il Bi B B 1 i ■ ■ m w ^fl
M M LJ II 114
I I r^ I J k I I k
LETO XLVI. ŠT. 40 PTUJ, 7. OKTOBRA 1003 CENA 00 TOLARJEV
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
KDO IN KAKO VARUJE KULTURNO DEDIŠČINO
Ob obnavljanju in restavriranju
tudi denar za varovanje
Res je, da grajska kapela gradu
Bori ni edini kulturni spomenik, ki
je bil poškodovan in okraden, ven-
dar okoliščine, v katerih se je to
zgodilo, govorijo ne samo o vse-
splošnem pomanjkanju denarja za
varovanje kulturne dediščine, am-
pak predvsem o ležernosti odgovor-
nih, s katero je bil grad prepuščen
na milost in nemilost sam sebi.
Gre za to, da je grad Bori ostal
enako "varovan" tudi po kraji sli-
ke z malega oltarja in razdejanju
leta 1991, pa tudi po opozorilu
muzejskih delavcev, da naj bi
grajsko kapelo spet obiskali tato-
vi. Zavod za naravno in kulturno
dediščino Maribor v pismu ptuj-
skemu izvršnemu svetu piše, da so
bili dostopi deloma zazidani, delo-
ma zaklenjeni ali celo zavarjeni,
pa je vseeno prihajalo do stalnih
vlomov in vandalskih dejanj, če-
prav v kapeli ni bilo nič ukradene-
ga. Je šele kraja sama dovolj pre-
pričljiva, da se odgovorni vpra-
šajo, kaj z objektom, kakršen je
grad Bori. Kljub temu ^la na gradu
potekajo od 2. avgusta javna dela,
ni nihče od dogovornih "opazil",
da v grajski kapeli na glavnem ol-
tarju ni več slike; kraja je bila pri-
javljena šele 16. septembra, če-
prav imamo zdaj informacijo, da
slike ni bilo več že 13. avgusta.
Splet okoliščin? Prej kaj drugega.
Kakšno je po zadnjih dogodkih
na gradu Bori stališče ptujske vla-
de in kakšni bodo ukrepi, smo
povprašali predsednika Branka
Brumna:
"Izvršni svet je v zvezi z dogod-
ki na gradu Bori obravnaval dve
informaciji, ki smo jih zahtevali.
Prva je informacija Sekretariata za
družbene dejavnosti oziroma čla-
nice izvršnega sveta, odgovorne
za kulturo, Kristine Šamperl Purg,
druga pa je informacija, ki jo je
pripravil Zavod za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Maribor.
Izvršni svet je ti dve informaciji
prejel, pa je med tem časom prišlo
še nekaj novih informacij, ki so
bile tudi javno objavljene, predv-
sem v zvezi s tem, kdaj in kdo je
že prej vedel, da je ta slika izgini-
la. Tako bo izvršni svet še razpra-
vljal o tej problematiki. Na seji
27. septembra pa smo že sprejeli
sklep, da Sekretariat za družbene
dejavnosti skupaj z Zavodomo za
naravno in kulturno dediščino, Po-
krajinskim muzejem, Ljudsko in
študijsko knjižnico ter Zgodovin-
skim arhivom pripravi poročilo,
kako je zagotovljena varnost kul-
turne dediščine v občini Ptuj z
dveh vidikov: prvi je dejansko
stanje in drugi s predpisi. Nasled-
nji sklep, ki smo ga sprejeli, je, da
se pospešijo aktivnosti za realiza-
cijo sklepov 111. seje izvršnega
sveta, ki je bila maja, da pristopa-
mo k organiziranju enote Zavoda
za varstvo naravne in kulturne de-
diščine Maribor v Ptuju. Verja-
mem in sem prepričan, da je ta
neljubi dogodek v našem prostoru
ponoven dokaz za to, da so ta naša
prizadevanja nujna, in upam, da
bomo čimprej rešili prostorske
probleme, saj smo že pridobili so-
glasja tako Ministrstva za kulturo
kot Zavoda. In verjamem, da bo
večja (tudi fizična) prisotnost v
prostoru pozitivno vplivala. Četrti
sklep pa je, kakšno pot pravzaprav
najti, da bo država — ker država
je v večji meri financer tako zavo-
da kot teh aktivnosti — zagotovila
več sredstev in primernejši način
varovanja bogastva, ki ga pač v
naši občini imamo. Gre pa za
problem, ki je pereč na slovenski
ravni, ne zgolj v občini Ptuj."
Zakaj poslanci v skupščini
občine Ptuj doslej še niso govorili
o varovanju gradu Bori, kljub do-
godkom leta 1991; ali skupščina
ni hotela oziroma ji problematika
ni bila predstavljena, saj v razpra-
vah o proračunu nismo nič slišali
o tem, tudi ne, da ni denarja za
več varovanja, kot so ključavnice
in še kakšna deska, zabita na vra-
tih, smo povprašali predsednika
skupščine Vojteha Rajherja:
"Vprašanje je, zakaj tega nismo
naredili pravočasno, saj je dejstvo,
da je bogastvo, ki ga ima naša
občina, tako obsežno, predvsem
pa preveliko za naše finančne spo-
sobnosti. Tega bogastva ne obvla-
dujemo. Če smo pri gradovih:
Ravno polje je propadlo in še kje
je čas naredil svoje. Ob tem pa se
zastavlja vprašanje, koliko je skrbi
za kulturno dediščino na nacional-
ni ravni, koliko jo dejansko varu-
jemo. Odgovor bomo morali torej
poiskati tudi na nacionalni ravni."
Nataša Vodušek
Slika, ki je bila ukradena letos
poleti. Foto: arhiv UNZ Maribor.
NAPISANA ČRKA VABI — Utrinek z razstave ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva Napisana črka ostane. Foto: M. Zupanič.
SIMON TOPLAK — DOBITNIK EVROPSKEGA PRIZNANJA
Priznanje vsemu slovenskemu kmetijstvu
V petek so v ptujski mestni hiši predsednik Skupčine občine
Vojteh Rajher, predsednik IS Branko Brumen ter podpredsed-
nik IS in sekretar za kmetijstvo Franc Bezjak sprejeli dolgolet-
nega uspešnega kmetovalca in političnega delavca Simona To-
plaka iz Juršincev. Povod za sprejem je bilo visoko priznanje in
nagrada Giovannija Marcore, ki jo je na predlog Zadružne zve-
ze Slovenije pred kratkim prejel Simon Toplak.
Nagrajenca bomo predstavili v prihodnji številki Tednika.
Sprejem v Mestni hiši — od leve: podpredsednik IS in sekretar za kme-
tijstvo Franc Bezjak, župan Vojteh Rajher, nagrajenec Simon Toplak in
predsednik IS Branko Brumen.
Certifikati izdani in lastninske
nakaznice naprodaj
Kot smo izvedeli pred zaključkom redakcije (v torek), je minister dr.
Davorin Kračun izdal sklep o izdaji lastniških certifikatov in ima vsak od
nas torej danes pri SDK že odprt certifikatski račun. Znesek je odvisen
od starosti, in sicer v razponu od 100 za najmlajše do 400 tisoč tolarjev
za tiste, ki so starejši od 48 let. Zneske, vknjižene na teh računih, bomo
lahko uporabili s pomočjo lastninskih nakaznic, ki bodo danes ali jutri že
v prodaji na poštah po 150 tolarjev. Več na strani 4.	^ ^ aniv
ŽETALE
Tretji kostanjev piknik
V soboto ob 14. bo v Žetalah tretji, tradicionalni kostan-
jev piknik. Pripravljata ga krajevna skupnost in
okrepčevalnica Gastro kot glavni pokrovitelj.
Program bodo na športnem igri-
šču v Žetalah pričeli ob 14. uri. V
kulturnem programu bodo sodelo-
vali žetalske šolarke in šolarji ter
ljudske pevke iz Žetal. Prireditev
bo spremljalo tudi več razstav in
prikazov starih običajev. Tam-
kajšnji odbor Kmečke zveze bo
pripravil kulinarično. Lovska
družina pa lovsko razstavo. Do-
mačini bodo prikazali izdelavo
kolja za vinograde ter žaganje in
tesanje brun. V zabavno-glasbe-
nem delu prireditve bodo nasto-
pali Boris Kopitar in Ptujskih
pet. Tudi tokrat so v Zetale pova-
bili veliko gostov, ki, kot kažejo
izkušnje prejšnjih kostanjevih
piknikov, radi pridejo med žetal-
ske ljudi.	dlž
KATALOG REVIT BO PREDSTAVLJEN V REGENSRURGU
Ormož - občina zelenega razvoja
"Dileme, ali zmoremo in ali se je potrebno lotiti tega dela, sedaj
ni več," je dejal Vili Trofenik ob predstaviti kataloga Revit na seji
ormoškega izvršnega sveta, kjer so katalog, ki je dobra osnova za
nadaljnji razvoj občine, podprli. Potrebno je le še vzpodbuditi ti-
ste, ki se doslej niso odločili za tovrstno sodelovanje.
Kot je poudaril dr. Anton Hauc z
Ekonomsko-poslovne fakultete v
Mariboru, ki je pri nastajanju or-
moškega kataloga ves čas sodeloval,
je z ekipo, s katero so sodelovali,
zadovoljen. Katalog 1993/94 je ob-
veza za enak katalog 1994 in
1994/95, namenjen pa je plasiranju
na Bavarsko, nato pa še v Avstrijo
in druge evropske dežele. V katalo-
gu je uvodoma predstavljena občina
Ormož z mejniki in problematiko
razvoja. Med drugim je zapisano, da
je globalna strategija, da Ormož po-
stane občina zelenega razvoja, to
je turizma, vina. sadja ter okolju pri-
jaznega poljedeljstva.
S katalogom so se Ormožani, ki že
sodelujejo z osemnajstimi evropskimi
in desetimi zunajevropskimi država-
mi (mednje sodijo tudi Indija, Kitaj-
ska, Japonska, ZDA, Argentina, Bra-
zilija), odločili, da se Evropi in svetu
predstavijo tudi na takšen način.
Pri katalogu Revit sodelujejo Jeru-
zalem, Ograd, Gosad iz Središča ob
Dravi, trgovsko podjetje Mercator Zar-
ja, Tovarna sladkorja in Optiplast. Za
sodelovanje so se odločili tudi nekateri
ormoški obrtniki ter občina, ki ponuja
sodelovanje na področju turizma, ure-
janja namakalnih sistemov v kmetij-
stvu, oskrbi s plinom, gradnji garažne
hiše ter parkirišč, izrabi termomineral-
nih voda ter gradnji in povezavi kanali-
zacijskih sistemov v mestu Ormožu in
večjih krajevnih centrih.
Ob predstavitvi kataloga je bilo še
slišati, da bo v novembru (ob Marti-
novem) v Ormožu razvojna konfe-
renca, kjer bo predstavljen katalog.
Velikokrat radi rečemo, da v or-
moški občini ni dovolj znanja. Pri
nastajanju kataloga Revit pa so vsi,
ki so pri projektu delali, ugotovili,
da je znanja veliko, samo izkoristiti
gaje potrebno. Vida Topolovec
l\la Ptuju več kot 30 balonov iz 12 držav
Do zaključka redakcije (v torek)
se je za udeležbo na velikem balo-
narskem festivalu, ki ga organizi-
rata Aeroklub in mesto Ptuj, urad-
no prijavilo 33 balonarjev iz 12
evropskih držav.
Balonarji bodo prispeli danes,
prav tako bodo že danes vzleteli,
zvečer pa jih bo sprejel ptujski
župan Vojteh Rajher. Jutri, v so-
boto in nedeljo bodo vzletali po
dvakrat, in sicer v zgodnjih jutran-
jih urah in pozno popoldan, naj-
večkrat izpred ptujskih toplic. Tu
bodo veščino posebej za gledalce
prikazali v soboto ob 16. uri, ko se
bodo lahko najbolj zagreti obisko-
valci z balonom tudi dvignili.
Osrednji del za goste — poleg pri-
bližno 150 tujcev so posebej pova-
bljeni tudi nekateri najvišji repu-
bliški predstavniki, župani sosed-
njih občin in mestni možje — bo
slovesnost z balonarskim plesom
in modno revijo, ki se bo pričel v
soboto ob 18. uri v Kidričevem.
Vstopnice so naprodaj v TIC-u.
Tako bo Ptuj ta konec tedna preživel
v športno-turističnem utripu, od katere-
ga si organizatorji in celotno mesto
obetajo tudi ekonomski učinek predv-
sem prihodnje leto, ko bo na Ptuju in v
Murski Soboti evropsko balonarsko
prvenstvo. Kot delček splošnega
vzdušja je bila v ponedeljek v galeriji
Florijan odprta tudi razstava fotografij,
ki jih je posnel ptujski balonar Branko
Ambrožič. Več na strani 10.
M .Zupanič
2 _ DOMA IN PO SVETU
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
POGOVOR S SEKRETARJEM ZA KMETIJSTVO OBČINE PTUJ
Z ukrepi smo pred državo - priprave na namakanje
Ukrepi, ki sta jih lani in jih tudi
letos izvajata občina Ptuj ter
država Slovenija, da bi kar se da
zmanjšali posledice obeh katastro-
falnih suš, so namenjeni predvsem
živinoreji in ohranitvi staleža, to-
rej zmanjševanju dolgoročnih po-
sledic. Zal pa na najbolj ogrože-
nih, predvsem hribovitih območjih
živinorejci nimajo niti toliko sred-
stev, da bi lahko kupili krmo,
četudi je ta na voljo po regresira-
nih cenah. Kako in koliko država
pomaga po lanskoletni in letošnji
suši prizadetemu kmetijstvu? O
tem in o možnostih namakanja
kmetijskih površin se pogovarja-
mo s sekretarjem Sekretariata za
kmetijstvo občine Ptuj, diplomira-
nim inženirjem agronomije Fran-
cem Bezjakom.
O škodi v kmetijstvu zaradi
suše v letu 1992 je bilo sicer
veliko napisanega, pa je le-
tošnja suša vse skupaj potisni-
la v pozabo. Kakšne so bile
posledice te suše in kakšni so
bili ukrepi za njihovo omilitev
tako s strani občine kot
države?
"Tako lanska kot tudi letošnja
suša je precej vplivala na zmanj-
šanje rastlinske proizvodnje, s tem
pa je posredno vplivala na zmanj-
šanje živinorejske proizvonje,
predvsem mesa in mleka. Posledi-
ca je padec prihodka pri vseh pri-
zadetih kmetijskih proizvajalcih v
zasebnem in družbenem sektorju.
To se nadalje odraža v investicij-
skem vlaganju v kmetijstvu in v
vlaganju v kmetijsko proizvodnjo
tekočega leta, končna posledica pa
je padanje standarda vseh, ki se
ukvarjajo s kmetijstvom. Mnogi
kmetovalci, ki so pred tem že
vložili sredstva v pridelavo krme,
sp morali le-to kupiti in torej še
enkrat plačati. Težave kmetov se
nadalje kažejo v kmetijskih zadru-
gah in predelovalni industriji in
nič ni čudnega, da so tako rekoč
vse slovenske zadruge v težavah.
V občini Ptuj smo začeli lansko
leto izvajati ukrepe za sanacijo ško-
de, še preden jih je sprejela država.
Regresiranje semena krmnih dosev-
kov in nakupa dušičnih gnojil smo
začeli že 17. avgusta 1992. Ta ukrep
je pozneje prevzela tudi država, mi
pa smo do takrat že omogočili
vključitev velikega števila kmeto-
valcev v koriščenje teh namenskih
sredstev. Z 20. julijem smo začeli
50-odstotno regresirati dovoz pitne
vode, organizirali smo setev mno-
gocvetne ljulke na površinah, ki jih
je bilo mogoče namakati. Setev smo
opravili že 22. avgusta na 52 herkta-
rih, torej v času največje suše. Kme-
tovalci so to krmo pozneje kupovali
po deset tisoč tolarjev na hektar, ra-
zliko pa smo krili iz občinskih sred-
stev. Naslednji lanskoletni ukrep je
bilo regresiranje silažne koruze na
49 hektarih za 28 upravičencev. V
občini smo se odločili še za nakup
sena, ki gaje dobilo 45 kmetovalcev
v najtežjih, haloških pogojih kmeto-
vanja. Kmetje so plačali za seno 8
tolarjev, občina pa je dodala 10 to-
larjev za kilogram. Največja akcija
je bila vsekakor nakup in delitev ko-
ruze. 500 ton smo je dobili od
države, 560 ton smo je dodatno ku-
pili v organizaciji KZ Ptuj. Kmeto-
valci so dobili koruzo po šest in
osem tolarjev, nas pa je ukrep veljal
2,7 milijona tolarjev. Pozneje smo
dobili koruzo iz blagovnih rezerv,
bila je regresirana in kmetovalcem
na voljo po deset ali enajst tolarjev
v razsutem stanju in 3,5 tolarjev več
za koruzo v vrečah. Vsega smo v
ptujski občini zagotovili 7.817.000
kilogramov koruze."
LETOŠNJA ŠKODA
VEČJA OD LANSKE
Letošnja suša naj bi bila po
napovedih kmetov in kmetij-
skih strokovnjakov še bolj ka-
tastrofalna od lanskoletne. Na
sekretariatu ste že zbrali po-
datke o ocenjeni škodi. Kakš-
na je torej v primerjavi z lan-
sko, jo je septembrsko deževje
kaj zmanjšalo?
"Podatki so zbrani, nimamo pa
še dokončne ocene škode, ki bo
računalniško ugotovljena na nivo-
ju države. Trenutno vsi delavci se-
kretariata vnašajo podatke v
računalnik in jih sproti preverjajo.
Prejeli smo nekaj nad 7.400 pri-
jav, po oceni pa znaša škoda nad
dve milijardi tolarjev oziroma 8
odstotkov družbenega proizvoda.
Škoda je večja od lanske, septem-
brske padavine pa je niso bistveno
omilile. Morda se je prvotno na-
povedovana škoda nekoliko
zmanjšala v vinogradništvu, pred-
vsem pri poznih sortah grozdja.
Pri vseh drugih kulturah pa ta dež
žal ni prišel pravočasno. Škoda je
večja tudi zaradi tega, ker se je
začela suša prej kot lani. Izpad je
večji predvsem na travinju, kjer je
škoda 50- do 75-odstotna, pri dru-
gih kulturah je na nivoju lanske.
Vpliv letošnje suše bo bolj kata-
strofalen tudi zaradi tega, ker so
živinorejci že lani porabili vse za-
loge krme, tudi sredstva za njen
dokup. Pomoč občine in države bo
letos tako še bolj potrebna."
Tudi tokrat pa v Sekretaria-
tu za kmetijstvo in v izvršnem
svetu niste čakali na ukrepe
države, temveč ste že pred
časom sprejeli prve ukrepe za
sanacijo škode. Kakšni so ti
ukrepi?
"Suša je bila prisotna že od maja
dalje in pričakovali smo republiške
ukrepe, zato smo se s problemom že
vnaprej spopadli na nivoju občine.
Že julija, po spravilu pšenice, smo
začeli 50-odstotno regresirati nakup
semena za krmne dosevke. Znova
smo posejali 48 hektarjev mnogoc-
vetne ljulke in jo bomo namenili
kmetovalcem, ki svojih površin za
setev niso imeli. Tretji ukrep je bilo
regresiranje koruzne silaže; od lan-
skih 700 tisočakov smo letos v ta
namen porabili kar 5 milijonov to-
larjev. Milijon tolarjev smo rezervi-
rali za nakup sena. Republika je
pozneje potrdila pravilnost naših
odločitev, vendar smo pri nekaterih
ukrepih porabili več sredstev, kot
jih lahko pričakujemo iz Ljubljane.
Tako bo tudi letos za izpeljavo vseh
ukrepov porabljenih precej občin-
skih sredstev. Opozoril bi kmetoval-
ce, ki si niso uspeli zagotoviti ko-
ruzne silaže, da prek zadrug spo-
ročijo potrebe po krmi. Kupili jo bo-
do lahko po regresirani ceni deset
tolarjev za kilogram, čeprav so cene
na trgu od 18 do 25 tolarjev."
Kakšni bodo letošnji celoviti
državni ukrepi za sanacijo
škode v kmetijstvu?
"O glavnih ukrepih je javnost že
seznanjena, v bistvu bodo enaki kot
lani. Gre predvsem za regresiran na-
kup koruze, ječmena in drugih uvo-
ženih krmnih komponent. Tudi letos
so predvideni odpisi kmetijskih da-
jatev — od zdravstvenega in pokoj-
ninskega prispevka do zmanjšanja
katastrskega dohodka. Bankam je
vlada priporočila, da odpišejo ali
preložijo odplačevanje najetih kredi-
tov za reprodukcijski material, vložen
v uničeno kmetijsko proizvodnjo.
Konkretni ukrepi bodo znani potem,
ko bodo ugotovljeni dejanski izpadi
na prizadetih kmetijah."
PRIHODNOST
KMETIJSTVA
V NAMAKANJU
Vremenoslovci — vizionarji
napovedujejo sušo, morda še
večjo od zadnjih dveh, tudi v
prihodnjih letih in desetletjih.
Kmetijske površine bo potreb-
no namakati. Ali se kaj kon-
kretnega na tem področju v
občini in državi že dogaja?
"Namakanja smo imeli doslej v
občini bolj malo. Svoje površine
je namakal predvsem družbeni
sektor kmetijstva. Tu so namakali
nekaj sto hektarjev v poljedel-
jstvu, predvsem pa v hmeljarstvu.
Tudi nekaj zasebnih kmetovalcev
je že namakalo svoje kmetijske
površine. To velja predvsem za
pridelovalce kumaric. Po hitro
zbranih podatkih je v občini že
najmanj 23 večjih namakalnih si-
stemov pri zasebnih kmetovalcih.
Seveda je to zgolj kampanjska
rešitev, zato smo se odločili zbrati
podatke o interesentih za nama-
kanje. Po teh podatkih bi bilo
možno takoj namakati okoli tisoč
hektarov. Naročili smo izdelavo
idejno-tehnične zasnove za 45
projektov za namakanje 1.250
hektarov. Žal je bilo v začetku
premalo zanimanja prav na ob-
močjik kjer je voda zagotovljena,
nekaj posameznikov pa je organi-
ziralo skupine ljudi na področju
Cirkovc, Gajevcev in Placarovcev.
Na slednjih dveh območjih bi iz-
vedli dva namakalna sistema z 61
in 130 hektari zaokroženih kmetij-
skih površin. Na območju Formi-
na so možnosti za organizirano
namakanje 188 hektarov z
vključitvijo vseh lastnikov v tem
zemljiškem kompleksu. Seveda to
še niso vse površine, ki bi jih bilo
mogoče namakati. Zakona o na-
makanju v Sloveniji še nimamo, iz
občine pa smo za preučevanje
možnosti prijavili nad 15 tisoč
hektarov. Raziskave bodo seveda
pokazale, če je namakanje tako
obsežnih površin mogoče. V zvezi
z namakanjem čaka veliko dela
svetovalno službo, saj namakanje
zaradi namakanja nima nobenega
smisla. Uvaja se zaradi dosega
večje proizvodnje, ki naj pokrije
tudi ne tako majhne dodatne
stoške. Vse skupaj zahteva precej
dodatnega znanja, saj je namakan-
je najzahtevnejši tehnološki pro-
ces v pridelovanju poljščin oziro-
ma vrtnin.
Stvar občine pri tem je, da grad-
njo namakalnih sistemov, kjer to
še ni, vnese v družbene plane. Kot
sem že dejal, smo naročili idejno-
tehnične zasnove, na osnovi kate-
rih bomo ugotovili možnosti na-
makanja. Ko bomo zatem ugotovi-
li še interes kmetovalcev, bomo
pristopili k izdelavi dokončnih
projektov, s katerimi lahko kandi-
diramo za namenska sredstva.
Upamo, da bomo za v letošnjem
letu predvidene projekte že do sre-
dine decembra pridobili lokacijska
dovoljenja."	Rračič
Razdelitev republiških sred-
stev v letu 1992:
—	regresiranje semen in
dušičnih gnojil 15.663.000,00
—	finančna sredstva soli-
darnosti 46.660.000,00
—	reprodukcijska sredstva
(regresiranje trsnih cepljenk
in sadnih sadik) 5.364.000,00
—	regresiranje koruze
38.861.000,00
(od tega je bilo izdvojeno
2.251.950,00 SIT za trajno re-
ševanje oskrbe s pitno vodo)
Poleg tega je bilo porablje-
nih še precej občinskih sred-
stev, veliko občinskih sredstev
pa je bilo založenih, da je bilo
mogoče nekatere ukrepe izve-
sti-že mnogo prej, kot so bili
sprejeti na nivoju države. V
občini je bilo tako porabljenih
nad šest milijonov tolarjev
sredstev. Zagotovljena so bila
s prerazporeditvijo znotraj Se-
kretariata za kmetijstvo, nekaj
pa dodatno iz občinskega pro-
računa. Poleg teh sredstev, ki
jih je bilo deležno tako zaseb-
no kot družbeno kmetijstvo ne-
posredno, je bil odpisan tudi
prispevek za zdravstveno za-
varovanjev v višini 85 milijo-
nov, odložen ter pozneje odpi-
san prispevek za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje v
višini nad 19 milijonov tolar-
jev. Skupaj z omenjenimi repu-
bliškimi in občinskimi sredstvi
in obema odpisoma je bilo
kmetijstvo torej deležno nepo-
sredne pomoči v višini dobrih
217 milijonov tolarjev. V
znižanje katastrskega dohodka
kot osnove za dohodnino je bi-
lo zajetih 5.939 kmetijskih za-
vezancev, odpisani davek pa je
znašal 124 milijonov 912 tisoč
tolarjev oziroma 53 odstotkov
davka iz kmetijstva.
Sekretar Sekretariata za kmetijstvo občine Ptuj, dipl. ing. agr. Franc
Bezjak
MOSKVA: Minuli teden so iz
Moskve še prihajale pomirju-
joče vesti, od nedelje naprej pa
je spopad med parlamentom in
predsednikom Jelcinom dobil
take razsežnosti, da ga napeto
spremlja ves svet. V Moskvi se
je razmahnilo streljanje in na-
stal je vsesplošni kaos. Zato je
Jelcin v Moskvi razglasil izred-
no stanje in politični spopad se
je tako prevesil v pravo vojno.
Demonstranti so prebili obroče
okoli ruskega parlamenta, z bal-
kona p^ jih je Aleksander Ruc-
koj pozval, naj osvojijo mo-
skovske županije, televizijski
center Ostankino in potem še
Kremelj. Na pristaše razpušče-
nega parlamenta in pristaše Jel-
cina so se razdelili tudi pripad-
niki policijskega aparata.
— • —
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: V minuli ponedeljek raz-
glašeni avtonomni pokrajini
Vzhodna Bosna, ki jo je kljub na-
sprotovanju Alije Izetbegovica
ustanovil Fikret Abdic, so se te
dni pričeli spopadi s smrtnimi
žrtvami. Začele so jih musliman-
ske sile, zveste Izetbegoviču. Ra-
zen Velike Kladuše so vsa mesta
na območju Bihača pod nadzo-
rom Izetbegovičevih sil.
Hrvaške in muslimanske sile
so v Medjugorju podpisale spo-
razum o prekinitvi sovražnosti
v Mostarju, Sarajevo pa je še
naprej tarča obstreljevanja srb-
skih ostrostrelcev in topništva.
Ostrostrelci so se lotili tudi
francoskih vojakov, ki so s sku-
pino ljudi poskušali nekoliko
očistiti bosansko glavno mesto.
Ranili so tudi italijanskega mi-
rovnika Gabriela Morena.
— • —
EGIPT: V ponedeljek so se
na referendumu v Egiptu odlo-
čali o tem, ali bo sedanji pred-
sednik Hosni Mubarak dobil re-
ferendumsko podporo za tretji
predsedniški mandat. Parlament
mu je z veliko večino minuli te-
den potrdil mandat in opazoval-
ci menijo, da je referendum či-
sta formalnost. Opozicija je si-
cer bila kar aktivna, vendar Mu-
baraku največ glasov potiskajo
v naročje islamski fundamenta-
listi, proti katerim se dokaj us-
pešno bori že nekaj let. Njihovo
leglo je jug države, kjer so še
posebej poostrili policijski nad-
zor. Poleg referenduma je nam-
reč zanimiv tudi 6.oktober, ki je
obletnica dneva, ko je pod streli
Džihada padel Anver el Sadat.
_ • _
PAKISTAN: Napetost v tej
državi je pred dolitvami zelo
narasla in predvolilna kampanja
je zahtevala že 50 smrtnih žrtev.
Bivša pakistanska predsednica
in sopredsednica Ljudske stran-
ke Benazir Buto je pripravila
nekaj večjih političnih zboro-
vanj, njen poglavitni nasprotnik
je na včerajšnjih volitvah bil
vodja pakistanke muslimanske
lige Navaz Sharif, ki mu pozna-
valci pravijo pakistanska ina-
čica Robina Hooda.
— • —
RUSIJA — NATO: Večina
vzhodnoevropskih držav si po
razpadu vzhodnega bloka išče za-
vetje v severnoatlantski zvezi.
Boris Jelcin je pred dnevi te drža-
ve posvaril, da nagibanje k Natu
ni dobro, vzhodne Nemce pa
spomnil, da kršijo obljube ob
združitvi Nemčij. Opozoril je tu-
di Poljake, ki se trenutno najbolj
nagibajo k združitvi v Nato.
— • —
ITALIJA: Predsednik repu-
blike glede na ustavno ureditev
nima več kakšne posebne moči.
