Izhaja vsa^o sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59, Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. 3 Že nekaj mesecev gre po deželi splošen glas: Denarja ni! In temu glasu slede žalostne | tožbe o krizi, o zastoju vsake trgovine, o neznosni bedi in o skorajšnjem polomu vsega sveta, če se razmere kako ne izpremene. Ta pesem odmeva, kakor rečeno, po celi deželi že mesece in mesece, nihče pa se ne potrudi, da bi premislil, če je res tako hudo, kakor ljudje govore, ali pa je morebiti vse to stokanje in jadikovanje le nekoliko pretirano? Nam se zdi, da tako hudo, kakor ljudje govore, le še ni! Ljudje pravijo, da ni denarja. Ali je to res? Pies je pač, da ga ni v denarnih zavodih — iz znanih vzrokov — toda v raznih žepih in skrinjah in omarah ga je še dovolj! Ne povsod, to je res, ampak pri mnogih. Le poglejte nekoliko v razne gostilne, v kavarne, v kinematografe in v podobne kraje, pa boste videli, da svet le še ni tako »suh« kakor stoka. Mi smo že večkrat pojasnjevali, kako nespametno delajo ljudje, ki tišče denar doma brez koristi in brez obresti, namesto da bi ga naložili v domači posojilnici ali hranilnici, kjer poznajo osebno vse odbornike in kjer sami lahko nadzorujejo, kam zavod daje denar naprej. Pojasnili smo tudi že opetovano, kako brez vsake stvarne podlage in kako neutemeljena je bojazen, »da bo dinar padel« ali pa »da bo država pobrala ves denar iz hranilnic«. Take čenče trosijo okrog bedaki, ki jih nikdar ne zmanjka ka- v pzpcznei? kor tudi otrok ne! Ker pa ljudje vsaki čenči toliko rajši verjamejo, kolikor večja in bolj neumna je, zato je silno težavno vero v take bedarije omajati. Pa recimo, da je strah pred hranilnico res utemeljen — kaj sledi iz tega? Ali sledi iz tega že, da moraš tiščati denar doma, da ti lepega dne zgori? Kdor ima le za dva krajcarja pameti, mora uvideti, da je skrivanje denarja doma skrajna nepremišljenost! Staro gospodarsko pravilo pravi, da i.iora denar krožiti. V obtok pa spravijo svoj denar lahko tudi tisti nezaupljivci, ki ga hranilnici ne zaupajo, iii sicer na ta način, da ga posojajo sami ljudem, ki zaslužijo zaupanje in ki dajejo do-voljna jamstva za varnost posojil. Tako so delali ljudje že takrat, ko hranilnic sploh še ni bilo. Hiše in zemljišča imajo vedno svojo vrednost in nobenega pametnega razloga ni, zakaj ne bi posojali denar na nepremičnine. Na ta način bi prišlo spet mnogo denarja v promet in marsika-ka brazposelna družina bi prišla zopet do dela in kruha. Dokler bo pa denar ležal in trohnel po raznih skritih kotih, ne bo bolje. Dajte torej vi vsi, ki imate še kje kakšnega »jurja« skritega, svoj denar ali v domačo posojilnico, kjer vedno lahko sami nadzorujete, kam se bo vsak dinar zatrkljal, ali pa ga dajte sami v posojilo na varno mesto, kjer bo denar vam nekaj nesel in še drugim bo pomagano ž njim! Nalivala pi?ec. g. zm-pmhm HimlelaL Za zaupnico, ki jo je izrekel občinski odbor občine Šenčur pri Kranju preč. gosp. župniku Barletu, se je g. župnik zahvalil s sledečim pismom: Spoštovani gospod župan in občinski možje občine Šenčur pri Kranju. Vzradoščen sem prebral izjavo občinskega odbora lepe in velike občine Šenčur. Veseli me, ko berem iz vrstic, da bije v srcih naših odličnih mož iz dežele gorka ljubezen in jasna misel za veliko, narodno in državno ujedinjeno Jugoslavijo. Mi hočemo biti zvesti Jugoslovani, udam svojemu kralju — a pri tem ostanemo tudi dobri Slovenci. Kdor pa izdaja Jugoslavijo, uničuje svojo lastno hišo, je največji sovražnik Slovencev, ker jim s tem koplje narodni, gospodarski — pa tudi verski grob. Za nas Slovence je narodni-kulturni, pa tudi gospodarski in verski napredek samo v močni Jugoslaviji. Izven Jugoslavije je naša smrt. Žalostne priče temu so naši bratje onkraj meja! Zato pa hočemo združiti vse svoje sile, da to lepo svojo zemljo, to bogato državo svojo — nam vsem tako milo Jugoslavijo dvignemo k moči in slavi. Pri tem delu pa nam je treba bratske sloge, medsebojne spravljivosti in velike vroče ljubezni, ki dela samo dobro za narod in državo. Proti onim zapeljancem, ki rujejo proti tem, vsakemu iskrenemu Slovencu in Jugoslovanu svetim principom, bomo nastopili z mirno in prepričevalno besedo, ter vzgledom. Mi ne sejerno sovraštva in laži, ker je to delo satana — in tisti, ki to delajo, so hlapci hudičevi. Bog varuj pred takimi ljudmi naš narod, da ne pride nanj strašna jeza božja! Dogodki v Šenčurju so rodili dober sad. Ljudje so se streznili in zgrozili nad breznom v katerega so jih hoteli strmoglaviti nesrečni s politično slepoto udarjeni laživoditelji. Tudi take šole morajo biti na trn je vi poti, ko si ustvarjamo in urejamo lastno državo. Dragi možje in gospod župan! Jaz sem miren in z najboljšimi upi gledam v prihodnjost. Vsako trpljenje nas očiščuje vsakp ponižanje nas vodi v višave. Naše geslo pa nam vedno bodi: »Naprej za Boga, domovino in kralja našega!« Vam vsem pa moje globoko spoštovanje in iskrene pozdrave! Vaš Janko Barle, 1. r. župnik. Zborovanja narodnega poslanca M. Mravljeta V nedeljo, 3. t. m. sta se vršili v Lescah in Kranjski gori veliki zborovanji JRKD, kjer je poročal nar. poslanec za litijski srez Milan Mrav-ljt. Na obeh zborovanjih je nar. poslanec v 6vo« jih govorih uvodoma poročal o političnih razmerah in delovanju Narodne skupščine, poseb« no obširno in pazljivo pa je razpravljal o soci« jalnih in gospodarskih vprašanjih, ki so jedro današnje gospodarske stiske ter o vprašanju agrarne reforme, ki je odločilne važnosti za go« spodarski obstoj večine slovenskega kmetsko* delavskega ljudstva. V zvezi s tem pa je opominjal, da bodimo delavci, ne pa nergači in razdiralci še tega, kar imamo. Preteklo soboto in nedeljo pa je nar. posla« nec M. Mravlje obiskal svoj litijski srez. Zlasti močna so bila rudarska zborovanja. V Zagorju se je vršilo veliko zborovanje rudarskih žena in deklet ter otrok, nad 600, ki so prišli potožit nar. poslancu svoje gorje in bedo, ki vlada v, rudarskih revirjih. Odločno so rudarske žene in matere izrazile zahtevo, da se mora le s hitro, pomočjo pomagati bednemu ljudstvu, obenem pa, da je treba nekaj ukreniti glede redukcij in dela. Nar. poslanec Mravlje je navzoče žene zagotovil, da bo storil vse, kar mu je moči storiti* Za prvo pomoč pa je nar. poslanec izročil ru« djarskim ženam 5000 Din kot podporo bana dr. Draga Marušiča, poleg tega pa jih zagotovilj da sprejmejo v kratkem tudi moko. Po tem zborovanju se je nar. poslanec raz-govarjal še z II. rudarsko skupino, ki je tudi vsa skrbno izjavljala, da je treba nekaj ukreniti v nujno odpomoč rudarskih družin. Iz Zagorja je nato odšel nar. poslanec na zborovanji v Dole in Sv. Križ pri Litiji. Na zborovanjih je bila zlasti udeležena kmetska mladina, posebno razveseljivo pa je dejstvo, da sO bili na zborovanju navzoči predvsem tisti, ki so se svojčas volitev vzdržali. Enodušno so