega imenitnega gospoda, ki velja za bogataša. Štefan vitez Ogulin mu pravijo. Prišli so že zgodaj na njegovo stanovanje, že pred sedmo uro, a ga niso več dobili. Ko so vstopili v sobo, je bila postelja še gorka. Ušel jim je pred nosom. V podstrešju je imel prekopan zid v sosednjo hišo in po tej poti je ušel. Ženske v hiši pravijo, da ga je bil malo prej prišel klicat neki tujec« »Najbrž je imel na policijskem ravnateljstvu kakega prijatelja, ki ga je svaril« je menil zaupnik Rdečega Jakoba. :>Le pazi Matjok, da zdaj ne bodo prijeli še tel>e.« »Vzemi me seboj, jaz se ne upam domov«, je prosil Matjok. »Če mi pridejo na^Led, bom izgubljen.« »Varnejši M v mestu, kakor bi bil zunaj pri nas. Bodi pameten. Ostani tu iu jmizveduj dalje, Rdeči Jakob bo tvojo zvestobo kraljevsko poplačal.« Matjok je ostal v mestu, v svojem stanovanju je odstranil vse, kar bi ga bilo moglo izdati, svoj denar je skrbno skril in potem hodil po krčmah in zabavljal na rokovnjače, da se je delala tema ter hvalil in slavil gos|K>sko, ki tako energično čuva javno varnost. ; »Bog daj in mati božja in moj patron, da bi vojaki v jeli rokovnjače in jih vse obesili«, s temi besedami je končal Matjok v vsaki krčmi pogovor o rokovajačih, dokler niso začele obilne množice zavžitega brinovca nanj vplivati. Strah, ki mu je razjedal srce, mu je dajal moč, da je pil čez vse mere in naposled nezavesten obležal v neki krčmi. Spravili so ga v hlev, da bi tam prespal svojo pijanost, a ni se več prebudil. Žganje ga je bilo umorilo. CDatjs arlaoftajle.) zna danes vsakdo, ki nima zavezanih oči. Samo finančna uprava neče tega videti. Najnovejša odredba finančne uprave določa, da morajo finančni stražniki s posodico barve letati po hribih in dolinah ter zaznamovati kuharjem žganja njih kotle. Pivo-varji morajo sami na svoje kotle naslikati predpisano oznamenilo, žganj ekuhom morajo delati to finančni pazniki. S to odredbo se ho vzelo fi-nanČiii straži še tisto malo ugleda, kar ga med priprostim ljudstvom še imajo. Sicer pa ta odredba gotovo ni izšla iz resnične potrebe, ampak vsled nepoznan ja razmer gotovih mogotcev. + ' »Veleizdajo iški« proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je bilo zaslišanih 18 razbremenilnih prič, ki so z vso'od ločn ostjo pobijale izpovedne svedokov, ki so bili zaslišani na predlog državnega pravd-nika. — Kakor javljajo listi, bo »ve-leizdajriiški« proces na najvišji ukaz ustavljen v najkrajšem času ter vsi obtoženci izpuščeni na svobodo. Zadnji čas je že, da se napravi konec temu evropskemu škandalu. — Se ena žrtev septembersktb dogodkov. Sodni sluga g. Martin I vami ša je bil kot soudeleženec septemberskih dogodkov v preiskavi, v kateri mu pa niso mogli ničesar kaznivega dokazati, ker ničesar takega ni storil. Vzlie temu pa ga .je pravična oblast penzijonirala — pokojnina je samo za i m** — f?« ne more ne živeti ne umreti. Fpamo, da se najde kak prostorček za jedva 'il letnega moža! — Slovensko deželno gledališče in Ljudski oder. Pri »Slovencu« se nekdo prav neslano hahari z nekim »Ljudskim odrom«, ki naj bi bil našemu dežel, gledališču vzor. Doslej tega slavnega »Ljudskega odra« nihče ne pozna; spominjamo se le, da je priredil z nekimi požrtvovalnimi diletanti, ki so igrali brezplačno,, eno samo predstavo nemške narodne igre »s Nulleri« (Revček Andrej-ček). Ako naj bo uprizoritev nemške igre z brezplačnimi diletanti našemu gledališču vzor, potoni bi bilo to za slovensko dramatično umetnost zelo klavrno. »Slovenec« se zalet nje tudi v »Dramatično efrnštvo«, ki j«' kava-lirski posodilo »Ljudskemu odru« svoje kostume in svoje rekvizite r vse brezplačno. Ali so morda ti napadi na »Dram. društvo« »Slovencev« izraz hvaležnosti r To si bo treba zapomniti. — Odkritje spominske plošče in spomenika skladatelju Hrabroslavu Volariču bo dne 8. septembra v Kobaridu. Predpoldne bo sprejem gostov in slavnostno zborovanje Tolminskega učiteljskega društva, ki praznuje svojo 251etnieo. 0b 2L pop. bo odkritje spominske plošče in spomenika; po odkritju bodo pola razna društva; pri nastopu vseli društev bo vodil petje pokojnega Volariča sin Stanislav. Zvečer bo najprej ha kl jad a in obhod po trgu ob 8. pa veselica, kateri bo sledil ples. ITde-ležniki bodo imeli priliko obiskati Gregorčičev dom. — V pokoj je šel vodja nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju gosp. Ivan L i e s s k o u n i g. Za svoj zavod se je pošteno trudil. — Drugi sestanek slovenskih s v obori o mislece v se vrši v nedeljo, 5. septembra 1900 v areni ljubljanskega »Narodnega dnina«. Definitivni spored je sledeči: Pričetek ob polu 10. dopoldne. L Ing*. C. Jekovec: »Morala Svobodne Misli«. II. J. V. C. Ijo-trič: »Razmerje »Svobodne Misli k političnim strankam in organizacija slovenske sekcije«. III. Phil. C. Ivan Lah: »Svobodna šola«. Sestanek se nadaljuje popoldne ob polu 3. uri. TV. J. V. C. Kisovec: »Jugoslovanski krematorij«. V. Debata o vseh referatih. VI. Slučajnosti. (Pred vsem glede akcije za izstop iz cerkve.) Vsak udeleženec sestanka se bo moral and sestankom zglasiti v pisarni prirediteljev, ki bo poslovala v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Vstop je prost in dovoljen samo somišljenikom. Agitujte za številno udeležbo. — Slov. svobodomiselne liste prosimo za ponatis vabila. — Člane »Prosvete« poživlja podpisani odbor najodločneje, da se udeleže polnoštevilno občnega zbora, ki se vrši v soboto, 4. septembra t. 1. točno ob osmih zvečer v levi dvorani hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici. — Odbor »Prosvete«. — Gg. starešine in prijatelje »Prosvete« vabi podpisani odbor tem potom na sobotni občni zbor. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor »Prosvete«. — Novi knjižnici »Prosvete«. »Prosveta« je ustanovila novi knjižnici v Št. Juriju in v Čačah v Ziljski dolini. Na Koroškem je sedaj deset Prosvetinih ljudskih knjižnic. — Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju izvanredni občni zbor bo v soboto ob 1. popoldne v društvenih. prostorih (Narodni dom III. 18). Na dnevnem redu so poročila o ljudskih knjižnicah, o narodni zbirki in o podpornem skladu. — Razpis učiteljskih služb. Spo-polniti je sledeča . učiteljska mesta: na trirairednici v Planini, na dvo- razrednici v Hotederšici, na štiri razrednici v Kamniku, na trtrazreditici v Horjulu in na šestrazrednici•■ v Snodnji Šiški. Definitivno še ne nastavljeni učitelji naj vlože svoje prošnje do 24. septembra 1909. --Poročil se je včeraj m agi stratni oficijal g. Danilo Šapi ja z gdč. Josipino S u s t e r š i č e v o. Čestitamo! —Jugoslovanski krematorij v Ljubljani. Na II. sestanku Svobodne Misli, ki se vrši v nedeljo, 5. septembra, dopoldne v ljubljanskem »Narodnem domu«, se bo razpravljalo tudi o ustanovitvi jugoslovanskega društva za vpepeljevanje mrliče v. Velikega kulturnega pomena vpepeljevanja mrličev nt treba posebej poudarjati, saj je danes uvedeno| vpepeljevanje ter postavno urejeno v vseh evropskih državah iz-vzemši Turčijo in našo ljubo Avstrijo. Celo v reakcijonarni Rusiji se je ministrski svet že bavil z vpepeljevanjem, ki bo urejeno za nepravoslavne državljane. Povsod civilizirane države kar tekmujejo, da postavljajo lastna vpe peltšča (krematorije), edino pri nas klerikalizem zavira vsak pokret v pro-speh pokopavanju mrtvih z ognjem. Dasi obstojajo v Avstriji številna društva za vpepeljevanje mrlićev, vendar se jim doslej še ni posrečilo dobiti dovoljenja, da bi se smela postaviti lastna vpepeljevališča, zatorej so primorana, da dajejo vpepeljevati svoje člane v tujezemskih vpepeliščih. Zatorej je naša dolžnost, da tudi Slovenci podpremo ta ^ovckulturni pokret s tem, da si osnujemo lastno društvo, ki bo razširjalo idejo vpepeljevanja bolj in bolj med vse vrste naroda in ojačilo avstrijske vrste pristašev vpepelievanja. Ako je v klerikalni Italiji 32 krematorijev, tedaj tudi Avstrija ne^bo izgubljena, ako se ustanove i pri nas vpepelišča. Sicer je pa to zahteva napredka iu higijene, in zato je upati, da se bodo naši zdravniki javno zavzeli za vpeljavo k remacije in podpirali gibanje v prospeh krema t o r i j e v. — Izlet češkega dijaštva v Ljubljano. Kakor se nam poroča iz Prage, je do danes definitivno priglašenih Že nad 50 udeležnikov; ker je do izleta še 14 dni, je pričakovati okoli SO izletnikov. To bo torej doslej največji in najimpozantnejši češki izlet v Ljubljano. Če pomislimo, da se je pred 4 leti udeležilo dijaškega izleta iz Prage na naš jug komaj 23 čeških akademi kov in primerjamo s tem letošnji izlet, vidimo, kako zelo je v tem času naraslo zanimanje za Slovence med češkim dijaštvom. Napredna slovenska Ljubljana bo svoje goster ki bodo prišli v imenu narodne in napredne misli med nas, sprejela kar najprisrčneje. r4a smrtni postelji leži za hitro jetiko obolelo klerikalno konzurr.no društvo na Vojskem. Kakor hitro nastopi katastrofa, priobčimo parte! Ubogi sorodniki. Izlet v Ajdovščino priredi tržaška »Narodna delavska organizacija^ s posebnim vlakom v nedeljo, dne 5. septembra. Izleta se udeleži tudi odposlanstvo ljubljanske N. D. O. Kdor izmed članov N. D. O. namerava ta dan v Ajdovščino, naj se zanesljivo udeleži sestanka, ki se vrši jutri, v petek, dne 3 . t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Odbor. Velika ljudska veselica * javno telovadbo, katero priredi viški Sokol s podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 5. septembra na obširnem vrtu gosp. Ivana Jelačina (prej Traun) na Glincah s sodelovanjem pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in Slovenske Filharmonije ImhIc gotovo ena najlepših priredb, kar jih je dosedaj v občini bilo in vlada splošno zanimanje za njo. Priglašenih je že precejšnje število bratskih sokolskih društev in tudi več podružnic je svojo udeležbo po možnosti javilo. Poleg že naznanjenega vsporeda v sobotni številki je še pripomniti, da bode ljubljanski Sokol postavil vzorno vrsto na bradlji ter izvajal francoski boka in v mraku tudi morda vaje z gorečimi kiji. Kar se tiče prostora, postrežbe in zabave, l>ode v vsakem oziru v vsem popolnoma preskrbljeno. V prvi vrsti gre pa se tudi, da i>okaže viški Sokol, koliko je v štirih mesecih svojega obstanka pridobil in napredoval in se slavno občinstvo o njegovi delavnosti prepriča, da ga ve tudi v bodoče ceniti in pa da pokažemo našim, osobito nam naklonjenim občanom, koliko da zamore sokolska vztrajnost in vzajemnost v primeri z delom naših nasprotnikov, katere imamo tudi v naši občini in ki z vso silo proti nam delujejo. Torej na svidenje v nedeljo na Viču. Na zdart Pripravljalni odbor »Društva sa zgradbo in vzdrževanje Sokolske-ga doma telovadnemu društvu »Sokol I.