A je Oscar Luigi Scalfaro te dni
le zagrozil, da bo razpustil par-
lament in razpisal volitve, čaka
le še na novi volilni zakon. Naj-
bolj ga je razjezilo obnašanje
poslancev, ki ga je poimenoval
kar parlamentarni samomor. Po-
slanci so namreč glasovali proti
odvzemu imunitete nekdanjemu
zdravstvenemu ministru in se-
danjemu poslancu Francescu de
Lorenzu. Sicer bi ga sodniki
lahko poslali v zapor zaradi ve-
liki malverzacij, predvsem pa
ker je vzel štiri milijarde lir
podkupnine.
pripravila: DLZ
OBNOVITEV ORMOŠKE BLAGOVNICE TIMA
Razširitev gostinskega dela
Po navodilih ormoškega arhitekta Dušana Moškona, ki je blagovnico TIMA pred leti
prijektiral, potekajo na terasi, ki je obrnjena proti osrednjemu ormoškemu trgu, že do-
ber mesec obnovitvena dela.
Po prvotnih načrtih naj bi bila
na tem mestu tudi SKB banka, a
bodo povečali na 72 sedežev le
gostinski del. Ta bo imel pose-
ben vhod, ločen od trgovskega
dela blagovnice, ter drugačen
odpiralni čas, saj bo odprt tudi
ob sobotah in nedeljah.
Uredili bodo kuhinjo, prostor,
kjer je sedaj papirnica, in špecerij-
ski del blagovnice, kjer so pred
tremi leti uredili pekarno.
Pod bifejem bo skladišče, večja
naložba bo nova kotlovnica, ker
bodo prešli na ogrevanje s plinom.
Ker sozda TIMA ni več, se bo
odslej trgovska hiša imenovala
blagovnica KLAS, saj sedaj spa-
dajo km trgovskem podjetju
KLAS iz Maribora.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Ureditvena dela ob blagovnici.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan, telefon 776 335.
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte-
vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in-
formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega
se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
DAVKARJI NALEPILI NA AVTOMATE
DVAJSET NALEPK
Skladno z Zakonom o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger
na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju takse
na igralne avtomate so delavci ptujske izpostave republiške uprave
za javne prihodke nalepili na igralne avtomate dvajset nalepk. S
tem bo očinska blagajna bogatejša za milijon šeststo tisoč tolarjev,
ki jih sicer ne bi bilo, in kot pravi vodja izpostave Stanislav Zavec,
je to toliko, kot so vsi gostinci v ptujski občini, ki jih ni malo,
plačali davka. Pred prvim septembrom, ko je potekel rok za legali-
zacijo avtomatov, je bilo v ptujski občini v uporabi 50 avtomatov
za poker, 30 pa so jih umaknili. V postopkih kontrole v prvih dneh
so odkrili, daje bilo v uporabi šest igralnih avtomatov brez nalepk.
Nalepka prinaša mesečno obvezo oziroma plačilo 80.000 tolarjev,
kar je v bistvu 15-odstotni davek. Avtomat za poker namreč ob do-
brem obisku dnevno prinaša 150 do 300 nemških mark, mesečno
pa okrog 500 tisoč tolarjev.
NOVO IZ TOVARNE VZMETI PTUJ
Tovarna vzmeti Ptuj si zelo prizadeva, da bi modernizirala proiz-
vodnjo. Zelo intenzivno pa delajo tudi pri izgradnji in uvajanju si-
stema zagotavljanja kakovosti ISO 9001. Kot je povedal poslovni
sekretar podjetja Janez Solina, bo preizkus prve faze projekta 18.
oktobra, ko bodo predstavniki Revoza iz Novega mesta opravili av-
ditiranje. Uspešno opravljen preizkus uposobljeriosti je osnovni po-
goj, da se uvrstijo na listo A dobaviteljev Renaulta, s čimer si bodo
zagotovili redno proizvodnjo delov za R-5 in Clio, katerih osvajan-
je je v sklepni fazi. Za podjetje bo to velik dogodek, saj gre dejan-
sko za postavitev na nove temelje z uvedbo industrijske proizvod-
nje in načinom mišljenja.
NOVA CELOSTNA PODOBA PTUJSKIH TERM
V tem tednu so se ptujske Terme javnosti predstavile z novo ce-
lostno podobo. Pričeli so s propagandnimi sporočili na radiu in te-
leviziji. Pred kratkim so se uspešno predstavili v Čatežu, kjer so
skupaj s strokovnjaki govorili o zdraviliškem turizmu in možnostih
za njihovo trženje. Ob tej priložnosti so tudi zelo pozitivno ocenili
razvojni program Term. Letos jih čaka še veliko dela, saj naj bi
pričeli graditi novo fizioterapijo. Tehnično dokumentacijo že pri-
pravljajo. Konec meseca pa se bodo s svojo ponudbo predstavili na
sejmu Narava — zdravje Re-ha-teh.
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
ZA PTUJSKI TURIZEM
Na razpis Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije za sofi-
nanciranje regionalnih turističnih promotivnih dejavnosti je ptujska
občina poslala ponudbo za sofinanciranje izdaje kataloga celostne ptuj-
ske turistične ponudbe, sprejema študijskih skupin, agentov in novinar-
jev, ki prihajajo v Slovenijo, in sofinanciranje promocijske akcije za ve-
liko mednarodno prireditev — srečanje Citroenovih vozil (spačkov), ki
bo leta 1995 v Ptuju, v skupnem znesku milijon 450 tisoč tolarjev. Te
dni so dobili odgovor, v katerem jim sporočajo, da jim bodo omenjene
aktivnosti sofinancirali v znesku 740 tisoč tolarjev.
PRENOS NEPREMIČNIN OLGE MEGLIČ
V STEČAJU NA PTUJSKO OBČINO
Stečajni upravitelj Hiko Olga Meglič, podjetja v stečaju, je stečajne-
mu senatu predlagal, da se skladno s 135. členom Zakona o prisilni po-
ravnavi, stečaju in likvidaciji nepremičnine obrata v Ptuju in Dobrini
prenesejo na občino Ptuj. Stečajni senat je s predlogom soglašal, vendar
želi imeti od občine pisni pristanek za omenjeni prenos. Občina naj bi
prevzela nepremičnine v Dobrini, v Vošnjakovi in Dravski ulici v Ptuju.
Za te lokacije so vloženi denacionalizacijski zahtevki.
Ptujski izvršni svet se o predlogu stečajnega upravitelja še ni do-
končno izrekel, načelno pa s prenosom soglaša. Dokončni sklep bo spre-
jel po ogledu prostorov in preverbi hipotek.
GOST-TUR '93 — SRAMOTA ZA PTUJ
Na mednarodnem sejmu gostinstva in turizma Gost-Tur '93 naj bi se
Ptuj predstavil z informatorko in svojo turistično ponudbo. Z maribor-
sko turistično zvezo je bilo dogovorjeno, da bodo za predstavitev Ptuja
zagotovili 5 m2 prostora po ceni 77 DEM za m2. To pa se ni zgodilo: or-
ganizatorji so Ptuju dodelili le 1,5 m2 prostora, kar je bilo premalo za
želeno predstavitev. Škoda le, da Ptujčani niso odšli že prvi dan, ker je
bilo nesmiselno, da so vztrajali do nedelje, saj predstavitve praktično ni
bilo. Na 1,5 m2 prostora so se stiskali kurent, pult ter turistični delavki
iz TlC-a Sandra Požun in Tamara Peklar. Na pultu je bilo nekaj turi-
stičnih edicij, prospekti ... — to pa je bilo tudi vse. Napis Ptuj — staro-
sta slovenskih mest se je sramežljivo skrival pod kurentovo kapo, ki je
visela na steni. Za takšno ravnanje organizatorjev ni nobenega opra-
vičila. Morda pa tudi je. Se v tem ravnanju skriva "povračilo", ker
Ptujčani niso podprli regijskega prospekta pri natečaju Ministrstva za
gospodarske dejavnosti? Sicer pa Mariborčani že nekaj časa s pomočjo
neresnic o Ptuju skušajo pridobiti podporo za nekatere svoje turistične
projekte. Ena zadnjih je o sto milijonih tolarjev za promocijo Ptuja. V
resnici jih je bilo porabljenih nekaj nad deset milijonov, program pa je
bil potrjen na skupščini. Če odmislimo vse zakulisje, je bil Gost-Tur '93
sramota za Ptuj. Takšnih sejemskih predstavitev si mesto, ki stavi na
najmočnejšo industrijo na svetu, ne more in ne sme dovoliti. Da o tem,
da so ga prehiteli nekateri ptujski podjetniki (OR1NOCO, na primer), ki
so se prav tako predstavili na sejmu, niti ne govorimo. Vse to kaže na
potrebo, da si mesto izdela koncept za sejemske predstavitve in pri tem
konceptu vztraja.
TO SOBOTO NA PTUJSKEM KANALU
Na tretjem kanalu si bomo to soboto znova lahko ogledali program
ptujske televizije. V štirinajstdnevnem utripu, v katerem je Tinček Iva-
nuša strnil najpomembnejše dogodke, si bomo lahko ogledali vrsto zani-
mivih prispevkov. Ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva v Ptuju so
v minoritskem samostanu odprli razstavo Napisana črka ostane, Simon
Toplak je prejel nagrado Giovanni Marcora, v viteški dvorani je v sobo-
to nastopil mednarodno priznani violonist in kulturni ambasador Repu-
blike Slovenije Miha Pogačnik, Mercator Mip ima novega direktorja, v
Klubu borilnih veščin se pripravljajo na svetovno prvenstvo in podobno.
Oddaja ptujske televizije bo na sporedu v soboto ob 21. uri, v nedeljo pa
jo bodo ponovili ob deseti uri na istem kanalu.	Pripravila: MG
PTUJSKA SKUPŠČINA
0 kraji na Boriu,
proračunu in novih občinah
Napovedane predstavitve nove zakonodaje o lokalni sa-
moupravi na torkovem zasedanju ptujske skupščine ni bi-
lo, saj je predstavnik piscev zakona dr. Ciril Ribičič od-
povedal udeležbo zaradi podobne razprave v državnem
svetu. So pa poslanci sprejeli povečanje proračuna za pri-
bližno 40 milijonov tolarjev in preimenovali Ljudsko in
študijsko knjižnico v Knjižnico Ivana Potrča. Med po-
slanskimi vprašanji je bilo najbolj odmevno vprašanje
Braneta Tonejca o odgovornosti ptujske vlade in ministri-
ce Kristine Samperl Purg v zvezi s krajo znamenite slike
iz borlskega gradu.
Poslanci ptujske skupščine
so povedali nekaj svojih
mnenj o predlogu zakona o
novi lokalni samoupravi in
poslušali mnenja Metoda Fri-
dla Graha, Metke Slanic, Eli-
zabete Šoštarič in Ivana Lo-
vrenčiča o dejavnostih, ki po-
tekajo v sedanji ptujski ob-
čini, in prizadevanjih njenih
predstavnikov pri pripravi za-
konodaje. Poslanci so v raz-
pravi opozorili, da bodoče no-
ve občine ne bi smele pomeni-
ti siromašenja lokalnih skup-
nosti na račun države in da
njihovo preoblikovanje ne bi
smelo povzročiti velikih stro-
škov. Prav tako so menili tudi,
da bi bilo smiselno uporabiti
zgodovinske izkušnje in da
preoblikovanje v nove občine
ne sme postati še ena pone-
srečena reforma.
Slišali smo tudi, da dose-
danji predlogi novih občin v
ptujski občini, ki so bili v raz-
pravi lani (zemljevide smo ob-
javili tudi v Tedniku), nimajo
več veljave in da bo občinska
projektna skupina sestavila
predlog bodoče razdelitve
predvsem na osnovi finančnih
moči in perspektiv sedanjih
krajevnih skupnosti.
Sicer pa se je tudi tokratno
zasedanje skupščine začelo s
polurno zamudo. Kot je bilo
pričakovati, je bilo najbolj
burno pri poslanskih vprašan-
jih, saj je poslanec Branko
Tonejc zahteval odgovor v
zvezi s krajo slike na gradu
Bori in odgovornost ministri-
ce za kuturo, šolstvo in šport
Kristine Šamperl Purg. Raz-
prava o tem se ni razvila,
imenovana ministrica na izziv
ni odgovorila. Predsednik
ptujske vlade Branko Brumen
je naštel nekaj sklepov, ki naj
bi pomenili bodočo večjo
zaščito kulturne dediščine, in
pojasnil, da se bo kot manda-
tar glede odgovornosti članice
njegove vlade odločil, ko bo
imel mnenja vseh pristojnih
služb, ki preiskavo že izvaja-
jo. O tem bo skupščina raz-
pravljala prihodnjič.	dlž
REŠEVANJE PTUJSKE ORODJARNE
Jutri odgovor glede izplačil delavcem
Predstavniki ptujskega iz-
vršnega sveta so se v petek se-
stali s pogojalsko skupino
Agisove družbe Tovarna oro-
dij in strojev. Oblikovali so
strategijo v nastopu do uprav-
nega odbora Agisa — Tos, ki
je 23. septembra predlagal
stečaj za to Agisovo družbo.
Na ponedeljkovem sestanku s
predsednikom upravnega od-
bora Agisa Branetom Obalom
so tako vztrajali, da se dejav-
nost orodjarne ohrani, pripravi
in verificira razvojni program,
da se sestavi socialni program,
s katerim bodo zaščitili pre-
sežne delavce, posebej še sta-
rejše in invalide, in da se de-
lavcem izplačajo osebni do-
hodki za avgust in september,
preostali regres, jubilejne na-
grade ter boleznine.
Glede na to, da predlog za
stečaj še ni na sodišču in ga v
upravnem odboru še oblikuje-
jo, je delavcem Tovarne orodij
in strojev ter občinski vladi
ostalo še toliko časa, da kon-
kretizirajo svoje zahteve in
ponudijo program reševanja
orodjarstva, ki bo zagotovil
nadaljevanje proizvodnje v
skrčeni obliki. Nekaj so že na-
redili, najbolj otipljiva rešitev
naj bi bila povezava orodjar-
stva in livarstva znotraj Agisa.
Da bi delavcem kar se da omi-
lili socialno stisko, jim bodo
poskušali pomagati tudi z od-
pisom dohodnine. Občinska
vlada ima vse možnosti, da na
predlog Uprave za javne pri-
hodke odpiše plačilo dohodni-
ne vsem socialno ogroženim
občanom. Delavci Tovarne
orodij in strojev pa to zagoto-
vo so. Lani so v povprečju za-
služili trinajst tisoč tolarjev
mesečno.
Pa še eno zahtevo so v petek
postavili člani pogajalske sku-
pine iz Tovarne orodij in stro-
jev: zamenjavo vseh direktorjev
v Agisu. Ti naj bi po njihovi
oceni bili glavni krivci za stanje
v tem ptujskem kovinskem
podjetju, ki je izredno kritično,
in kot kaže, se tega vsi še ne za-
vedajo. Če bo padla orodjarna,
bo padel ves Agis.
Predsednik upravnega odbo-
ra Agisa Brane Obal je na po-
nedeljkovem pogovoru izrazil
pripravljenost upravnega od-
bora, da pomaga ohraniti de-
javnost orodjarstva v obsegu
razvojnega in socialnega pro-
grama. Delavcem pa bo do
petka pisno odgovoril glede
zahtev po izplačilih.	^^
KAGERHISA Z NOVIM PROGRAMOM V
PROSTORIH PTUJSKEGA MIZARSTVA
Žaga Jelka v stečaju
V torek je skupščina Žage
Jelka, d. o. o., sprejela predlog
za uvedbo stečajnega postopka
za to družbo, ki je v velikih te-
žavah in brez dela že od poletja.
Tako bo 67 zaposlenih, ki so bi-
li za sedaj na začasnem čakan-
ju, dobilo status brezposelnih.
Prav tako so člani skupščine v
soglasju s Kmetijskim kombina-
tom izmed dveh ponudnikov, ki
sta se prijavila na javni natečaj
za najem nepremičnin in osnov-
nih sredstev, izbrali Kagerhišo,
d.o.o., iz Maribora. Ta je v pro-
gramu zapisala, da namerava v
prostorih na desnem bregu Dra-
ve proizvajati montažne hiše za
nemško tržišče. V prvem letu bo
tako dodatno zaposlila 10 de-
lavcev, v drugem pa 21, poleg
tega pa bo potrebovala večje
število pogodbenih delavcev.
Da so načrti resni in obetavni
tudi za nekatere kooperante na
ptujskem območju, priča dej-
stvo, da bo Kagerhiša najprej
vložila precej sredstev v dogra-
ditev in prilagoditev obstoječih
objektov, je povedal direktor
Kmetijskega kombinata Slavko
Erlač.	M. Zupanič
Govori se ...
... DA se v zadnjih desetletjih tolikokrat popljuvanega realsocia-
lizma ravnatelji niso hodili zagovarjat na občino. Sedanja demokra-
tična praksa je drugačna: zaradi udeležbe dijakov na rokovskem
protestu je bila ravnateljica klicana na zagovor na najvišjo kulturno
instanco.
... DA so na sobotni balonarski festival povabljeni Kučan, Janša,
Kacin, Slapar, Gutman itd. Posebna atrakcija bo balonska pošta
med Kučanom in Janšo, v nadaljevanju pa bodo Janša, Kacin in
morda še kdo tekmovali v metanju častnih znakov v cilj, ki bo na
Kučanovem balonu.
... DA sta bila povabljena tudi Foznezzi in Šimek. Prvi je raje šel
v Južno Afriko, drugi pa na križarjenje po Sredozemlju. Prvi je me-
nil, da je bolje, če ga požro ljudožerci, drugi pa, da je bolje v
želodcu morskega psa. Če bi namreč prišla skupaj, bi se tako
požrla med seboj.
... DA imajo nekateri pripombe, daje težko najti Radio in Tednik
Ptuj, ker nimajo ustreznih tabel. To seveda ni res. Celo svetleče ta-
ble so. Treba je le biti toliko praktičen, priti na hodnik firme in po-
gledati tablo. Potem pa firmo najdete takoj.
... DA so v ptujski povsem ženski firmi po zadnjih stavkah tako
zaostrili režim, da se lahko delavke pogovarjajo samo na WC, pa še
to potihem. Tako se utegne morebitni nov štrajk zgoditi na cesarje-
vi pešpoti, skuhan iz tihe jeze.
... DA je Olgin ravnatelj tudi dober pravilniški trgomaček. Zna
kupiti in še bolje prodati. Poceni kupiti oz. dobiti in prodati za pet-
najstkratno maržo je v tej konkurenci res uspešna podjetnost.
4 — PO NAŠIH KRAJIH
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
MODERNI IN SODOBNI PLES
Nastaja novi ritual
V dvajsetem stoletju se je dokončno oblikovala razdelitev družabnih plesov na standardne plese angleškega stila, la-
tinskoameriške plese ter severnoameriške in moderne plese. Pojavile pa so se in se še številne oblike sodobnega plesa.
ANGLEŠKI STIL
Angleži so oblikovali dober
plesni stil standardnih plesov,
h kateremu sodijo počasni
valček, slowfox in fokstrot.
Fokstrot so Angleži dobili
1914 kot svoj prvi ples, po le-
tu 1929 pa je to že stil vsake-
ga, ki želi plesati sodobno.
Osnovna značilnost stand-
ardnih plesov je občutek za
lahkotno, naravno in lebdeče
gibanje. Avstralski plesalec
Alf Davies je zelo slikovito
opisal angleški stil plesa: "To
je največ gibanja s čim manj
napora."
LATINSKOAMERIŠKI
PLESI
V Evropi so se uveljavili tudi
plesi Latinske Amerike. Gre za
tri skupine vplivov: afriških
črncev, evropskih belih prisel-
jencev in domorodcev — ame-
riških Indijancev. Izvor tega
plesa, ki je združil vse tri ele-
mente, sega v 16. stoletje, ko so
afriški sužnji prinesli s seboj tu-
di bogate ritmične in plesne
običaje. Najbolj zanimivo je, da
so ti že v 16. stoletju poznali
ples v paru. Beli kolonisti so
sprva gledali na črnske plese
zaničljivo in so nekatere plese
celo preganjali. Po drugi strani
pa so skoraj na skrivaj belci le
prevzeli njihove ritme, predv-
sem tango in rumbo. Po odpravi
suženjstva se je ta vpliv še po-
večal. Afriški črnci so prevze-
mali tudi belske ritme in jih po
svoje prikrojili. Tako so utemel-
jili razvoj latinskoameriških
plesov.
Ameriški Indijanci so plesali
v krogih ali stoječi v vrsto. Z
različnimi skoki in koraki so
vplivali predvsem na brazilske
plese in pesmi.
S tangom se je po letu 1907
začel sloviti pohod latinskoa-
meriških plesov v Evropo. Leta
1930 mu je sledila rumba in
kmalu za njo že samba, nato
mambo in čačača, pa še bolero,
quaracha in calypso. Francozi
so te plese stilizirali in v sodob-
nem družabnem plesu so se ta-
ko uveljavili rumba, samba in
čačača, pa tudi ples passo dou-
ble, zelo slikovit in tipično
španski ples.
SEVERNOAMERIŠKI
IN MODERNI PLESI
Posamezne nove oblike ja na-
rekoval jazz, v katerem so se
prepletali belski in črnski vpli-
vi. Okoli leta 1920 se je pojavil
blues, za njim swing in po letu
1938 se je razvil boogie woo-
gie. Ob glasbi in njeni širitvi so
se izoblikovali tudi plesi z istim
imenom kot različni stili jazza.
Nov stil zabavne in plesne
glasbe se je odločno uveljavil z
Beatlesi. Ko se je jazz zelo od-
daljil od množic in postal pred-
vsem glasba za poslušanje, se je
iz boogie vvoogieja razvil rock'-
n'roll. Najstnike je spravljala v
trans glasba Tommyja Steela in
Elvisa Presleyja, plesno pa sta
največ pomenila predvsem boo-
gie woogie in lindy hop. Posa-
meznim glasbenim zvrstem sle-
dijo po imenih tudi plesi. Blues,
ročk in beat so razvili svoje ple-
sne oblike, prav tako pa tudi
moderna in disko glasba. Danes
tako prevladujejo moderni plesi,
kot so rockVroll, twist in ra-
zlični disko plesi.
Twist se je pojavil v letih
1961 in 1962 in je bil prava ob-
sedenost. Madison se je prav ta-
ko pojavil okoli 1960, ko so ga
ameriški turisti prinesli iz Sant
Tropeza; locomotion se pleše v
koloni in ponazarja gibanje lo-
komotive, hully gully pa se je
razvil iz madisona in je živah-
nejši. Slop je "zdrs čez lužo",
razvil se je v Franciji in je črn-
skega izvora, finjenka pa je fin-
skega izvora (imenuje se tudi
letkiss) in je prijetna poživitev.
SODOBNI
UMETNIŠKI PLES_
Čas od začetka dvajsetega
stoletja pa do 1960 velja za ob-
dobje modernega plesa. So-
dobni ples pa imenujemo vse,
kar je zraslo iz sodobnih ple-
snih teženj. Ples naj bi se osvo-
bodil vseh okov klasične tehni-
ke, kustumov in sistemov gi-
banja. Vzor sodobnega plesa je
starogrški ples. Led je prebila
Isadora Duncan, ki je plesala
bosa, odeta v preprosto grško
tuniko. Tudi ruski balet pome-
ni prelom s klasično baletno tra-
dicijo. Tretja sodobna smer iz-
vira iz ritmične gimnastike, na-
slednje pa še iz indijskih kla-
sičnih plesov, joge, tudi iz ple-
sov primitivnih kultur.
Na baletne odre in v klasično
baletno tehniko pa vse bolj pro-
dira več smeri sodobnega plesa.
To so skupine s sodobnimi,
avantgardnimi in postmoderni-
stičnimi tehnikami. Združuje-
jo množico tehnik gibalnih
oblik, ki jih je človeštvo ust-
varilo v tisočletjih, in jih upo-
rablja zavestno in prožno. K
sodobnirri težnjam prištevamo
še neoklasično usmeritev, ki
uporablja baletno tehniko, so-
dobno glasbo in kostume, ter
plesno gledališče.
Ob številnih smereh sodob-
nega plesa se mnogi sprašuje-
jo, ali je vse to sploh še ples
ali pa že gledališče, cirkus in
morda novi ritual.	DLŽ
Prihodnjič: KAKO SE
JE PLESALO NA PTUJU
TEDEN OTROK
Ne samo poslušati, tudi slišati
(asi so res čudni, nervozni, nestrpni, krizni ... Še najmanj
naklonjeni brezskrbnemu otroštvu v najzgodnejših letih in
letih, ko si mladi že iščejo zaposlitev.
Teden otroka je spet tu, s takšnimi in drugačnimi deklara-
cijami, okroglimi mizami, strokovnimi predavanji, priredit-
vami; letos v znamenju otroške igre, igrišč in igrač.
Vsak otrok ima pravico biti srečen. Pa spoštujemo to nji-
hovo pravico? Morda se je spomnimo v tednu otroka, pa v
času otroških parlamentov in se kdaj. Kaj pa dejanja?
Letos bo republiški parlament prav v tednu otroka odločal o
otroškem dodatku za vse otroke. Mnogokje posredno ali nepo-
sredno odločajo o usodi otrok. Otroške knjige, revije imajo tako
ceno, da so marsikateremu otroku nedostopne, o šolskih knji-
gah je bilo napisanega in povedanega že preveč, enako o pre-
težkih šolskih torbah, o šolah, ki so še vedno brez telovadnic, o
premajhnem številu štipendij, o prenatrpanih razredih, dobra
igrača je predraga, premalo je igrišč Vse s skupnim imeno-
valcem: premalo je denar ja.
Pa res vedno denar odloča o brezskrbnem otroštvu, o otro-
ku prijazni šoli in okolju?
Poletja je konec in otroci si v teh in vseh dneh želijo poleg
tople domače sobe in učilnice predvsem tople besede, ki bo
prišla sama od sebe, ki bo kot obliž na surovost časa, ki ga v
tem trenutku živimo. Ne varčujte z njimi, zakaj poleg
takšnega ali drugačnega ogrevanja nemalokrat najbolj ogre-
je topla beseda.	Nataša Vodušek
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Najmanj zanimanja za končanje osemletke
Ljudska univerza na Ptuju je
v lanskem šolskem letu izvedla
49 izobraževalnih programov z
929 udeleženci. Lani je bil prvi
vpis v višjo poslovno šolo in
obiskovalo jo je 120 slušateljev.
Šola je naletela na velik odziv,
saj imajo vpisani vsa predavan-
ja in za vsak izpit tri roke na
Ptuju. Traja 36 mesecev, diplo-
manti pa dobijo naziv ekono-
mist in višješolsko izobrazbo.
Letošnji programi za pridobi-
tev izobrazbe so poleg poslovne
šole še strojni tehnik, trgovinski
poslovodja, osnovna šola za
odrasle, računovodja in gostin-
ski pomočnik. Za vse programe
imajo dovolj prijav, le za pro-
gram upravnega tehnika se je
prijavilo premalo kandidatov in
je še vprašanje, ali sploh bo v
letošnjem šolskem letu.
V programih usposabljanja in
izpopolnjevanja so možnosti us-
posabljanja za računovodje, go-
stinskega pomočnika, za pomož-
na gradbena dela in za šivilje.
Udeleženci po končanem us-
posabljanju dobijo javno listino,
da so sposobni opravljati to delo.
Poleg teh so še programi usposa-
bljanja in izpopolnjevanja za go-
spodinjo na kmetih, kmetijskega
delavca, upravljalca centralnega
ogrevanja, gradbene mehanizaci-
je, voznika viličarja, varnostnika
in tečaji varstva pri delu in var-
stva pred požari.
Na področju splošnega izo-
braževanja ponujajo tečaje tujih
jezikov in šiviljski tečaj. Nav
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Kulturna dediščina, kdo bo tebe ljubil?
Kraja slike na gradu Bori ozi-
roma vzroki, ki so do tega pri-
peljali, opozarjajo na zapletene
razsežnosti varovanja naše kul-
turne dediščine. Na vprašanje,
kako je mogoče, da so okradli,
ali še huje, kako je bilo sploh
mogoče, da se je kradla oprema
borlske kapele, se ni mogoče
zadovoljiti samo z enim odgo-
vorom. Na to je mogoče odgo-
voriti le s širšim vpogledom v
stanje predpisanega in odgovor-
nega varovanja naše kulturne
dediščine. Toda enoje predpisa-
na zakonodaja, ki jo gradimo že
leta in leta, drugo pa je odgovo-
ren človeški dejavnik, ki pa je
konec koncev odločilen.
Vljudnost mi ne dopušča, da bi
si odmeril več prostora v vašem
časopisu. Zato se bom med mno-
gimi dejavniki, ki pogojujejo va-
rovanje in vzdrževanje naše mate-
rialne dediščine, omejil le na ene-
ga — na ozaveščenost ljudi, še
zlasti tistih, ki so poklicno ali
službeno zavezani, da varujejo,
hranijo, obnavljajo ali raziskujejo
našo spomeniško doto. Kajti
prepričan sem, da bo še tako do-
bro napisana zakonodaja, ki jo
lahko prenese vsak papir, jalova,
če se ne izvaja odgovorno, in kar
je pomembno — s srcem in dušo.
Kajti tistega, "kar smo od
vnukov prevzeli" in jim bomo
morali, če si izposodim prav-
niško retoriko, kot dobri gospo-
darji izročiti v hasnovanje, ne
smemo prepustiti naključju in
kvazi strokovnosti (beri blefer-
stvu). Živimo v času, ko se v
smislu uprave preteklost še ni
poslovila, tisto, kar naj bi nas
popeljalo v duhovno bogatejši
jutri, pa je v rojevanju. Torej
smo ponovno pri človeškem de-
javniku, ki se v danem trenutku
mora zanesti na svojo izkušnjo
in vprašati vest, kako ukrepati v
dobro varovanja in prezentacije
spomeniškega gradiva. To za-
skrbljeno vprašanje se še gla-
sneje zastavlja za območje ptuj-
ske občine, ki je "preobremen-
jena" z našo kulturno dedišči-
no. Le-ta je v tem delu naše ma-
jhne domovine izredno pestra in
tu se povrhu tega še posrečeno
povezujejo tako arheološka ob-
dobja kot kategorije umetnostne
zgodovine, etnologije in ne na-
zadnje tudi naravna dediščina.