vsi izjavili, da bodo sodelovali vsi v kr. organizacijah' JRKD. Nar. poslanec je zborovalcem v lepem govoru razložil velik pomen organizacije za kmetsko ljudstvo, posebno pa poudarjal, da mora kmetski človek predvsem aktivno sodelovati pri vseh politično-socijalnih vprašanjih. Slovenski bojevniki na Brez j ali V nedeljo, 10. t. m. se je na Brezjah vršilo tradicijonalno zborovanje slovenskih bojevnikov. K bojevniški manifestaciji se je zbralo nad 3000 bojevnikov z vse Slovenije. Zbor je otvoril podpredsednik g. Ivo Matičič, ki je po pozdravu opravičij odsotnega voditelja bojevnikov gene« rala Maistra, med drugim pa je v uvodnih be« sedah izrazil tudi zahvalo ministru Ivanu Puc« lju in banu dr. Dragu Marušiču za pozornost in naklonjenost, ki jo izkazujeta bojevnikom. Po« tem so govorili še posamezni zastopniki bo« jevnikov, ki so naglašali idejo tovarištva in brat« stva ter zahtevo svetovne pomiritve med narodi. "V Spovazum med Vvcmcijo in 5\ezMČi/o Konec plačevanja vojne odškodnine — Nemčija bo plačala enkrat za vselej 3 milijarde mark — Gospodarska obnova Evrope Posebno stališče naše države Konferenca v švicarskem mestu Lausanne Ireci: Losan), ki je potekala sprva silno nesi-gurno, se je končala koncem preteklega tedna z nepričakovanim uspehom. Zastopniki velesil so se pogodili z zastopniki Nemčije, da Nemčija mi več dolžna plačevati vojne odškodnine, pač ipa naj plača enkrat za vselej okoli 3 milijarde |zlatih mark (1 marka = 14 dinarjev) v poseben fond za gospodarsko obnovo Evrope. Pa še de vsote Nemčiji ni treba plačati takoj, ampak šele čez nekaj let, ko si bo Nemčija gospodarsko nekoliko opomogla. Ker pa ni izključeno, da se bo v nekaj letih položaj v Evropi zopet znatno jfizpremenil, ni izključeno, da Nemčiji niti te vso-,!te ne bo treba plačati. Zato lahko rečemo, da ipomeni v Losani doseženi sporazum praktično konec reparacij. Ne samo za Nemčijo, ampak za vso Evropo in za ves svet je ta sklep dalekosežnega pomena, kajti ta sklep pomeni šele začetek pravega miru. [Vojne ni bilo namreč konec 1. 1918., ampak šele eedaj, kajti vojna se je tudi po 1. 1918. nadaljevala/čeprav ne z orožjem, ampak samo gospodarsko. Kakšno strahovito razdejanje pa je povzročila gospodarska vojna od 1. 1918. pa do danes, to jčuti dandanes vsak na svojem žepu. Tega razdejanja ni občutila samo premagana Nemčija, ampak so ga občutile tudi države-zmagovalke. Zato pa konec te vojne ne pomeni samo začetka gospodarskega ozdravljenja Nemčije, ampak cele jSvrope in denar, ki ga izgube države-zmagoval-ko pri odškodnini, bodo stokrat dobile v svoje blagajne vsled izboljšanja gospodarskega položaja. Razlastitev veleposestniških gozdov V »Jutru« št. 152 je napisal gospod »—k« daljši članek »k vprašanju razlastitve veleposestniških gozdov«. Najprej našteva v svojem članku nekaj najvažnejših določb iz zakona o likvidaciji agrarne reforme, proti koncu pa se prav močno zavzema za sporazum med agrarnimi interesenti (občinami in zadrugami) ter veleposestniki. Spoštovani gospod pisec je posebno v velikih skrbeh, kako bodo mogle občine oziroma Zadruge zmagovati stroške skupne uprave »ker je v gozdnem gospodarstvu huda kriza«. Po njegovem mnenju si »bodo veleposestniki izbrali najboljše dele gozdov, odstopili pa bodo ,Je obrobne dele«. Zato so »občine v veliki zadregi, kako naj se odločijo, da bodo imele od [vsega pokreta ves dobiček in ne morda bre-,men«. »Razvila se je torej živahna agitacija... Za sporazum z veleposestniki in proti sporazumu. Veleposestniki agitirajo za poravnavo na ta način, da ponujajo brezplačno dele poljedelskega zemljišča, manjše gozdne parcele, ^brezplačen les za pogorelce, po znižani ceni drva za šole in občinske urade ter druge slič-ne ugodnosti pod pogojeni, da jim ostanejo večji kompleksi gozdov. Na ta način bi se dosegle razne ugodnosti za občine oziroma za^siromašne eloje, bremen bi pa ne imele nobenih... To bi bil nekak idealen način solastnine«. Iz celega članka se vidi jasno tendenca gospoda pisca, da prikaže »sporazum« v kolikor mogoče ugodni luči. Po pravici povemo, da ee čudimo, odkod naenkrat ta velika ljubezen veleposestnikov do občin odnosno do agrarnih Interesentov, da jim ponujajo vse mogoče ugod- Sporazum med Francijo in Nemčijo — za ti dve državi pa bo dobil svojo pravo in popolno veljavo šele potem, če bo tudi konferenca v Ženevi glede razorožitve rodila kakšen dober ^ad. Cim pride namreč vsaj do delne razorožitve, bodo proste silne miljarde ljudskega denarja za plodonosne investicije. Denar, ki ga izdajajo za orožje, ne nese nič, zlasti ne v takih državah, ki ne izdelujejo orožja doma. Če bodo pa za ta denar začeli enkrat graditi nove ceste in železnice, nove javne zgradbe itd., bo dela naenkrat povsod dovolj in s tem bo tudi konec največje nadloge sedanje dobe — brezposelnosti. Če bodo pa ljudje zopet enkrat zaslužili, bodo tudi lahko več in bolje jedli in se bodo dobro oblačili, kar bo zopet spravilo v obrat na tisoče tovarn in pšenice in drugega živeža ne bo treba več metati v vodo ali pa sežigati. Naša država pa je zavzela napram sklepu velesil, da se Nemčija oprosti plačevanja vojne odškodnine, svoje posebno stališče. Naša država tega sklepa zaenkrat vsaj ne prizna, ker bi bila (po uradnem poročilu) finančno preveč prizadeta: izgubila bi skoro 50 milijard dinarjev. Zato bo naša vlada ta sklep še proučila, potem pa bo iskala pot, ki bo kolikor toliko ustrezal tudi našemu položaju, bodisi s posebnim sporazumom z velesilami ali pa s posebnim sporazumom z Nemčijo. Nobenega dvoma pa ne more biti o tem,' da se bo po tej konferenci Nemčija silno dvignila ne samo gospodarsko, ampak tudi politično. Nemčija bo zopet velesila^ s katero bo treba računati in to v jako visoki meri. Tudi to je važno za nas, ker smo (preko Avstrije) skoro neposredni nemški sosedje. nosti, samo da jim ostanejo gozdovi! Mi na to tako vročo ljubezen ne verjamemo, ker smo pač prepričani, da bodo agrarni interesenti precej na boljem, če se izvede agrarna reforma tudi glede gozdov tako, kakor to določa zakon, ker bodo v tem slučaju agrarni interesenti sami kovači svoje usode in jim ne bo treba nikdar čakati na nobeno »milost«. In če je gozdna posest vredna za veleposestnike toliko, da ponujajo vse mogoče ugodnosti občinam, potem je gozdna posest tudi za občine nekaj vredna in prav nikomur se ni treba bati, kako bodo občine ali zadruge z gozdovi gospodarile. Kar znajo veleposestniki, to bodo znale tudi zadruge ali občine. Čisto neutemeljena je tudi bojazen gospoda pisca glede zadrug, češ da so v zadrugah tudi premožni kmetje, ki bodo gospodarili z lesom na škodo revežev. Če bi se to res kje zgodilo, se bo že našla zakonita pot, da se vsaka krivičnost odpravi in da bodo zadruge gospodarile v smislu zakona ,ne pa po željah kakšnih »magnatov«. Toliko moči ima državna oblast že še. Zato pa priporočamo vsem agrarnim interesentom, naj se ne dajo begati od nikogar, tudi od najbolj sladkih besed in od najlepših obljub ne, ampak naj vztrajajo na svojih pravicah, ki jim jih jamči zakon. Zdrav rod Je pogoj napredka in bSago- stanja. Naš kmetovalec stremi ea enim in ea drugim, toda v današnji krizi pozabi le prečesto na največji zaklad: svoje zdravje. — Kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in preživeti hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in poceni oddiha, vaj po-seti zdraviliSie Rogaška Slatina! Pišite ravnateljstvu zdravilišča predhodno po prospekti Važna uvedba za vinogradnike Banska uprava je objavila v »Službenem listu« od 9. julija sledečo za vinogradnike važno uredbo glede pooblastil za točenje vina lastnega pridelka: § 1. Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje § 179. obrtnega zakona ter so vredni zaupanja in zanesljivi. Pooblastila se izdajajo samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice. Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore več ko 3 ha vinograda. § 2. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v krajih, kjer je bilo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri se je vino pridelalo. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovoljeno. § 3. Pooblastila za vinotoče pod vejo izdajajo pristojna obča upravna oblastva prve stopnje pa zaslišanju gostilničarske združbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje pogoje te naredbe. Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu. § 4. Če se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in zdravstveno ureditev prostorov i_i opreme ter za potrebni red, mir in varnost. Če pa se točenje vrši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ni v bližini šole, bolnice ali cerkve in je zdravstveno primeren; tudi na prostem mora skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev opreme ter za red, mir in varnost. V vinotočih pod vejo je lastniku prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi zabraniti vsakršno razuzdanost. Osebam pod 18 leti starosti ali notoričnim pijancem ne sme postreči s pijačo. V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka. § 5. Vinotoči lastnega pridelka smejo obratovati le do 20. ure. § 6. Izjeme od določil te naredbe sme dovoliti ban v posameznih primerih. § 7. Izdano pooblastilo se sme takoj preklicati, če se pojavijo take nerednosti, da lastnik ni več vreden zaupanja in zanesljiv. § 8. Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397. obrtnega zakona. Po tem določilu se kaznujejo tudi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila ali pa bi ga prekoračili. . § 9. Ta naredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. -—OKIBSs-- Gasilsko zborovanje in praznik gasilcev z Viča Preteklo nedeljo so v Ljubljani zborovali zastopniki gasilstva iz cele banovine. Zborovanje je vodil priljubljeni starosta gosp. J. Turk, navzoč pa je bil tudi gasilski prvak, narodni poslanec Anton Cerer. Občni zbor je razpravljal o nalogah gasilstva. Istega dne popoldne pa se je vršila pomembna prireditev gasilcev z Viča. Otvorjen je bil nov lep gasilski dom, obenem pa se je svečano proslavila 601etnica ustanovitve gasilskega društva Vič-Glince. Na priredtvi je bil navzoč med drugimi tudi domači nar. poslanec g. Albin Koman. Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc- Jožef o va« grenčica, zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec ir čreva. flotvanjska za močno Jugoslavijo \ Cerknica in Stari trg na Notranjskem sta bila v nedeljo, 10. t. m. po zor išče velikih narodnih manifestacij, na katerih je kmetsko-delav-sko ljudstvo v soglasju z ostalimi stanovi odločno izjavilo svojo državotvorno zavest, na drugi f strani pa ostro obsodilo vse, ki rovarijo proti j državi pa bodi doma ali v tujini. Obeh zborovanj [sta se poleg slovenskih narodnih poslancev dr. S. Rapeta in Josipa Benka udeležila tudi narodna poslanca iz Južne Srbije dr. Hodžera in dr. Zivan Lukič. Vsi poslanci so v svojih govorih na-glašali pomen organizacije za široke vrste naroda, povdarjali državno zavest in narodno čuv-[ stvovanje, ki hodijo svetinje Slovencem, Hrvatom in Srbom. Na zborovanju je bila z odobravanjem sprejeta tudi naslednja resolucija: »Vse obmejno prebivalstvo svečano izjavlja, da je stalo, stoji in ostane neomajno na jugo-slovenski liniji, ki jo je začrtal Nj. Veličanstvo 'naš kralj s svojim manifestom od 6. januarja 1929. Dosledno temu zahtevamo, da vlada in Narodno predstavništvo stavita vse svoje sile na razpolago za delo v tem pravcu in dosledno in brez oklevanja na levo ali de-no podpirata stremljenja Nj. Vel. kralja. Vsa važnejša mesta v državni in banski upravi naj bodo zasedena z ljudmi, ki so čistih rok in brezpogojni pristaši narodnega in državnega edinstva. Le taki politiki bo zavedni logaški srez dal vso svojo moralno in materijalno podporo. Na drugi strani pa tudi zahtevamo, naj stranka vpliva na kraljevsko vlado, da bo smatrala za bistven del svoje politike gospodarsko jačanje predvsem obmejnih srezov; da bo torej posvetila vso pažnjo oživljenju lesne trgovine in industrije, od katere je odvisen gospodarski obstoj vseh slojev in vsega prebivalstva našega obmejnega sreza. Zbor izreka tako svojemu narodnemu poslancu dr. Stanetu Rapetu kakor tudi ostalim članom Narodnega predstavništva, zlasti pa še vsem gg. ministrom iz dravske banovine, dr. Al. bertu Kramerju, Ivanu Puclju in Ivanu Moho-riču svoje zaupanje in zahvalo za dosedanje delo.« &aši državni dolgovi Naš državni dolg znaša okoli 89 milijard dinarjev. — Država točno plačuje svoje obveznosti. O višini našega državnega dolga krožijo med ljudmi neverjetne govorice in ljudje »razmetavajo milijarde kakor knofe, posebno tisti, ki sploh ne vedo, kaj in koliko je milijarda. Zato pa je bilo prav in umestno, da je naše finančno ministrstvo te dni uradno objavilo, koliko dolguje naša država doma in na tujem. Finančno ministrstvo je ugotovilo, da znaša ves nas državni dolg točno 38 miljard, 783 miljonov, 557 tisoč in 68fl dinarjev. Ta številka se bo zdela marsikomu na prvi pogled grozna; ni pa zdaleka tako huda kakor izgleda, če pomislimo, da ne gre tu za zlate, ampak za papirnate dinarje. V zlatu znaša ta vsota komaj deseti del, t. j. okoli 4 milijarde zlatih dinarjev, kar prav gotovo ni preveč za takšno državo kakor je naša. Dalje ugotavlja finančni minister še enkrat to, kar v6 itak ves svet, da je državna uprava še vedno plačala dolžne obresti točno do zadnjega vinarja. To vedo vsi tisti ljudje, ki imajo kakšne državne papirje, in pri tem bo tudi ostalo. Svoje obveznosti bo pa izpolnjevala država tem lažje ,čim es bodo gospodarske razmere začele boljšati, kar se bo v doglednem času brez dvoma zgodilo. Ne verujte torej raznim »kvaražugonom«, ki sami ne vedo, kaj čvekajo, ampak verujte ljudem, ki kaj vedo in ki