« v Ljubljani« priredi v soboto, dne 4. septembra t. L ob pol 9. zvečer v gostilni br. Počivalnika, Sv. Petra cesta, sestanek, h kateremu v j udno vabi vse člane in prijatelje telovadnega društva Sokol I. v Ljubljani. Telovadno društvo Sukal t Škaf* ji Loki priredi dne 8. t. m, javno t«: O1 j^tiiUKSttiaiiisi rimrvir falit isuraiir ' Tišini lo vadbo na Glavnem trgu v Škof ji Loki. Razun drugih točk, izvajale se bodo pri telovadbi tudi proste vaje luksemburške, ki so se vršile na mednarodni tekmi v Luksemburgu. Po telovadbi koncert in prosta zabava s plesom v hotelu Štemarje. Pri koncertu igra slavna goričanska godba pod vodstvom kapelnika Ko-lenea. Telovadna društvo »Sokol« v Kamniku priredi v nedeljo, dne S. septembra t. 1. običajno letno veselico v prostorih »Društvenega doma«, združeno z javno telovadbo: a) proste vaje (celjske), b) vaje na orodju. Iz posebne prijaznosti sodeluje I. slovensko pevsko društvo »Lira«; godbene točke proizvaja kamniška mestna godba. »Društveni dom« je >edaj dokaj lepo urejen; veselica, ki se vrši na vrtu, ne more biti motena niti v slučaju hipnega deževja, ker se slav. občinstvo lahko takoj umakne v notranje prostore in zabava nemoteno dalje. Za dobro in pristno kapljico, kakor tudi za jedila je vsestransko skrbijeno. Zato naj slavno občinstvo ne zamudi lepe prilike, privoščiti si poštenega razvedrila. Xa to lejMj veselico bi pa zlasti opozarjali tudi prijatelje »Sokolstva« iz okolice in pa Ljubljane, saj se jim tu nudi lepa prilika za naravnost krasen izlet v lepi naš Kamnik in sczija izletov se pa že tudi nagibu k tolet-neniu koncu. Zato pa v nedeljo prijatelji »Sokola« vsi v Kamnik. Pričetek veselice ob 4. popoldne. Vstopnina znaša samo 40 h za osebo. Na zdar! S Krke. Ker se blagoslov ljenje /astave prostovoljnega gasilnega društva na Krki in s tem združena ljudska vesel iea zaradi neugodnega vremena ni mogla vršiti dne 29. avgusta t. L, vrši se isto dne 5. septembra, in sicer ob vsakem vremenu. Zastava je lepo. dragoceno in umetniško delo domače tvrdke Drenik v Ljubljani in stane okroglo 1400 K. Na veselici bode svirala Domžalska godba; pevske točke bode izvajal oktet pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane. Bratska društva se vljudno vabijo, da se udeleže omenjene slavnosti in to pravočasno naznanijo gasilnemu društvu na Krki; istotako se vljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi vse prijatelje gasileev. Velika sokolska slavil ost v Volo-ski - Opatiji. V nedeljo 29. avgusta t. I. je bil naš raj. Opatija in Vo loška, poln rdečih srajc. Že zjutraj s prvim vlakom prispela so zastopstva jubljanskih sokolskih društev in Sokol iz Ilirske Bistrice korporativno. Oh polu 11. Titi >e je pa že prikazal prvi parnik, ki je vozil putjske Sokole in veliko število izletnikov. Na pomolu pričakal je te izletnike volosko - opatijski Sokol z zastavo in zastopniki ljubljanskih sokolskih društev z volosko - opatijsko društveno godbo :n> čelu. Sprejem je bil krasen, topiči so pokali, godba je igrala, a mnogobrojne« občinstvo je burno pozdravljalo prišlece. Ko je starosta volosko - npatijskega Sokola . .;-/.\ni!i aposte! istrskih Sokolov i van Poščič pozdravil izletnike, razvrstila so se vsa društva z godbo na čelu in mnogobrojnim občinstvom in odkorakala \ »Narodni dom« v Voloski, kjer je bil razhod. Popoldne okoli 2. ure priplula sta zopet dva parnika, ki sta pripeljala Sokole in mnogobrojno občinstva iz Sušaka, iz Bakra, iz Cirkvenice, iz Novega in iz Bribira. Sprejem je bil zopet sijajen, kakor zjutraj ob prihodu gostov iz Pulja. Po pozdravu razvrstila so se vsa društva. Najprej je korakala godba, /ai njo so šli starosti1 vseh navzočih sokolskih društev, za njimi zastave, za zastavami pa Sokoli iz Ljubljane. Ilirske Bistrice, Pulja, Pazina. Mihotiea, Zameta, Sušaka, Bakra, Cirkvenice. Novega. Bribira, -laske in iz Voloske - Opatije, vseh skupaj z Sokolašicama in poiulad-kom okoli 380 oseb. Bil je to krasen sprevod, ki se je pomikal iz Voloske v Opatijo na slavnostni prostor, kjer je počela točno ob 5. uri popoldne javna telovadba, katera je nad vse imenitno uspela. Bilo je tam na tisoče občinstva, ki je z največjo paznost-jo spremljalo vse kretnje. Posebno burne so bile ovacije pomladku volosko - opatijskega in bistriškega Sokola. Bilo je teh mladih junakov kakih t>0 vseh skupaj in izvedli so -vojc točke izborno. Po javni telovadbi začel se je ples in prosta zabava, kateri zabavi je pa na žalost storil konec dež že okoli 9. ure zvečer, lii-vaška sokolska društva so z godbo na čelu šla v opatijsko pristanišče na svoje parnike in ob sviranju l!