Tu je prepletanje tako bogato in
vzročno povezano, da bi lahko
govorili karo kulturnem "ekosi-
stemu". In kljub takšnemu kul-
turnemu bogastvu si ne smemo
dovoliti, da propade ali izgine
katerikoli materialni pričevalec.
Kot tudi ne, da pade v pozabo
šega ali zamre kakšna pesem.
Kajti podobno kot v narvi laho
tudi tu manjkajoči člen ogrozi
kulturni biotop.
Ozaveščeno varovanje, ki naj
bi bilo porok ohranjanja celo-
stne kulturne podobe neke regi-
je, pa je, kar šele sedaj obžalu-
jemo(!), odpovedalo v primeru
siromašenja grajske kapele na
Borlu. Namenoma govorim o si-
romašenju, kajti zadnja kraja je
bila le vrh ledene gore, ki je iz-
plula na medijsko površje. Gla-
sno je opozorila, in to ne prvič,
na brezbrižnost, ali kar je še
verjetneje, na nekomunikativ-
nost med nekaterimi institucija-
mi in odgovornimi, ki skrbe za
našo kulturo dediščine. Zmeraj
smo polni lepih besed in obljub,
ko govorimo o varovanju in pre-
zentaciji naše kulturne identite-
te. Toda ko se s terena vrnemo
na svoja delovna mesta, žal po-
gosto poskrbimo le za svoje
potne naloge in jedrnato napisa-
na področila, ki pa pogosto
obleže v predalih in so dobro-
došla šele za letna poročila.
Tarnanje in trkanje na prsi je
v borlskem primeru prepozno.
Toda ali se lahko iz tega vsaj
kaj naučimo? Pravijo, da se
neumen uči na lastnih napakah.
Toda to ni greh. Greh je, če "za-
blefiramo" in v oholosti noče-
mo priznati, da smo iz nekih ne-
buloznih razlogov odklonili do-
bronamerno priporočilo.
Vem, da primer Borla ni edi-
ni, da je med našimi gradovi
že mnogo devastiranega in po-
kradenega. Toda ne smemo
prezreti dejstva, da je kapela
doživela žalostno usodo da-
nes, tu, med nami in vpričo
nemajhnega števila z diplomo
potrjenih strokovnih kadrov,
ki so oboroženi s predpisi in
pravili. Zato se sprašujem, ko
bo Bori enkrat obnovljen, kaj
bomo lahko pokazali od nekoč
celostno oblikovanega zgod-
njebaročnega prostora grajske
kapele? Bo tudi pred to otvo-
ritveno slovestnostjo napove-
dana posebna izjava duš za
javnost, ki v vicah plačujejo
ceho za svoje ne-delo, ali bog
ne daj, za jalove strankarske
razprtije?
F. Šerbelj, Ljubljana
Lastniški certifikati tik
pred zdajci
V jutrišnjem Uradnem listu bo objavljena uredba, s kate-
ro bodo odprti certifikacijski računi vsem slovenskim
državljanom, rojenim do 5. decembra 1992, je napovedal
sekretar za privatizacijo Tone Rop. Lastniškim certifika-
tom državljanom se bodo čez čas pridružili še certifikati
upravičencev do denacionalizacije in certifikati delavcev
negospodarskih organizacij. Lastninsko preoblikovanje
podjetij se bo lahko pričelo, vendar ...
Vendar morajo za preobliko-
vanje pripraviti podjetja ustre-
zen program, ki ga predložijo
Agenciji za prestrukturiranje in
privatizacijo, ta pa program
odobri. Šele nato se lahko last-
ninjenje prične. Po dostopnih
podatkih imajo le tri ptujska
podjetja program za lastninsko
preoblikovanje, sicer pa za 27
podjetij, ki so v postopku revi-
zije, lastninjenje do končanega
postopka ne pride v poštev.
KAJ JE CERTIFIKAT?
Dobili bomo certifikate, kar
pomeni, da bo za vsakega dr-
žavljana odprt evidenčni račun
pri SDK, na katerega bo vknji-
žen znesek, do katerega je upra-
vičen vsak državljan Slovenije,
rojen do 5. decembra leta 1992.
Na te evidenčne račune bodo
vknjiženi kasneje tudi certifika-
ti oziroma zneski iz naslova de-
nacionalizacije in zneski kot ra-
zlika med kolektivno pogodbo
in dejansko izplačanimi plačami
za zaposlene v negospodarskih
organizacijah.
KAKO UPORABIMO
CERTIFIKAT?
Znesek, ki ga imamo na svo-
jem certifikatskem računu pri
SDK, lahko uporabimo samo z
lastninsko nakaznico. To bomo
morali kupiti, s čimer bomo po-
ravnali stroške, ki so nastali v
zvezi z izdajo in poslovanjem z
evidenčnimi računi. Vsak lahko
uporabi več lastninskih nakaz-
nic v primeru, da želi razdeliti
znesek na več prejemnikov.
Z lastninsko nakaznico bomo
namreč usmerili znesek s svoje-
ga evidenčnega računa na žele-
nega prejemnika, to je podjetje,
v katerega želimo vložiti. V za-
meno bomo prejeli delnice ozi-
roma v začetku potrdilo o tem,
imenovano začasnica. Nakazni-
ca ima tri lističe, in sicer potrdi-
lo za imetnika nakaznice, spo-
ročilo arhivu SDK in sporočilo
o uporabi za prejemnika.
KJE UPORABIMO
CERTIFIKAT?
Pri interni razdelitvi ali no-
tranjem odkupu delnic v podjet-
ju, kjer smo zaposleni, če se bo
le-to lastninilo, pri drugem pod-
jetju, pri katerem poteka vpis in
vplačilo delnic, pri banki, prek
katere poteka javno vpisovanje
delnic, in pri pooblaščenih inve-
sticijskih družbah. Vendar mo-
rajo le-te šele ustanoviti.
KAKO DOLGO SE
BODO PODJETJA
LASTNINSKO
PREOBLIKOVALA?
Zakon o lastninskem preobliko-
vanju, ki je pričel veljati 5. de-
cembra lani, predvideva enoletni
rok, ki naj bi pričel veljati junija
letos oziroma po sprejetju zako-
nov o ustanovitvi vseh potrebnih
družb in skladov. In investicijske
družbe še niso ustanovljene. Tako
se, kot kaže, prav nič ne mudi niti
s certifikati, saj sedaj v Sloveniji
še ni posebno veliko podjetij, ki se
lastninsko preoblikujejo.
Kakorkoli že, te dni bo vsak od
nas prejel pismo, s katerim bomo
obveščeni o odprtju svojega certi-
fikatskega računa in seznanjeni z
načinom uporabe le-tega. Sicer pa
pri vladi pripravljajo tudi posebno
brošuro o poslovanju z delnicami,
ki jo bo moč kupiti.
M. Zupanič
UNIVERZA V MARIBORU
Nov študijski program:
gospodarsko inženirstvo
Gospodarsko inženirstvo je nova študijska smer mariborske
univerze, ki jo bosta izvajali Ekonomsko-poslovna in Tehnična
fakulteta. Gre za visokošolski študij, ki traja osem študijskih in
diplomski semester ter ima tri smeri: strojniško, elektrotehniško
in gradbeniško.
Cilj študija gospodarskega inženirstva je, da bi skladno s po-
trebami razvoja našega gospodarstva izobraževali na visoki stop-
nji gospodarske inženirje, ki bodo usposobljeni za opravljanje
strokovnih, razvojnih in vodstvenih opravil, ki zahtevajo teh-
niško, tehnološko in ekonomsko znanje, združeno z znanjem or-
ganizacije in informatike. Diplomanti bodo dobili strokovni na-
ziv diplomirani gospodarski inženir za strojništvo, elektrotehni-
ko ali gradbeništvo. Namen izobraževanja je usposobiti strokov-
njake z ekonomskim in tehniško-tehnološkim znanjem za
načrtovanje, upravljanje ter vodenje procesov poslovanja in
proizvodnje z usmeritvami v upravljanje in vodenje proizvodnje.
Diplomanti bodo usposobljeni tudi za vodenje in izvajanje raz-
voja, marketinga in projektne prodaje, inženiringa.
V letošnjem šolskem letuje za vse tri smeri 120 vpisnih mest.
.	NaV
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ — 54
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
MONOTEIZEM
mrnmmmmmimmmm^mii^m^mmmmmmmm^mmmmmm
Vse religije, ki so bile in so še, lahko raz-
vrstimo na več načinov. Midva sva ubrala raz-
vojno pot: totaizem, animizem, kult prirode,
politeizem in končno monoteizem. Lahko pa
bi relegije razdelila tudi kako drugače, npr. na
mrtve in tiste, ki še živijo. Pri tem ti moram ta-
koj povedati, da se motiš, če misliš, da so vse
politeistične religije mrtve. V bogove Sumer-
cev, Babiloncev, Egipčanov in Grkov danes
ljudje ne verjamejo več, obstajajo pa druge po-
liteistične religije, ki so še žive. Ena takih naj-
večjih je HINDUIZEM; morda si že slišal zanj.
Religije je mogoče deliti tudi tako, da jih
razdeliš v tiste, ki delujejo v okviru ene skup-
nosti, npr. horde, plemena, naroda (narodne re-
ligije), in one druge, ki delujejo tudi izven na-
rodnostnih okvirov (univerzalne religije).
Za nekatere religije bi lahko rekla, da so bolj
znane, ker imajo več vernikov in ti živijo raz-
kropljeno po celem svetu. Take religije imenu-
jemo tudi svetovna verstva. Ali morda poznaš
katero? Seveda, KRŠČANSTVO, ISLAM in
BUDIZEM. Bravo! Te tri religije zajemajo
skoraj vse prebivalstvo naše zemlje. Malce po-
misli, kar tako na hitro, ali imajo te vere kaj
skupnega. Da jih še ne poznaš? To je morda
res, gotovo pa veš, da vse tri učijo, da je svet
ustvaril en sam bog in verjamejo le v enega bo-
ga. Se strinjaš? Si že uganil, kaj ti hočem pove-
dati? Religijo, kjer verniki verjamejo v enega
boga, imenujemo MONOTEIZEM. Veš, časov-
no se je ta zvrst religij razvila najkasneje, šele
500 — 600 let pr. n. št., in danes lahko z goto-
vostjo trdiva, da je to najbolj razvita oblika re-
ligij, ki jih poznamo.
Da bi lahko ugotovila tiste elemente, ki po-
vezujejo monoteistične religije in v čem se le-
te ločijo od politeističnih, si jih morava malce
ogledati. Čeprav je krščanstvo po nastanku šele
tretja svetovna monoteistična religija, sem jo
dala na prvo mesto zato, ker je njegova zgodo-
vina tesno povezana z zgodovino Evrope, torej
krajev, kjer živiva tudi ti in jaz.
KRŠČANSTVO
UVOD
Prav gotovo veš, da je zgodovina krščanstva
že dolga. Pravzaprav je sploh ni težko
izračunati, zlasti če veš, da let ne štejemo več
po olimpijskih igrah, kakor so to počeli Grki,
pač pa smo pričeli šteti leta od rojstva Jezusa
Kristusa dalje. Prav zato rečemo, da so stari
Grki živeli v času pred našim štetjem ali pa v
času pred Kristusovim rojstvom Ker pa je ta
vera obstajala že pred rojstvom Kristusa, lahko
mirno rečeva, daje stara več kot 2000 let.
Morda se ti to ne zdi posebno dolgo obdobje,
toda če pomisliš, da je egiptovska država živela
tako dolgo in da se ves čas navade ljudi, običaji,
vera, znanost in umetnost niso bistveno spreme-
nili, mi moraš priznati, daje razvoj človeštva od
našega štetja dalje čisto nekaj drugega. Koliko
držav in različnih družbenih sistemov seje spre-
menilo in koliko znanstvenih odkritij se je opra-
vilo! Človek ne le da danes lahko leti kot ptica,
lahko se poda celo v vesolje in rakete pošilja do
planetov ... In če pomisliš, da so takrat, ko je na-
stalo krščanstvo, verjeli, daje Zemlja ploskev na
vodi, da se Sonce vrti okoli Zemlje, da je raj na
Zemlji ... In če je ob vseh teh spremembah reli-
gija preživela, potem moraš priznati, daje v njej
res nekaj posebnega.
Začetki krščanstva segajo v kraje, ki so blizu
krajev, kjer sva pričela najino zgodovino —
blizu Sumercev in Babiloncev v Palestini. Tam
so se v Pavlovi sekti združevali pristaši njego-
vega nauka. Krščanstvo se je razvijalo posto-
poma iz sekte v organizacijo občine in nato
cerkve. Ideje prvotnega krščanstva so priva-
bljale zlasti obubožane in revne. To že veš, da
takrat niso hodili v šolo vsi otroci in še zlasti
ne otroci revnih in preprostih staršev. V tem je
tudi eden od razlogov, da o prakrščanstvu ni-
mamo pisnih virov in smo o njem slabo
poučeni. Skozi več stoletij sta obstajala
prakrščanski nauk in zgodovina občin omejena
le na ustna izročila. Šele s pristopom višjih (in
tudi pismenih) slojev in z nastankom profesio-
nalnega cerkvenega kadra (duhovnikov) se
prično prvi zapisi. Vire, iz katerih se prakr-
ščanstvo lahko preučuje delimo na krščanske
in nekrščanske.
KRŠČANSKI VIRI
Prvi zapisi so nastali med samimi verniki.
Najbolj znana krščanska dela so evangeliji.
Gotovo si že slišal za njih. Ali tudi veš, koliko
jih je? O.K., štirje. Ali veš tudi, kdaj so nastali
in kdo jih je zapisal? Nastali so od 1. do 3. sto-
letja. Najstarejši je Markov, nato Lukov, Ma-
tevžev in končno Janezov evangelij.
Evangeliji opisujejo zgodbe iz Jezusovega
življenja, o pridigah, smrti, vstajenju. Cerkev
je prepričana, da so ta dela napisana po božjem
navdihu, sicer s človeško roko. Prav zato vsaka
beseda, zapisana v evangelijih, velja za božjo
resnico. Noben od evangelijev ni bil napisan v
času, ko je živel Jezus. Zal so bili teksti kasne-
je tudi predelani ali "popravljeni" — morda
dobronamerno, da bi se bolje ujeli s časom, to-
da zaradi tega naletimo pri branju na protislov-
ja, ki so v neskladju z vsebinami knjig.
NEKRŠČANSKI VIRI
Ko se je prakrščanstvo razširilo prek svojih
nacionalnih meja, se je srečalo z drugimi ljud-
stvi. Tako je nastalo nekaj skopih zapisov po-
ganskih zgodovinarjev. Tudi s temi viri si ne
moremo kaj prida pomagati, ker jih je prepro-
sto premalo.
Veš, znanstvenike in zgodovinarje je vedno
privlačila ta tema. Žal pa je bilo dolgo časa
proučevanje te vere s strani krščanstva prepo-
vedano, saj si je le-ta pripisovala božanski
značaj in je bila nad vsako kritiko. Zelo pozno,
komaj v času kapitalističnega družbenega si-
stema so se znanstveniki lahko svobodneje uk-
varjali s to tematiko. Nekateri so krščanstvo
želeli popolnoma izničiti, češ da nima nič svo-
jega, nekateri mu priznavajo nekaj (npr. evan-
gelije), tretji so prepričani ... — tudi zato
kraščanstvo ni enotno.
Toda midva greva svojo pot. Dovolj naj bo
teorij. Popeljem te v najlepše mesto na svetu,
uau — v RIM.
SREČANJE MATURANTOV PO
ŠESTDESETIH LETIH
lili smo srečna generacija..."
"Ptujska gimnazija je dala veliko eminentnih ljudi. Veseli
bi bili, če bi tako bilo tudi v bodoče. Sedaj pripravljamo
prostor in možnosti, da bi ptujsko gimnazijo preselili iz
srednješolskega centra na drugi prostor," je med drugim
povedal ptujski župan Vojteh Rajher, ko je prejšnji
četrtek v Mestni hiši s predsednikom izvršnega sveta
Brankom Brumnom in članico izvršnega sveta, odgovor-
no za šolstvo, kulturo in šport, Kristino ŠamperI Purg
sprejel maturante iz leta 1933 ob šestdesetletniei mature.
V razredu jih je bilo 26, da-
nes pa jih še živi devet. Srečan-
ja v Ptuju, kjer se srečujejo vsa-
kih pet let, se jih je udeležilo
pet: pisatelj in jurist Ivan Brat-
ko, zdravnik dr. Branko Šala-
mun, strokovnjak agronomije
Kari Andreč, profesor Bogomil
Breznik ter profesor in bivši
ravnatelj ptujske gimnazije Ru-
dolf Čeh, ki je tudi najbolj za-
služen, da se nekdanji sošolci
srečujejo v mestu nekdanjega
šolanja. Pred petimi leti, ko so
praznovali 55-letnico mature, so
se obujanja spominov na nek-
danje šolske dni v eni najbolj
levo usmerjenih gimnazij v nek-
danji Jugoslaviji, ki se je ime-
novala realna gimnazija kralje-
viča Andreja, udeležili tudi trije
nekdanji profesorji: Emilija
Brane, Miroslav Gorše in Anton
Ingolič. V sedmem razredu je
bil njihov razrednik Rajko Kan-
drič, v osmem in pri maturi pa
Ivan Molinari. Namesto pokoj-
nega pisatelja Ivana Potrča se je
srečanja udeležila njegova žena,
mladinska pisateljica Branka
Jurca in povedala, da se med
nekdanjimi sošolci svojega
moža izredno dobro počuti.
Srečanje ob šestdesetletniei
mature je bilo svojevrstno obu-
janje spominov na nekdanje
dni, povezano s sedanjostjo.
Sprehodili so se po Ptuju, ki po-
staja vse lepši, v nekdanji gim-
naziji, kjer je danes osnovna
šola, jih sprejel ravnatelj Ervin
Hojker, v mestnem parku pa so
se ustavili pred kipom Dušana
Kvedra, ki je bil prav tako nji-
hov sošolec in ob katerem je
Ivan Bratko povedal, da so bili
srečna generacija.
Pokrovitelj nepozabnega sre-
čanja ptujskih maturantov iz le-
ta 1933 je bil ptujski župan Voj-
teh Rajher.	MG
S sprejema v Mestni hiši. Foto: Langerholc
Pred 80 leti je bil odkrit III. mitrej
Med najpomembnejše arheološke spomenike v Sloveniji sodijo mitreji, svetišča boga Mitre. Na Ptuju je bilo do sedaj
odkritih pet takšnih svetišč, kar ga uvršča med pomembnejša najdišča v Evropi. Pomen ptujskih mitrejev je v tem, da
nam dajo vrsto podatkov o verovanju in obredju, kakršnih spomeniki drugod po ozemlju nekdanje rimske države ni-
so dali. Obenem pa nam ti spomeniki omogočajo rekonstrukcijo političnega, kulturnega, verskega in socialnega
življenja rimske Poetovione.
Letos mineva 80 let, kar so od-
krili in predstavilu javnosti III.
mitrej na Zgornjem Bregu. Zaščit-
na stavba, ki varuje svetišče, je le-
po vidna tudi s ceste Ptuj — Mari-
bor; mitrej je namreč prezentiran
na mestu najdbe — "in situ". Od-
krit je bil spomladi 1913, izkopa-
vanje pa je bilo dokončano prav
konec septembra tistega leta; vo-
dila sta ga Mihovil Abramič in
Viktor Skrabar. Naslednje leto so
nad svetiščem zgradili zaščitno
stavbo, ki varuje mitrej še danes.
III. mitrej je izmed vseh do se-
daj odkritih največji. Posvetilni
kamni, ki so v njem, nam povedo,
da je bil zgrajen sredi 3. st. Zgra-
dili so ga oficirji in vojaki dveh
legij (XIII. Gemine in V. Make-
donske), ki sta v tem času prišli v
Poetoviono. Mitrej je usmerjen od
severa proti jugu, najstarejši sve-
tiščni prostor je meril 11,2 m x
6,8 m, na južno stran je imel tudi
predprostor. Svetišče je bilo ka-
sneje še razširjeno.
Ob centralni stavbi so bili še
drugi prostori, ki so služili kot
shajališče posvečencev in kot sve-
tišči Magnea Mater in Nutrices
Augustae. Svetišče sestavljajo tri
ladije; srednje je poglobljena, njen
tlak je iz opeke, pri stranskih pa je
iz zbite ilovice. Najdeni so bili ob-
seženi kosi ilovnatega ometa z oti-
si prepleta iz vrbovih šib, kar iz-
pričuje, da je bil tudi ta mitrej za-
radi posnemanja svete votline
obokan z lahko leseno konstrukci-
jo. Najdeni so bili tudi preprosti
ostanki stranskih slikarij. Na za-
hodni strani mitreja so našli kanal
za vodo (iz potoka ali vodnjaka),
ki so jo potrebovali pri obredu.
Žal kompleks v celoti ni bil nikoli
odkopan.
III. mitrej stoji na Zgornjem Bregu.
Mitrej (lat. Mithraeum) je svetišče, posvečeno bogu Mitri. Največkrat
so bili urejeni v naravnih in umetnih votlinah, strop je imel obliko svo-
da. Zgrajeni mitreji so povečini podzemni prostori skromnih dimenzij,
v katere se je prišlo po stopnicah. Sredi prostora je bil vodnjak ali iz-
vir, nasproti vhodu pa kip, relief ali redkeje slika Mitre, ki ubija bika
(Mithras Tauroctonus). Med največje znane mitreje sodi tisti v Karaka-
linih termah v Rimu (23 x 10 m). Foto: Martin Ozmec
SPOZNAVAMO GLASBENO PRETEKLOST
Ptujske muzikalije živijo
Ptujska glasbena zgodovina in njena dediščina je ob svetlih
izjemah stoletja ostajala nema, nedostopna in domala nerazi-
skana. Glasbeniki, ki so v minulih obdobjih bivali in delali tod,
so se večinoma posvečali le živi glasbi, njenemu nastajanju in
poustvarjanju. Zgodovinska veda pa v zavetju svoje širine ne
more mimo preučevanja muzike, ki je skozi veke tradicionalno
povezana z vsakdanjostjo posvetnega in sakralnega življenja v
mestu in na vasi. Čas, ki ga živimo, pa prinaša vedno znova tu-
di željo po poznavanju naše neposredne preteklosti. Muziko-
loška stroka se je v zadnjem desetletju osredotočila na razisko-
vanje ptujskih starih glasbil in notne zbirke.
KONCERT S PROMOCIJO LASARSKE PLOSCE Z GLA-
SBO PTUJSKE NOTNE ZAPUŠČINE JE DOPOLNIL PRAZ-
NOVANJE STOLETNICE MUZEJSKEGA DRUŠTVA IN 200-
LETNICE KNJIŽNIČARSTVA IN TISKARSTVA NA PTUJU
Muzikalije, ki jih hrani Študij-
ska knjižnica na Ptuju, so prišle k
nam po zavitih poteh v času dru-
ge svetovne vojne, toda desetletja
so ostajale v arhivih neraziskane,
čakajoč na ponovno rojstvo svoje
vsebine. Kmalu bo minilo dese-
tletje od izida prvega zvezka, ki
ga je že takrat pripravil Milko
Bizjak
Milko Bizjak, org-anist in
čembalist, seje kmalu po študi-
ju lotil raziskovanja slovenske
rokopisne notne zapuščine in s
svojim delom razkril pomem-
ben del slovenske glasbene zgo-
dovine. Ptujska rokopisna notna
zbirka je domnevno iz gradu
Vurberk, zajema posvetne ba-
ročne skladbe različnih avtor-
jev, njen obseg pa jo uvršča
med najbogatejše tovrstne fon-
de na Slovenskem. Doslej je
Edicija Bizjak v sodelovanju s
ptujsko Študijsko knjižnico, Po-
krajinskim muzejem Ptuj in
Skupščino občine Ptuj izdala
osem notnih zvezkov, v zad-
njem času pa uspešno izdaja in
predstavlja tudi lasarske plošče.
Prav zadnja je doživela svojo
promocijo na koncertnem več-
eru 24. septembra v baročni
dvorani minoritskega samosta-
na. Nastopila sta violinist Igor
Grasselli in čembalist Milko
Bizjak. V koncertni spored sta
uvrstila skladbe treh skladatel-
jev: Johanna Michaela Steinba-
chejra, VVenzla Raimunda Bir-
cka in Johana Adama Scheibla.
O življenju in delu skladatelja
Steinbacheija vemo bore malo, za-
nesljivo pa je živel nekaj časa v
Gradcu kot organist. Njegova dela
pričajo o dobrem poznavanju skla-
dateljske obrti, odlikuje jih izjemno
bogata melodična linija, lahkotno
baročno okrasje in velika mera
uravnotežnosti med vodilnim in
spremljajočim instrumentom.
Johann Adam Scheibl (1710-
1773) je bil prav tako organist, in
sicer v St. Poltnu na Spodnjem
Avstrijskem. Zapustil je številna
sakralna in posvetna dela (pri nas
hranimo komorne koncerte) in go-
spod Bizjak ga označuje kot moj-
stra, ki je prerasel meje glasbene-
ga obrtništva. To dokazuje tudi
predstavljena izvedba njegovega
koncerta za violino in čembalo s
prefinjeno, tenkočutno in bogato
baročno melodiko, ki pa zahteva
od izvajalcev tudi veliko muzikal-
nega čuta.
Wenzel Raimund Birck (1718
— 1763) je bil dunajski dvorni
organist poznobaročnega ob-
dobja, ki ga uveljavljanje klasi-
cističnih prvin ni pritegnilo. Na
koncertu smo slišali Partito za
čembalo solo v F - duru in
težko bi ji odrekli, da vsebuje
vse odlike svoje dobe.
Mlada interpreta sta s koncertno
izvedbo solističnih in komornih del
dokazala, da sodita v vrsto tistih
slovenskih glasbenikov, ki se zave-
dajo svojega poslanstva. Z veliko
mero odgovornosti in znanja se lo-
tevata bogastva slovenske dedi-
ščine, ki jo predstavljata suvereno,
tehnično zenesljivo in muzikalno.
Darja Koter
M m ■■ ■ ■ ■ m ■■ ■
Avstrijski pisatelj in
pripovedovalec pravljic Folke
Tegetthoff na Ptuju
Po izredno odmevnem nastopu 22. septembra v Mariboru
na Pedagoški fakulteti se bo svetovno znani avstrijski pi-
satelj in pripovedovalec pravljic Folke Tegetthoff (rojen
1954 v Gradcu) predstavil tudi ptujskemu občinstvu.
Prišel bo na povabilo profesorjev in dijakov Srednješol-
skega centra.
S svojimi 27 knjigami pravljic
za odrasle in otroke, ki so v petih
jezikih izšle v nakladi milijon iz-
vodov, sodi v sam svetovni vrh.
Pravljice, ki vzpodbujajo k raz-
mišljanju, ne le piše, ampak jih
tudi pripoveduje. V štirinajstih le-
tih ustvarjanja — leta 1979 je
izšla njegova prva knjiga — je
imel več kot 2500 nastopov v 36
deželah sveta (tudi v Ameriki,
Kitajski, Japonski).
Slovenija je 37. dežela, kjer
pripoveduje svoje pravljice. Le-te
zanj pomenijo "/.../ komunikaci-
jo, medsebojno pogovarjanje. Na
odru ne potrebujem nobene sce-
ne, nobenega lightshovva. Samo
svoje besede, svoje oči in /.../
ušesa, oči in srca svojih poslu-
šalcev. /.../ Delo za odrasle in z
odraslimi se mi zdi daleč po-
membnejše kot moje delo z
otroki. Odrasli se morajo naučiti
umetnosti pripovedovanja in po-
slušanja, da jo lahko posreduje-
jo svojim otrokom".
O njegovem delu so bile nare-
jene tri akademske disertacije.
Od leta 1986 obstaja uradni ar-
hiv "Folke Tegetthoff Collec-
tion" na Murray State Universi-
ty v Kentuckyju v Ameriki.
Pisatelj živi s svojo ženo in šti-
rimi otroki na deželi, v južni Av-
striji, nedaleč od slovenske meje.
Svoje čudovite pravljice bo
Ptujčanom pripovedoval v pe-
tek, 8. oktobra: ob 14. uri di-
jakom Srednješolskega centra,
odraslim pa zvečer ob 20. uri.
Prisrčno vabljeni v širni svet
domišljije!
Prof. nem. j. SŠC
Marijana Rajh
"Nekoč je bilo jabolko,
padlo je z neba,
za vsakega, ki pripoveduje,
za vsakega, ki posluša,
za vsakega, ki razume.
In to jabolko je spremenilo svet.'
Folke Tegetthoff
6 — NAS! KRAJI IN LJUDJE
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
O KMEČKEM TURIZMU V PTUJSKI OBČINI
Iskanje občinskega modela?
Trenutno je v ptujski občini šest turističnih kmetij, ki se v glavnem ukvarjajo z izlet-
niško dejavnostjo, kažejo pa se tudi zametki stacionarnega kmečkega turizma. Da pa
bomo v kratkem v občini dobili nove turistične kmetije, potrjujejo vloge na Sekretaria-
tu za gospodarstvo občine Ptuj: pet jih je, ena vloga pa je za odprtje vinotoča (doslej so
bili štirje).
Načrte za ureditev turistič-
nih kmetij oziroma vinotočev
so podprli tudi v občinski vla-
di, saj so nekaterim projektom
dodelili kredite iz občinskih
razvojnih sredstev.
O kmečkem turizmu v ptujski
občini smo se pogovarjali s se-
kretarko za gospodarstvo ob-
čine Ptuj Danico Gajzer in Pe-
trom Vesenjakom, članom
občinskega izvršnega sveta, od-
govornim za področje turizma.
Kakšni so cilji razvoja
kmečkega turizma v ptujski
občini?