nimajo nobenega vzroka, da bi vam prikrivali resnico. Ivan Šenk 70 letnik Po celem ižanskem in njegovi lepi okolici I je poznana kremenita kmečka korenina naš Ivan Šenk, ki je obhajal o kresu 70-letnico rojstva. Dober gospodar je Šenk in še boljši oče svoji družini. Svojih sposobnosti pa ni posvečal . samo obsežni kmetiji in dobro urejeni domačiji, temveč se od ranih let zanima tudi za javno gospodarstvo in društveno življenje. Kot nekdanji iški župan in dolgoletni občinski odbornik je mnogo doprinesel k urejenemu občinskemu gospodarstvu. Član in podpornik je vseh gospodarskih in kulturnih organizacij. Zanimal se je tudi za vsa golitična vprašanja in bil je vedno v prvih vrstah onih zavednih kmetov, ki so stremeli za politično osamosvojitev iz bivših političnih strank. Stalen dopisnik Kmetskega lista je bil naš Šenk dn še danes ne opusti nobenega važnejšega dogodka, ki ga ne bi bil objavil ▼ našem listu. Mi se pridružujemo njegovim častilcem, želeč mu zdravje do skrajnih meja človeškega življenja. Za pomoč središkim pogorelcem Apel na usmiljena srca! Oklic krajevnega akcijskega odbora za pomoč središkim pogorelcem. Nesreča, ki nikdar ne počiva, ni prizanesla tudi miroljubnim Središčanom. Na Ciril Metodov dan, dne 5. t. m. je element ognja uničil deveterico sred.iških domačij. V k ljub obrambnim sredstvom, ki so jih z nadčloveško požrtvovalnostjo nudili gasilci našega trga, ter bližnje in daljne okolice, se ni posrečilo rešili prizadetim njih imetja. Tako, da so ostali brez strehe, brez obleke, brez hrane, brez krme in v posameznih slučajih brez potrebne živine. Ta nesrečni dogodek je tem žalostnejši, ker jih je ogenj oropa! letošnje itak prepičle krme in ker so njih zavarovalnine tako nizke, da se na upostavitev domačij brez tuje pomoči niti misliti ne more. Obupni klici nesrečnih pogoreloev odjeknili so v srcih vsega socijalno čutečega ljudstva, ki pa ob bednem stanju našega kmečkega prebivalstva ne zmore toliko, da bi vsaj nekoliko zamoglo olajšati breme težko prizadetih nesrečnikov. V to svrho stavil si je podpisani odbor za nalogo, da Zbira milodare dobrih src in ž njimi pomaga prizadetim pogorelcem. Apelujoč pod geslom: »Kdor hitro da, dvakrat da«, obračamo se na cenjeno občinstvo s prošnjo, da se z naturalnkni prispevki ali denarno pomočjo usmili brez strehe in sredstev ostalih Središčanov in naj na ta način pomaga lajšati gorje naših pogorelcev. Čisto in dišeče je- perilo!"-ker je vedno oprano z Gazelo ! TERPEMTINOVO - MILO ISAZELA JaTalPl«] Prosimo, da naslovite svoje darove krajevnemu akcijskemu odboru za pomoč središkim pogorelcem, ali na uredništvo lista. V imenu prizadetih iskreno zahvaljujoč se priporoča: Krajevni akcijski odbor 7,a pomoč središkim pogorelrem. Predsednik: Zadravec Jakob, banski svetnik in industrijalec, podpredsednik Kolarič Anton,-župan in posestnik. tajnik in blagajnik Mlinarič Franjo, upravnik pošte in posestnik, ter ostali odbor: Kanič Fric, Po-iainec Jurij, Ploh Franc in Šivvora Ivo, vsi posestniki v Središču ob Dravi. Pri slabem počutju ,«e naravna »Franz Josefova« grenčica prijetno učinkujoče domačai sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo cežko-če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov h-alijo soglasno prav milo učinkovanje» Frani Josefo-ve« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Voliki dnevi molkol&lva v 9i?agi Skozi vsa dva pretekla tedna se je vršil v Pragi na Češkoslovaškem mogočen vsesokolski zlet. Praga je bila v tem času pravo morje ljudstva, ki je nenehoma prihajalo v češkoslovaško | prestolico, zlasti je bilo mnogo udeležencev iz bratskih slovanskih držav, iz Poljske in Jugoslavije. Zletne svečanosti so otvorili telovadni nastopi sokoLske mladine, višek pa je tvoril nastop članov in članic, ki mu je v ogromnem zato prirejenem prostoru prisostvovalo do 200.000 ljudi. Bil pa ni ta zlet samo telovaden nastop, temveč tudi zbliževanje, spoznavanje in sodelovanje slovanskih narodov. In v tem je ravno velik pomen tega vsesokolskega zleta. Z vsesokolskega zleta v Pragi. — Veličasten nastop češkoslovaških članic v glavnih zlet-nih dneh. ___ 3Kladitia i J Velik zlet na Mrzlico Pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« v Celju priredi v nedeljo, dne 31. julija t. 1. velik zlet na Mrzlico, katerega se bodo udeležila vsa v pododboru včlanjena društva. Vsa društva se bodo zbrala v Št. Pavlu pri Preboldu (Sav. dol.), odkoder bo skupen odhod. Pp.poi4ne bo na Mrzlici kmetsko mladinsko zborovanje, kjer bodo govorili zastopniki »Zveze«, pododbora in narodni poslanec tov. Mravlje. Podrobni načrt izleta in vse potrebnosti bomo pravočasno objavili. Na izlet vabimo vse prija-telje kmetrke mladine. Pododbor Zveze KFID v Celju. Tečaj za vkuhavanje sadja Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju sporoča, da bo prirejal tekom meseca avgustu tridnevne tečaje za vkuhavanje in konzerviranje sadja in povrtnin. Prosimo vsa društva, da nam takoj sporočijo ali nameravajo prirediti tečaj in ob kakem času, da bomo mogli napraviti vrstni red. Vsa dekleta, članice naših društev, pa opozarjamo, da te prilike nikakor ne zamudijo, ker sadje in povrtnina postajajo vedno bolj važne tudi v kmetskem gospodinjstvu. Pododbor Zveze KFID v Celju. Taksne olajšave za prosvetne prireditve »Zveza kulturnih društev« v Mariboru je zase in za vsa društva, ki so v njej včlanjena, dobila generalno uverenje za celo leto 1932., P. br. 24.192 z dne 28. junija 1932, s katerim ministrstvo prosvete potrjuje, da so »prireditve, ki jih bodo Zveza kulturnih društev v Mariboru in v njej včlanjena društva priredila 1. 1932., umetniškega značaja, in da se zaradi tega na podlagi tar. št. 99 a zakona o taksah, plača od njih skupno 10% na ime takse za vstopnice. Porlastica glede plačila takse velja samo, ako prireditve niso v zvezi s plesom, v nasprotnem slučaju se mora plačati polna taksa na vstopnice.