<>dbe in med burnimi ovaeijami s -t rani občinstva so parnik i od pluli v>aki proti svojemu domu. Ta dan je bila naša prekrasna Opatija, ob inr-golenju rdečih srajc, katere si videl kamor si se le ozrl, še enkrat tako lepa, in želeti l*i bilo, da bi bila večkrat tako lepa. Na zdar! Utonil je 29. avg. A. Prelogar, ko so se kopali fantje iz Petruš-ne vasi v Št. Vidu pri Zatičini v domačem potoku, ki je zelo narasel. Imeli so seboj velikega psa in so ž u jim igrali. 161etui hlapec Alojzij Prelogar it Petrušne vasi je šel in psom, prišel v globoko vodo in utonil. Truplo so našli čez eno uro in prepeljali v mrtvašnico v St. Vidu. Na Bleda je bilo letos, kakor izkazuje »Letoviški List« do 25. avgusta 5171 letoviščarjev. L eto vi t čar, i in turisti so v sled skrajno neugodnega vremena zaceli kar tmmoma zapuščati naša letovišča. Vsi vlaki, ki prihajajo s Bleda, Bohinja itd., so prenapolnjeni naših poletnih gostov, ki hite domov. Vrhovi gorenjskih planin so pobeljeni z novim snegom, ki sega na več krajih globoko v nižavo. Lov nt divje kozo v kamniških planinah se je končal danes. Zopet požar. Kakor Še znano, so meseca maja neznani zločinci zažgali v Vrbljeni bivšemu Županu gosp. Furlanu gospodarsko poslopje tisto noč pred občinsko vol i t vi j o Pri takratnem požaru se je njegova dekla tako opekla, da je za opeklinami umrla. Zadnjo ne deljo so imeli pri g. Furlanu ižanski Sokoli domačo veselico, kar je zelo bodlo v oči politične nasprotnike. In glejte, tisti večer je zopet začelo goreti pri Furlanu in mu je zgorel kozolec. — Gospod Furlan obljublja 1000 kron onemu, ki mu pove storilce. V Kraljevici so dne 1. septembra zjutraj ujeli ribiči 4*/-» metra dolgega morskega volka, ki tehta do 1000 kg. Na poti na Drenikou vrh v ti volskem gozdu leži velika smreka, katero je razklala strela ob zadnji ne vihti. Zamenjen kenj. K tozadevni po nedeljkovi notici se nam poroča, da je posestnica Marija Juvanova iz Dev. Mar. v Pol i u dobila konja in vprego, kar ji je bilo v soboto zamen jeno v Šarabonovem hlevu, zopet nazaj. Zamenjal je bil oboje nek posestnik iz Guncelj po pomoti. Redek pojav. Danes in včeraj leta nad Ljubljano v obližju Sv Jakoba mosta mnogo povodnih ptic-potaplja-čev. ki zelo pridno love ribe in se v Ljubljani prav redko pojavijo, sosebno pa v takem številu. Nekateri prerokujejo, da ta pojav pomeni deževje. Hočemo videti, če imajo prav. Skladiščnik Rudolf Petrič je izgubil rjavo denarnico z vsebino 180 K in nekaj drobiža — Šolska učenka Ana Jevceva je izgubila rjavo denarnico z vsebino 10 K 84 v. — \ Kuharica Ana Moškonova je izgubiia zlat prstan z rdečim kamnom. — Naj deni so 4 klobuki, lastniki naj se zglase pri policiji. Razpis službenih mest pri mestni zastavljalnici. Razglas, ki je bil prt-občen v inseratnem delu našega lista glede razpisanih službenih mest pri mestni zastavljalnici, je treba popraviti v toliko, da dobivata cenilca po 1000 K in n e po 2000 K letne plače. Na uro v magistratnem stolpu se naj občinstvo nekaj časa ne ravna, ker jo popravljajo in vsled tega ne kaže prav. Nesreča. Ko je včeraj na Jesenicah v neki hiši v I. nadstropju nasajal delavec Franc Pogačnik okna, je izgubil ravnotežje ter padel na tla, kjer je zadel z vratom na tam se nahaja joče steklo ter si prerezal žile. Močno poškodovanega so prepeljali v deželno bolnišnico. Uradne vesti. Dne 17. septembra 1909 bo pri okrajni sodniji v Trebnjem dražba zemljišča vi. št. 1039 kat. obč. Knežja vas, cenjenega na 370 K. Najmanjši ponudek znaša 247 K. Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ea (tabrijela Hanušova je izgubila pozlačen ženski j »as vreden 7 K. — Resta vraterka Ivanka Heidingerje-va je izgubila rjavo ročno torbico z večjo svoto denarja. — Zasebnici •Jožefa Kaccroli je izgubila rjavo ročno torbico z manjšo svoto denarja. Šolski učenec Valentin Vodu šek je našel rjave ročno torbico s malo svoto denarja. — Fijakerski hlapec Franc Novak je našel rjavo ročno torbico s večjo svoto denarja. — Posestnikov;' žena Marjeta Orlova je našla črno denarnico z 71 K denarja. Šolska ue*mka Angela Strna-dova je našla črno denarnico z malo svoto denarja. Neka dama je izgubila ročno torbico z več ključi. Najditelj naj jo odda v trgovini Fr. Iglic na Mestnem trgu. Delavsko ?ri banje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 33 Slovencev in 10 Mace-doncev. — Predvčerajšnjem je šlo v Ameriko 62 Slovencv in 11 Kočevar-jev, 16 Hrvatov se je povrnilo iz Beljaka na Reko. Del godbe »Slovenske Filharmonije« koncertira jutri v hotelu »Ti voli«. Začetek ob 5. popoldne. Vstop prost. Drugi oddelek pa igra pri popoldanski predstavi Elektroradiogra-fa »Ideal« v hotelu »pri Maliču« od V A naprej. BlZM iMflfL * Poslanec Hrasky na Crno Goro. Praški »Den« poroča, da je posl. Hrasky, profesor na Češki tehniki v Pragi dobil povabilo od črnogorske vlade, da preštudira Crno Goro v kultnrno - tehničnem in vodnogospo- darskem ozim. Prof. Hrask^ se poda na pot meseca septeinfera. konflikta. Kakor se poroča pariškemu »Journalu« je otok Clipperton v Tihem oceanu pri zadnjem potresu popolnoma i zginil.Za ta otok sta se prepirali Mehika in Francija. Ker se nikakor nista mogli sporazumeti, sta naprosili laškega kralja, naj bi posredoval. Konflikt je sedaj kratkim |k>tom rešen brez posredovanja in laški kralj je prišel ob čast posredovalca. * Kdo je inteligenten? Ni treba, da bi bil ravno veliko študiral. Inteligenten je človek, ki je tako povzdignil svoj moralni nivo, da dobrega ne dela zato, ker je to ukaz, temveč dela dobro zato, ker je to dolžnost, jedro in namen življenja. Izobražen človek je lahko neinteligenten. Nemci so na pr. zelo izobraženi Ijndje, v inteligentnem (»žiru pa so barbari. Inteligenca je kultura duše. * Proti pijanstvu. V Alabaini je governer Comer podpisal takozvani Caraiichaelov zakonski predlog in sicer v prisotnosti '^predsednice ala-bamske temperenčne ženske organizacije. Novi zakon določa, da se v Alahami ne sme prodajati in izdelovati pijač, v katerih je vee, kot pol odstotka alkohola. Nadalje so tudi vsi klubi, v katerih je bilo dosedaj dobiti pijače, ?>roglašeni protizakonitim. Dolenja zbornica državne i>osta-vodaje se mora baviti sedaj še z dvema zakonoma, katerih namen je skrl>eti za to, da se bode vsakdo ravnal po zgoraj navedenem zakonu. Zbornica je oba omenjena predloga takoj sprejela. V senatu se vrši tozadevni boj med senatorji. Nadalje nameravajo v Alahami ustavo tudi v toliko spremeniti, da liode za vse bodoče čase onemogočeno prodajati in izdelovati opojne pijače. Obe stranki upata, da zmagate. * Petorčki! Petintrideset let stara žena Tomaža Renvvicka, ki je lastnik male prodajalne slaščic v Ne-vvarku v Ameriki, je povila — pe-torčke. Štirje SO sicer slabotni, vendar pa normalno razviti, dočiin je prišel peti mrtev na svet. Tudi ostali štirje otroci — dva dečka in dve deklici — so živeli le od deset do petnajst minut. Ueinvickova, ki je že mati treh zdravih otrok, je zelo slaba, vendar ji pa bodo ohranili življenje. * Vinska letina letos v Avstriji in na Ogrskem ne kaže tako ugodno, kakor je bila lani. Mnogo škode je napravil dolgo trajajoči mraz, pozneje pa toča. Letošnja letina ne l>o niti tako obilna, kakor je bila lanska, pa tudi pridelek ne 1m> tako izboren. * Salomonska razsodba. V neki franeoski vasi sta se sprla dva km»-ta rasni kokoši. Lanegre je trdil, da so njegove, Patouillaud je trdil nasprotno. Ker se ni moglo dognati, čigave so prepone kure, sta kmeta poklicala na pomoč starega vaškega sodnika. Ta je ukazal poloviti kure, radi katerih je bil prepir. Nato se je napotila cela vas s sodnikom in kurami na prostor, ki je bil nekako sredi med hišama prepirajoči h se kmetov. Tukaj je sodnik ukazal izpustiti kure, ki so tekle naravnost na Lanegre jev dam. Sodnik pa je pošteno oštel Potauillauda, ker je hotel svojega soseda za kure oslepariti. * Duhovnik prodaja otroke. Župnik Bravton, ravnatelj zavetišča za najdene otroke v San Frančišku, je prodajal otroke iz navedenega zavetišča nekemu Kitajcu. Dobival je po pet do trideset dolarjev za otroka. Kaj si IkmIo še vse izmislili prečastiti služabniki rimske cerkve? * Petkrat oženjen, pa nobenkrat vdovce. Žida D. Dossina v Clevelan-du je njegova žena ovadila, da je že petič oženjen vkljub temu, da vse štiri prejšnje žene še žive. Eno ima v Cikagi, eno v St. Louisu, eno v De-troitu in eno v New Jorku. Vsem je izvabil denar in jih nato zapustil. Ko je tudi svojo peto ženo opeharil za 5000 dolarjev imse je je hotel iz-nebiti, ga je ta ovadila. * Izseljevanje v Ameriko. V mesecu juniju t. 1. je došlo v New York: 9077 Avstrijcev, 6264 Ogrov, 272 Belgijcev, 153 Bolgarov, 538 Dancev, 427 Francozov, 2162 Nemcev, 2382 Grkov, 16.591 Lahov, 491 Nizozemcev, 1142 Norvežanov, 275 Portugalcev, 170 Romunov, 15.358 Rusov, 110 Špancev, 1177 Švedov, 212 Švicarjev, 1323 evropskih Turkov, 5083 Angležev in Trcev. Nanjše število je došlo tudi iz Azije, Afrike, Avstralije in Južne Amerike. * Umor starke. V Borni m u pri Potsdamu je €>rkostavec Hackradt toliko časa z nožem obdelaval 791et-no Rudolphi, da je umrla. Ko je hotel zamenjati svojo okrvavljeno obleko z drugo, je bil prepoden. Bežal je v sami srajci in spodnjih hlačah po ulici. Na begu je opeharil nekega vojaka za plašč. * Cela vas pogorela* Vas Sarszi-na v Galiciji je bila v petih minutah vsa v ognju. Pogorelo j« 336 hiš a gospodarskimi poslopji, poljskimi pridelki itd. Več kot 1000 ljudi je brez hrane in brez strehe. Zaagal je i neki pivovarski učenec, ki je vrgel gorečo vžigalico v skedenj, ki je bil < z mrvo napolnjen. * Umor v vlaku. Poljski posestnik Kotovvski se je v vlaku tako sumljivo vedel, da mu je dal posta-jenačelnik v Preravi dva železniška uslužbenca za čuvaja. Med vožnjo je naenkrat hotel