Peter Vesenjak: "Občina
Ptuj želi z razvojem dejavno-
sti kmečkega turizma zapolni-
ti vrzel v trženju kmetijskih
proizvodov in turistične po-
nudbe ptujskega podeželja. Z
razvojem te dejavnosti bi lah-
ko kmetije z višje dodano
vrednostjo veliko bolje tržile
svoje izdelke, hkrati pa sloves
svojega kraja prenašala čez
občinske meje ter si tako lažje
zagotavljale trge tudi za pro-
dajo primarne proizvodnje. S
tem bi zapolnili veliko vrzel,
ki sedaj obstaja pri ponudbi
podeželskega turizma v pri-
merni obliki v okviru celotne
ptujske turistične ponudbe.
Cilj razvoja dejavnosti kmeč-
kega turizma je torej zagota-
vljanje višjega standarda živ-
ljenja potencialnih ponudni-
kov, to je kmetovalcev ptuj-
skega podeželja, zadovolje-
vanje potreb in želja turistič-
nih tokov in povpraševanja po
izvirnem kultiviranem preživ-
ljanju prostega časa na po-
deželju."
Kakšni so pogoji za razvoj ?
Danica Gajzer: "Pogoji za
razvoj kmečkega turizma se iz
vidika infrastrukturne usposo-
bljenosti pokrajine izboljšujejo.
Postavlja pa se vprašanje
ustreznosti obstoječe zakonoda-
je, vendar se tudi v okviru le-te-
ga in občinskega odloka, ki ure-
ja to vprašanje, lahko vsak, ki
ima pogoje in se želi ukvarjati s
to dejavnostjo, z njo tudi lah-
ko prične ukvarjati.
Dejstvo pa je, da kljub iz-
redno bogatemu kmetijskemu
območju naši kmetovalci ni-
majo takšnih pogojev za uk-
varjanje s turizmom kot na
primer gorenjski ali pohorski
kmetje, kar je neke vrste ne-
smisel. Kmetovanje na našem
območju (poljedelstvo, vino-
gradništvo, živinoreja ...) zah-
teva namreč veliko intenzivne-
ga dela. Kmečki družini tako
ostane malo časa za posvečan-
je dodatnim dejavnostim. An-
gažiranje v turizmu namreč
zahteva veliko časa in energi-
je, pa tudi znanja, ki si ga mo-
ra družina pridobiti. Ob se-
danji politiki cen v kmetijstvu
nastaja tudi problem zagota-
vljanja dovolj velikega dohod-
ka za dodatne investicije na
kmetijah. Gorenjski in pohor-
ski kmetje, ki posedujejo veli-
ke površine gozdov, lahko z
manj intenzivnim delom ust-
varjajo večje dohodke in jim
ostane tudi več časa za ukvar-
janje s turizmom.
Zato bo verjetno za naše po-
deželje in kmečke družine po-
trebno poiskati svojstven način
ukvarjanja s turizmom in dodat-
nimi dejavnostmi na kmetiji.
Možnosti se kažejo predvsem
na področju trženja kulinaričnih
dobrot in kmetijskih pridelkov
z našega območja. Zato pa bo
potrebno sprejeti še ustrezno
zakonodajo, ki bo delovala
spodbujevalno.
PODROBNI POGOJI SO
ZAPISANI V
OBČINSKEM ODLOKU
Pogoje za delovanje kmeč-
kega turizma podrobneje opre-
deljuje Odlok o urejanju
kmečkega turizma v občini
Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 9/83, 34/86, 16/87
in 22/ 87). Dovoljenje za opra-
vljanje dejavnosti izda Sekre-
tariat za gospodarstvo občine
Ptuj kmetu, ki v postopku do-
kaže, da razpolaga s kmečko
hišo, urejeno v skladu s
kmečko arhitekturo in pogoji
pravilnika o minimalnih teh-
ničnih pogojih, prostorov za
sprejemanje na prenočevanje
ter za pripravo in strežbo hra-
ne in pijače v gospodinjstvih
in kmečkih gospodarstvih.
Strokovno pomoč za usta-
novitev turisčne kmetije opra-
vlja pospeševalna služba Ob-
dravskega zavoda za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj. Proble-
me, ki nastajajo v samem po-
stopku, skušamo reševati živ-
ljenjsko, vendar v skladu z ob-
činskim odlokom."	w„
MG
Neizrabljene možnosti turizma na kmetih. Foto: OM
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Saj ni res, pa je!
Udba je organizacija iz prete-
klosti, ki še danes navdaja Slo-
vence z grozo in strahom in je v
ljudeh pustila verjetno eno iz-
med najglobljih ran, ki se nika-
kor ne more zaceliti. Trditev, da
Udbe ni več, je spretni manever.
Po naročilu svojih gospodarjev
se je "umaknila v ilegalo"
(uradna razpustitev) in nemote-
no deluje naprej prek svojih
predhodnih pozicij in vez.
Razlogov za njeno delovanje
je več: zaradi spremembe siste-
ma so se njeni pripadniki in
"gospodarji" zbali za svojo pri-
hodnost, ker je ta postala nego-
tova; drugi razlog je interes za
ponovni prevzem oblasti, tokrat
kot bodoči "kapitalisti" pod
krinko demokracije in tržnega
gospodarstva. Takšen način po-
sedovanja oblasti je popoln, ker
bi imel v lasti večino slovenske-
ga premoženja — kapitala, prek
njega politiko, prek nje državno
oblast, s tem nadzor nad držav-
nimi ustanovami, zakonodajo
itd. (zaključen negativni krog z
neomejeno močjo). Da bi ta
podvig uspel je potrebno priti
do lastnine (podjetij, ki ustvar-
jajo kapital) prek divjih privati-
zacij — kraj in drugih spremlja-
jočih scenarijev, ki so naravnani
izključno v njihovo korist. To
dokazuje trdoživost teh nepra-
vilnosti in da država na tem po-
dročju do sedaj ni rešila niti ene
privatizacijske ali druge afere
(uspešno držanje nadzora nad
državnimi ustanovami, politiko,
masami itd.). Vso zadevo nam
zelo jasno in dodatno potrjuje
dejstvo, da divje privatizacije
potekajo po vsej Sloveniji in da
so njihovi postopki do potanko-
sti razdeleni in enaki (obstaja
nekaj različic), kar dokazuje ob-
stoj enotne metode, skupnega
cilja ter da so tisti, ki to počne-
jo, dobro poučeni in organizira-
ni. Marsikatero zasbno ali
mešano podjetje, ki je bilo usta-
novljeno v preteklosti, je imelo
namen pridobivanje kapitala za-
se. Večina teh podjetij se ukvar-
ja s prepordajo, trgovino, nu-
denjem raznih storitev in po-
dobnim. Posel jim uspeva, ker
jim ga omogočajo njihovi kole-
gi iz družbenih podjetij (posel,
solidna provizija in dobiček na
račun družbenih podjetij — de-
lavca in potrošnika). Normalno,
da je vsa konkurenca zaradi
skupnega interesa izločena. Ta-
ko se kapital steka v njihove ro-
ke in tako opranega investirajo
(slovenska metoda pranja de-
narja) v donosne gospodarske
panoge, zadnje čase pa tudi
vedno več v indrustrijo. Tu pa
tam kaj prodajo tuajcem za niz-
ko ceno, da pridejo do dodatne-
ga svežega kapitala. Slovensko
gospodarstvo se ne bo obnovilo
tako dolgo, dokler ne bo popol-
noma v njihovih rokah.
Da se tovrstne škodljive de-
javnosti preprečijo, je ena iz-
med rešitev odprtje arhiva Udbe
in rekonstrukcija njenega delo-
vanja. Pri tem je potrebno pazi-
ti, da Udba ne bo ponovno vse-
ga zamešala. Kot prvo je po-
trebno razumeti, da je Slovenija
potrebovala varnostno službo,
kot jo ima vsaka država. Razli-
kovati je potrebno med njeno
zakonito in nezakonito dejavno-
stjo. Vsak, ki si ni umazal rok z
nezakonitimi dejavnostmi, mora
biti rehabilitiran v primeru, da
bo sodeloval pri rekonstrukciji
njenega delovanja. Po opravlje-
ni rekonstrukciji naj se dosjeji
rehabilitirancev spravijo v dr-
žavni arhiv in naj jih hranijo kot
zgodovinski material, njim pa
se da potrdilo o rehabilitaciji.
Te postopke je nujno potrebno
izpeljati zaradi naše zgodovine
in bodočnosti. Slovenski narod
ima pravico izvedeti, kaj se je
vse z njim dogajalo, kdo vse je
to počenjal in kdo mu danes
krade premoženje in kruh. V na-
sprotnem primeru bo negativa
imela moč in bo lahko marsikaj
nadzirala ter držala slovenski
narod v šahu.
V primeru, da dosjeje (mož-
nost obstoja duplikatov) uničijo
brez rekonstukcije in rehabilita-
cije, bomo to dejanje šteli kot
nacionalno izdajo (in prikrivan-
je svoje udbovske preteklosti).
Temeljni cilj naj bo, da se ta del
naše zgodovine enkrat za vselej
pravilno in pravično reši. Slo-
venska varnostna služba bo šele
tako lahko pričela delovati brez
hipoteke preteklosti in bo de-
ležna zaupanja državljanov.
Neodvisni sindikati Slovenije
zahtevamo, da se ta problematika
reši, ker nam to narekuje množica
brezposelnih, gospodarski zlom
ter kaos, v katerem je Slovenija in
ki je po našem mišljenju posledica
delovanja prikrite ekonomske po-
litične mafije — Udbo mafije.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko Plohi
Še o letovanje upokojencev v Rabcu
Gospa Korparjeva v svojem odgovoru na moja
vprašanja v Tedniku zadeve sploh ni pojasnila. Na-
sprotno se je kaj čudno zapletla, ko je navajala neke
cene, ki so celo znatno višje, kot smo jih plačali. Pri
tem je vpletla celo upokojence iz Maribora, ki z
našim letovanjem niso imeli nobene zveze.
Pa lepo po vrsti. Gospa Korparjeva bila organiza-
torka letovanja upokojencev (ne prvič) v kooperaciji
z agencijo BO-BO TOURS iz Slovenske Bistrice, ki
jo vodi Kostadinovič. Plačali smo 18.500 SIT, ona pa
je zapisala, da smo plačali 18.200 SIT. Sam Bog mi
je priča, da sem plačal prvi znesek. Kje je torej razli-
ka 300 SIT?
Ne razumem tudi, zakaj ga. Korparjeva uvodo-
ma navaja, kakšne vse tarife imajo v hotelu v
Rabcu, ko pa mi je cena znana: septembra je bil
polni penzion 28 DEM dnevno, kar znase 14.560
SIT. Brez prevoza vendar z všteto turistično tak-
so. Zapišem naj še, da mi je prevoznik po telefo-
nu povedal, da se je z agencijo dogovoril za
plačilo prevoza v znesku 78.000 SIT.
BO—BO agencija mi je povedala, da ima oseba, ki
je zaslužna za organizacijo letovanja, le-to brez-
plačno. Mislim, daje bila "zaslužna" ga. Korparjeva.
Ne nazadnje daje hotel v Rabcu agenciji pri 25 ude-
ležencih za eno osebno bivanje brezplačno — poleg
^odstotne provizije. Meni pa je ga. Korparjeva trdi-
la, da je tudi ona plačala letovanje kot vsi drugi. Na-
zadnje mi je to ponovila še v Lomu, kjer smo ob po-
vratku imeli daljši postanek. No, morda pa je bil le
nekdo drug tako zaslužen?!
Hudo za lase je privlečena izjava, ko ga. Korparjeva
z našim letovanjem v Rabcu primerja upokojence iz
Maribora, ki da so plačali po 300 DEM in prav tako po
2.000 SIT za prevoz. Ga. Korperjeva je namreč "poza-
bila" zapisati, da so mariborski upokojenci v Rabcu le-
tovali deset dni, ne pa sedem kot Ptujčani in z nami ne-
kaj upokojencev iz Slovenske Bistrice. To pa je razlika
kar za tri polne dnevne penzione! Verjetno ga. Korper-
jeva ne ve, da sem bil s tem seznanjen že v Rabcu, kajti
z Mariborčani je bila na letovanju ena mojih bivših so-
delavk. Račun: tri dni daljše bivanje so plačali 4.500
SIT več oz. 1.500 SIT dnevno!
Tudi gesta ge. Korparjeve je malce neobičajna, ko
je zapisala: "Spomladi se vidimo spet." Nihče izmed
udeležencev v avtobusu tega ni izrekel.
Pa še to: ga. Korparjeva je delala v dobro upo-
kojencev, na koncu pa se v imenu BO—BO
TOURS podpisala. Kar prepričan sem, da bo Zve-
za upokojencev v Ptuju skupaj z Društvom upo-
kojencev do pomladi našla drugega organizatorja
letovanja bodisi v Rabcu ali kje drugje in upam,
da s kakšno ptujsko turistično agencijo.
S tem je zame polemika o letovanju ptujskih upo-
kojencev po najnižjih cenah zaključena, saj mi ga.
Korparjeva žal ni postregla z odgovori na moje
vprašanje. Pa res brez zamere, ga. Korparjeva.
Franjo Hovnik
TADEJ TOS
Gledališka kronika 1983-1993
V Gledališki kroniki je popisana gledališka de-
javnost v Ptuju od sezone 1982/83 do 1992/93.
Avtor je nalogo napisal v okviru gibanja Znanost
mladini.
vmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
GLEDALIŠKI REPERTOAR
GLEDALIŠKA SEZONA 1982/83
J. M. Synge: VRAŽJI FANT Z ZAHODNE
STRANI
režija: Bojan Čebulj
premiera 14. 3. 1993
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Machando — Simon: MALI STRAH BAV-BAV
režija: Branka Bezeljak Glazar
premiera 12. 9. 1983
število ponovitev: čez 50
Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI
režija: Branka Bezeljak Glazar
premiera 2. 3. 1984
število ponovitev: 11
Tone Partljič: NEKOČ IN DANES
režija: Branka Bezeljak Glazar
premiera 15. 12. 1983
število ponovitev: 55
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Alenka Goljevšček: HIŠA
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera december 1984
število ponovitev: 10
Slavko Pregl: ZGODE NA DVORU
KRALJA JANEZA
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 22. 3. 1985
število ponovitev: 20
John Knittel: VIA MALA
režija: Peter Malec
premiera 4. 1. 1985
število ponovitev: 10
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH
PLEJBOJEV
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 11. 10. 1985
število ponovitev: 14
Jean Tardieu: ZALJUBLJENCA
V PODZEMELJSKI ŽELEZNICI
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 14. 3. 1986
število ponovitev: 12
Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE
FRANJA TAHIJA
režija: Franjo Potočnik
premiera 23. 4. 1986
število ponovitev: 6
GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87
Žarko Petan: ZASPANA TRNULJČICA IN
KRMEŽLJAVI MATJAŽEK
režija: Branka Bezeljuak Glazer
premiera 26. 2. 1987
število ponovitev: 10
Peter Božič: ČLOVEK V ŠIPI
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 30. 3. 1987, 31. 3. 1987
število ponovitev: 28
GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88
Franček Rudolf: KOŽA MEGLE
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 21. 3. 1988
število ponovitev: 13
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Izbor besedil Ivana Cankarja: IZ MOČVIRJA SE
JE VZDIGNIL
izbor: Hermina Matjašec
premiera 18. 1. 1989
število ponovitev: 1
Georges Feydeau: DAMA IZ MAXIMA
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 13. 3. 1989
število ponovitev: 13
Dane Zaje: OTROKA REKE
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 18. 3. 1989
število ponovitev: 16
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Branislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI
režija: Lojze Matjašič
premiera 25. 4. 1990
število ponovitev: 3
Emil Filipčič: UJETNIKI SVOBODE
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 12. 3. 1990
število ponovitev: 12
Vika Grobovšek: NOČ, KO JE POSIJALO
SONCE
mentorici: Branka Bezeljak Glazer,
Mira Mijačevič
premiera 2. 2. 1990
število ponovitev: 18
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91
Ronald D. Laing: A ME LJUBIŠ?
režija: Romana Ercegovič
premiera 2. 4. 1991
število ponovitev: 6
Vili Ravnjak: ANEKS
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 26. 2. 1991
število ponovitev: 15
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Federico Garcia Lorca: PUBLIKA
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 9. 3. 1992
število ponovitev: 12
Leopold Suhodolčan: NAROBE STVARI
V MESTU PETPEDI
režija: Branka Bezeljak Glazer
premiera 17. 2. 1992
število ponovitev: 13
Nevenka Samobor: KAM PA KAM,
SNEGULjČICA?
režija: Nevenka Samobor
premiera 6. 3. 1992
število ponovitev: 19
GLEDALIŠKA SEZONA 1992/93
Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU
režija: Samo Strelec
premiera 8. 8. 1992
število ponovitev: 15
Žarko Petan: IGRALEC
režija: Peter Srpčič
premiera 7. 10. 1992
število ponovitev: 15
Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR
režija: Novi Novi kolektivizem
mentorstvo: Branka Bezeljak Glazer,
Majda Fridl Grah
premiera 15. 3. 1993
število ponovitev: (predstava je še na programu)
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
NA SI KRAJI IN LJUDJE — 7
S 126. IN 127. SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE
Od kmetijstva do kulture
SANACIJA DEPONIJE V BRSTJU • RAZVOJNI CENTER • POETOVIO VIVAT • KREDITI ZA KMETIJSTVO
• LOKALNA SAMOUPRAVA • ŠTUDIJSKA SOBA IVANA POTRČA • NOVE CENE
Ptujski izvršni svet je prejšnji petek in
zadnji september razpravljal o več pomem-
bnih vprašanjih.
V	petek, 24. septembra, je potrdil projekt
tehnološko-tehnične in ekološke sanacije
deponije odpadkov v Brstju, da bi jo lahko
uporabljali še nekaj let. Pripravljalna dela,
ki bodo stala štiri milijone tolarjev, bodo
končali letos, sanacijo pa bodo izvedli v le-
tu 1994. Predvidoma s tretjino denarja bo
sodelovala tudi država. Sočasno bodo na-
daljevali aktivnosti pri projektu deponije v
Janežovcih, ki naj bi bila edina in optimal-
na lokacija za centralno deponijo odpadkov
v občini Ptuj. Zaradi odpora krajanov De-
strnika, ki odlagališča ne želijo, je delo pro-
jektnega sveta zastalo. Čakajo pa tudi na
stališče republiškega ministrstva za okolje
in prostor.
Mnenja članov ptujskega izvršnega sveta
so se najbolj kresala ob delovnem gradivu
za ustanovitev razvojnega centra Ptuj, v ok-
viru katerega naj bi se združevalo domače
in tuje znanje v prizadevanjih, da Ptuj zgra-
di svojo podobo, ter o ustanovitvi podjetja
Poetovio vivat, ki bo skrbelo za razvoj tu-
rizma Ptuja. Kot je povedal mag. Štefan
Celan, svetovalec za razvoj pri občinskem
izvršnem svetu, so pri ustanovitvi razvojne-
ga centra Ptuj odprte še vse možnosti. Na
petkovi seji je bilo predstavljeno ogrodje, ki
zahteva še nekatere dopolnitve, zlasti v or-
ganizacijskem, tehničnem in finančnem po-
gledu. Razvojni center Ptuj naj bi pomagal
zapolniti praznino, ki sedaj vlada v občini,
ker ni pravnega subjekta, kjer bi se kreirala
vrhunska politika in stroka. Imenovali so
delovno skupino, ki bo delovno gradivo do-
polnila in ga predstavila na naslednji seji
izvršnega sveta.
V	okviru novega podjetja Poetovio vivat
naj bi deloval tudi TIC, ki sedaj deluje še v
okviru Turističnega društva Ptuj. S tem bi
turističnoinformacijska, kulturnoorganiza-
cijska in promocijska dejavnost dobila novo
kakovost, podjetje pa bi se ukvarjalo tudi s
trženjem projektov, ki bi bili povezani z
razvojnimi usmeritvami Ptuja in bi prinašali
dobiček. Ustanovitelja novega turističnega
podjetja naj bi bila občina Ptuj in Studio
Marketing Ljubljana. Razmerje glede usta-
novitvenega kapitala, ki je sedaj 60 proti
40, pa bo potrebno še pretehtati. Ugotoviti
bo potrebno stvarne vložke. Občina bo mo-
rala še posebej zavarovati delež, ki ga bo
pokrivala z javnim denarjem. Glede na šte-
vilne pomisleke vsebinskega značaja, ki
zahtevajo strokovno presojo, bodo razpravo
nadaljevali na prihodnji seji.
Na petkovi seji ptujske občinske vlade so
potrdili tudi predlog pogodbe o najemu pro-
storov bivše vojašnice, ki jih bo ptujska
občina lahko pričela uporabljati prvi dan po
podpisu. V najem jih bo lahko oddajala po
lastni presoji, od obrambnega ministrstva
pa bo potrebovala soglasje, ko bo šlo za
preurejanje, investicijska vlaganja in adap-
tacije. Pogodbo bodo sklenili za nedoločen
čas, dokler pa prostorov ne bodo oddali v
najem, tudi ne bodo plačevali najemnine. Ta
je trenutno izračunana na 5581. Karitas jih
uporablja v objektu B-2 brezplačno.
ZA KMETIJSTVO
25 MILIJONOV TOLARJEV
Na seji zadnjega septembra je izvršni svet
odobril 40 kreditov za kmetijstvo iz občin-
skih razvojnih sredstev v skupnem znesku
25 milijonov tolarjev. Kot je povedal pod-
predsednik izvršnega sveta Franc Bezjak,
je na natečaj prispelo 58 vlog v skupni pre-
dračunski vrednosti okrog 293 milijonov to-
larjev, od tega pa naj bi bil delež občine ne-
kaj nad 52 milijonov. Po temeljitem pregle-
du in ogledih na terenu so ugotovili, da je
nezačetih investicij 18, zato jih niso upošte-
vali. Od odobrenih 40 projektov jih je šest
v govedereji, šestnajst v prašičereji, eden v
kozjereji, trije v sadjarstvu, sedem v vingo-
radništvu in sedem v dopolnilnih dejavno-
stih, kot so ribištvo, gobarstvo, vinotoči,
izletniški in stacionarni turizem na kmeti-
jah. Prejemniki kreditov so v glavnem mla-
di ljudje, prevzemniki kmetij, ki so si s tem
tudi ustvarili možnost samozaposlovanja na
domačih kmetijah.
Od točk dnevnega reda, o katerih so na
prvem oktobrskem zasedanju razpravljali tudi
delegati ptujske občinske skupščine, velja
omeniti tudi poročilo o začetih aktivnostih v
zvezi z lokalno samoupravo v krajevnih skup-
nostih občine Ptuj. Metka Slanic je povedala,
da so v večini krajevnih skupnostih v dosedan-
jih razpravah izluščili nejasnosti v zvezi s fi-
nanciranjem oziroma avtonomnimi viri bodoče
lokalne samouprave. Večina krajevnih skupno-
sti se želi v bodoče preoblikovati v samostojne
občine, sicer pa čakajo, kaj bo o tem prinesla
bodoča zakonodaja.
Kristina Samperl Purg je člane izvršnega
sveta seznanila z aktivnostmi pri poimenovan-
ju knjižnice po Ivanu Potrču. Študijsko sobo
Ivana Potrča, ki bo njen sestavni del, že nasta-
ja. Dvajset zabojev knjig je že v Ptuju.
Za drugo oktobrsko zasedanje zborov občin-
ske skupščine je pripravljeno gradivo o razvoj-
nih usmeritvah zdravstva v ptujski občini do
leta 2000. Na seji izvršnega sveta 30. septem-
bra so ga dopolnili s sklepi dveh razširjenih
sej, na katerih so sodelovali tudi zdravstveni
delavci. Izvršni svet podpira zamisel o samo-
prispevku, ki je v tem trenutku edini možni in
realni vir za hitrejši razvoj zdravstva v ptujski
občini.
Cene vzgojnovarstvenih storitev v ptujskem
vrtcu so se prvega oktobra v povprečju po-
večale za 16 odstotkov, delež staršev pa za de-
set. Po novem republika več ne daje usmeritev
k povečanju deleža staršev, v občinah ga lahko
povečajo po lastni presoji.
Tanjo Farič, višjo upavno delavko, sicer di-
plomirano ekonomistko, so imenovali za po-
močnico sekretarke Sekretariata za finance Li-
zike Vidovič.
Janez Mere je izvršni svet seznanil, da je na
javni razpis za oddajo vojaških skladišč na
Potrči v roku prišlo šest vlog.'Imenovali so ko-
misijo, ki bo vloge preučila in tudi poskrbela
za oddajo prostorov.	p^G
Piše: FRANC FIDERŠEK — 20.
Naša jubileja
O prvih rezulta-
tih te ankete,
čeprav študija
še ni bila kon-
čana, je Branko
Gorju p razprav-
ljal na okrajni
partijski konfe-
renci, ki je bila
30. 1. 1965 v
Kidričevem. V njej je med dru-
gim navedel, da Tednik dejan-
sko bere 78 odstotkov odraslih
ljudi v ptujski občini, omenil pa
tudi nekaj kritičnih pripomb
glede vsebine. Na to razpravo je
uredništvo Tednika živčno in po
nepotrebni prizadetosti reagira-
lo v Tedniku št. 56 z dne 5. 2.
1965 pod naslovom "Diskusije
zaradi diskusije#". V njem na-
vaja, daje "bivši funkcionar go-
voril o rezultatih neke ankete na
zboru občanov v ptujskih ob-
čini". V naslednji številki Ted-
nika je Branko Gorjup na čla-
nek odgovoril in tudi navedel,
daje bil naročnik ankete občin-
ski^ odbor SZDL Ptuj.
Študija je bila potem v nekaj
izvodih izdelana po vseh pravi-
lih. Avtorjem se je pozitivno
upoštevala tudi pri diplomi, saj
je bila to prva taka družboslov-
na študija v Sloveniji. Kdo vse
to študijo še danes ima, mi ni
znano. En izvod je bil v upravi
ptujskega radia, vendar smo ga
v letu 1966 posodili nekemu
funkcionarju iz Beograda —
predstavil se je, da je s pristoj-
nega ministrstva za področje in-
formatike. Nad študijo je bil
navdušen. Obljubil je, dajo bo-
do v Beogradu fotokopirali (tam
so bile takrat večje možnosti
kot v Ptuju), in nam potem iz-
virnik vrnil. Ostalo je le pri
obljubi. Kmalu za tem je bil po-
litični obračun z Rankovicem in
Udbo. Po spominu sem tedaj
obnavljal vprašanja, ki jih je za-
stavjal tisti "predstavnik mini-
strstva", in sem bil prepričan,
da je bil človek dejansko udbo-
vec, ki je prišel ugotavljat,
kakšno je razpoloženje med
ljudmi v Sloveniji in kakšen si-
stem obveščanja v občini.
KADROVSKE IN DRUGE
SPREMEMDE V LETU 1965
WMmmmmmmmmm!mmiMmmmm
Na že omenjeni občinski kon-
ferenci 30. 1. 1965 v Ki-
dričevem je bil za sekretarja ko-
miteja ZKS v Ptuju izvoljen te-
danji javni tožilec Branko
Bračko. Tedaj so to funkcijo
imenoval "politični sekretar".
Dotedanji sekretar Janez Ko-
stanjevec, ki je v času svojega
mandata dobro umirjal žogo po-
litičnega preigravanja v občini,
je odšel nazaj na delo v TGA
Kidričevo. Naj omenim, da so
proti kandidaturi Branka Bračka
nastopali nekateri starejši partij-
ci v Ptuju, češ da je komaj pri-
šekna Ptuj, zato ne pozna raz-
mer, da ima le kratek staž v ZK
in podobno. To je bilo poveda-
no tudi na seji kadrovske komi-
sije; zapisnik sem moral napisa-
ti takoj in ga dan po seji poslati
na CK ZKS. Od tam so kriti-
kante hitro ukorili z očitkom, da
ne razumejo kadrovanja in po-
trebe po dvigovanju mlajših,
sposobnih kadrov.
Pozneje sem zvedel, da so z
Brankom Bračkom imeli načrte
na daljši rok. Kot sposobnega
pravnika in organizatorja so ga
nameravali pritegniti k delu v
službi notranjih zadev oziroma
državne varnosti. Za take kadre
pa je bilo potrebno, da so prej do-
bili nekaj "širine" na politični
funkciji, da so znali na probleme
gledati tudi politično in ne samo
skozi paragrafe. Pri Branku Brač-
ku se niso ušteli. Slovenska jav-
nost ga je lahko spoznala predv-
sem leta 1989, ko je kot pomoč-
nik ministra za notranje zadeve
učinkovito vodil slovensko poli-
cijo, da je v Ljubljani preprečila
"miting resnice". Ni odveč, da tu-
di to vemo.
Na mesto javnega tožilca v
Ptuju je bil tedaj imenovan Jože
Friedl, domačin iz Ptuja.
Ker je predsednik občinskega
odbora SZDL Ptuj Branko Gor-
jup že prejšnjo jesen odšel na
študij v Ljubljano, je bil za
predsednika določen in potem
na občinski konferenci tudi iz-
voljen Franjo Rebernak, ki je
po odhodu Tetičkoviča na
SZDL že opravljal dolžnosti se-
kretarja. Novi sekretar SZDL pa
je postal Zdravko Turnšek, ki se
je vrnil z dveletnega študija v
Ljubljani.
Konec marca so bile po vseh
občinah volitve odbornikov v
občinsko skupščino. Na prvem
zasedanju občinske skupščine
Ptuj 5. 4. 1965 sta bila ponovno
izvoljena za predsednico Lojzka
Stropnik, za podpredsednika pa
Vladimir Vrečko. Mandatna do-
ba je tedaj trajala po 2 leti. V
aprilu so bile volitve poslancev
še za zvezni zbor.
Za predsednika občinskega
sindikalnega sveta Ptuj je bil iz-
voljen Simon Pešec, ki je
dolžnost opravljal nepoklicno,
tajnik je ostal Feliks Bagar, ki
je delal s posebno zavzetostjo
in je redno dopisoval tudi v
Tednik. Predsedniki in sekretar-
ji mladine so se v tistem času
pogosto menjavali in na lokalna
sredstva obveščanja niso imeli
posebnega vpliva, bilo pa je z
njimi dobro sodelovanje.