« Na to povlastico opozarjamo vsa »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki so včlanjena v ^Zvezi kulturnih društev« v Mariboru. * Nova edinica kmets'o-delavske mladine Splošne socialno-gospodarske razmere, težka skrb za obstoj srednjih in malokmetskih gospodarstev, želja po kulturnem podvigu vasi in duhovna ter politična osamosvojitev slovenskega kmetsko-delavskega človeka, nujno vedejo in silijo kmetsko-delavsko mladino, da se organizira v lastne edinice, v nekakšne socialno-politiene in kulturne šole. V zadnji dobi je teh edinic — »Društev kmetskih fantov in deklet« — čim več, in povsod se ustanavljajo še nove. Gibanje kmetsko-delavske mladine v močnem razmahu ustvarja temelje novi socialno-politični 'dobi Slovencev, v kateri bo kmetsko-delavski človek zavzel pripadajoče mu mesto; dobo splošnega socialno-političnega preporoda slovenskega kmetsko-delavskega ljudstva moremo od tega gibanja pričakovati. Za ta preporod se danes mladina željno izobražuje in pripravlja, da bo. ko ji bo narod poveril občine, zadruge, različne socijalne ustanove in »visoka ter majhna« politično merodajna mesta, zmožna vse to voditi tako, da bo res služilo le interesom naroda. Ta mladinski val je danes splošen in povsod, tudi v najoddaljenejših vaseh budi kmet-eko-delavsko mladino k zavesti, lastnemu premišljevanju in živahnemu kulturno-političnemu ndej»tvovanju. Povorka kmetske mladine na tekmo koscev v Gradac pri Litiji; na čelu povorke kmetski konjenik IvanBar-lič iz Vač. — (O tej tekmi, ki je nadvse lepo in močno uspela, smo poročali že v eni prejšnjih številk našega lista.) Te jake težnje po udejstvovanju in samostojnemu premišljevanju je bilo močno občutiti tudi med gameljskiini fanti in dekleti, ki so si preteklo nedeljo z navdušenjem ustvarili svoje »Društvo kmetskih fantov in deklet«, ki bo v svojo sredo družilo mladino iz Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Gamelj. V prostorni, lepi sobi, ki jo je g. Kališ radevolje dal mlademu društvu na razpolago — za kar naj sprejme najlepšo zahvalo — se je v velikem številu zbrala mladina, zlasti nad vse častno število deklet. Predsednik pripravljalnega odbora tov. I. Oblak je s pozdravom zbrani mladini, predsedniku ljubljanskega pododbora Zveze KFID tov. A. Kramerju in zastopnikoma Zveze tov. V. Kreftu in F. Gerželju otvoril ustanovni občni zbor. Po krajšem razgovoru o organizaciji je bil izvoljen naslednji društveni odbor: predsednik: Ivan Oblak; podpredsednica: Ivanka Kepic; tajnik: Rudi Srebotnjak; blagajničarka: Ivanka Kališ; odborniki: Lojze Vran, Iva Aleš, Martin Kos, Ivana Jarc, Franci Srebotnjak, Minka Podgoršek; namestnice: Pepca Magister, Metka Knez, Pavla Smole; nadzorni odbor: Franc Aleš, Vili Bizant; v glavnem odboru Zveze zastopa društvo Ivan Oblak, v ljubljanskem pododboru Zveze pa Ivanka Kepic. Po volitvah je sledil razgovor o različnih društvenih notranjih zadevah in vprašanjih, ki so si jih člani in članice za bližnje delovanje urejevali. Nato pa je navzočo mladino v imenu ljubljanskega pododbora pozdravil tov. A. Kramer iz Zelimelj, ki je jedrnato orisal splošen cilj gibanja kmetsko-delavske mladine. V daljšem govoru je nato tov. F. Gerželj podal pomen mladinskega gibanja, namen organizacije, posebej »Društva KFID«, povdarjal podrobne smernice organizacijskega dela kakor tudi označil posamezne odnose kmetsko-delavske mladine do družbe, socijalno-poli-tičnih vprašanj, kulture, naroda in države. Zatem pa so fantje in dekleta razpravljali o svojem prvem delu. Določeno je, da se vrši 24. t. m. velika tekma žanjic, ki bo za javnost prvi vidni uspeh mladega društva. Pred zaključkom je tov. V. Kreft pozval mladino, naj se trdno oklene svojega društva, naj močno vse članstvo sodeluje, da se bodo vrste čimbolj pomnožile, da bo tako v društvu vsa gameljska mladina. Nato pa je tov. predsednik zaključil dobro uspelo zborovanje. * Lepo uspela tekma koscev v Notranjih goricah Po velikem kmetsko-mladinskem prazniku v št. Vidu ne mine nedelja ali praznik, da bi se ne vršilo kar po več kmetsko-mladinskih prireditev. Tako je v nedeljo, 3. t. m. priredilo »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Notranjih goric s sodelovanjem tamošnjega Gasilskega društva uspel kmetski praznik, združen z lepo tekmo koscev. Prireditve se je številno udeležila mladina in ostalo kmetsko ljudstvo. Lepo urejena in slikovita po\*orka, na čelu ji kmetski konjenik in društven tamburaški zbor s harmonikarjem je krenila na tekmovališče. Posebno slikovitost je dalo povorki 32 koscev, v narodnih nošah oblečene grabljice, prikupne pa so bile prav posebno male grabljice, sama dekleta komaj do šest let stara. Na tekmovali-šču se je zbrala številna množica gledalcev, ki je v domače-veselem razpoloženju sledila tekmi koscev, kjer si je priboril prvo mesto Alojzij Založnik iz Notr. goric, drugo pa Pavel Kavčnik. Po tekmi se je prireditev prijetno nadaljevala v veseli kmetski družbi. Na prireditvi je bil tudi zastopnik »Zveze KFID« tov. VI. Kreft. * Mladina iz Škofje vasi pri Celju si ustanavlja lastno društvo Agilno delovanje »Društva KFID« iz Zg. Hudinje ter Frankolovega, vzpodbudna organizacija celjskega pododbora Zveze, posebno pa nedavna dobro uspela tekma koscev v Škof ji vasi, je vključila v kmetsko-mladinski pokret tudi mladino iz Škofje vasi. V nedeljo, 10. t. in. se je vršilo v škofji vasi mladinsko zborovanje, kjer se je določil pripravljalni odbor »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki naj v najkrajšem času izvede dokončno ustanovitev društva. Na zborovanje se je zbralo nad 50 fantov in deklet, med njimi pa tudi zavedni možje. Zborovanje je vodil župan tov. Kožuh. Udeležila pa sta se zborovanja tudi zastopnika celjskega pododbora Zveze tov. Gomišček in Hajnšek. ki sta naglašala v govorih potrebo kmetske in kmet-sko-mladinske organizacije, kjer bo edino dana možnost, da si kmetski narod v slogi in trdno združen pribori svoje pravice in zahteve in mesto, ki mu v družbi in državi pripada. Zakaj kmet in delavec sta tista, ki tvorita našo narodno državo, na njiju sloni vsa organizacija državnega ustroja in ona sta tista sila, ki bo jutri, če bo treba, branila naše državne meje. Proti koncu zborovanja, ki je potekalo v močnem izrazu kmetske ideje, se je med zborovalci pojavil nar. poslanec g. 1. Prekoršek, ki so ga zborovalci z odobravanjem sprejeli v svojo sredo. Narodni poslanec je nato govoril v smislu našega pokreta ter dejal, da je edino močna organizacija kmeta in delavca porok za močno državo. Posebej je naglasil, da vidi to poroštvo vprav v naših društvih kmetskih fantov in deklet ter je vesel, da tako v razmahu zmaguje kmetsko-delavska misel. Podroben razgovor o izvedbi ustanovitve društva je nato zaključil uspelo mladinsko zborovanje. Tako je zgrajena ena kmetsko-mladin-ska trdnjava več in pokret se širi v zadnjo slovensko vas. * o Lepa tekma koscev v Stranicah »Društvo KFID« v Stranicah pri Konjicah je preteklo nedeljo priredilo uspelo tekmo koscev. Lepo organizirana povorka je izpred gostilne tov. Marinška krenila na tekmovališče. Posebno močan izraz so dajali povorki kosci in grabljice. Na tekmovališču se je zbralo lepo šte- (vilo kmetskega ljudstva, ki ga je v imenu »Zve- KFID« iskreno pozdravil predsednik tov. Iv. Kronovšek, ki je v nadaljnjih besedah povdaril Važnost in nujno potrebo kmetske organizacije, v kateri si bo edino priboril kmetski človek tisto mesto, ki mu gre. Nato je spregovoril še tov. I. Nemec, kmet. referent iz Konjic. Po pozdravnih govorih je sledila tekma koscev, kjer Ki je osvojil prvo nagrado tov. Štefan Slapnik, II. Miha Gorenšek, III. Ivan Bornšek, IV. Anton Klančnik, V. Rudolf Adamič, VI. Edvard Bornšek. Po tekmi pa je sledila prijateljska zabava v gostilni tov. Marinška. Gibanje kmetske mladine v Šmartnem pri Litiji in okolici Na inieijativo tov. Josipa Strmana se je vršil v nedeljo dne 10. t. m. ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet«. V zelo velikem številu se je odzvala kmetska mladina na zborovanje v gostilni tov. Fr. Hostnika. Po otvoritvi sklicatelja, ki je pozdravil vse navzoče fante in dekleta ter vrlega organizatorja g. Jožeta Sevljaka iz Vač, so navzoči sprejeli pravila, ki jih je stavila na razpolago »Zveza kmetskih fantov in deklet«, smo prišli k vo-litvi, ki nam jamči za uspešen razvoj društva. Izvoljeni so sledeči: predsednik Tone Brez-nikar, namestnik Janko Hostnik; odborniki: Fr. Beriot, Jože Lamberger, Tone Groznik, Franc Ceglar, Nace Tičar, Mimi Ilovar. Namestniki pa so: Ilovar Jože, Groznik Nace, Flisek Adolf in Tinca Bregar. Nadzorstvo: Strman Josip in Hostnik Franc. Po izvolitvi odbora je poročal še tov. Jože Sevljak iz Vač, ki je pozival navzoče fante in dekleta k vztrajnemu delu za dobrobit kmetskega stanu. Ponosni naj bodimo, da smo sinovi in hčere stanu, ki je bil in bo temelj naše mile Jugoslavije. Pri slučajnostih se je enoglasno sklenilo, da priredimo še v teku tega poletja tekmo koscev, ki se bo vršila dne 28. avgusta, odnosno 4. septembra. Želimlje. V proslavo Vidovega dne je Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Zelimelj prižgalo velik kres. Ob ognju se je zbralo vse članstvo. V sredo kmetske mladine pa so prišli tudi predsednik krajevne organizacije JRKD g. k. Peršič, načelnik želimeljskega gasilnega društva g. Ciril Podlogar in šolski upravitelj g. Andrej Flajs, ki je zbranim v govoru orisal pomen Vidovega dne, bitko na Kosovem polju ter vse trpljenje in boje naših prednikov za narodno svobodo. G. upravitelju se na tem mestu najtoplejše zahvaljujemo. # Orlavas. Občni zbor našega »Društva kmetskih fantov in deklet — Zimzelen« se je vršil dne 2. julija t. 1. ob polnoštevilni udeležbi članstva. V preteklem letu ni društvo tako delovalo kakor si je želelo in to ne radi malomarnosti članov, pač pa vsled tega, ker je bilo članstvo prezaposleno. So člani tudi pri Sokolski četi in pevskemu društvu, razen tega pa jih je še večina obiskovala kmetijsko nadaljevalno šolo. Med letom smo imeli samo tri prireditve, izleta nismo žal napravili nobenega, tudi iger nismo prirejali. Nekaj nam je otežkočeno že radi tega, ker nimamo lastne dvorane in odra in pa ker je v bližnji okolici vsako nedeljo kakšna prireditev in tako vsled sedanje krize v gmotnem ozira ne morejo uspeti. — Knjižnica vsebuje lepo število različnih knjig in revij, prav tako čitalnica raznovrstne časopise. — Radio smo opustili čez poletni čas, ker ga člani vsled obilnega poljskega dela nimajo časa poslušati in ker nam občutno prazni blagajno. — Tamburaši so letos vso zimo prav pridno vadili dvakrat tedensko. Sedaj pa so se morali z vajami omejiti le na večere ob deževju. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: preds. tov. Franc Kronovšek, podpreds. tov. Franc Ste-pišnik; odborniki: tovariši: Ivan Kronovšek, Ivan Cizej, Josip Povše, Kari Herodež, Ivan Pla-skan, Ivan Povše, tovarišice: Kajtnerjeva, Krono všekova in Plaskanova; nadzornika: Gvidon Plaskan, Josip Štorman. Občnega zbora »Zveze« dne 12. junija in tekme koscev se je udeležilo 14 članov. Na tekmo smo poslali kosca tov. Antona Kajtnerja, ki je odnesel prvenstvo v čistoči. V proslavo Vidovega dne smo zažgali na predvečer tudi velik kres. Četudi je bil hrib nad eno uro oddaljen, so se vendar člani z velikim veseljem pripravljali na zažiganje. Na jesen bomo priredili zopet tekmo koscev. Priredili bomo tudi več izletov. Prvega smo določili za Mrzlico, ki je kake 4 ure oddaljena in baje lepa razgledna točka; pozneje pa par poučnih izletov. Rogaška Slatina. Po statističnih podatkih J® imelo zdravilišče Rog. Slatina meseca junija 933 novih gostov. Od teh gostov jih je bilo največ iz Savske banovine (350), potem iz Slovenije (230), iz Srbije (103), dočim je bila od ostalih krajev' najjače zastopana Vojvodina (71). Od inozemcevj je dala največji kontingent (68) Madžarska, potem Avstrija (30), dočim se ostanek porazdeli na" Čehoslovaško, Italijo, Nemčijo, Grčijo, Francijo in Turčijo. Po poklicih so bili zelo številno zastopani državni uradniki s svojimi člani, ki so se okoristili s popusti, veljavnimi letos spričo podaljšane sezone do konca junija. Od zasebnih poklicev so bili najštevilnejši trgovci, dočim je zlasti število pripadnikov agrarnega stanu zelo padlo. Prenočnin je bilo v zdravilišču skupno 12.504, frekvenca pa beleži izza začetka sezone 1448. V splošnem je obisk zadovoljiv. Stalne mnogoletne obiskovalce zdravilišča tudi sedanja kriza ne zadržuje od vsaj krajšega zdravljenja oziroma oddiha. Za udobna in cena stanovanja je preskrbljeno. Krasno suho vreme pospešuje priliv gostov, ki se od 1. julija sem stopnjuje. Krašna. Ustanovni shod nove krajevne organizacije JRKD v Krasni se je vršil v nedeljo 3. t. m. dopoldne v Gasilskem domu ob zelo lepi udeležbi zborovalcev. Prisotnih je bilo čez 70 ljudi. Na shodu, katerega je otvoril in vodil g. šolski upravitelj Mehora, je senator dr. Valentin Rožič razpravljal o gospodarski, politični in duhovni krizi. Dalje je obravnaval notranji politični in gospodarski položaj v naši državi. G. poslanec A. Cerer pa je obrazložil delovanje poslancev v Narodni skupščini, povdaril je glavne zakone, ki so se stvorih v prid malega kmeta,_ kakor tudi trgovca in obrtnika in delavstva. Nato se je izvolil sledeči krajevni odbor:; Predsednik: Stolfa Jože, 1. podpredsednik Klop-čič Pavle, 2. podpredsednik Kosmatin Matevž,; tajnik Mehora Drago, blagajnik Žibert Ferdinand, odborniki: Klopčič France, Lovrič Jože in Cerer Ignac. Nadzorni odbor: Štrukelj Peregrin, Klopčič Jože, Štefančič Jernej, delegata za srez- Zvono Hočevar: l£mieiskž ecpoFi molnici je porodila Zorka Ferak mrtvo dete in Kdravniki so ugotovili, da je novorojenček sicer normalno razvit, da pa nima možganov. Tru-ipelce so balzamirali in obdržali v bolnici v znanstvene svrhe. Iz kaznilnice je pobegnila. Iz kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem je te dni pobegnila 261etna Štefka Kolmanova, doma iz okolice Radovljice. Je nepoboljšljiva dolgoprstnica, čeprav ima pokvarjen prstanec na levi roki. Zasledovana kaznjenka je srednje postave, podolgovatega obraza, kostanjevih las in sivih oči. Ogenj je upepelil hišo. V hiši Terezije Še-iretove v Zgornjem Zabukovju na Dolenjskem ije izbruhnil pri belem dnevu ogenj. Hiša je kljub takojšnji pomoči gasilcev in vaščanov pogorela do tal. Zgorel je ves inventar, vsa obleka, precejšnja zaloga žita in 300 Dim Ogenj je nastal v dimniku, kjer so se najbrže vnele saje. Lastnioa trpi občutno gmotno škodo, ki pa je frlta le z malenkostno zavarovalnino. Visoko odlikovanje dr. Marinkoviča. Nj. Vel. kralj je odlikoval bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča s Karadjordjevo zvezdo