Kotovvski skočiti skozi okno. Zavirač Stvpala ga je zagrabil, da bi mu preprečil namero, toda Kotovvski je segel po samokres ter ustrelil Stvpalo v srce, da je bil takoj mrtev. Kotovvski je nato nameril na drugega čuvaja, toda samokres se ni hote! sprožiti. Začela sta se ruvati; slednjič se je pa vendar posrečilo Kotouskemu, da je skočil iz vlaka, toda čuvaj je bil takoj za njim. Vlak se je ustavil, pritekli so vojaki in železničarji, ki so divjega Ko tonskega komaj premagali. Ustreljeni Stvpala je zapustil tri majhne otroke. * Nemška morala. V Selbach-muhlen na Nemškem so zaprli ravnatelja nekega zdravilšča z imenom Otto Kort. Ohdolžen je, da je tekom zadnjih dveh let uganjal svinjarije na dečkih, ki so mu bili izročeni v zdravilišču. * Major jeva krava. V neki mali garniziji na Nemškem je imel major tudi kravo. Gospa majorka je pa strahotna opazila, da ima krava vedno manj mleka. Pot ožila je to svojemu možu in pristavila, da je vzrok gotovo to, ker je tam, kjer se sine krava pasti, vsa trava pohojena. Gospod major je takoj postavil stražo k dotični trati z naročilom, da ne sme nihče drugi stopiti na travo razen njegove krave. Nekega dne pa se je inajorki mudilo in je hotela kar čez trato steči. »Halt!« zavpije pogumni vojščak. »No«, pravi majorka, »ali veste, kdo sem ?« »Jaz samo to vem«, odgovori vojščak, »da vi niste major-jeva krava. Doli s trave!« * Družinska drama. Laški komponist Puccini je imel v službi zalo, mlado deklico. Pnccinijeva žena je bila grozno ljubosumna ter ,\e deklico obdolžila, da ima ljubavno razmerje z njenim možem. Deklica se je vsled žalosti zastrupila. Njeni starši so nato tožili Puccinijevo soprogo radi obrekovanja, radi česar je bila obsojena na večjo denarno globo in na en mesec zapora. Ker je pa Puccini plačal dekletovim staršem lO.(MM) lir odškodnine*, je postala obsodba njegove žene po italijanskih postavah ničnosLna. Umetnik in soproga sta se nato sprijaznila. * Odvaditi je otroke poleti težje nego kak drug ietni čas, ker se ob dajanju kravjega mleka prav pogosto pojavljajo želodčna in črevesna motenja. Zato naj se daje izpočetka kravje mleko raje zmešano z redko juho živila »Kufeke«, ki napravi kravje mleko lažje prebavno in dvigne njega prehranljivost. S prehra-njenjem z živilom »Kufeke« se doseže redno prebavi janje in najboljše varstvo proti takoimenovanim poletnim obolelostim. Storil slovenskih otrok! Te dni vpišete svoje otroke v šolo. S tem činom odločite bodočo usodo svojih otrok, ki postanejo po Vaši zaslugi koristni člani človeške družbe in dobri rodoljubi ali pa po Vaši krivdi brezznačajni brezdomo-vinci. Ohranite svoje otroke slovenski domovini, slovenskemu jeziku in slovenskemu narodu s tem, da vpišete svoje deklice in dečke v slovenske šole! Ljubljanska občina ima celo * vrsto n a j v z o r -n e j š i h šol z najboljšim u č i t e 1 j s t v o in. Vse slovenske šole so bogato preskrbljene z modernimi učili. Za vse šole je nastavil občinski svet dva šolska zdravnika, ki bosta neposredno skrbela za telesni blagor šolske mladeži, n Zato ne odtujujte svojih otrok jeziku, ki je nam najkrasnejši in najsvetejši! Ne množite števila odpadnikov, ki so največji škodljivci našega milega naroda! Slovenski otroci v slovenske šole! V Ljubljani, 25. avgusta 1909. _Župan; Iv. Hribar 1. r. Telefonsko h brzojavna porotna. Razpust poslanske zbornice? Praga, 2. septembra. »Hlas Naroda« javlja, da računajo v poslanskih krogih z gotovostjo na skorajšnji razpust državnega zbora. Generalni armadni nadzornik. Dunaj, 2. septembra. Cesar je imenoval šefa bosanske vlade generala Varešanina za generalnega armad nega nadzornika, s sedežem v Sarajevu za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo ter ga opremil s posebnimi pooblastili. 2. septembra. Državni tdr. Marani,. bivši goriški ' namerava odložiti svoj man- dat in sr mnaknUi v prfvutno Žiflje-nje. Selska stavka v Fofttorni. Dunaj, 2. septembra. Češki otroci v Poštbrni so pričeli s stavko. V javno šolo ni prišel včeraj noben otrok čeških staršev. Za Poštorno. Dunaj, 2. septembra. V zadevi čeških šol v Poštorni in na Dunaju sta danes intervenirala pri ministrskemu predsedniku baronu Biener-thu poslanca Šilinger in Tomašek. Nova slovaška stranka. Budimpešta, 2. septembra. V kratkem se osnuje nova slovaška stranka, ki bo zastopala zmerno narodno idejo in delala na sporazum med ogrskimi narodnostmi. Vodstvo te stranke bo v Pešti. Vsa stvar je seveda madžarsko maslo. Madžari bi radi Slovake razdvojili, da bi jih potem ložje madžarizirali. Zeppelin št. III. Pilzig, 2. septembra. Danes zjutraj se je zrakoplov št. III. dvignil v zrak, da se vrne v Friedrichshafen. Ob 3. popoldne se je zrakoplov bližal Norimbergu. Na severnem tečaju. Kodanj, 2. septembra. Iz Ler-\vicka je poslal nadzornik jrrenlaud-ske kolonije to-le brzojavko: Na krovu parnika »Hans Egede« se nahaja ameriški potnik dr. Cook, ki je 21. aprila 1908 odšel s posebno ekspedicijo na sever z namenom, da doseže severni tečaj. Dr. Cook u se je posrečilo priti na severni tečaj meseca maja tega leta. New York, 2. septembra. Listi potrjujejo vest, da se je dr. Cook u posrečilo priti na severni tečaj. Tam je našel suho zemljo, ki meri okrog 30 kvadratnih kilometrov in je izredno bogata na divjačini. Gospodarstva. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1909 so 802 stranki vložile 87.201 K 70 h, 265 strank vzdignilo 48.413 K 26 v, 34 strankam se je izplačalo posojil 55.380 K, denarni promet 543.009 K 18 h. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dne 31! avgusta 1909: Aktiva: Gotovina 107.581 K 50 h, naloženi denar 2,684.834 K 60 h, posojila 15,448.029 K 72 h, prehodni zneski 5.983 K 43 h, inventar 10.955 K 17 h, vrednostne listine 357.343 K 26 h, zadružni dom 201.628 K 46 h, zadružni hiši 313.974 K 41 h, zadružno zemljišče 89.253 K 50 h, zaostale obresti 142.735 K 91 h. Pasiva: Deleži 26.726 K — h, hranilne vloge 18,762.166 K 76 h, rezervna zaklada 288.945 K 8 h, pokojninski zaklad 30.406 K 84 h, predplačane obresti 46.524 K 21 h, upravno premoženje 19,362.319 K 96 h, denarni promet 48,699.137 K 26 h. žitno ceno v Budimpešti. Da« 2 septembra. 1909. Tmla Menica za oktober 1909 za 60 na K 1337 . . apdl 1910 50 kg K 13 57 Si za okt 1909 za 50 kg K 9*2 Koruza za maj 9 za 50 kg K 704 Oves za oktober 19C9 za 50 kg K 7*24 BMu v. 5 vin ceneje. WWm »M-%. SnUJI mntmt tlak TM0 nut septem. Cm mm 11 vetrovi Nebo i. 9, en, 737*5 | 102 sL szahod dež 8 • jlpop. 738*3 730 8 , 13*8 si. vzjvzh oblačno si. jvzhod 9 Srednja včerajšnja temperaturi 12 9, 169*. Padavina v 34 arah 12*3 mm. Rogaški „Styriavrelec" želodčnim oteklinam in krču ZSiinTto Brightovim vnetjem obiati kataru v goltanou in jabolku kataru v želodcu in črevesu distssi sečna kisline sladkorni griži zaprtju bolečinam na jetrih. 3247-1 Zatmrta, 341 2a ^ vse med toteanjjo in ob otna^oSeVa, gospoda prem ScUteAs c. kr. davka)*: r pok. __ _:_ _Id m omo i Q0i eleznalo Kina-VIno Higijanićaa rusttTt na Đuniju 10O6: DrttTDO odlikovanj« in ćartai d k slati kolajni. diplom Povzroča voljo đo jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = == in malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. I je borni olcuat Večkrat odlikovano. Kad eOOO sdravniških »pričoval. za boljše in mešano delo pri F. lan« l»ol|eniek i m m m s s ~ _________ s JKt\ 1. SERRAVALLO, c.1 Ir. mol sena* |& M| I - TBST-Barkovljo. - |^ gacck je sicer prov lep, ampoKnlmom Sa še ne. Prihodnjič kol vet dobro vpeljana, sredi mesta tržaškega, radi družinski h razmer. Ponudbe pod Mit 137* na nprav. „Slov. Naroda". 32i5-2 : Ustna voda j „EUODIN" ! Specijalite za Uj j 48i3 Glavna zaloga lekarna 37 | ' Ud. m. Trnkocig v Liubl oni. ^ Sprelme ae takoj z& mešano delo v trajno službo pri Ivana Šobcr v Šsolji Loki. 3242 1 Vlekel je na postaji Ljgatec 5 me se. ev star. kratkodlak, rjav ter sivo-pikast pes (prepelidor) z dolgim repom, ki si Ši na ime rPazi* Kdor bi ga našel, nrj izvoli to sporočiti Ivanu Ribar]u v Gorenjem Logatcu. 3.38 Dijaki se sprejmeio na Starost trga 6, II. na hrano in stanovanje. Kupim dobro ohranjene sode za vino od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se iave pri upravniftt n ,8lov. Naroda". 3131-5 Proda so pod ugodnimi pogoji in sa nizko oeno enonodstropno hite na Salu pri Ljubljani, Pollaka ooata it. 20. 2596—83 Poisve se v pisarni dr. Fra m Pouka, odvetnika v LJubljani, Stari trg it. 30. Tri dijake sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanje. Več pove A. Vldle, Turjaški trg it. 8, II. nadstr. thovsu porotnih i Rawr no,Ilir lio prva mo«, izurjen ▼ ieleanini in ipe oeriji, dober prodajalec, doM o § pri trgovcu FfOamo 3305-4 IMo M takof P™** dobri mesecu* pitni 3125*2 gospodinja ki mora znati vse gospodinjstvo. Več pove fropfO eVktor, bančni uradnik v Sp. ftlikt (Orehkova hi**) mlad, krepak, popolnoma izvetban želesninske, špecerijske in manufakturne stroke teli premen Iti slatko do 19. septembra. Naslov pove upravniitvo ^Slovenskega Naroda". 3 64 3 Rontoristinjn inteligentna, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajena strojepisja, so sprejme Ponudbe na upravniitvo »Slovenskega Naroda". 3210—2 Dobro Iztirim 3209—2 trgovski pomočnik oli pomočnica Jos. Baudež trgovina s mešanim blagom v Kanalu pri motici na Primorskom. 22 : |o vsak dan : vso noč odprla ter M tepta prte*Nta sliva«« •kotaliva 3038 -6 Nad 25 let dobro idočV pekarija v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovifiče in pride 800 do 1O0O , tujcev na leto, so da takoj pod noto ugodnimi noajoji w najom. Ponudbe na upravnistvo „Slov. Naroda" pod vlPokarl|nu. 3179-3 Stechenpferd Bnv-Rum HoJUolJia vodo za glavo zlasti proti prhljaju Id Izpadan a las 964 Dobiva ae povsod. 14 BsflstTirsna 3212—2 blagajna (nmorlknnskl alatem) so osno proda pri Fr. letita, Izubijana, Mastni trg — Ravnotam se •prejme takoj blagajničarka Ceno posteljno perje i 3142—2 h 240— 1 2 dijaka so sprejmata na brano in stanovanje. P. izve se na Marije Terezije cesti it 2 III 3244-1 Lepo, veliko meblirana mesečna soba s posebnim vhodom, se odds v bližini sodnije v Janez Trdino«! ulici S te v 2/1. 