Tednik in radio sta v letu
1965 pogosto poročala o uvelja-
vljanju novega komunalnega si-
stema, načrtno pa so bile pred-
stavljene vse tedaj na novo usta-
novljene krajevne skupnosti v
ptujski občini, v Tedniku tudi
za občino Ormož.
Po volitvah v zvezni zbor so
bile v celotni državi opravljene
precejšnje kadrovske spremem-
be. Podpredsednik zveznega iz-
vršnega sveta je postal Boris
Kraigher, "oče" gospodarske re-
forme, pripravljene po franco-
skem vzorcu. Naj pripomnim,
da je v Franciji reforma v celoti
uspela, ker so jo podprle vse
stranke, tudi opozicija, pri nas
pa je propadla, čeprav smo ime-
li centralno voden enopartijski
sistem!
Ob reformi je stari dinar izgu-
bil dve ničli, nastal je novi di-
nar, ki se nikoli ni prav uvelja-
vil. Celo Tednik je imel v ceni
lista do konca leta 1965 še zapi-
sano ceno 40 din, z novim le-
tom 1966 pa oboje 0,40 ND, 40
SD. Ob tej denarni reformi so
ljudje hudomušno rekli, da je
"jur" postal "kovač". Toda otro-
ci so novi desetek še vedno na-
zivali "jur". V pojasnilo mlaj-
šim naj zapišem, da je na ti-
sočdinarskem bankovcu v prvi
Jugoslaviji bil upodobljen Črni
Jurij ali po turško Karadjordje,
zato so ljudje temu bankovcu
pravili "jur". Bil je tedaj precej
vreden, saj si v času gospodar-
ske krize lahko zanj kupil lepo
kravo. Plača učitelja začetnika
je znašala 900 din, učiteljice pa
600 din (ženske so bile tedaj
povsod zapostavljene, niso ime-
le volilne pravice in tudi za ena-
ko delo so bile slabše plačane).
Zmeda je precej let vladala tudi
v javnih občilih, ker ob navajanju
številk bralec često ni vedel, ali
gre za stare ali nove dinarje. Celo
do uvedbe "Markovičevega di-
narja" so ljudje radi govorili o
milijardah, saj je Markovičev di-
nar bil vreden točno milijon di-
narjev iz leta 1965.
Ob uvajanju gospodarske re-
forme so nastajale težave tudi v
ptujskem gospodarstvu. Prva žr-
tev je bila Tekstilna tovarna
Ptuj, kmalu ji je sledila Tovarna
strojil v Majšperku. Izvajali so
politične pritiske za združevan-
je podjetij. Konec decembra
1965 je bil referendum o zdru-
žitvi kmetijskih zadrug s Kme-
tijskim kombinatom Ptuj. Veči-
noma je uspel, uprli so se le v
KZ Lovrenc na Dravskem polju,
ki je kljubovala do konca, in
KZ Hajdina, ki je pozneje po-
stala obrat Perutnine. Samostoj-
nost je uspelo ohraniti gostin-
sko podjetje Breg Ptuj.
O vsem tem je bilo veliko na-
pisanega v Tedniku, še več go-
vorjenja po ptujskem radiu. Zla-
sti politiki so radi govorili, daje
radio bolj "na liniji kot Tednik".
Res je bilo le to, da je radio v
dnevih informativnih oddajah
podrobno poročal o vsem, kar
se je dogajalo v političnih in
družbenih organizacijah, Tednik
pa vsega ni uspel zabeležiti.
POPRAVEK: V prejšnji šte-
vilki je bila fotografija nastopa-
jočih v nedeljski radijski oddaji
obrnjena narobe, tako da so na-
šteti na njej od desne na levo.
Zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov še letos?
Septembrski teden boja pro-
ti kajenju je minil brez pravih
aktivnosti. Nekadilska društva
in vsi, ki si prizadevajo za
zdrav način življenja in s tem
tudi za omejevanje kajenja, so
pričakovali, da jih bo v tednu
od 13. do 19. septembra mini-
ster za zdravstvo le obvestil,
kako je s sprejemanjem zako-
na o omejevanju porabe to-
bačnih izdelkov. Končno so
sporočilo zadnje dni septem-
bra le dočakali, saj se je mini-
ster obrnil na medije. Spo-
roča, da je zakon o omejevan-
ju porabe tobačnih izdelkov
sredi normalne parlamentarne
procedure. Čakata ga še ena
vladna in ena parlamentarna
obravnava ter zatem sprejem v
državnem zboru Republike
Slovenije.
Največ dilem je v tem tre-
nutku, ali bomo določila zako-
na lahko uveljavili tudi v
praksi. Ministrstvo za zdrav-
stvo je prepričano, da bo to
mogoče, vendar le ob dobri
osveščenosti nekadilcev o nji-
hovih pravicah. Veliko priča-
kujejo od nevladnih organiza-
cij, katerih dejavnost je na-
menjena širjenju nekadilstva v
Sloveniji. Imenovana je tudi
že nacionalna koordinatorica
za program "Evropa brez to-
baka" v okviru aktivnosti Sve-
tovne zdravstvene organizaci-
je. Pripravljeni so tudi progra-
mi o tako imenovanih 'zdravih
bolnišnicah', ki izključujejo
kajenje v teh zdravstvenih or-
ganizacijah. Z idejo nekadil-
stva sta tesno povezana tudi
mreža zdravih mest in pro-
gram CINDI.
"Nekadilskih" programov
imamo v tem trenutku kar ne-
kaj, sedaj si moramo le prizade-
vati, da jih sprejme večina Slo-
vencev. Da bo to trd oreh, ni
potrebno posebej poudarjati, saj
so kadilski lobiji še zelo močni.
Zaskrbljujoče je, da so zelo
močno vsidrani v športu in kul-
turi, kamor sploh ne bi smeli
imeti vstopa.	j^G
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Naši vodili: resnica in poštenje
Slovenska Štajerska stranka
— Zveza 21 želi ljudi prosvetli-
ti tudi na duhovnem področju,
zato objavlja tole besedilo.
V velikih deleh človekove
ustvarjalnosti lahko preberemo,
da se dejanja začnejo v mislih.
Način življenja, panika, precenje-
vanje, podcenjevanje in drugo se
začne in dozori v naši notranjosti.
Družba, ki jo sestavljamo in
ustvarjamo, temelji na predstavi
(modelu), ki si jo ustvarimo v
svoji zavesti. Če želimo razumeti
družbo, moramo torej najprej ra-
zumeti sami sebe. Če smo na pri-
mer o sebi prepričani, da smo
materialistično, hedonistično bit-
je, se bomo v življenju vedli po-
polnoma drugače, kot če smo o
sebi prepričani, da smo tudi po-
duhovljeni.
Zelo pomembno je, da pozna-
mo objektivno resnico. Človeku,
ki jo spozna, se spremeni način
življenja. Tistemu, ki to spozna,
družba ni več lovišče za njegov
osebni lov, pač pa postane v nje-
govem življenju poglavitna po-
moč soljudem. Takšen način
življenja pa spremeni odnose v
celotni človeški družbi. Še vedno
velja rek, da bomo poželi to, kar
smo posejali. Če želimo torej žeti
dobro, moramo prav sejati.
Naš cilj je doseči v družbi
ustrezne humane medčloveške
odnose, drugačne, kot vladajo
danes. Zavedamo se, da hitre
spremembe na tem področju ni-
so mogoče ter da ne obstaja za
to noben čudežni recept. To je
počasno, sistematično delo, pri
katerem je potrebno upoštevati
različne okoliščine. Pri tem je
treba upoštevati, da se takšne
spremembe začnejo v človekovi
zavesti. Če bi to zanemarili in
bi želeli ustvariti novo družbo
mimo tega, bi le-ta postala slej
ko prej spet skorumpirana, kot
se je to ponavljalo v preteklosti.
Zato je pomembno, da stopimo
na novo pot, pri čemer ne name-
ravamo imeti stranke, ki bi lju-
dem predpisovala, v kaj naj ver-
jamejo in kako naj sev vedejo.
Namen Slovenske Štajerske
stranke—Zveze 21 je predvsem
združiti ljudi, ki resnično iščejo
resnico in poštenje, kar nam bo
pomagalo ustvariti boljšo, pra-
vičnejšo družbo za vse ljudi.
Smo na pravi poti, saj ne te-
meljimo na nobeni ideologiji,
formuli ali avtoriteti. Za nas je
poglavitno človekovo dobro.
Človeka ne obravnavamo kot
samo materialno, temveč tudi
kot duhovno bitje. Življenju je
treba dati smisel. Borimo se za
to, da bi ljudem razširili obzor-
je, da bi jim predočili njihove
zmožnosti. To bi jim omogoči-
lo, da bi kot vzravnane in urav-
novešene osebnosti pomagali v
prihodnosti graditi boljši svet.
Do danes takšne ideje niso
prišle do veljave predvsem zato,
ker je družba zatirala ljudi, ki
so razmišljali z lastno glavo.
Borba med pozitivnimi cilji in
negativnimi interesi se je v pre-
teklosti vedno končala z zmago
slednjih. V interesu vsake ideo-
logije je namreč čimbolj omejiti
samostojno razmišljanje ter vo-
diti ljudi čimbolj v smeri, ki jo
predpisuje ideologija.
Pot, ki si jo je izbrala v politiki
Slovenska Štajerska stranka—
Zveza 21, je nekaj novega, kar
trka na vrata 21. stoletja. Verja-
memo, da so naše težnje nekaj
neustavljivega in da je naša pot
povržena določenim zakonito-
stim, ki nas bodo pripeljale do
cilja. Vemo, da je vsak začetek
težak. In mi šele začenjamo.
Slovenska Štajerska
stranka—Zveza 21
DENAR, IZVAJALSKA IN NADZORNA FUNKCIJA
POD ENIM DEŽNIKOM
Deli in vladaj
Čeprav ptujska vlada še ni sprejela sklepa o soglasju k
ustanovitvi firme Poetovio Vivat v solastništvu Studia Marke-
ting iz Ljubljane (slednji naj bi imel 40-, Skupščina občina
Ptuj 60-odstotni delež, direktor pa bi bil kar "turistični mini-
ster" sam), je že to, da se je zadeva znašla na dnevnem redu
vlade, nenavadno. Če k temu dodamo še zadnje dogodke na
gradu Bori, pa organizacijo prireditev, s katerimi se ukvarja-
jo tudi upravni organi, je zadeva še bolj čudna.
Za kaj gre?
Vprašanje je, koliko se občani ptujske občine (predvsem
kot davkoplačevalci) zavedajo, da si je vlada s svojimi resorji
vred s takimi dejanji " prisvojila" poleg vloge financerja, ki
ji sicer gre, še vlogo izvajalca in nadzornega organa.
Če stvar banaliziramo, počasi v občini ne bomo več potre-
bovali ne ravnateljev javnih zavodov, ne strokovnjakov, saj
bodo posamezni člani vlade — oziroma to nekateri že počno
— organizirali prireditve, izbirali barvo fasade na objektu
kakšnega javnega zavoda, odločali, ali se parket v kakšni od
šolskih telovadnic zamenja ali se uporabi obstoječe obrnjene
deščice, skrbeli za turiste, morda tudi za vodniško službo in
tako naprej in tako naprej ... Racionalizacija, da te kap! Pa
še računov ni treba polagati; samemu sebi človek vendar
zaupa.
Izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu — vsaj večina,
kadar ne gre za cesto, vodovod, telefon skozi domačo vas —
ne razmišljajo (vladi in njenim in sekretariatom, ki jim pri-
pravljajo gradiva, pa to ni v interesu), da so si nekateri v nji-
hovem imenu vzeli pravico delitve denarja, izvršilno in nad-
zorno oblast. Ali pač?	Nataša Vodušek
8 — OD TOD IN TAM
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Protestni shod rockerjev še ni konec
začete kulturne revolucije na Ptuju
Zgodovina je pokazala, da je bila za vsako veliko spre-
membo potrebna revolucija. Revolucije nikoli niso izbira-
le orodja. Umika ni! V to smo prepričani vsi mladi, ki
stojimo za interesi društva KID Ptuj. Ne želimo se ukvar-
jati s črno prihodnostjo, zato imamo jasne cilje!
Preživeto je razmišljanje o
splošnem vplivu na neizrazno
moč posameznih grupacij mla-
dih, ki neutrudno prezentirajo
svojo vlogo na neklasičen na-
čin. Poskusi neupoštevanja le-
teh na ptujskem področju so
povzročili veliko vroče krvi pri
občanih občine Ptuj. Nekateri
od njih imajo za svoj življenjski
cilj preživeti ("Treba je delati in
ponoči počivati"), zato so njiho-
va obrekovanja neplodna in ni-
majo za kulturno vrednotenje
početja mladine prav nobene
vrednosti.
Ravno tako bi želel spomniti
leaderje mesta Ptuja, ki se gre-
do barvite turistične ponudbe,
da bo potrebno v mestnem jedru
nekaj spremeniti, saj vzgledi
evropskih mest dokazujejo, da
so mestna jedra namenjena ce-
lih 24 ur dnevno užitkom tako
poslovnežev kot tudi prebival-
cev teh mest. Skratka dobro bi
bilo razmišljati o preselitvi sta-
novalcev, ki živijo v strogem
centru mesta, na margino (v sta-
novalska naselja) ter preurediti
jedo v turistično atrakcijo, ki bi
jo Ptuj lahko brez večjih proble-
mov prenesel. Razen tega pa
imamo v Ptuju veliko grmovja,
po katerem se skriva mladina;
to bi lahko predelali v mladin-
ske hotele, da ne bi prihajalo do
nesporazumov.
Pametneje je razmišljati o
realizaciji postavljenih prihod-
njih ciljev, kot da zlorabljamo
čas za ureditev neurejenosti, ki
povzroča iz dneva v dan večji
kos. Dobro se zavedamo dej-
stva, da mladina potrebuje pro-
store in da se mora glede tega
dosti spremeniti. Koga spraše-
vati o prihodnosti, če ne mladi-
ne? Vsak človek je prej ali slej
usojen na propad (smrt), vendar
bi lahko vsaj v času do tistega
trenutka razmišljal, kaj bo zapu-
stil poznejšim rodovom. Pogo-
varjamo se o tem, kaj skriva
Ptuj v svojih globinah, po drugi
strani pa se ne moremo sprijaz-
niti z dejstvom, da je moral to
nekdo ustvariti. Ta ni bil samo
delavec, ampak tudi mislec pri-
hodnosti. Ta čut nam manjka,
saj vedno samo oviramo napre-
dek in se pogovarjamo o prete-
klosti ter tuintam še o sedanjo-
sti. To vendar ne vodi nikamor!
Kot smo v peticiji protestnega
shoda zapisali v eni izmed ali-
nej: "Po kulturi se sodi pripad-
nost nacije, zato subkultura sodi
h kulturi naroda!" je razvidno,
da se ne potegujemo samo za
splošno bit mladih, ki resnično
posedajo po parkih, gostilnah in
nekaterih zabaviščih (za početje
niso sami krivi), ampak predv-
sem za koncentracijo kvalitete
ustvarjalnega duha, ki ga nosi
mlad človek in le redkokdaj sta-
rejši ljudje. Separacija, ki se
vzpostavlja med sloji ljudi, ki
živijo v Ptuju, potrjuje domne-
vo, da so minula desetletja pri-
peljala v mesta kmečko prebi-
valstvo. V mestih ne živijo več
pretežno meščani, ampak meša-
nica, ki preprosto ne dovoljuje
svoji okolici preskoka na višji
kulturno-manifestivni nivo. Ok-
viri ne morejo ostati večni, saj
bi bili v tem primeru še vedno
na nivoju pračloveka ali morda
celo opice.
Ne vemo, zakaj se nihče ne upi-
ra modernizaciji, uvajanju hi-
trejših komunikacij, tehniki, medi-
cini in podobnim novim znanstve-
nim pristopom, ampak le tej niko-
garšnji kulturi, ki mora biti svoj
boj za preživetje. Če nismo na
stopnji polpismenosti, potem mora
priti do spontanega razumevanja
kulture in moramo ji dati mesto
tam, kamor sodi. Ljudje, ki so se s
kulturo ukvarjali, točno vedo, da
se vse spreminja, da je vse v ved-
no večjem naskoku, zato tudi lažje
dojemajo pomembnost pojava no-
ve kulture izpovednosti v Ptuju.
Ali morda kdo od vas, ki se temu
upirate, ve, da v Ptuju ustvarja na
novodobnem glasbenem področju
največ skupin na število prebival-
stva v občini, da smo vsaj glede
tega najmočnejši v Sloveniji? To
pravzaprav nekomu ne pove nič,
vendar tisti, ki se že leta in leta
ukvarjamo s tem neprofitnim de-
lom, točno vemo, koliko je potreb-
no vložiti energije, da lahko imaš
prvi javni nastop in da po njem ne
prenehaš z delom. Umetniki imajo
svoj dar, svoj izpovedni čut, svoj
način življenja, ki je velikokrat na
robu propada (ne po lastni krivdi).
Neartikuliran pristop k vrednoten-
ju kulture nas spravlja v obup, iz
katerega moramo pobegniti V svo-
je lupine. Vedno več bo negodo-
vanj,, vedno več bo nesporazumov,
vedno močnejši bo boj za obstoj,
vendar ima mladina svoj jasno
začrtani cilj, od katerega ne odsto-
pa, saj se je v ta namen ustvarilo
društvo KID, ki je nosilec moder-
ne, alternativne kulture v Ptuju in
nam odpira vrata v svet prihodnjih
izkušenj. Društvo je pravna oseba
in zastopa interese svojih članov
in simpatizerjev. Vsa izhodišča so
zapisana v statutu društva. Pojav
KID-a je med splošno populacijo
Ptuja enak primer, kot bi rekel 50
let staremu poslovnežu, ki ni niko-
li pritisnil na tipke računalnika,
naj izdela v dveh dnevih program
za rešitev ekonomske politike Slo-
venije. Z vsemi desetimi (če bi jih
toliko imel) bi se uprl takemu pri-
stopu. Podobna situacija je z alter-
nativno kulturo. Čim dalje vstran
od nje, saj so z njo vedno
nevšečnosti! Takšna mladina se
zapija, drogira, poseda po gr-
movju, prireja "kravje bale", ob-
rekuje mimoidoče, se neprimerno
oblači, nosi neprimerne frizure
itd., vendar se nihče ne vpraša o
njeni prihodnosti. Vsi samo hodijo
po njej, se opotekajo, izzivajo,
obrekujejo, da bi pa naredili kar-
koli naprednega (razen želje po
spanju), za to ni časa.
Torej če ni časa za kulturo, pa
jo pustite pri miru in se ne
vmešavajte, kjer problema ne poz-
nate. Najboljšo izjavo za Tednik
je dal minulo leto gospod, ki je
star okrog 80 let in pravi, da se je
prvič v življenju srečal s čim
takšnim, vendar ga to ne moti, pa
čeprav stanuje v neporedni bližini
bivšega vojaškega skladišča. Ne
gre za vzpodbude na eni strani ter
oporekanje in zaničevanje na dru-
gi, ampak za kompleksen pristop
k rešitvi nastalega problema, ki
pomeni za ptujsko vlado začetek
izpolnjevanja obljub. Tukaj ne iz-
biramo več med šalo in resnico,
med akcijo in reakcijo, ne iščemo
več kompromisa, temveč rešuje-
mo, kar se še rešiti da.
Čas za razmislek je od prote-
stnega shoda dalje omejen in
upamo, da ne bo potreben na-
slednji korak. Zavedamo se go-
spodarskega stanja, prav tako
pa tudi večnih obljub, ki so za-
enkrat obrodile le malo sadov.
Po vsem tem smo le ljudje z
omejeno možnostjo dojemanja
naravnih ali umetnih pojavov.
Eni se prej privadijo, drugi ka-
sneje, nekateri celo nikoli, pa
vendar se svet vrti dalje. Pri-
hodnost je v revoluciji, za kate-
ro nobena revolucionarna sila (v
zgodovini) ni izbrala orodij,
ampak je bilo uporabno prav
vsako sredstvo, ki je pokazalo
pozitivne rezultate. Laičnemu
razmišljanju o bodočnosti mesta
Ptuja bomo morali reči konec in
razmišljati o perspektivi. Ta je
pomembnejša od mnenja pešči-
ce užaljenih občanov, ki posku-
šajo s svojo prisotnostjo v me-
dijih potrditi neizprosno željo
po ukinitvi hrupa v času spanja.
Izpraznimo mesto (avtomobile
v predelavo — železo se vedno
potrebuje), pa boste imeli svoj
mir, na katerega ste bili navaje-
ni v mladosti. Ne imejte nas za
idiote, da ne boste enaki videti
sami. Mladina ni več neizo-
bražena, da bi lahko govorili o
premikajočem se gnoju, kot je
morda tuintam slutiti, ampak je
povprečje izobrazbe gotovo
višje od vaše generacije; posle-
dica je večji kot videnja, ki na-
rekuje večje potrebe in želje po
samozpovedi. Poleg tega pa ni
mladina kriva za dogodke v pre-
teklosti, ki so tudi nas mlade
postavili pred bedo in siro-
maštvo. Prespektiva je v mladi-
ni, ne v onemoglih in izčrpanih
starčkih! mag. Viljem Muzek
ANGLEŠKA PEVCA NOVE DOBE SHIRLIE RODEN IN JOHN CHRISTIAN
OSVAJATA PUBLIKO Z LJUBEZNIJO
Glasba, ki je zdravilo
V četrtek sta v gradu Hrastovec pri Lenartu imela koncert vsestranska umetnika; pevka in igralka Shirlie Roden in
pevec, komik in animator ter učenec Paula Solomona John Christian. Koncert sta namenila oskrbovancem Zavoda za
duševno bolne osebe.
Shirlie Roden, največkrat jo
imenujejo zlati glas Nove dobe,
prihaja iz Anglije. Odraščala je
v Walesu, od koder prihajajo
najboljši angleški pevci. Z odli-
ko je diplomirala na univerzi
Warwick iz angleške in evrop-
ske književnosti, prav tako pa je
odlično opravila diplomo iz šo-
lo petja. Po opravljeni diplomi
seje preselila spet v London, se
pridružila skupini The Kinks in
z njimi nastopala tri leta. Ko je
bila ta klasična ročk skupina na
vrhuncu uspeha, jih je zapustila
in se začela usmerjati k samo-
stojnemu ustvarjanju.
Na vprašanje, zakaj je prene-
hala nastopati s Kinksi in začela
pisati svojo glasbo, Shirlie Ro-
den odgovarja:
"Začelo me je dolgočasiti.
Nekje v notranjosti sem čutila,
da je nastopil čas za lastno
ustvarjanje. Bila sem polna idej
in delala sem zelo različne stva-
ri. V tem času sem nastopala z
drugimi ansambli kot vodilna
pevka. Začela sem ustvarjati tu-
di svoje skladbe. Takrat je bil v
Angliji zelo popularen punk in
za moje lirične skladbe se ni
nihče zanimal.
Vedela sem, da izgubljam čas, in
začela sem čisto drugje. Pisati sem
začela muzikal o Ivani Orleanski.
Na srečo sem se pozneje spoznala z
gledališkim producentom Billom
Kenwrigtonom, ki je danes eden
treh najuspešnejših gledaliških pro-
ducentov v Londonu. Delo v gleda-
lišču je zame veliko bolj odgovorno
in občinstvo je veliko bolj kritično,
kot na ročk koncertih. "
Danes je Shirlie neskočen vir
ustvarjalnosti, saj muzikali in pe-
smi Nove dobe kar vrejo iz nje.
Kako bi ocenili glasbo, ki
jo zdaj ustvarjate?
Shirlie Roden: "Prvič v svo-
jem življenju zares razumem,
zakaj sem članica Družine no-
tranje svetlobe, vem, zakaj sem
prišla sem ... Zdaj vem, da sem
na Zemlji zato, da z glasbo, ki
jo ustvarjam in pojem, poma-
gam ljudem. Zdaj sem spoznala,
lahko to sprejemam, dojamem;
to je vrsta glasbe, ki jo bom
ustvarjala. To se mi dogaja tudi
takrat, ko pišem muzikale za
gledališče. Kljub temu da ne
pišem novodobnega muzikala,
se mi dogajajo te stvari. Duhov-
ne stvari so v knjigi in jaz se
osredotočim nanje.
Ko delam projekte za gleda-
lišče, opazim in razumem lekci-
je, ki so tu zato, da jih postavim
na oder. To je zares čudovit
občutek. To je tako, kot da bi se
notranji del mene, ki se je
spremnil, odzival tudi navzven.
To pomeni, da karkoli delam,
pišem vedno o duhovnih resni-
cah ali pa ljudem pomagam s
tem, kar pišem. To je res nena-
vadno!"
Danes in na koncertih v
Sloveniji ste peli pesmi s
svojega albuma Nebesna ple-
salka, ki so čudovite. Kako
so nastajale?
Shirlie Roden: "Pesmi sem
pisala dve leti, ker nisem delala
samo za album. Ponavadi ust-
varjam zelo hitro. Nekaj pesmi
z albuma je iz mojih muzikalov.
To so: On mi prinaša mir, Naj
svetloba spet posije nate, Lepo-
tica vrtnica. V teh pesmi lahko
začutite drugačno energijo, ker
so to pesmi iz predstav. So bolj
stilizirane in tudi bolj stilizirano
prirejene.
Druge pesmi na albumu Sky-
dancer so bolj novodobne. Te so
nastajale čisto drugače. "
Vaši nastopi na odru nav-
dušujejo, na obrazu lahko
vidimo otroško milino. Vaš
glas je kristalno čist in nas
ponese do zvezd. Sodelujete
s publiko ... Kako se pripra-
vite na koncert?
Shirlie Roden: "V življenju
sem preživela tudi 'črne čase'.
Kritiki so uničili moj prvi muzikal
Ivana Orleanska. V istem času je
razpadel moj zakon in tako sem
prišla na konec. Vse je propadlo:
nisem imela denarja, ne muzikala,
ne kariere in ne moškega ... Paul
Solomon reče temu 'črna noč
duše' ... Tri mesece sem preživela
v popolnem peklu. Zapirala sem
se v svojo hišo in igrala pasianso
uro za uro, gledala stene in raz-
mišljala, da bi se ubila. Moje
življenja ni imelo več nobenega
smisla. Toda tega vseeno nisem
naredila. Spomnila sem se, da bi s
tem dejanjem zelo prizadela svoje
starše. To je bil glavni vzrok, da
nisem naredila samomora.
V tistem času sem postala dobra
prijateljica s Judith Cleave, ki je
vodila Društvo notranje svetlobe v
Angliji. Dolgo časa sem se upirala
njeni želji, da se srečam z ljudmi,
ki so okrog nje v Londonu. Menila
sem, da to ni zame, ker zveni pre-
več religiozno, jaz pa ne maram
religije. Toda Judith je vztrajala in
končno me je le prepričala, da sem
prišla v skupino, kjer so se znašli
ljudje, ki so prav tako kot jaz po-
trebovali oporo, podporo. Z lju-
beznijo smo podpirali drug druge-
ga in si poskušali pomagati. Ta
skupina mi je nudila oporo in po-
magali so mi premagati krizo. Na
koncu sem srečala še Johna Chri-
stiana, ki je bil prijatelj Judithine-
ga moža. John je prišel k meni,
ker je iskal nekoga, ki bi mu pisal
pesmi in z njim tudi nastopal. In
tako sva začela delati skupaj. "
Glasba, ki ki jo ustvarjata in iz-
vajata Shirlie in John, odseva nju-
no odločitev, da kreneta po poti
notranjega zavedanja in globokega
sočutja do naše ogrožene matere
Zemlje ter vsega, kar ji pripada. V
ljudeh hočeta prebuditi zavest, da
je potrebna le brezpogojna ljube-
zen do Zemlje, do vsega živega,
kar je na njej, tudi do nas samih.
Temeljni namen njunih seminar-
jev in delavnic je pomagati ljudem
bolje spoznati sebe. John vodi de-
lavnice, kjer nam pomaga, da se
zavedamo, da smo sami odgovorni
zase, za svoje življenje, za svoje
občutke, čustva, za vse, kar nare-
dimo. Pomaga nam, da lažje naj-
demo sebe in postanemo bolj re-
snični. Svoje bogato duhovno
znanje združujeta z glasbo.
Oba sta povedala, da se v Slove-
niji odlično počutita in da bosta
spet prišla. Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
Pevca in glasbenika Nove dobe Shirlie Roden in John Christian sta
člana Družine Paula Solomona. Povezuje ju velika ljubezen do glasbe
in predanost notranjemu zavedanju.
Pesmi iz ljudskega izročila - posebnost festivala
Prejšnjo soboto je v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah potekal osmi festivalski večer domače glasbe Cerkvenjak '93.
Občinstvu, kije do zadnjega kotička napolnilo kulturni dom, seje predstavilo dvanajst ansamblov. Posebej razveselji-
vo je, da se zadnja leta pojavljajo na srečanju kvalitetni ansambli iz štajerskega in koroškega predela.
Ansambli Fantje izpod Uršlje,
Cvet iz Radeč, Gaj iz Ljubnega,
Fantje izpod Vurberka, Savinjski
kvintet, Zlate strune iz Rogaške
Slatine, Jože Skubic in Slapovi iz
Grosuplja, Blegoš, Slovenski od-
mev iz Radeč, Rokondo iz Dravo-
grada, Ekart iz Prepolj in Prerod
iz Ptuja so se potegovali za nagra-
de strokovne žirije in nagrado
občinstva. Strokovna komisija, ki
so jo sestavljali Urška Čop, gla-
sbena urednica Radia Maribor,
Boris Rošker, glasbeni producent
Radia Maribor, in Ivo Ciani, gla-
sbeni urednik Radia Ptuj, je prvo
nagrado pripisala ansamblu Prerod
iz Ptuja za skladbo Pisma iz mla-
dosti (avtorica besedila Metka
Karba), drugo skladbi Moja svetla
zvezda, s katero se je občinstvu
predstavil ansambel Ekart iz Pre-
polj, tako kot na ptujskem festiva-
lu pa je tudi v Cerkvenjaku opazi-
la mlade muzikante iz Dravograda
— ansambel Rokondo, ki je osvo-
jil tretjo mesto strokovne komisije
za skladbo Turbo polka. Posebno
nagrado je komisija podelila Sa-
vinjskemu kvintetu za izredno za-
nimivo in kakovostno izvedbo in-
strumentalne polke V vinski kleti.