II. stopnje. Dekletce v prepadu. V Sarajevu so v ponedeljek ponoči pasanti slišali obupno klicanje in zdihovanje izpod pečin na Bendbaši. Ko so se nekateri spustili v prepad, so tamkaj našli šestletno deklico z zlomljenimi nogami že nezavestno. Spravili so jo v bolnico, kjer je deklica prišla zopet k zavesti, povedala je, da jo je sunila v prepad sedemletna tovarišica. Pri padcu je obvisela na neki skali in si tako ohranila življenje. Prepad je globok 75 metrov. Kongres srednješolcev agronomov in ostalih absolviranih kmetijskih strokovnjakov se vrši 17. t. m. v Križevcih. Vabljeni so na kongres vsi absolviratii kmetijski strokovnjaki. Zaprošeno je za polovično vožnjo. Velik vlom na deželi. Po deželi pohajkujejo razni brezposelni, zato pa se tudi množijo tatvine in vlomi. Pri posestniku Francu Veršiču v Dolnjem bregu onkraj Ptuja so se domači te dni nahajali na komaj dobrih 200 korakov oddaljeni njivi pri delu. Vlomilec je izkoristil ugodno priliko in splezal skozi svisli v hišo, kjer se je prav dobro založil z obleko in tudi z denarjem. Odnesel je pet moških sukenj, tri hlače, dva telovnika, ženske robce, dežnik, klobuke, dva para čevljev, dve srajci, pleteno žensko jopico, nahrbtnik, tri srebrne žepne ure z verižico v skupni vrednosti 3200 Din. Poleg tega je odnesel še tri denarnice, v katerih je bilo skupno 800 Din gotovine. Grozen zločin v Hajdini pri Ptuju. V haj-dinskem gozdu pri Ptuju je bil izvršen pretekli teden zločin, kakršnega menda niti bogala povojna kriminalna kronika ne pomni. 13-letna pastirica Marija Kmetec je pasla krave v gozdu, pa je zvečer ni bilo domov. Čakali so jo do noči, potem so jo šli iskat, domačim so se pridružili še sosedje, toda vso noč so dekletce iskali in klicali po gozdu. Iskanje se je nadaljevalo drugi dan dopoldne iu množica iskalcev je vedno bolj naraščala. Kar je nekdo opoldne naletel pod grmom na pogrešano deklico. Ležala je v travi z raztrgano obleko, vsa okrvavljena in posiljena. Ljudje so ostrmeli nad strašnimi posledicami človeške podivjanosti. Sodna komisija je ugotovila, da je deklico napadla in oskrunila cela gruča moških. Zločinci so se bali, da bi ne klicala na pomoč in zato so ji zadrgnili drlo. Izmučeno in okrvavljeno deklico so pustili v gozdu in pobegnili. Prebivalstvo je ogorčeno in če bi prišli zločinci ljudem v roke, bi jih bilo težko rešiti, ker bi jih hoteli sami soditi. Prijet ropar. Drznega roparja, ki je 1. t. m. s šestimi streli napadel poštnega sla od Sv. Barbare v Slov. goricah in mu odvzel 20.000 Din, so zagrebški detektivi prijeli preteklo sredo blizu Rogatca na domu njegovih starišev. Tem je pripovedoval, da je nekje dobil denar za nakup zgodnjih jabolk. Ropar je po napadu zavrgel vsa pisma in nakaznice v gozdu Pučenci. Strašna smrt starca. V sarajevski ubožnici se je smrtno ponesrečil 711etni Avgust Nikolič. V ubožnici se je vršilo razkuževanje z zelo strupenim plinom cianovodikom. Nikolič, ki je duševno omejen, se je kljub prepovedi vrnil v sobo, ter se takoj mrtev zgrudil na tla. UU B LIANA ,G R IGORČIČEVAši-!23 ^M-^f&grdmiMka rnaflkrkiin Nesreča pri spravljanju ječmena. Mladi posestnik, 36-letni Dežman Janez iz Strelaca pri Beli cerkvi je vozil ječmen domov z njive. Bo# ve, kako se je zgodilo, da je možakar padel pod težko naložen voz, čegar kolo mu je šlo čez levo roko in mu jo je strlo. Moral je iskati pomoči v bolnišnici. Požar v Polzeli. Ko so se prebivalci Polzele vračali domov z Oljske gore, kjer so ogledovali pogorišče stare romarske cerkve, je izbruhnil požar sredi vasi. Gorelo je pri posestniku iti gostilničarju šušterju, po domače Orgležu. Nesrečo je povzročil otrok, ki se je igral, z vžigalicami. Škoda ni velika, ker so ogenj naglo zadušili domači gasilci. 'Vesti sveta »Kralj čevljev« Tomaž Bat'a smrtno ponesrečil Znani tovarnar čevljev Tomaž Bata se je v torek 12. t. m. smrtno ponesrečil. V družbi pilota se je dvignil v letalu v zrak, da poleti po opravkih v Švico. Iz zaenkrat še neznanega vzroka je njegovo letalo strmoglavilo na zemljo in se razbilo. Pilot je bil takoj mrtev, Bata pa je bil srnrtnonevarno ranjen ter je med prevozom v bolnico umrl. Ameriški primanjkljaj. Primanjkljaj ob zaključku proračunskega leta Zediujenih držav znaša 2815 milijonov dolarjev, dočim je znašal v prejšnjem letu 903 milijone dolarjev. Francoska podmornica se potopila. Nova francoska podmornica >Prometejc, ki je bila šele pred kratkim zgrajena, se je na poskusni vožnji potopila pred Cherbourgom. Čuje se, da je pri tem utonilo 70 oseb. Samo 8 so jih rešili. Huda vročina. V Letonski je zadnje dni pritisnila tako huda vročina, da so se tračnice ponekod vpognile in so morali na več mestih železniški promet prekiniti. Najmanjši davki. Aljaska nima niti dolarja dolga in prodaja svoje produkte samo proti gotovini. Davki, ki jih plačuje prebivalstvo, znašajo največ en odstotek na glavo pri kmečkem in dva odstotka pri mestnem prebivalstvu. Sinrt zaradi žeje v puščavi. V Bagdadu so že več dni pričakovali francosko avtomobilsko odpravo, sestoječo iz štirih častnikov, ki so hoteli prevoziti puščavo iz Damaska proti Bagdadu. Vlada je naročila letalom, naj poiščejo ekspe-dicijo. Prošlo nedeljo pa je neki letalec izsledil zapuščen avtomobil in truplo enega izmed častnikov. Bil je mrtev, poleg njega pa je ležal listek z napisom, da umira od žeje. Za ostalo trojico pa ni nobenega sledu. Skok iz 8000 m višine. Francoski letalec Machenaud, ki je zlasti znan po svojih skokih s padalom, je postavil te dni nov svetovni rekord v skoku s padalom. Skočil je iz višine 8000 m in je pristal po 25 minutah padanja par kilometrov proč od kraja, kamor bi moral pasti, če bi padal ves čas naiavnost navzdol. V varstvo proti nizkemu zračnemu pritisku in silnemu mrazu, ki vlada v tako velikih višinah, je bil oblečen v neke vrste potapljaško obleko, ki ga je varovala pred mrazom, na obrazu pa je imel posebno masko, skozi katero je vdihaval kisik. Iznajdljiv orglar. Holandci imajo staro narodno pesem »V imenu Orani je, odprite vrata!«, ki jo pojejo ob svečanih prilikah. Da se da uporabiti še za kaj drugega, ne samo za izražanje svečanih občutkov, je dokazal orglar v mestecu Sneeku, ki so ga med igro na zvonove delavci nehote zaprli v zvonik. Mož je opazil to prepozno, a zvonik je bil previsok, da bi mogel poklicati kakšnega človeka, ki bi šel preko trga. Tedaj je imel dobro domislico: zasviral je nekoliko krati zaporedoma na svoje zvonove prvo vrstico starega napeva: >V imenu Oranije, odprite vratak Ljudje so to slišali, razumeli, za kaj gre, stekli h ključarju in mož je odreši! zaprtega zvonarja. --------r- tn Prebivalstvo na svetu. Po najnovejših izsledkih živi na vsem svetu ? milijardi 12 milijonov in 800.000 ljudi. Gotovo ni Lilo še nikdar na svetu toliko ljudi. Prav gotovo pa tudi še nikdar ni bilo na svetu toliko revežev, invalidov in brezposelnih. Naš čas ima na žalost samo nevesele rekorde. Jeleni na Kavkazu. Moskovska vlada je odredila zaščito jelenov v narodnem parku na Kavkazu. Posledice njenega ukrepa so že vidne. Jeleni, ki so se bili pred nekaj leti v tem ozemlju skrčili na 200 glav, so se dobro pomnožili in danes jih je v kavkaškem narodnem parku že 1100. Sejmi. 