3245 1 Išče se spreten kletar zmožen tndl sodarskib del, močan in star od 26 — 30 let 314 * 5 Prijave do 15. septembra na zalogo vina Rossi v Zagorju. Za trgovino z mešanim blagom in tref] k o so Sprejme slovenščine in nemščine v govoru in pisavi smežen vajenec iz dobre, pestene hiše in s povoljnimi šolskimi izpričevali. 3227 2 •Ivan Stravs, Podbrdo na goriškem. Tr$oo;ki pomočnil Pristen dober brinjevec 452-20 se dobi pri l sebehiku v »m aai. I^Tr^rTr^Pi 2 prodajaiki|- Sukna : in modno Dloso 30 obleke priporoča firma 32*9—2 Karel Kocian i tvornica sa snkno mj , v Humpolcu, Čeiko. m safamćeno novo in bres prahu, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4- , kilo boljšega belega perja puljenega K 6* -, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napel puha, belega K 10 —: kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12—. »Narejene postelje« iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnem perjem K 16*—, napol maha K 2o —, maha K 24—, peraca sama K 9 —, 12—, 14—, 16 — zglavnica K 3 —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594-2o oka Polednak mammmmm III z nekoliko prakse išče složbe. Vstop takoj- Grre odocsno tudi na Primorsko, Štajersko ali Koroško. C njene ponudbe z navedenimi pogoji n*j se bVgovolijo poslati pod „Ljubljana 1909*1 postno letečo Lfabljana, glavna posta. 3189—3 Proda se vsled nagle smrti lastnika mehanična mizarska delavnica na vodno silo v selo prometnem kraju nn Gorenjskem Pojasnila daje pisarna Blszijs Kamonikn v LJubljani, Sodnljake Ulice it. 4. 2982— IG SODI prav močni, za vido pripravljeni, en del od žganja, v obsegu Od 1 56-70 od 1 180-250 h n 100—120 „ „ 250-450 n „120-180 ii „ 500-700 nadalje sodi z vratcl od 800, 900, 1100. 120O, 1500, 1800, 4000 ta 5000 i ae dobe po prav nizki ceni pri tvrdki Rosner in drug w M^f ablfanl WB 90 poleg Koslerjeve pivovarne. m 80 sprejmo za konfekcijsko trgovino v Trstu. Zahteva se zmežo« st s!o venšČiDe in nemščine (ako laščine, ima prednott), starost nad 17 let, bolj visoka rast. Pismene ponudbe pod , B C 1 ■ LJubljana, poštno letečo. 3*48-1 Potniki in agenti na Kranjskem, Štajerskem, Primor skein in v Dalmaoiji SO 8pro|ni0|0 v vseh večjih krajih na deželi sa prodajo novega, jako oenega pred meta. s katerim se da zaslužiti do 500 K na mesec Vzorec t.shta do 15 dek agrarno v, torej sa vsakega Človeka pripravno zastopstvo 3243 -1 Ponudbe pod 9. pestra neki sn* sluiek" na oprav. „Slov. Naroda". Tfornlske cene. Vzorci franko. Za Sport* fatproact. eden starejša, eden mlaji* moS, blagajničarka S mm. 3165 6 Uradni sluga m iprelMt s L aktoferMi iaM pri „pMOjlbdct ta JaiatitaJ«raki hraMihricf*' v Ctlj*. Prošnje opremljene t spričevali o dosedanjem službovanju in s iskazom premoženja ae naj vlože do 15. soptembra 1909 pri Posojilnici v Celju, kjer se izvedo tudi natančneji pogoji. 0282*2 en učenec se sprejmejo ? trgovino mešane stroke ■ 15. MpteabrM ali pti—ja 3v. Kazborsek, Šmartno pri Sitiji. Zaloga koles fock, ($tyria), jlobrns, Regat in iragik iptcUlnik znamk ter posamtznik Mov. J^osojevanje koles prejca koles za tjujliraijc, poiiklaije ter popra vila u solidno ta ene. 2954 re! Čamernik 3203—2 t od c* kr. deželne vlade dovoljeno šolo za krojno risanje in izdelovanje oblek se prične s 1. septembrom 1909. Marija Nachtigall-Slavčeva. Knaflova nlica št. 5. Boba ae tudi krojni vzorci po meri. Sstotam se sprejmejo gospice z dežele na stanovanje in hrano. C. kr. pruo držauno gimnazijo v Cjabliani Romanova nlica štev. 10, zraven „Jfaroflnega doma". Na c lv. prvi dr t. v ni glauazl|l se prične i« lako leto 1009 10 a alovesDO elužbo božjo v domači Kapeli dne 18. septembra 1909. Nanovo VStops|OCl učenci se bodo vpisovali sn prvi razred dne 15 i sa ostalo ra »rede dne 19. septembra od 9. do 12. ure. Ucenoem, ki so doslol oblakov aH ta zavod se je zglasiti dno 17. septembre dopoldne. Natančnejša pojasnila se Si taj o v nasnanilu v šolskem poalOp|n. Po naredbi c kr. dež. Šolskega sveta z dne 28 avgusta 1894, št. 2354 se smejo nčenoi, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo o tr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu io Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanje* ioi Mokronogu in Višaji gori, v ljubljanske gimnazije sprejemati samo po dovoljenju o. kr. deiel-nOfjn iOlSkOfJB SfOtn. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno iaposlu-jejo to dovoljenje. 3246-1 Rmntellstfo c kr. L držnne jnnizile v UoMlmil dne 31. avgusta 1909 Idmslfamska kiejitma'hmmkm v fejmjiljanl^ »•*. "tapJJ2JJJ2|J^^v^^p^#t(|>. Podružnica v Oalovcu. Podružnioa v Trstu. 14-00 Modo dM 6. ttlMtin 1919. Csna K 550. = Mpomtt »roma zmdl Sprejemi vloft ia JrnjKkt m na ttfcoB ra&m ttr J« okcstije oi Ne vtop po BdS Jbzmjt ii prolaja sreOt ta vreinosti po tarnam tava. ladUjatelj 1. odgovor«! uotelk B.ato Poat.ale.iek. U>aAi ta tlak »Nojroiae tlakaroe«. 08 16 OV LVK