Organizatorji so letos prvič po-
delili posebno nagrado za izvir-
nost in izvedbo skladbe iz zaklad-
nice ljudskega izročila. Prejel jo je
ansambel Blegoš za pesem Kel-
narca, za katero besedilo je napi-
sal Ivo Sivec.
Občinstvo je v Cerkvenjaku naj-
bolj navdušil ansambel Jožeta
Skubica z vižo Bog požegnaj Slo-
venijo, drugo nagrado je prisodilo
Rokondu, tretje pa ansemblu Ekart
iz Prepolj za polko Lovske laži.
Organizatorji festivala Kultur-
noumetniško društvo Cerkvenjak,
ZKO Lenart in Radio Maribor so
poskrbeli za prijetno in kvalitetno
prireditev. Direktor festivala
Franc Bratkovič je ob koncu pove-
dal, da se bodo tudi prihodnje leto
potrudili privabiti kvalitetne an-
samble, še bolj pa bi radi vzpod-
bujali posebnost festivala — pe-
smi iz ljudskega izročila.
Marija Slodnjak
Ansambel Prerod iz Ptuja (fotografiran na ptujskem festivalu) je za
skladbo Pisma iz mladosti prejel prvo nagrado strokovne komisije. Fo-
to: M. Ozmec
Naaradno turistično vDrašanie
Sveti Urban je zaščitnik vino-
gradov. Med pravilnimi odgovori
je Srečko Lovrenčič iz ptujskega
pokrajinskega muzeja izžrebal
Aleša Krulca iz Kaj uho ve 6, Izo-
la. Čestitamo. Nagrado mu bodo
poslali po pošti.
Med tokratnimi reševalci velja
posebej omeniti Nežo Lozinšek iz
Lancove vasi, ki nam je ob odgo-
voru napisala še pesmico o svetem
Urbanu. Hvala, bili smo je zelo
veseli. Bodite še naprej naša zve-
sta reševalka, morda pa bo prihod-
njoč nagrada vaša. Pisal nam je tu-
di Branko Sitar iz Švice in napi-
sal nekaj tudi o gostinsko-turi-
stičnem sejmu Gost-Tur '93 v Ma-
riboru. Nekaj besed pa je namenil
tudi odgovornim za ptujsko pred-
stavitev na sejmu, "da ne boste
pozabili novih razglednic in seve-
da vrečk, s katerimi se ponašate,
pa majic z napisom I love Ptuj."
Kako so se Ptujčani predstavili v
Mariboru, pišemo posebej.
Danes vprašujemo, kateri ob gr-
bov na sliki je pravi ptujski grb.
Nagrada za pravilen odgovor so
muzejske publikacije, družinska
vstopnica za ogled muzejskih zbirk
in spominek. Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, do sobote, 16. oktobra.
Nagradno turistično vprašanje
Kateri od grbov na sliki je pravi ptujski grb? (Obkrožite
pravilni odgovor!)
Grb A
Grb B
Naslov: ..................................................
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
OD TOP IN TAM — 9
Komunalna nadzornica v novi obleki
Zlatka Zupanič je komunal-
na nadzornica v Ptuju od prvega
julija 1992. leta. Njeno delovno
področje je staro mestno jedro,
v katerem nadzoruje, kako se
uresničujejo občinski predpisi o
prometu in kako ljudje skrbijo
za urejeno okolje. Kako jo spre-
jemajo? "Ne najbolj z veseljem.
Posebej to velja za vse kršilce."
V Ptuju je še poseben prob-
lem parkiranje. V prvem poletju
je bilo zaradi nepravilnega par-
kiranja izdanih več kot tisoč li-
stkov, redki pa so tisti, ki
plačajajo — dva do trije teden-
sko. Kazen za nepravilno parki-
ranje je 7500 tolarjev.
Nič boljše ni pri dostavi bla-
ga: skoraj nihče ne upošteva za
to določenih ur.
Naključje ali ne, komunalna
nadzornica je novo obleko dobi-
la 27. septembra — na svetovni
dan turizma, ki je letos tesno
povezan z okoljem. Brez trajne-
ga sozvočja turizma in okolja si
ni več mogoče predstavljati raz-
voja turizma v svetu. Ptuj se je
že odločil za razvoj naj-
močnejše industrije v svetu,
svoje obiskovalce pa želi spre-
jemati v lepem in urejenem
okolju. Sedaj, ko ima komunal-
na nadzornica prepoznavno
obleko, si jo ljudje malo bolj
pozorno ogledujejo. Povečuje
se število tistih, ki želijo od nje
informacije. Občinski možje pa
si najbolj želijo, da bi bilo po-
slej v mestnem sedišču manj
takšnih ali drugačnih kršitev.
Predsednik izvršnega sveta
Branko Brumen in načelnik
uprave za inšpekcije občine Or-
mož in Ptuj Ivan Božičko sta na
krajšem pogovoru v prejšnjem
tednu, na katerem je sodelovala
tudi komunalna nadzornica Zlat-
ka Zupanič, povedala, da priča-
kujeta, da bo tudi nova obleka
imela nek vpliv na ljudi, ki so si-
cer brez odnosa do mesta. MG
Branko Brumen in Ivan Božičko s komunalno nadzornico Zlatko Zupa-
nič. Foto: Langerholc
PREJELI SMO
Odprto pismo predsedniku SO
Ptuj g. Rajherju in predsedniku IS
SO Ptuj g. Brumnu
V imenu številnih občanov
Ptuja in podeželja, od koder od-
važa smeti Čisto mesto, javno
apaliram, da če nista sposobna,
da bi brzdala strasti tistih, ki
lahko po mili volji navijajo ce-
ne svojim storitvam, odstopita s
svojih položajev, kajti že jutri
smo lahko tarča komunalcev,
ker smo že prejeli zlovešče na-
povedi o podražitvi ogrevanja.
Upam, da vama je znano, da je
nekakšna mešana družba zasebni-
kov, ki so si nadeli ime ČISTO
MESTO, nedavno tega podražila
odvoz smeti za več kot 200 od-
stotkov. Naj bom kar konkreten:
Stanovalci Rimske 2 v Ptuju smo
pred podražitvijo prejeli položni-
co za plačilo odvoza smeti v
skupnem znesku 2.880 SIT, sedaj
pa, ko so položnice poslali vsake-
mu posamezniku, pa znaša nova
cena kar 9.925 SIT oziroma za
243 odstotkov več! Kje so meje
poštene cenovne politike, ki bi jo
le morala nadzirati? Pri tem naj
mimogrede zapišem, da iz posod
za smeti še vedno močno zaudar-
ja, ker jih smetarji nikoli ne od-
peljejo na čiščenje.
Očitno gre za neke vrste uni-
čevanje vladnih prizadevanj za
umirjanje cen oziroma stabilizaci-
jo našega gospodarstva, saj vse
skupaj meji na anarhijo. Nam bo-
do odgovorni nalili čistega vina,
saj se vendar imenujejo čisti?
V Čistem mestu so na številne
pritožbe tistih, ki stanujejo v stano-
vanjih sami, znižali cene svojih sto-
ritev, vendar le pod pogojem, da ti
predložijo nekakšna občinska po-
trdila, da res živijo v stanovanju sa-
mi. Sprašujem, zakaj si v Čistem
mestu niso priskrbeli teh podatkov
hkrati, ko so iskali naslove stano-
valcev. Birokracija brez primere.
Če ne boste hitro ukrepala
(rok 15 dni!), bom s podražitvi-
jo žal primoran seznaniti pred-
sedstvo države in vlade, ki naj
posreduje, da se zamenja občin-
sko vodstvo, kajti zamislite si,
kako naj ljudje, ki imajo me-
sečno le 20.000 SIT osebnih ali
kakršnihkoli že prejemkov, vse
to plačujejo, če pa mnogi nima-
jo niti za golo preživetje.
Prepričan sem, da bosta složno
ukrepala. Nedolgo tega sta namreč
že pokazala svojo modrost, ko sta
s pomočjo inšpekcije onemogočile
komunalcem zvišanje cen za ogre-
vanje stanovanj in ustanov. Sedaj
sta pred drugim izpitom.
Hvala v imenu vseh, če bosta
že v kali zavrla prevelike apeti-
te po denarju pri zasebni družbi
Čisto mesto v Ptuju.
V imenu prizadetih:
Franjo Hovnik
l\la Ptujski Gori odprli
trgovino "Pri smreki"
Drugega oktobra je bilo v
Ptuju in okolici več pomem-
bnih otvoritev. Na Ptujski Go-
ri 108 je Maks Tjukajev z
ženo Marijo Širovnik odprl
trgovino na drobno z mešanim
blagom, ki so jo poimenovali
"Pri smreki".
Na Ptujsko Goro se zakonca
vračata po "zdomstvu" v Ra-
dljah ob Dravi. Izgubila sta
zaposlitev, zato sta se
odločila, da bosta na Ptujski
gori odprla trgovino. Hišo sta
že prej gradila. V novi trgovi-
ni bodo imeli odprto vsak dan
od 7.30 do 19. ure, ob sobotah
od 7,30 do 15. ure in ob ne-
deljah od 8. do 13. ure. Maks
Tjukajev je povedal, da imata
z ženo bogate načrte. Najprej
želita urediti dodatno skla-
dišče, sčasoma pa tudi bife, v
katerem se bodo kupci okrep-
čali. Prostora je v hiši dovolj.
Ptujska Gora, ki se želi bolj
uveljaviti v turizmu, se korak
po koraku bliža želenim cil-
jem. Krepi oskrbno funkcijo,
več kot doslej pa bo morala
narediti pri razvoju kakovo-
stne gostinske ponudbe. Raz-
veseljivo pa je, da nove dejav-
nosti na Ptujski Gori nastajajo
po zaslugi nekdanjih do-
mačinov.
Nova trgovinica je majhna, a bogato založena. Foto: OM
"Sladkorna pesa" posebne sorte
Ljudska domišljija je še pose-
bej bujna na nepravih mestih.
Tako so ljudje izkoristili asfal-
tne površine v občini Lenart, ki
so sicer namenjeni za odlaganje
sladkorne pese, za odlaganje
pločevine dotrajanih avtomobi-
lov. Kljub temu da so turistična
društva opravila že več čistilnih
akcij in postavile tablo, ki pre-
poveduje odlaganje smeti, se
ljudje za to ne zmenijo.
Jesenski čas naj bi v osrednji del
Slovenskih goric privabljal turiste
in nič kaj vzpodbudno ni, ko jih ob
cesti pozdravljajo kupi smeti. Pre-
bivalci se bodo morali začeti zave-
dati, da si za svoj kraj delajo propa-
gando sami. In prav gotovo staro
železo na sodi med propagandni
material. Fotografija je nastala v
Gočovi ob cesti, ki pelje v turi-
stično zanimivo Sveto Trojico.
Tekst in fotografija:
M. Slodnjak
Jubilej Oplovega servisa
in avtohiše Hvaleč
V družbi poslovnih partnerjev, prijateljev in družine sta
brata Franc in Marjan Hvaleč, lastnika Oplovega servisa,
sedaj tudi avtomobilske hiše Hvaleč v Kidričevem,
svečano proslavila desetletnico obratovalnice, hkrati pa
tudi 40. življenjski jubilej.
Ko sta pred desetimi leti od-
prla pooblaščeni servis, sta za-
poslovala dva delavca, danes
jih skupaj z domačini dela
dvanajst, izobražujejo pa tudi
šest vajencev iz srednješolske-
ga centra. Avtomobilska hiša
Hvaleč ima salon in prodajal-
no Oplovih avtomobilov ter
rezervnih delov, pooblaščeni
servis za ta vozila s kleparsko,
avtoličarsko oziroma avtore-
montno dejavnostjo.
Imajo pa še več načrtov: ra-
di bi zgradili nov salon za av-
tomobile, bistro, že v kratkem
pa bodo pričeli novo dejav-
nost. Doslej so svoje razvojne
načrte sami financirali, brez
pomoči od zunaj, v bodoče pa
računajo, da bodo dobili tudi
kakšne kredite pod ugodnej-
šimi pogoji.
Ob 10-letnici obratovalnice
Hvaleč jim je v imenu Obrtne
zbornice Ptuj čestital sekretar
Janez Rižnar ter jim izročil
priznanje Zbornice.	MG
Franc in Marjan Hvaleč sta s svojim kolektivom ponosna na svoje do-
sedanje delo. Foto: OM
v
Štirinajst na enem mestu
Marica Čuček že dobra tri de-
setletja nabira gobe blizu doma,
v Selcih pri Voličini. Tudi ta pe-
tek jih je, kot vedno, prinesla na
ptujsko tržnico. Ob velikanskih
jurčkih se je kmalu nabrala
vrsta tržniških prodajajcev, kup-
cev in mimoidočih: "Česa takš-
nega na ptujski tržnici še nismo
videli!" Bilo je zares kaj videti,
saj je največji jurček tehtal kar
1,4 kilograme, samo nekoliko
lažji pa so bili še trije. Ostalih
deset članov najdene gobje
družine je bilo mladih in jedrih.
Skupaj so tehtali natančno 5 ki-
logramov. Marica je celotno
družino našla pod kostanjevimi
drevesi v visoki praproti.
Sicer pa gozdovi letos res iz-
datno skrbijo za gobarje. Mari-
ca Čuček jih je tisti dan nabrala
v treh urah približno 7 kg, pa
nekaj dedkov, turkov, dežnika-
ric. Razen o njenih smo ta dan
sprejeli na Tedniku še dve obve-
stili o najdenih gobah. Če ne
bodo kmalu prenehale rasti, bo-
mo morali v kratkem izdati
"gobji" Tednik. Že ta številka
mu je podobna.	McZ
V	Črtkovi sedem odprli
okrepčevalnico Tempo
V	izredno lepem objektu v Črtkovi 7 v Ptuju, ki je nastajal
več let, so v soboto odprli tudi okrepčevalnico. Anton Krajnc je
leta 1990 začel s servisom za popravilo kmetijskih strojev. Za-
tem je dejavnost razširil s trgovino s kmetijskimi stroji in re-
zervnimi deli. V soboto pa je v okviru razširjene dejavnosti
odprl še okrepčevalnico Tempo. To je začasna rešitev, saj bo
okrepčevalnico prevzela žena, ki je trenutno že zaposlena v
družbenem sektorju.
Nov gostinski objekt je, kot je
povedal Anton Krajnc, nastal na
željo strank, ki so v času, ko so
čakale na manjša popravila, ze-
lo pogrešale objekt, v katerem
bi čakanje hitreje minilo. V
okrepčevalnici ponujajo vse
vrste pijač, kavo ter hitro pri-
pravljeno hrano. Odprta bo vsak
dan od 7. do 22. ure, razen ne-
delje, ko bodo imeli zaprto.
Črtkovo 7 pa velja omeniti še
zaradi izredno lepo urejene oko-
lice. Anton Krajnc je vložil ve-
liko denarja v urejanje potoka
Grajene in postavitev mostu.
Dela so strokovno izvedli de-
lavci Vodnogospodarskega pod-
jetja Ptuj. "	MG
V Črtkovi sedem poslej tri dejavnosti. Foto: OM
V Dobrini odprli trgovino in okrepčevalnico Dobrinček
V Dobrini, kjer je bil nekoč
obrat Olge Meglič, sta zakonca
Angela in Jože Kopše iz Ptuja
v soboto odprla trgovino in
okrepčevalnico Dobrinček.
Nove pridobitve so bili kraja-
ni zelo veseli. To so pokazali z
udeležbo na otvoritvi. S spod-
budnimi besedami se je oglasil
tudi tajnik KS Žetale Jože Kri-
vec. Povedal je, da sta trgovina
in okrepčevalnica pomembni
pridobitvi za kraj, Kopšetovima
pa je zaželel veliko uspeha. No-
vi objekt je blagoslovil župnik
žetalske fare Štefan Zver, ki je
v teh krajih že polnih 32 let, se-
kretar Obrtne zbornice Ptuj Ja-
nez Rižnar pa ga je po krajšem
govoru odprl. Nova obrtnica
Angela Kopše je povedala, da
imajo v trgovini in okrepčeval-
nici pogoje, da zaposlijo naj-
manj dva delavca. Za kupce bo-
do imeli odprto vsak dan od
7.30 do 19. ure, nekaj ur pa tudi
v nedeljo. Najbolj pa si želi, da
bi dobro poslovala in da bi bili
kupci zadovoljni.
V pogovoru s tajnikom KS
Žetale smo izvedeli, da je Do-
brinček že druga zasebna trgovi-
na na območju krajevne skupno-
sti Žetale. Prva je minimarket
Zinka Terezije Pulko iz Čermožiš
v centru Žetal. Potrebujejo pa tu-
di druge dejavnosti: frizerstvo,
šiviljstvo in mehanika kmetijske
mehanizacije. Kaže, da bodo naj-
prej dobili frizerski salon. MG
Angela in Jože Kopše. Foto: Langerholc
10 — OD TOD IN TAM
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
MESEC DNI PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V BORILNIH VEŠČINAH
Vrsta državnih medalj za člane ptujskega Kluba borilnih vescin
Na tiskovni konferenci, ki jo je predsednik Kluba borilnih veščin Ptuj in predsednik Kick boxing zveze Slovenije Zvone Zinrajh sklical prejšnji četrtek, je s trenerjem Vladom Si-
tarjem predstavil letošnje uspehe ptujskih tekmovalcev po končanem državnem prvenstvu nekaj dni pred tem v Veliki Nedelji in Branka Fidlerja, ptujskega reprezentanta za na-
stop na svetovnem prvenstvu, ki bo v ZDA od 7. do 9. novembra. Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi predstavniki Športne zveze, predsednik komisije za selekcijsko-vrhun-
ski šport Vlado Cuš in najboljši klubski tekmovalci. Prisotni so govorili tudi o nadzidavi Mladike, pri čemer so se strinjali s predsednikom kluba Zinrajhom, da bi le-ta za vrsto
let rešila prostorske probleme ptujskega Kluba borilnih veščin.
Klub, ki je bil osnovan že leta
1975, je požel od takrat nekaj zelo
dobrih mednarodnih uvrstitev, da-
nes pa ima, kot je povedal Zvone
Zinrajh, približno 150 aktivnih čla-
nov. Med največje klubske uspehe
gotovo sodi mesto viceprvaka
Evrope, ki ga je pred 12 leti osvojil
sedanji trener Vlado Sitar.
Kako ocenjujete letošnje
uspehe vaših tekmovalcev?
Vlado Sitar: "Prav sedaj smo
priča menjavi generacij. Tako ni-
mamo popolne zasedbe med člani,
čeprav so le-ti, kolikor jih nasto-
pa, zelo uspešni. Poudarek je se-
daj predvsem na pionirskih vrstah
in menim, da so mlade generacije
dobre in da bomo v kratkem tudi
pri članih tako uspešni, kot smo
sedaj pri pionirjih in mladincih."
Branko Fidler, 24-letni tek-
movalec, se bo prvič udeležil
tako velikega tekmovanja.
Tekmoval bo v kategoriji do
79 kilogramov. V tej kategori-
ji je osvojil tudi naslov držav-
nega prvaka. Kakšne so nje-
gove možnosti na svetovnem
prvenstvu?
Vlado Sitar: "Slovenci se bo-
mo tokrat prvič pojavili na svetov-
nem prvenstvu kot samostojna re-
prezentanca. Možnosti niso velike.
Menim, da bi bila samo ena osvo-
jena medalja izredno velik uspeh
za celotno reprezentanco. Sicer pa
bo veliko odločil že žreb. Ne-
srečno izžrebani nasprotnik te lah-
ko že v prvem kolu izloči ali. na-
sprotno, uvrsti med prvih deset
tekmovalcev.
Kako pripravljate Branka
Fidlerja za ta nastop?
Vlado Sitar: "Celotna reprezen-
tanca bo imela priprave konec ted-
na v Izoli v športnem studiu. Za Fi-
dlerja pa je za ta mesec pripravljen
poseben program treninga."
Zvone Zinrajh, kako je Kick
boxing zveza poskrbela za na-
stop slovenske reprezentance
na svetovnem prvenstvu?
Zvone Zinrajh, predsednik
Zveze: "Ko sem spomladi prevzel
funkcijo, sta bila predsedstvo in
zveza v precejšnjem razsulu. Sedaj
delajo komisije, državna kola so po-
tekala brez problemov, celo pred-
časno smo končali prvenstvo. Kot
mlada zveza pa nimamo potrebnih
dotacij Športne zveze Slovenije. To
bi nam skoraj onemogočilo nastop v
ZDA. Dogovorili smo se, da bodo
klubi zagotovili potreben denar za
svoje tekmovalce. Za vsakega re-
prezentanta je potrebno zbrati
2500 mark — to so potni stroški,
prehrana in bivanje. Poleg 14 tek-
movalcev iz Ormoža, Maribora,
Zagorja, Novega mesta in Ptuja se
bova udeležila tekmovanja še sod-
nik Mladen Vizjak iz Maribora, ki
bo na prvenstvu sodil, in jaz. Ker
gremo prvič na takšno tekmovan-
je, smo morali nabaviti tudi nove
kimone, trenirke in ustrezne oble-
ke za funkcionarje."
Kako se slovenska reprezen-
tanca pripravlja na nastop?
Zvone Zinrajh: "S pomočjo Iz-
seljenske matice smo poskušali
navezati stike z izseljenci ali vsaj
dobiti njihove naslove. Tega nismo
uspeli. Bomo pa promovirali Slove-
nijo s pomočjo Gospodarske zbor-
nice, posebej pa Ptuj in Ormož.
Načrtujemo 'slovenski večer' na
tekmovanju, kjer bomo predstavili
državo in naše tekmovalce drugim
udeležencem svetovnega prvenstva.
Menim, da je udeležba slovenske
reprezentance na takšnem tekmo-
vanju velik dogodek za nas in za
vso Slovenijo." w., _
Milena Zupanic
Zvone Zinrajh, predsednik Kluba
borilnih veščin Ptuj in predsed-
nik Kick boxing zveze Slovenije.
Reprezentant Branko Fidler (desni) in trener Vlado Sitar.
"Zlati" ptujski borci po letošnjem državnem prvenstvu s trenerjem in
predsednikom kluba.
Državno prvenstvo, katerega
zadnji turnir je potekal v Veliki
Nedelji, je prineslo ekipno zma-
go ptujski ekipi z 10 točkami
prednosti pred Mariborčani in
Zagorjem. Sicer pa so bili naj-
boljši v članskih kategorijah
Branko Fidler, Samo Kralj (oba
Ptuj), Danilo Korotaj, Milan
Korotaj in Marcel Fekonja (vsi
Ormož), srebrno medaljo pa je
osvojil še Ptujčan Branko
Pečar. Pri mladincih je od
Ptujčanov zlato osvojil Boštjan
Murat, Damjan Kaučevil si je
delil drugo mesto, Boštjan Zu-
panic pa je bil tretji. Pri mladin-
kah je bila prva Simona Meno-
ni, drugi pa Saša Prelog in Anja
Hergula. Pri pionirjih je bil An-
drej Vindiš drugi, Damjan Go-
lub si je delil tretje mesto, zma-
gala sta tudi Matjaž Brumec,
Sebastjan Zinrajh, Matjaž Vin-
diš, drugo mesto pa je osvojil
Gordan Krajnc. Med pionirkami
sta zlato osvojili Barbara Murat
in Maja Ozmec, Maja Plohi pa
srebro.
2. MEDNARODNI BALONARSKI FESTIVAL
Ptuj — balonarski pristan
Med petimi kandidati za organizacijo evropskega balonarskega prvenstva, ki bo pri-
hodnje leto, je bila izbrana Slovenija oziroma Ptuj in Murska Sobota. Udeležencem lan-
skoletnega balonarskega festivalu na Ptuju so bili namreč izredno všeč pokrajina, vre-
menske razmere in gostitelji, prav tako pa seveda ljudje na terenu, torej tam, kjer so
baloni pristajali. Tako se bo letošnjega drugega festivala udeležilo več kot 30 balonov iz
devetih držav. Prireditev, ki se je na Ptuju pričela danes in bo trajala do 11. oktobra, bo
generalna vaja za organizacijo evropskega prvenstva tako za Aeroklub Ptuj kot tudi za
celotno mesto.
Mesto se bo lahko temeljito
preizkusilo v nudenju čim
boljših pogojev za bivanje pri-
bližno 150 petičnim gostom iz
skorajda vse Evrope že letos,
vsekakor pa drugo leto, ko
pričakujejo približno 500 ude-
ležencev. Tako se je v organiza-
cijo ene in druge prireditve
vključil tudi ptujski izvršni svet
oziroma njegov resor za turi-
zem, v organizacijo pa se bo
predvsem prihodnje leto poleg
Petra Vesenjaka vključil tudi
ptujski župan Vojteh Rajher.
Prireditev bo naslednje leto vo-
dil Jelko Kacin.
Na tiskovni konferenci je
predsednik Aerokluba Ptuj Ot-
mar Gaiser predstavil obe,
predvsem pa letošnjo prireditev.
Do zaključka redakcije so preje-
li 30 prijav, vendar jih pričaku-
jejo še nekaj, predvsem tudi iz
vzhodnih držav, ki se do takrat
še niso prijavile. Baza balonar-
jev bo v neposredni bližini to-
plic, kjer bodo balone polnili in
od koder bodo vzletali. Organi-
zatorji namreč načrtujejo čim
več poletov čez mesto, tako da
si jih bo lahko ogledalo čim
večje število ljudi.
Kupole, napolnjene s toplim
zrakom, bodo drsele nad mestom
v zgodnjih jutranjih in poznih po-
poldanskih urah. Takrat je namreč
ozračje najprimernejše — dovolj
mirno za ogromna plovila. Pose-
bej pa bodo organizirali tudi ogled
te dejavnosti v Termah.
Ali je Ptuj primeren za balo-
narstvo? Avi Šorn, najuspeš-
nejši slovenski balonar s 15-let-
nim stažem, ki se je že dvakrat
udeležil svetovnega prvenstva,
meni: "Pokrajina tod okoli ni
enolična, Drava se od daleč le-
po vidi, prav tako sta grad in sa-
mo mesto enkratna. Ko prista-
neš, so prijazni ljudje. Sicer pa
je tako, da balonarstvo ne potre-
buje nobene infrastrukture, no-
bene investicije. Vse, kar potre-
bujemo, imamo. Menim, da se
bo ptujski festival razvil v veli-
ko mednarodno balonarsko pri-
reditev."
Podobno razmišlja tudi Peter
Vesenjak, ki na občini skrbi za
turizem. V obeh balonarskih
prireditvah vidi predvsem mož-
nost za promocijo Ptuja in tudi
za trženje. .... „ .x
J	Milena Zupanic
KARATE
Mednarodno policijsko prvenstvo
Jože Kopše, član KK POE-
TOVIO, je na mednarodnem
policijskem prvenstvu v Če-
ških Budjevicah v borbah tež-
ke kategorije (nad 80 kg)
osvojil odlično tretje mesto.
Tekmovanje, ki je trajalo od 13.
do 18. septembra, je bilo v štirih
disciplinah: streljanje s pištolo,
maraton, peteroboj in karate. V
ekipni razvrstitvi je bila Slovenija
druga. Drugi trije slovenski karate
reprezentantje so dosegli tele re-
zultate: polsrednja kategorija (do
70 kg): Marko Mikulič — 2. me-
sto; srednja (do 75 kg): Silvo
Koželj 3. mesto;, Boris Baranja je
v poltežki kategoriji (do 80 kg) iz-
padel v 1. kolu.
Silvester Vogrinec
Ptujčan Jože Kopše (drugi z desne) s slovensko policijsko karte repre-
zentanco.
Policisti so lovili ribe
Po odgovornem in napornem delu
si včasih tudi delavci ptujske Poli-
cijske postaje in njenih oddelkov
skupaj z že upokojenimi policisti
pripravijo kakšno psihofizično spro-
stitev. Prejšnji teden so se zbrali pri
Slodnjakovih ribnikih v Bodkovcih
in se pomerili v športnem ribolovu.
Kot so se sami pošalili, so brez upo-
rabe sile in "strokovnih prijemov"
spravili na suho kar nekaj lepih
predstavnic ribjega rodu.
Sicer pa so najbolj uspešno učili
plavati črve in ujeli tudi največ rib
Franc Vtič iz policijskega oddel-
ka Kidričevo, ki je zmagal pred
Kolmanom Lutaričem, že upoko-
jenim policistom iz Ptuja, Fran-
cem Lenartom iz policijskega od-
delka Kidričevo in Jankom Ivan-
čičem iz policijske postaje Ptuj.
Daje teklo vse po ribiških predpi-
sih in zakonskih določil, kot se nav-
sezadnje to za policiste tudi spodo-
bi, je skrbela sodniška trojka Ri-
biške družine Ptuj: Franc Trbuc,
Zvonko Petek in Jože Lovrenčič.
Za organizacijske zadeve je vzorno
poskrbel Zvonko Vidovič iz Policij-
ske postaje Ptuj. Proslavili so tudi
srečno vrnitev svojega šefa Milana
Čuša, komandirja PP Ptuj, ki je
pred nedavnim s še nekaj Ptujčani
osvojil afriški Kilimandžaro.
Pri ribnikih v Bodkovcih in tam-
kajšnji ribiški hišici Amur pa bo
spet družabno in veselo v nedeljo,
10. oktobra, ko bo tam ribiško tek-
movanje s piknikom. Med ponudbo
bodo tudi pečeni kostanji in mošt.