17. julija: Radeče p. Zid- mostu, Zdenska vas, Muta, Sv. Filip. 18. julija: Vinica, Sv. Lenart v Zabukovju, Ve- lenje, Sv. Barbara, Oplotnica. 1 KMFTSKI LIST 19. julija: Metlika, Artiče. 20. Osilnica, Koprivnik, Vitanje, Loka p. Žusmu, Bcgojina. 22. julija: Hinje, Resenice na Dol., Sodražica, Sv. Magdalena, Sv. Mohor, Sv. Urban pri Celju. 23. julija: Banjaloka. Živinski sejmi Ljubljanski sejem 6. julija 1932. Na ljubljanski sejem je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 218 (25) konj, 101 (36) volov, 77 (20) krav, 36 (16) telet in 210 (185) prašičkov za rejo. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila najživahnejša kupčija s prašički za rejo, znaten je bil tudi dogon goveje živine, v kateri pa je bilo manj kupčije. Cene so ostale neizpre-menjene kakor na zadnjem sejmu, le teleta so v ceni popustila. Notacije so bile naslednje: voli I. 5—5-50, II. 4—4-50, III. 3—4, krave debele -- - T"T 7 4—4-50, klobasarice 2—3, teleta 4-50—5 . (na prejšnjem sejmu so bile cene 6—7 Din). Mariborski sejem dne 8. julija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 270 svinj, cene so bil£ sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 70—100 Din, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 360—400, 8—10 mesecev 450—500, 1 leto 600—650, 1 kg žive teže 6 do! 6-50, mrtve 9—10. Prodanih je bilo 170 svinj. Preklicna izjava. Pungeršič Jože, posestnik na Štritu št. 2, p. Bučka, preklicuje in obžaluje vse žaljivke, ki j jih je izrekel dne 22. maja 1932 na javnem shodu < na Bučki o Alojzu Kirarju, posestniku na Bučki J št. 9, ter izjavlja, da nima ničesar nepoštenega ali nečastnega predbacivati Alojzu Kirarju ter se mu zahvaljuje, da je odstopil od kazenskega posto-pania. Krško, dne 8. junija 1932. Pungeršič Jože. zzi srpe z garancijo, izdelane iz najfinejšega švedskega jekla v staroznani tovarni kos in srpov Kajetan flthačič V Tržiču nudi 99 ž?Isc22cm", HjuhljamoL Kolodvorska ulica 7 Za čiščenje čevljev zahtevajte pri Vašem trgovcu le „Japan"-kremo. Na zahtevo vzorec za poskušnjo brezplačno. J jj^ Strofno ©Sle in koloma: po najnižji ceni. Si. Vid nad Ljubljano m OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split-skegaportland-cementa Kolodvorska ulica štfev.7 Ure za birmo prodaja najceneje Pakiž Ivan Ljubljana Pred Škofijo 15 tS a K zaveden kmet bi moral citati naš list! Oglašajte v Kmetskem listu! nič strahu 1 POMOČ pri motnjah in izostanku mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo >Vigi« dr. Heryja. »Vigk učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi v zastarelih in težkih, primerih. Že tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se boste lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho žene. Pozor! Samo »Vigi« dr. Heryja! — Cena Din 70-—, močnejši Din 130*—, posebno močan za zastarele motnje in krepak telesni ustroj Din 200-— in 250-—. Uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne! Na tisoče zahval za^ gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnost čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek (v dopise) ga razpošilja samo: Strokovni ordinačni laboratorij »Aide-Havel-ka«, Praga-Vinogradi, Slezska 116 - odd. K. Poštni predal 28, Češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno I + i&^SIf ■ Splošno krojaštvo Mfflelgs© SVecžisiei? £juhlj antz Selenburgcva ulica 5 Slapar Ludvik, slikar Ljubljana, Ižanska cesta štev. 20 prevzema vsa v slikarsko stroko spadajočo dela »-"•€11 enediki Sattler Ljubljana-Moste Pokopališka ulica šf. 5, izdeluje raznovrstne kipe, relijefe, portrete po lastnih ali danih načrtih, popravlja oltarje ter izvršuje vsa v kiparsko stroko spadajoča dela. — Cene zmerne. Za strokovnjaško izdelavo jamči! Cpefec zz2 slrešmlte vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo za Dravsko banovino « Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili mojo blagopokojno ženo HariJ© Povše roj- Jarc na njeni zadnji poii na larno pokopališče v Mirni peči, izrekam v svojem in v imenu otrok najiskrenejšo zahvalo. Nadalje izrekam iskreno zahvalo g. Alojziju Smrketu za poslovilni in tolažilni govor ob odprtem grobu, gasilnemu društvu in občinskemu odboru v Mirni peči, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so blagopokojno v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Dol. Podboršt, dne 7. julija 1932. Alojzij Povše žalujoči soprog in otroci. Vrsta 3661-00 Otroški visoki čevlji iz rujavega ali črnega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Isti . v raznih kombinacijah za isto ceno. Žlica in kljukica Din 4—, Vrsto 0167-00 Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki strapac. Vrsta 4435-05 Ženski platneni čevlji v sivi barvi in z gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39-—. Vrsta 3945-03 Za gospodinje: Za vsakdanjo vporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Snažite svoje čevlje z našo Udoben čevelj široke oblike iz močnega kremo. 1 škatljica Din 5-—. boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjati polplat. PRI NAS DOBITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE: MOŠKE Din 5—, OTROŠKE Din 7—, ŽENSKE Din 19—. Nočemo lenariti, hočemo delati Vrsta 2927-! 4 Ukusni moški polčevlji iz rujavega govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika da čevljem posebno eleganco. Vrsta 2944-00 Sandale ne žulijo ne nog ne žepa. Otroške št. 22-26 Din 39 —, št. 27-33 Din 49. Ženske št. 34-38 Din 59—. Moške št. 39-46 Din 69—. Trudimo se, da dovršeno postrežemo svoje odjemalce. Izdelujemo Obutev za vsako vreme in jsak poklic. Izpopolnjujemo kvaliteto obutve. Za isti denar, ki ste ga preje izdali za en par čevljev, kupite sedaj pri nas obutev za celo družino. Naša obutev je delo jugoslovanskih delavcev in iz usnja domačih tvornic. Lufov vloželc Din 5 —. Vezalke 1 par Din l- »metski v Ljubljani Tavcarleva tSodna) ulica 1 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu i in posojilni dom re^istrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt. hranil, št. 14.257 __ Brzojavi: »KMETSKI DOM" VLOGE na knjižice in tekoči račun /gl Telefon štev 28-47 se obrestujejo po 5 '/,% brez odpo- tW\ 1 elel0n SteV' 4' povedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rento Stanje vlog nad 35,080.009 dinarjev // Rezerve nad S00.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —12 V, »n od 3 —4l/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3 Urednik; Janko. V i č i č. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, M ic ha le k), Ljubljano,