JOS
Balonarsko državno prvenstvo
Branko Ambrožič, eden štirih
ptujskih balonarjev, je na držav-
nem balonarskem prvenstvu, ki
je bilo prejšnji teden v Ljublja-
ni, bil sedmi med devetimi slo-
venskimi balonarji, v medna-
rodni konkurenci pa se je
uvrstil na osmo mesto med 17
udeleženci. Žal je tekmovalce
kar dva od štirih tekmovalnih
dni obdržalo na tleh slabo vre-
me, kljub temu pa so izvedli pet
tekmovalnih disciplin. McZ
GIMNASTIKA
Pričeli vadbo
Prava nestrpnost je že bila med mladimi gimnasti, ki v letošnji se-
zono nekoliko zamujajo z vadbo. Vzrok je pomanjkanje teleovad-
nega prostora, zlasti v dvorani Center. Zato so morali svoje želje
podrediti možnim terminom, na pomoč pa so jim priskočile osnov-
ne šole, čeprav niso v celoti opremljene s telovadnim orodjem.
Tako bodo dečki vadili ob ponedel-
jkih in četrtkih od pol sedmih zvečer
v dvorani Center, ob tem času ob tor-
kih in petkih pa tudi mlajše deklice v
selekcijskem programu. Deklice
osnovnih šol Mladika in Olge Meglič
že vadijo pod vodstvi voditeljic Gim-
nastičnega društva Ptuj v matičnih te-
lovadnicah.
Tudi med članicami je velik inte-
res, zato se bodo lahko rekreirale ob
ponedeljkih in četrtkih ob pol deve-
tih zvečer v dvorani Center, in sicer
od 11. oktobra.
Zal za cicibane še niso našli pra-
vega termina. Upajo, da bo to
vprašanje rešeno do začetka oktobra.
Predsedstvo GID Ptuj je na zadnji
svoji seji obravnavalo tudi odnos
Športne zveze Ptuj do razvoja telo-
vadbe v Ptuju. Mnenja so, da to dru-
go kraljico športa zanemarjajo. Čas
bo pokazal svoje. V društvu se tudi
pripravljajo na volilno skupščino v
začetku oktobra.	Lestan
Uspešen nastop plesne šole
V nedeljo, 26. septembra, je bil v Ljubljani prvi kvalifikacij-
ski turnir v športnem plesu za standardne in latinskoameriške
plese v sezoni 1993/94. Organizatorje bil PK Urška iz Ljublja-
ne. Prijavljenih je bilo nekaj več kot 160 parov iz cele Slovenije.
Turnirja se je udeležilo tudi sedem parov športnih plesalcev plesne
šole FREDY iz Ptuja. Po poletnih pripravah in aktivnih treningih v
septembru so naši plesalci dobro pripravljeni in so dosegli tele rezul-
tate: pionirji D: par Bojan Verlak — Tamara Erbus 4. mesto ST in 7.
mesto LA; pionirji C. Mitja Ogrinc — Hermina Žuran 2. mesto ST
in 2. mesto LA; mlajši mladinci C (MMC): Matjaž Matjašič — Tina
Štrafela 2. mesto ST in polfinale LA; MMC: Tomaž Jakab — Natali-
ja Pešl 3. mesto ST in četrtfinale LA; MMC: Blaž Predikaka— Petra
Čihal 6. mesto ST in četrtfinale LA; MMC: Andrej Skok — Vesna
Papež četrtfinale ST in četrtfinale LA; starejši mladinci B: Borut
Žuran — Mihaela Novak 7. mesto ST.
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
ŠPORT — 11
3. slovenska
nogometna liga - vzhod
Rezultati tekem 6. kola: Impol — Žalec 1:2, Slovenj Gradec —
Caissa Aluminij 1:2, Dravograd — Svoboda Brežice 1:2, Trgotrans
Ižakovci — Pobrežje 2:1, Pohorje Megras — SKS Dover Rače 2:3, Dra-
va Ptuj — Kovinar Maribor 1:1, Papirničar Radeče — Kob Ford Kungo-
ta 3:0.
1.	KOVINAR ................ 6 3 3 0 11: 4 9
2.	PAPIRNIČAR ............. 6 3 2 1 11: 5 8
3.	DRAVA ................... 6 3 2 1 13: 8 8
4.	CAISSA ALUMINIJ ....... 6 4 0 2 14:12 8
5.	ŽALEC................... 6 2 3 1 7: 4 7
6.	SKS DOVER .............. 6 3 I 2 11:11 7
7.	IMPOL ................... 6 2 2 2 8: 6 6
8.	SLOVENJ GRADEC....... 6 2 2 2 11:10 6
9.	SVOBODA................ 6 2 2 2 9: 9 6
10.	DRAVOGRAD............. 6 2 2 2 9: 9 6
11.	POHORJE MEGRAS ...... 6 1 2 3 9:17 4
12.	KOB FORD ............... 6 1 1 4 7:13 3
13.	POBREŽJE ............... 6 1 1 4 6:12 3
14.	TRGOTRANS............. 6 1 1 4 6:12 3
Pari 7. kola: sobota, 9. oktobra, ob 15.: KOB Ford — Impol, Kovi-
nar — Papirničar, SKS Dover — Drava, Pobrežje — Pohorje Megras,
Svoboda — Trgotrans, Caissa Aluminij — Dravograd, Žalec — Slovenj
Gradec.
MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 6. kola: Hajdina — Markovci 3:3, Središče — Dor-
nava 3:1, Slovenja vas — Pragersko 1:1, Rogoznica — Skorba 0:2, Ge-
rečja vas — Žoga Stojnci 0:1, Videm — Gorišnica 3:0.
1.	SKORBA................. 6 5 0 1 15: 6 10
2.	ŽOGA STOJNCI ..........6 4 2 0 12:3 10
3.	SREDIŠČE............... 6 4 1 1 25: 8 9
4.	GEREČJAVAS........... 6 3 2 1 13: 6 8
5.	HAJDINA................ 6 2 4 0 12: 9 8
6.	ROGOZNICA ............ 6 1 4 1 7: 8 6
7.	DORNAVA ............... 6 2 2 2 8:10 6
8.	MARKOVCI ............. 6 1 2 3 8:14 4
9.	VIDEM .................. 6 1 1 4 7:12 3
10.	SLOVENJA VAS.......... 6 114 8:14 3
11.	GORIŠNICA ............. 6 1 1 4 5:21 3
12.	PRAGERSKO ............ 6 0 2 4 6:15 2
Pari 7. kola: nedelja, 10. oktobra, 10.30: Dornava — Slovenja vas,
Gorišnica — Hajdina; nedelja, 10. oktober, ob 15.: Pragersko — Rogoz-
nica, Markovci — Središče, Žoga Stojnci — Videm, Skorba — Gerečja
vas.
2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 5. kola: Hajdoše — Apače 4:1, Tržeč — Pod-
vinci 0:2, Sp. Polskava — Grajena 0:4,	Bukovci — Boč 5:0, Pago
Leskovec — Mladinec 3:3.
1.	MLADINEC............... 5	3	2 0	12: 7	8
2.	BUKOVCI ................ 5	3	1 1	12: 7	7
3.	BOČ...................... 5	3	11	16:12	7
4.	GRAJENA ................ 5	2	2 1	9: 7	6
5.	PODVINCI................ 5	2	1 2	13:12	5
6.	PAGO LESKOVEC ........ 5	2	1 2	10: 9	5
7.	HAJDOŠE ................ 5	2	1 2	11:11	5
8.	TRŽEČ................... 5	1	1 3	7:10	3
9.	APAČE ................... 5	1	1 3	6:12	3
10. SP. POLSKAVA 5 0 1 4 6:15 1
Pari 6. kola: sobota, 9. oktobra, ob 15.: Boč — Pago Leskovec; ne-
delja, 10. oktobra, ob 10.30: Hajdoše — Tržeč, Apače — Mladinec; ob
15.:	Grajena — Bukovci, Podvinci — Sp. Polskava.
MLADINSKA NOGOMETNA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 7. kola: Žoga Stojnci — Skorba 6:1, Markovci —
Dornava 0:3, Rogoznica — Gorišnica 2:1, Impol — Gerečja vas 6:0,
Hajdina — Videm 0:4, Bukovci — Slovenja vas 0:3, p. f. (prekinjeno),
Sp. Polskava — Pragersko 3:0.
1.	DORNAVA ............... 7 7 0 0 42: 3 14
2.	SP. POLSKAVA........... 7 7 0 0 27:10 14
3.	ŽOGA STOJNCI ......... 7 5 1 1 14:17 11
4.	GEREČJA VAS........... 7 3 2 2 26:20 8
5.	VIDEM .................. 7 4 0 3 21:18 8
6.	ROGOZNICA ............ 7 4 0 3 13:19 8
7.	HAJDINA................ 7 3 0 4 22:20 6
8.	IMPOL .................. 7 3 0 4 15:14 6
9.	PRAGERSKO ............ 7 3 0 4 12:17 6
10.	GORIŠNICA ............. 7 2 1 4 8:10 5
11.	BUKOVCI ............... 7 2 0 5 10:14 4
12.	SLOVENJA VAS.......... 7 2 0 5 10:19 4
13.	MARKOVCI ............. 7 1 0 6 11:28 2
14.	SKORBA -1 .............. 7 1 0 6 8:30 1
Pari 8. kola: sobota, 9. oktobra, ob 15.: Skorba — Pragersko, Slo-
venja vas — Sp. Polskava, Videm — Bukovci, Gerečja vas — Hajdina,
Gorišnica — Impol, Dornava — Rogoznica, Žoga Stojnci — Markovci.
Branko Lešnik
BOKS
Nastop na MEP
Dejan Zavec, član Boksarske-
ga tabora Breg, je nastopil na
evropskem mladinskem prven-
stvu v Solunu, ki je bilo od 26.
septembra do 2. oktobra. V
prvem kolu kategorije do 63 ki-
logramov (polvelter) je bil
prost, v drugem pa ga je po
točkah s 7:5 premagal Španec
Laureano Leiva.
Dejan je pustil dober vtis, saj
mu je to bila peta borba v karie-
ri, nasprotniku pa petdeseta. Po
besedah trenerja Pučka je bilo
moči dovolj, močno pa mu pri-
manjkuje izkušenj, ki se prido-
bijo z borbami, zlasti medna-
rodnimi. Dodajmo še, da BT
Breg še naprej vpisuje nove čla-
ne svoje boksarske šole.
l.k.
ATLETIKA
Zlato Korošakovi, bron Petroviču
Ptujski atletski klub je na dr-
žavnem prvenstvu v mnogobo-
jih, bilo je v Novem mestu, na-
stopilo pa je 70 atletinj in atle-
tov v vseh starostnih kategori-
jah, osvojil zlato in srebro. Hed-
vika Korošak je državna prva-
kinja v sedmeroboju članic
(5097 točk), Andrej Petrovič pa
tretji v deseteroboju starejših
mladincev (5087).	j ^
ROKOMET
Drava - Omnikom Rudar 21:20 (9:8)
Ptujska moška ekipa je prven-
stvo v prvi državni ligi začela s
tesno zmago, čeprav je pričako-
vala lažje delo. Vendar je psi-
hični pritisk prve tekme naredil
svoje. Fantje so bili namreč ze-
lo živčni, saj so se želeli poka-
zati v najboljši luči, pri tem pa
so naredili preveč napak, kar je
sicer kakovostno in borbeno
tekmo privedlo k razburljivemu
zaključku.
V	prvem polčasu je bilo zelo
izenačeno, čeprav so bili do-
mačini v stalnem vodstvu. Go-
stje iz Trbovelj, ki jih vodi iz-
kušeni trener Levstik, so se eki-
pi trenerja Hrupiča odlično upi-
rali. Domačini so pred 400 gle-
dalci drugi polčas začeli zelo
agresivno in si priigrali štiri za-
detke prednosti (14:10). Pri tej
razliki so dvakrat zgrešili s
šestih metrov in enkrat zadeli
vratnico, zato so se gostje pri-
bližali, izenačili in celo povedli
s 17:16. Zadnjih deset minut je
bila Drava v stalnem vodstvu z
zadetkom prednosti in ubranila
tudi zadnji napad gostov, ki je
trajal skoraj dve minuti. Zmaga
Drave je zaslužena, priborjena
pa proti zelo kakovostni ekipi.
V	drugem kolu se bo v Kozini
pomerila z Andorjem Jadranom.
DRAVA: Koštomaj, Mešl, No-
vak, Terbuc, Sabo 1, A. Po-
točnjak, N. Potočnjak 3, Vugri-
nec 8, Pisar 1, Hrnjadovič 5,
Pri vse k 3, Pintarič.
l.kotar
VELIKA NEDELJA —
GORENJE 8:17 (7:10)
Rokometašem Velike Nedelje
ni uspelo zmagati v svojem
prvem nastopu v prvi državni li-
gi. Kljub požrtvovalni igri so iz-
gubili z ekipo Gorenja iz Velen-
ja z rezultatom 8:17 (7:10). V
večjem delu prvega polčasa, ra-
zen 1:1 in 2:2 na samem začet-
ku tekme, so gostje vodili z
dvemi do štirimi goli razlike ter
z mirno igro dobili prvi polčas.
V	tem delu sta edina učinkovita
domača strelca Mesarec in Sok
bila očitno premalo, da bi lahko
rezultat spremenila.
V	drugem polčasu je blestel
nepremagljivi gostujoči vratar
Lapajne, ki je med drugim obra-
nil pet sedemmetrovk, tako da
so domačini v drugem polčasu
dosegli samo en gol. Gostje so
to dobro izrabili in dosegli za-
služeno zmago.
V	zelo borbeni tekmi (kar je
imelo za posledico veliko števi-
lo izključitev) se je pri gostih
izkazal izvrstni vratar Lapajne,
pri gostiteljih pa v prvem pol-
času učinkoviti Mesarec.
Sodnika Kalin in Korič sta
svoje delo opravila odlično.
Velika Nedelja: Kovačec, Zorli,
Trofenik, Gregurič, Ivanuša, Ku-
mer 1, Šoštarič 1, Sok 2, Novak,
Lah, Mesarec 4(1), Gaberc.
Naslednjo soboto rokometaši
Velike Nedelje gostujejo pri dr-
žavnih prvakih Pivovarni Laško
v Celju.	Josip Potočnjak
KRANJ — DRAVA
25:8 (13:3)
Ptujske članice, ki se na zače-
tek prvenstva v beli skupini
prve državne lige niso ustrezno
pripravile, so po pričakovanjih
izgubile v Kranju.
DRAVA: Karnekarjeva, Go-
milškova 2, Malekova 3, Žalarje-
va, Topolovčeva, Mlakarjeva 1,
Mundova 2, Kaučevičeva, Sre-
brnjakova, Skokova, Sitzenfreieva.
l.k.
RADGONA — ORMOŽ
21:23 (10:14)
Ormožani so uspešno začeli
novo prvenstvo v vzhodni sku-
pini druge državne lige. V sobo-
to se bodo ob 18. uri v Veliki
Nedelji pomerili s Krogom.
l.k.
3.	LIGA — VZHOD
Drava B — Pyramidia Moš-
kanjci 21 : 23
V	soboto sta se v dvorani
Center pomerila predstavnika
ptujske občine v III. državni ro-
kometni vzhodni ligi za moške,
RK DRAVA B in PYRAMIDIA
iz Moškanjcev. Gostje so bili
boljši nasprotnik, saj so imeli
vse niti igre v svojih rokah. Do-
mači so se jim uspeli približati
največ na zadetek zaostanka. V
finišu tekme so sicer imeli pri-
ložnost izenačiti, ker Pyramidia
ni realizirala sedemmetrovke, a
v protinapadu je domače upe
pokopal vratar Pyramidie Te-
ment, ki se je izkazal z uspešno
obrambo.
RK DRAVA B: Mlakar, Žuran
4,	Breznik, Šoštarič, Seru ga,
Margušič 6, Ribič 1, Pšajd 5,
Kolednik, Kotar 3, Planine 2,
Belič.
RK PYRAMIDIA MOŠKANJ-
CI: Tement, Borut Kostanjevec
3, M. Šandor 3, Zd. Roškar 1,
M. Roškar, Zl. Roškar 1, Bošt-
jan Kostanjevec 4, Ivančič 3,
Arnejčič, F. Šandor 6, Ranfl 2.
M.B.
DRAVA IZPUSTILA
FINALE
V	nedeljo dopoldan je bil v
športni dvorani Center eden polfi-
nalnih turnirjev državnega prven-
stva mladincev. Mladi Ptujčani so
v prvi tekmi nepričakovano z
20:16 ugnali Pivovarno Laško iz
Celja, ki je nato z 22:18 premaga-
la Novo Opremo iz Slovenj Grad-
ca. Odločilno tekmo za uvrstitev
med tri najboljše slovenske ekipe
pa so dobili Slovenjgradčani s
26:20, čeprav je Dravi za uvrstitev
zadostoval tudi poraz, vendar s
tremi zadetki razlike.	l.k.
Tako je obramba članov Drave v zadnji sekundi tekme z Omnikomom
Rudarjem ubranila strel gostov in preprečila izenačenje. Od leve: vra-
tar Pintarič, Hrnjadovič, Sabo, Vugrinec ter Neno in Alan Potočnjak.
(Foto: l.kotar)
KARATE
Odprto prvenstvo Avstrije
Trije člani KK Poetovio so 2.
oktobra nastopili na odprtem
prvenstvu Avstrije v Gradcu.
Tekmovanje je potekalo v bor-
bah in katah v posamezni kon-
kurenci, udeležilo pa se ga je
120 tekmovalcev iz Slovenije,
Češke, Poljske in Avstrije.
Od Ptujčanov je najboljši re-
zultat dosegel Andrej Cafuta, ki
je v borbah za člane med 42
tekmovalci (do 75 kg) osvojil 5.
mesto. Liljana Vogrinec je v ka-
tegoriji do 60 kg med 18 tekmo-
valkami zasedla 9. mesto, Jože
Kopše (nad 75 kg) pa med 36
tekmovalci 18. mesto. Večina
slovenskih karateistov je izpa-
dla že v 1. kolu, kar posebej ne
preseneča, saj gra za začetek
tekmovalne sezone, ko tekmo-
valci šele gradijo svojo formo.
Zvečer je bila v Gradcu revija
borilnih veščin pod nazivom
"BUDO GALA", na kateri so
predstavili karate, judo, aikido,
kendo, iai-do, wu shu, tae kwon
do in hapkido. Za podoben me-
dijski dogodek se je odločila tu-
di Karate zveza Slovenije. Na-
črtuje ga februarja v ljubljanski
hali Tivoli. Silvester Vogrinec

Kljub temu, da je že dober me-
sec od pričetka pouka, urnik za te-
lovadnice osnovnih šol, Mladike
in Centra še ni usklajen. Predstav-
niki Športne zveze, nekaterih šol
in ptujskega Izvršnega sveta so se
zato, da hi uskladili urnik vadbe
oziroma treningov v dvorani Cen-
ter, sestali že pred dvema tedno-
ma, vendar urnika niso mogli do-
reči, saj še ni bilo urnika za šolsko
telovadbo. Sedaj je dvorana Cen-
ter razdeljena, je povedal sekretar
ŠZ Ivan Klarič, in sicer imajo po
17.30 tri termine na teden judoisti,
preostale termine pa ptujski roko-
metaši. Znan pa je tudi urnik v te-
lovadnicah osnovnih šol. Pred-
stavniki Športne zveze, zainteresi-
ranih klubov in občine so se
včeraj popoldan dokončno dogo-
vorili, kdaj in kje bo kdo vadil.
Prednost imajo prednostne tekmo-
valne discipline pred nepredno-
stnimi in rekreativnimi.
•••
Ptujska atletska steza je v iz-
redno slabem stanju, tako da je
nujno potrebna vsaj rednega
vzdrževanja, če že ni denarja za
prenovo v sodoben objekt z
umetno oblogo. Predstavniki
Športne zveze in Atletskega klu-
ba so se končno dogovorili za sa-
nacijo atletske steze. Za ta namen
bo na voljo milijon 200 tisoč to-
larjev iz občinskega proračuna.
Na Športni zvezi zbirajo ponudbe
za sanacijo. Doslej so prejeli dve.
•••
Na zadnji seji predsedstva ptuj-
ske Športne zveze so obravnavali
predvsem kadrovska vprašanja, si-
cer pa sprejeli še sklep o datumu
letne skupščine članic Športne
zveze. Ta bo 26. oktobra ob 12.
uri v domu Franca Krambergerja.
•••
Na področnem atletskem tek-
movanju osnovnih šol, ki je bilo v
Celju, so se uvrstile Mladika na
prvo, Olga Meglič na tretje mesto
pri dečkih, pri deklicah pa Ljudski
vrt na prvo, Olga Meglič na drugo
in Mladika na četrto mesto.
Na finale ekipnega prvenstva
osnovnih šol v atletiki, ki bo 7.
oktobra v Ljubljani, so se uvrstile
tri ptujske osnovne šole, in sicer
Mladika pri učencih in Ljudski vrt
ter Osnovna šola Olge Meglič pri
učenkah. Med dvanajstimi šolami,
kolikor se jih lahko finala udeleži,
so se ptujske uvrstile na peto ozi-
roma šesto mesto.
•••
Jutri bo na ptujskem stadionu
jesenski kros za osnovnošolce,
srednješolce in klube. Pričel se bo
ob 15.30, nastopajoči pa bodo na-
stopili v 14 kategorijah. Kros or-
ganizirata Športna zveza in Atlet-
ski klub Ptuj, v primeru dežja pa
bo prestavljen na ponedeljek.
•••
Te dni so se v državni reprezen-
tanci motornega letenja dokončno
odločili, kdo se bo udeležil sve-
tovnega prvenstva v motornem le-
tenju, je povedal direktor repre-
zentance in predsednik Aerokluba
Ptuj Otmar Gaiser. V Čilu bosta
od 23. do 29. oktobra tekmovali
dve posadki, in sicer Ptujčan To-
mo Verbančič s kopilotom, Mari-
borčanom Robijem Verbančičem,
ter Celjan Leon Bauer s kopilo-
tom, slovenjgraškim pilotom
Damjanom Glinškom.
•••
Na konferenci aeroklubov dežel
Alpe-Jadran, ki je bila v soboto v
italijanski Gorici, so predstavniki
ustanovili odbor za medsebojno
sodelovanje in za organizacijo ae-
rorelija Alpe-Jadran. Izkazalo se
je, da ima le Slovenija izdelan
program prireditev za prihodnje
leto. Na konferenci je bil prisoten
tudi Aeroklub Ptuj, njegov pred-
sednik Otmar Gaiser pa se je po
priložnostnem mitingu skupaj z
Jelkom Kacinom pogovarjal še z
vojaškimi predstavniki o nastopu
atraktivne italijanske vojaške sku-
pine na mitingu, ki bo prihodnje
leto na Ptuju.
•••
Na svetovnem prvenstvu v judu
v kanadskem Hamiltonu je imel
naš predstavnik Filip Leščak srečo
pri žrebanju, saj je bil v prvem ko-
lu prost. V drugem kolu se je po-
meril s Poljakom Visolo in izgu-
bil. Tako je končal nastop brez
uvrstitve.
•••
Na zadnjem teniškem turnirju le-
tošnje Jadranske riviere je Ptujčan-
ka, ki trenira v Mariboru, Tina Vu-
kasovič skupaj z Zagrebčanko Ivo-
no Horvat osvojila drugo mesto.
Pripravila McZ
TENIS
Najboljša Rok in Neva
Na teniških igriščih Luka v
Žabjaku je bilo v soboto odprto
teniško prvenstvo Ptuja za re-
krativce in rekreativke. Nastopi-
lo je 47 tekmovalcev in tekmo-
valk. Med moškimi je zmagal
Rok Plohi pred Boštjanom
Krojcem, tretje in četrto mesto
pa sta si delila Gorazd Gojčič in
Tomaž Bezjak. Med ženskami
sta se za prvo mesto zagrizeno
pomerili mati in hči, Vera in
Neva Nahberger. Zmagala je
Neva, tretje in četrto mesto pa
sta si razdelili Marija Toplak in
Vida Mayr.
V soboto, 15. oktobra, se bodo
v Žabjaku pomerili še na odprtem
prvenstvu Ptuja v moških, žen-
skih in mešanih parih.	^i*
II. SKL VZHOD — PIONIRJI
Elektra Šoštanj - Ptuj 32:51
Na začetku tekme je kazalo,
da bo igra izenačena in da se
ekipa Elektre ne bo zlahka vda-
la. Do 10. minute sta se ekipi
menjavali v vodstvu, nato pa so
Ptujčani pričeli polniti mrežo
domačih pionirjev iz vseh po-
ložajev. Med 10. in 15. minuto
so dosegli 19 točk, domačini pa
nobene. Tudi v drugem polčasu
so mladi košarkarji zanesljivo
polnili koš domačinov; v 18.
minuti so povedli z rezultatom
38:16. Priložnost za igro so do-
bili vsi igralci in do konca tek-
me zadržali visoko vodstvo.
Pionirji Ptuja so v II. SKL
VZHOD brez poraza osvojili prvo
mesto in se bodo že v tem mesecu
borili za nastop na zaključnem
tumiiju za državnega prvaka v
košarki za pionitje.	MG
12 — NASVETI
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
Gobji rekorderji
Vse kaže, da bomo letošnjo jesen pomnili tudi po izredno
bogati gobji letini. Dokaz za to so bili polni gozdovi go-
barjev minule dni, pa seveda tudi bogata ponudba gob na
ptujski tržnici (mimogrede, kar se gob tiče, najdražje
tržnice v Sloveniji, saj so v Ljubljani ponujali večje
jurčke po 300 tolarjev za kilogram, na ptujski tržnici pa
od 1.500 do 2.500 tolarjev). Nekaj največjih — "kapital-
nih" gob vam ponujamo tudi mi. In to brezplačno.
KILOGRAMSKI ŠAMPINJON
Nevsakdanja gobarska sreča
se je v nedeljo, 26. septembra,
nasmehnila 11-letni Barbari
Murat iz Osojnikove 7 v Ptuju.
Sicer trenira judo, a tudi gobar-
jenje ji je pri srcu. Veliko dežni-
karic je nabrala ta dan; te so oc-
vrte skoraj boljše od dunajskih
zrezkov, pravi. Nabrala pa je tu-
di precej kostanjev in šampinjo-
nov. Največji je tehtal skoraj ki-
logram, premer klobuka pa je
pokazal dobrih 28 cm. To je za-
gotovo največji letošnji šampin-
jon na ptujskem območju.
VELIKAN MED JURČKI
Nedelje so, kot kaže, pravi
dnevi za gobjo bero. Tako je
prejšnjo nedeljo tudi ing. Jernej
Kostajnšek, sicer stalni sodni
prevajalec za nemščino, iz
Orešja 64 na svojem prostoru
sredi Haloz nabral več kot 4 kg
jurčkov. Med njimi so kraljevali
štirje: največji je tehtal kar 1,30
kg, premer klobuka pa je imel
kar 32 cm. Za primerjavo smo
ob gobjega mogotca postavili
vžigalično škatlico.
GOBJI ŠESTERČKI
Čeprav je Ivančku Rajšpu z
Rimske ploščadi 13 v Ptuju šele
9 let, je že pravi gobar. A v gozd
se nikoli ne podaja sam. Tudi
prejšnji konec tedna sta se z
očkom napotila v gozdove okrog
Trnovske vasi. Košari sta hitro
napolnila z več kot 4 kg slastnih
in zdravih jurčkov. Največje pre-
senečenje pa sta našla tik pred
koncem gobarjenja. Šopek
jurčkov, bi lahko dejali, kajti šest
jurčkov je zraslo skupaj.
VELIK, STAR, A ZDRAV
Haloze so bile te dni polne
"mestjanarjev" in drugih sezon-
skih obiskovalcev od blizu in
daleč. Eni trgajo grozdje, drugi
skrbijo za sadno ozimnico, tretji
pa se zadovoljijo z gobarjen-
jem. Med njimi je bil sredi
prejšnjega tedna tudi Friderik
Milošič iz Turnišča, Na postajo
9. V gozdu pri Podlehniku tiste-
ga dne ni bil sam, a ga to sploh
ni motilo, saj ima svoja mesta,
kjer vedno najde kaj zase. Veli-
ko gob je nabral, a oči so mu
zasijale, ko je zagledal tegale
gobjega orjaka. Tehtnica se je
ustavila pri 70 dag, meter pa je
pokazal 22 cm. Se bolj je bil
začuden, ko ga je doma razrezal
in ugotovil, da ni bil ne črviv in
ne gnil.
GOBA ZA ŠTIRI OSEBE
Edi Glavica iz Nove vasi pri
Ptuju z mamico rad zahaja v
gozd, saj je v njem polno do-
brot. To jesen sta že precej go-
barila, a največ sreče sta imela
tokrat na sosedovem travniku.
Zgodaj zjutraj sta opazila sredi
zelene trate velik bel madež.
Sprva sta menila, da gre za
kakšen plastični pokrov, pa sta
se pošteno uštela. Bil je velik,
čvrst travniški kukmak ali šam-
pionjon, ki je v gobji juhici na-
sitil kar štiri osebe. Ni čudno,
saj je tehtal 22 dag, premer klo-
buka pa je imel 23 cm.
Pripravil: M. Ozmec
4. oktober - svetovni dan varstva živali
Na svetovnem kongresu za varstvo živali, ki je bil od 7. do 9. maja 1931 v Firencah, je nemški delegat Zimmermann
predlagal, naj kongres proglasi 4. oktober, dan smrti sv. Frančiška Asiškega, za mednarodni dan varstva živali pred
mučenjem. Vsa svetovna kulturna javnost naj bi ta dan praznovala kot sončni žarek za živali in na ta način pripomo-
gla tej plemeniti ideji do razmaha in uspeha. V nekaterih državah se npr. na ta dan vzdržijo mesne hrane. Svoje
dolžnosti do tega dne naj se zavedo tudi šole, cerkev, radio in tisk. Društva proti mučenju prirejajo predavanja, zbo-
rovanja in javne razprave, s čimer ljudem približajo trpljenje na milijone mučenih živali vsak dan po svetu.
Skrb za zaščito živali pred mučenjem ni ne-
kaj novega. Pravice živali je oznanjal že veliki
Gotamo—Buddha, pa vse do novega veka lah-
ko zaledujemo prizadevanja človeštva doseči
pravičen odnos človeka do živali. Vendar je bil
egoizem človeka vedno močnejši od njegove
etike. To dokazuje tudi dejstvo, da ta ideja sil-
no počasi osvešča človeško populacijo, in to,
daje žival še vedno izenačena z mrtvo materijo
ali pa v najboljšem primeru tretirana kot hitro
pokvarljivo blago.
Temu ustrezno tudi nimamo zakonskih ak-
tov, ki bi mučitelje živali dovolj strogo obrav-
navali in jim nalagali ne le denarne, temveč tu-
di zaporne kazni. Trenutno se organi pregona
lahko sklucujejo še na ohlapni stari Zakon o
prekrških zoper javni red in mir (Ur. 1. SRS št.
16., čl. 11. tč. 7) od 26. 4. 1974., ki dobesedno
pravi: "Mučenje živali, njih preobremenjevanje
ali ravnanje z njimi na surov način je kaznivo."
Kazni so smešno nizke, simbolične.
Šele 28. decembra 1991 smo z velikimi napori
dosegli, da je bil prvič v zgodovini Slovenije v
ustavi sprejet člen, ki pravi: "Varstvo živali pred
mučenjem ureja zakon." (Ur. 1. RS št. 33, str.
1378, 72. čl. Ustave z dne 28. 12. 1991.)
Ta člen je izhodišče za prvi slovenski zakon
proti mučenju živali. Ob prvi priložnosti, ko se
bo dopolnjevala slovenska ustava, bo nujno po-
trebno dopolniti sedanji 72. člen z besedilom,
daje žival bitje, ne pa predmet ali reč.
Upravnim organom, organom pregona — od
policije in sodnikov za prekrške do sodišč itd.
—, ki pri obravnavanju delikventov in izrekan-
ju kazni omahujejo, popuščajo, se ne znajdejo,
ali pa nočejo seči po najvišjih kaznih, bo v ve-
liko pomoč bodoča etična komisija, ki je že v
načrtu in bo dajala svoja strokovna mnenja.
Ker je varstvo živali pred mučenjem nad-
strankarsko gibanje in je apolitično ter zajema
široke ljudske množice, naj posamezne poli-
tične stranke računajo s tem, da bodo volilci —
ljubitelji živali pri naslednjih volitvah odločali
in volili tiste stranke, ki bodo gibanje za
zaščito živali ne le podpirale, temveč zanj tudi
kaj storile.
Apeliram na slovensko javnost, naj stopi iz
svoje apatičnosti in naj ne dopušča, da se
okrog nje dogajajo primeri mučenje živali, ki
vzbujajo gnus do zverinstva, ki ga povzroča
človek, nosilec kulture. Lea Eva Miiller
Skladiščenje krompirja
Mehanizacija pri skladiščenju krompirja, kot so hladilnice in klimatske komore, je za naše nekrompirjevo področje
prava redkost. Za domačo rabo velja le razmisliti, katero sorto krompirja kupiti za ozimnico in kako ga priročno
shraniti. Zato nekaj preprostih nasvetov v pomoč.
Ni redek pojav, da ozimnega krompirja že
pred pomladjo ni mogoče več uporabljati.
Največje težave s skladiščenjem krompirja
imajo prebivalci večjih stanovanjskih blokov,
ki so pogosto še centralno ogrevani. Zaradi
višje temperature kljub nizki vlagi začnejo
gomolji zelo hitro kaliti. Tem priporočeni teh-
ten razmislek: ali se sploh splača kupovati
krompir za ozimnico ali ni morda bolje oziro-
ma bolj ekonomično krompir kupovati sproti.
Finančna bilanca bo zelo enaka, jedli pa boste
kvaliteten krompir.
Če se že odločate za ozimnico in bivate v
bloku, kjer je klet vse prej kot hladna, a suha,
je krompir priporočljivo takoj ob vskladiščen-
ju nalahno potresti s sredstvom proti kaljenju
(npr. tuberite). Kjer je klet topla, a vlažna, je
krompir bolje potresti z dehidriranim apnom,
ki kaljenja sicer ne prepreči, preprečuje pa na-
stanek in razvoj krompirjevih bolezni in s
tem gnitje gomoljev. V preveč vlažnih pro-
storih krompirja nikar ne hranite, razen le
za kratek čas.
Idealna temperatura za skladiščenje krompir-
ja je od 4 do 7C. Pri nižji temperaturi — pod
4C — zaradi kemičnih in bioloških procesov
krompir postane sladek, zato ga je potrebno
pred uporabo 10 do 15 dni postaviti na suho
temperaturo okrog 15C. Postal bo spet dober.
Krompirja nikar ne skladiščite v svetlem
prostoru, ker lahko pozeleni in postane strupen.
Tudi hranjenje v vrečah vseh vrst ni najbolj
primerno. Najbolje je v lesenih sadnih zabojih
ali na čistih suhih tleh v plasteh do 20 cm.
Med belimi, nekoč "starimi dobrimi sor-
tami" so za ozimnico najprimernejše sorte
tone, kenebec, meta in cvetnik, med danes
zaradi boljše rodnosti posebej popularnimi
rdečimi sortami sorte romano ali desiree,
med rumenimi pa le sorta sante. Ob ustrez-
nem skladiščenju lahko te sorte, razen mor-
da zadnje, uporabljemo vse do maja nasled-
nje leto.
Pri nakupu krompirja je potrebno paziti, da
gomolji niso predebeli, poškodovani ali zeleni.
Po nakupu in pred skladiščenjem velja krom-
pir pazljivo prebrati. Po preteku 1 do 2 mesecev
skladiščenja je priporočljivo krompir še enkrat
prebrati in odstraniti nagnite gomolje. S tem
običajno dovolj uspešno omejimo gnilobno pro-
padanje krompirja in delno tudi kaljenje.
Želim vam dober tek ob krompirju iz vaše do-
mače kleti. In ne pozabite si vsaj enkrat pri-
voščiti naše stare domače slovenske jedi s ku-
hanim celim krompirjem, kuhano prekajeno
kračo in čebulo.	Stanko Ropič
Kmetijska šola Ptuj
Darovi jeseni med upokojenci
Na "svojem" terenu pri
Zgornjem Velovleku so nabi-
rali gobe zaposleni in stano-
valci Doma upokojencev Ptuj
— Muretinci. Gobe, ki so jih
sedaj bojda polni gozdovi, so
pobirali kar vse po vrsti, nato
pa so jih v domu razvrstili in
pripravili za razstavo. Tako so
v avli skušali pričarati jesen
za vse tiste, ki več ne morejo
v gozd in na polja, pa tudi za
vse njihove obiskovalce in po-
vabljence. Poleg užitnih, neu-
žitnih in strupenih gob so lič-
no razvrstili še sadje, kostanje
in koruzo. Povedali so, da je
ta teden pri njih pravo "gobar-
sko vzdušje", polno šal na te-
mo "Kdaj pa greš ti po gobe?"
Jesen se pozna tudi na njiho-
vem jedilniku tako kot v vseh
gospodinjstvih, na dvorišču pa
bodo organizirali še kostanjev
piknik z moštom.	McZ
Krvodajalci
20.	SEPTEMBER — Marjana Kosi, Runeč 43/a, Ivanjkovci; Mi-
lica Petrovič, Poljska 41, Ptuj; Irena Širec, Peršonova 24, Ptuj;
Jožica Markež, Placar 5, Destrnik; Smiljana Gojkošek, Finžgarjeva
7, Ptuj; Vlado Bezjak, Volkmerjeva 30, Ptuj; Alojz Jakomini, Vodo-
va 4, Ptuj.
21.	SEPTERMBER — Ivan Meško, Gorišnica 72; Jurij Gajšek,
Hrastovec 153, Zavrč; Boris Mergeduš, Gruškovec 10, Cirkulane;
Ludvik Kuronja, Ul. 25. maja, Rabelčja vas; Andrej Kramberger,
Mestni Vrh 50, Ptuj; Vinko Kodrič, Dobrina 54, Žetale; Martin Vaj-
skopf, Majšperk 26; Janez Rojs, Vitomarci 77; Marjan Arnuš, Kicar
108/a; Anton Brumen, Zagorci 4, Juršinci; Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8,
Stoperce; Milan Dornik, Krčevina pri Vurberku; Anton Peklar, Bo-
rovci 32/a, Dornava; Ivan Arnečič, Gradišče 135, Cirkulane; Bojan
Pivko, Stojnci 139, Markovci; Emil Korenjak, Mariborska 37 a,
Ptuj; Mirko Majcen, Lasigovci 1, Polenšak; Olga Meško, Gorišnica
72; Anton Arnečič, Cirkulane 89; Nebojša Lesjak, CMD 6, Ptuj; Ro-
bert Pungaršek, Strelci 8/a, Markovci; Boris Hasemali, Gregorčičev
drevored, Ptuj; Milena Petek, Slovenja vas 38/a.
23. SEPTEMBER -— Zdenka Selinšek, Krčevina pri Vurberku
102; Vinko Simonič, Dornava 3; Branko Bezjak, Hlaponci 9, Juršin-
ci; Janez Tašner, Mestni Vrh 89, Grajena; Jože Kokot, Mezgovci
61/b, Dornava; Rozalija Gomilšak, Juršinci 88; Mirko Čuš, Bukovci
24/a, Markovci; Andrej Kozel, Ul. 5. prekomorske 1; Branko Ko-
stanjevec, Trstenjakova 7, Ptuj; Matjaž Mestinšek, Kraigherjeva 36,
Ptuj; Anton Gol, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Franc Karo, Janežovci
14, Destrnik; Franc Kovačec, Formin 13, Gorišnica; Drago Mazera,
Anice Kaučevič 2, Ptuj; Ivan Žunkovič, Krčevina 74, Ptuj; Zeljko
Friščič, Varaždinska cesta, Dubrava; Drago Smolinger, Golobova 8,
Ptuj; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a, Ptuj; Marjan Ozvatič, Ločki
Vrh 1, Destrnik; Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6, Ptuj; Franc Čeh, Su-
hlja 143, Ptuj; Slavica Leber, Vičava 29, Ptuj, Marjan Kokol, Le-
vanjci 30, Destrnik; Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj; Anton Ca-
futa, Pobrežje 89/a, Videm; Stanko Krajnc, Hajdoše 29/a; Miran
Lah, Ptujska 2, Ormož; Slavko Mar, Strelci 13/a, Markovci; Milan
Lorenčič, Bratislavci 19, Polenšak; Marjan Zemljak, Pobrežje 108,
Videm; Slavko Piki, Gregorčičev drevored, Ptuj; Dušan Kmetec, C.
v Rogozo 27, Miklavž; Milazim Krasniči, Nova ul. 11, Rače; Dušan
Mlakar, Trniče 60/a, Starše; Matjaž Pišotek, Leskovec 25, Prager-
sko; Anton Habjanič, Starše 73; Rudi Štelcar, Pobrežje 118, Videm;
Anton Plohi, Polenci 3, Polenšak; Marko Jug, Vinarje 92, Zg. Ložni-
ca; Dušan Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj; Jože Danko, Zupetinci 44,
Cerkvenjak; Jože Koren, Leskovec 26, Pragersko; Olga Mlakar,
Trniče 60/a, Starše; Štefan Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Maribor;
Daijan Predikaka, Lovrenc 32/b; Josip Kokot, Lancova vas 50, Vi-
dem; Franc Kuri, Janežovci 3, Destrnik; Stanislav Kitak, Prvenci 19,
Markovci; Branka Zakeršnik, Gundoličeva 12, Maribor; Andrej Kac,
Prepolje 77.
PREJELI SMO
Pobuda
V okviru ekoloških ativnosti na
terenu nas občani vse pogosteje
kličejo ali nam pišejo ter nam spo-
ročajo pubude, predloge, pa tudi
proteste o onesnaženosti njihovega
okolja. Med pobudami je tudi želja,
da se načrtno vodi akcija zbiranja
pločevink kot sekundarne surovine.
Odvržene pločevinke različnih
domačih in tujih proizvajalcev piva
in brezalkoholnih pijač so vedno
večji ekološki problem in vsakod-
nevni nevzgojni pojav ob planinskih
poteh, okolici gostinskih objektov
(np. Iški vintgar) in trgovin. Predla-
gamo komunalnim službam občin,
da ob že obstoječih zbiralnikih za
smeti, star papir in steklo namestoji
še dodatni zbiralnik za kovinske od-
padke (npr. pločevinke). Na sloven-
skem tržišču gre za izredno poman-
kanje ekonomskega interesa za po-
novno uporabo odpadkov, ki lahko
služijo kot repromaterial.
Podjetnikom oz. podjetjem daje-
mo pobudo, da ponudijo tržišču in
obenem občanom manjši priročni
strojček (stiskalnico) za stiskanje
pločevink, da doma že sami recikli-
rajo ta odpadek.
Ekološki pozdrav!
Slovensko ekološko gibanje
tir tir V vrtu tir tir
V SADNEM VRTU še obira-
mo pozne sorte jabolk in hrušk.
Sadje, ki je od drevesne zrelosti
že prešlo v užitno, čimprej pora-
bimo ali predelamo, ker ni več
primerno za trajnejšo hrambo.
Kutine v naših sadnih vrtovih
gojimo precej manj kot drugo
sadje. Vzrok je velika vsebnost
pektinskih snovi, ki po okusu v
svežem stanju spominja na trp-
kost in takšne niso tako vabljive
za uživanje v svežem stanju, kot
je to značilno za vse druge sad-
ne vrste. Zaradi vsestranske
vsebnosti hranljivih snovi,
predvsem pa pektinskih, vita-
minskih in rudninskih, uvr-
ščamo to sadje med najkakovo-
stnejše za predelavo v sokove,
kompote, marmelade, džeme,
sirupe in podobno, mešamo pa
ga z drugim sadjem, da izbolj-
šamo njihov okus in aromo. Pri
domačem kisanju zelja ne poza-
bimo dodati nekaj krhljev kuti-
ne! Z obiranjem kutin odlašamo
tako dolgo, dokler jih ne začno
ogrožati močnejše jesenske sla-
ne. Ob poznem obiranju do-
sežejo plodovi tako imenovano
tehnološko zrelost, v kateri je
izrazitejše oblikovana njihova
tako značilna aroma.
Plodov nešpelj še tudi ne obi-
ramo, preden jih ne oplazi kak-
šen močnejši mraz. Mraz plodo-
ve porjavi in omehča in šele
takšni so užitni.
Če nameravamo BIVALNI
VRT ograditi z živico, pričnimo
pripravljalna dela najkasneje v
začetku oktobra. Zemljišče, na ka-
terega bomo posadili živo mejo,
prelopatamo za dve lopati globo-
ko, brazdo pa temeljito obračamo.
Živica ostane na istem mestu de-
setletja, zato moramo tla dobro
pripraviti;, zlasti je pomembno, da
dodamo dovolj humusa. V zgornjo
plast zemlje zakopljemo šoto in
hlevski gnoj, če pa nam ti gnojili
nista na voljo, pa uporabimo hu-
mozno kompostnico. Če so tla za-
kisana ali pa so temu nagnjena,
potrosimo apno in zakopljemo v
gornjo plast. Tako pripravljena
zemlja se bo prezračila in se use-
dla, da bo do pozne jeseni godna
za sajenje. Sajenje v jeseni ima
mnogo prednosti pred spomladan-
skim, opravili pa ga bomo šele, ko
bodo sadike odvrgle listje in ko bo
les mladik dobro dozorel.
V ZELENJAVNEM VRTU se
pripravimo na pravočasno spravilo
zelenjave, ki je občutljiva na jesen-
ski mraz. Zelenjave ne pobiramo
nedozorele, ker nedoraščena nima
popolne uporabne vrednosti za pre-
delavo, pa tudi ne za zimsko hram-
bo, če pa jo popari mraz, pa je pov-
sem neuporabna. Zato semo na pra-
vi trenutek pobiranja zelenjave v
jeseni toliko bolj pozorni in sprem-
ljamo vremenske razmere.
Jedilne bučke in kumare poz-
nih posevkov poberemo tik pred
nastopom slane. Plodove bomo še
nekaj časa ohranili, če jih vložimo
v svetli in suhi shrambi med sla-
mo, seno ali suho šoto.
Rastline paradižnika, na kate-
rih plodovi še dozorevajo, ob
prvem mrazu populimo in obesi-
mo v svetel in suh prostor s kore-
ninami navzgor.
Stročji Fižol že pri najmilejši
slani zmrzne, zato ga pred zmrzal-
jo poberemo in predelamo ali kon-
zerviramo.
Rastline cvetače, ki še rastejo,
niso pa še dovolj razvile cvetov,
dobro zalijemo in jih skupaj s čim
večjo koreninsko grudo prenese-
mo v toplo gredo ali pokrijemo s
tunelom iz plastične folije.
***
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 9. do 11. oktobra, podzem-
nih plodov od 4. do 7. ter od 12.
do 17. oktobra, nadzemnih plo-
dov 4., 6., 11. in 13. oktobra ter
cveta in zdravilna zelišča od 7.
do 9. oktobra.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK — 7> OKTOBER 1993
ZA KRATEK ČAS — 15
INFO — glasbeni količek!
Preglejmo nekaj novih plošč, ki so izšle v preteklem ted-
nu po svetu.
—odlična plošča
— dobra plošča
* — solidna plošča
Kotiček začenjamo z ročk
albumi, ki so izšli v zadnjih
Štirinajstih dneh: TILL DE-
ATH DO US PART — Motley
Crew; FIVE AGAINST ONE
- Pearl Jam; BUMP AHEAD
Mr. Big; IN UTERO —
Nirvana:; NOTHIN'BUT
TROUBLE — Scorpions; in
vsi so zelo udarni!
i
Druga mala plošča skupine
4 NON BLONDES nosi na-
slov SPACEMAN. ***
Skupina BON JOVI z albu-
ma KEEP THE FAITH niza
uspešnice; šesta je I BELIVE.
***
PETER GABRIEL ima na
trižišču s ploščami nov komad
COME, TALK TO ME. **
Kanadski rapper SNOW se
ponovno prebuja s skladbo
RUNAWAY. ***
Pevca SHAGGY-ja pozna-
mo po komadu OH, CAROLI-
NA. Njegova nova skladba je
NIČE AND LOVELY. **
DAVID BOWIE je z albuma
BLACK TIE WHITE NOISCE
izdal skladbo MIRACLE GO-
ODNIGHT. ***
Tudi skupina S ALT N'PEP-
PA se vrača na glasbeno sceno
s komadom SHOOP. ***
OMD je skupina, ki uspešno
deluje že več kot deset let. Z
albuma LIBERATOR so pri-
pravili že tretjo malo ploščo
— EVERYDAY. ***
Britanski najstniki TAKE
THAT so k sodelovanju pova-
bili LULU in nastal je komad
RE-LIGHT MY FIRE. ***
CLIFF RICHARD nadaljuje
uspešno glasbeno kariero s
skadbo NEVER LET GO.
Pevka GABRIELLE se po
uspehu skladbe DREAMS
vrača na lestvice s komadom
GOING NOWHERE. ***
DANNI MINOGUE je po-
novno izdala odlično ploščo
THIS IS THE WAY. ***
BAD BOYS INC, novi bri-
tanski superzvezniki, so po-
sneli komad WHENEVER
YOU NEED SOMEBODY.
Zanja izmed kopice odličnih
plošč je remix skladbe RE-
LAX stare skupine FRANKIE
GOES TO HOLLYWOOD.
POPULARNIH 10
1.	Life — HADDAWAY
2.	The River of Dreams
— BILLY JOEL
3.	Dreamlover —
MARIAH CAREY
4.	Runaway Train —
SOUL ASYLUM
5.	It Keeps Rainin' —
BITTY McLEAN
6.	Happy Nation — ACE
OF BASE
7.	Mr. Vain — CULTURE
BEAT
8.	Living on my own —
FREDDIE MERCURY
9.	Dream Home, Dream
on — THE SHARP
10. Love 4 Love —
ROBIN'S
Lestvico POPULARNIH
10 RADIA PTUJ lahko po-
slušate vsak petek med 20.
in 21. uro!
David Breznik
Snow se je znova prebudil. Naslov komada: Runaway
Mladi dopisniki a Mladi dopisniki Mladi dopisniki
UTRINEK IZ ŠOLE V NARAVI
V ponedeljek zjutraj smo se
odpeljali na morje v mesto An-
karan. Imeli smo prijetno
vožnjo. Ko smo prispeli tja,
smo zagledali morje. Vsi smo se
ga veselili.
Jedli smo štirikrat na dan. Zjutraj
nas je hodila tovarišica zbujat. V
sredo smo se vozili z ladjo. Na ladji
smo gledali z daljnogledom, opazo-
vali naravo in se fotografirali. Vsak
dan smo imeli dve uri počitka.
Zvečer smo se sprehajali po obali.
Prijetno nam je bilo, ko smo se ko-
pali. Okušali smo, ali je voda res
slana. Ko je bilo grdo vreme, je bila
voda razburkana. Včasih smo se
kopali v morju, včasih pa v bazenu.
V	petek smo šli v Piran in v soline.
Zvečer smo šli tudi v disco. Tam so
plesali. V soboto smo šli po kosilu
domov.
Mojca Galič, 4. r., OŠ Sela
■■^^MHli^HijiaHiK
V	ŠPANIJI
mmmmmmmmimmmmmmmmmmMm
S starši in bratom smo se dogo-
vorili, da pojdemo v Španijo.
Začeli smo brskati po časopisih,
ali bi kje v Malih oglasih našli
oglas katere izmed agencij. Kmalu
smo jo našli in takoj poklicali.
Agent, ki se nam je oglasil, je re-
kel, da je odhod v Španijo v sobo-
to, 21. avgusta, ob 8. uri.
Kmalu je prišel dvajseti avgust in
začeli smo pakirati. Pozno zvečer
smo se odpravili v posteljo in z ve-
seljem, da gremo v Španijo, kmalu
zaspali.
Zjutraj smo se oblekli in se z
avtom odpeljali proti Mariboru,
kjer smo okrog 6.05 uri vstopili v
avtobus, ki nas je kmalu zatem od-
peljal proti Španiji. Pot v Španijo
je bila dolga in naporna. Seveda
smo imeli tudi postanke, da smo
se malo razgibali.
V	nedeljo amo v času kosila pri-
speli v svoj hotel v Španiji, kjer
smo se najprej najedli.
V	hotelu smo prespali štirikrat.
Bilo je super. V teh petih dneh
smo šli na viteške igre, v Barcelo-
no, na bikoborbe, v Marineland in
v Flamenco club. Ti dnevi so hi-
tro, skoraj prehitro minili in že
smo se v četrtek zjutraj odpeljali
proti Sloveniji. Pot je bila prav ta-
ko naporna, vendar manj vroča,
saj je deževalo. Na poti smo se
ustavili še v žepni državici Mona-
ko. Bilo je prelepo.
Ko so nas ceste vodile skozi Ita-
lijo, sem spala, zato nisem mogla
opazovati pokrajine.
Okrog 10. ure smo bili na itali-
jansko-slovenski meji. Pot do Ma-
ribora ni bila več dolga, zato sem
si oddahnila.
Te počitnice so bile zelo prijet-
ne. Španija je zelo lepa, ampak še
vedno velja pregovor: LJUBO
DOMA, KDOR GA IMA!
Tea Kelenc, 8. a, OŠ Gorišnica
BIVANJE V BOLNIŠNICI
umu iiim mi 11
Doletela me je nesreča. Name-
sto da bi odšla v šolo v naravi,
sem se znašla v bolnišnici. Zastru-
pila sem se s tolčeno sladko sme-
tano. Šole v naravi sem se zelo ve-
selila. Zato sem tisti dan, ko so
sošolci odpotovali, bila zelo, zelo
žalostna. Prvo noč sem večkrat
potihem jokala. Naslednji dan me
je obiskala mamica in me poto-
lažila. Razložila mi je, da mi jok
ne bo koristil. Sprijaznila sem se s
tem, da moram ostati v bolnišnici,
in si želela, da bi čimprej ozdrave-
la. Tretji dan, ob obisku, je mami-
ca prišla zelo vesela. Rekla je, da
ima zame presenečenje. Prinesla
mi je kartico s pozdravi od tova-
riša in vseh sošolcev. Bila sem ve-
sela in tudi žalostna. Nslednja dva
dneva sta minila hitreje, ker sem
že razmišljala,, da bom skoraj ve-
dela svoje sošolce. Domov sem
prišla dan prej kot moji sošolci iz
šole v naravi.
Bernarda Rojko, 4. r.
OŠ Gorišnica
V ŠOLI V NARAVI
mmmmmmmmmmmmmommmmmm
V začetku šolskega leta smo se
odpravili v šolo v naravo v Koper.
Po dolgi in naporni vožnji smo čez
štiri ure prišli v Koper. V dijaškem
domu smo hitro pospravili dobro
kosilo. Na hitro smo pospravili
stvari v sobah, saj smo komaj čaka-
li, da vidimo morje. Meni je bilo
posebno doživetje, saj sem morje
videla prvič zares. Neizkušeni pla-
valci smo kmalu ugotovili, da je vo-
da slana. Po kopanju smo se nasta-
vljali toplim sončnim žarkom, saj
smo se brez skrbi sončili, kajti sonce
ni več pripekalo tako močno. Lepi
so bili tudi sprehodi po mestu.
Skratka bilo mi je lepo preživeti
teh nekaj dni s sošolci. Ko pa nas
je preganjalo domotožje, nas je
znal tovariš lepo potolažiti.
Srečni in vsi zdravi smo si vrni-
li v Grajeno, kjer so nas že težko
pričakovali starši.
Tanja Šori, 4. r.
OŠ Grajena
IZ POČITNIŠKEGA DNEVNIKA
Junija sem komaj čakal, da se
zaprejo šolska vrata in se začnejo
težko pričakovane počitnice. Pre-
živel sem jih doma, na kopališču v
Ormožu, pri bratrancu in na izletu
po Sloveniji. Najbolj mi je ostal v
spominu izlet po Gorenjski.
Sredi julija smo se doma odlo-
čili, da obiščemo Gorenjsko. Od
doma smo se odpravili zgodaj zju-
traj. Pot je bila zanimiva, saj smo
potovali skozi kraje, ki jih še nisem
poznal. Ob deseti uri smo bili na
Bledu. Najprej smo si ogledali me-
sto in nato šli na kosilo. Med kosi-
lom smo se dogovorili, da gremo
na otok. Odločili smo se, da si gre-
mo sposodit čoln. Sedli smo v čoln
in odveslali. Veslal je ati. Tu in tam
je udaril z vesli po vodi, da nas je
poškropil. V kratkem času smo pri-
veslali do otoka. Čoln smo priveza-
li k pomolu in odšli do cerkve.
Ogledali smo si njeno notranjost in
šli do zvončka želja. Ker se je
bližala nevihta, smo hitro pozvonili
in se odpravili nazaj. Med potjo je
začelo deževati, tako da smo se
vrnili mokri. Dež je hitro prene-
hal. Ker je zopet posijalo sonce,
smo se odpravili proti Kranjski
Gori in Planici. V Planici smo vi-
deli velikanko, na kateri je vsako
leto tekma za svetovni pokal. Ker
se je že mračilo, smo se odpravili
priti domu.
Vesel sem bil, ker sem spoznal
nove kraje, ki jih do tedaj še nisem
videl.
Aleš Kovačec, 6. b, OŠ Videm
MOJ ŽIVLJENJEPIS ALI
SPOMINI NEKE ZEMJANKE
Naj tudi jaz začnem z začetkom.
Nekoč je bil planet Zemlja ... Na-
slednji nekaj milijard let lahko iz-
pustimo. V mojem življenju pome-
nijo namreč toliko kot lanski sneg.
In že je tu sobota, 3. januarja
1981. Ne, zmotili ste se, nisem se
rodila na ta dan. Na ta dan je moja
vrla babica odpeljala mojo mamo
in očeta na Urh. To je neki hrib z
bogato vojno zgodovino. Do vrha
vodi ovinkasta cesta. Ta cesta je
bila odločilna v mojem devetme-
sečnem življenju. V meni se je
prebudila raziskovalna žilica in
odločila sem se, da malce poku-
kam na svetlo. To se je zgodilo
drugi dan po tej odločitvi. Bila je
sončna nedelja, 4. januarja 1981,
ob 11.43.27. dopoldan. Naslednji
dan so Klinični center v Ljubljani
okupirali moji sorodniki. Pol jih je
trdilo, da sem izrezan očka, pal
pa, da sem čista mama. Moj stric
pa je ugotovil, da so pravzaprav
vsi dojenčki enaki. Ni kaj, ugoto-
vitev, vredna samega Einsteina.
Teto pa je zanimalo samo, ali
imam štrleča ušesa. Kmalu je ugo-
tovila, da so moja ušesa normalna.
Še nekaj časa si ni opomogla od
šoka in potrtost jo je morila kar
nekaj mesecev.
Precej dolgo sem se zadržala pri
kolobocijah okoli mojega rojstva.
Ampak rojstvo je kljub temu do-
kaj pomemben dogodek v življen-
ju vsakega Zemljana. Naslednjih
nekaj let je bilo bolj ali manj ne-
zanimivih. Naučila sem se večino
nepomembnih stvari. Na primer
hoje, govora, smostojnega miš-
ljenja. Tem letom sledijo precej
bolj razgibana: vrtec dom, vrtec,
dom, vrtec ...
Leta 1987 sta se zgodili kar dve
zanimivi stvari. Dobila sem brata
Jureta, ki je kaj kmalu postal moj
vzornik. Poleg ata Smrka in hra-
brega miška seveda.
Istega leta sem prišla med nekaj
tisoč šoloobveznih otrok. In to v
najboljšo šolo v ulici — OŠ Olge
Meglič v Ptuju.
V	nižjih razredih sem bila do-
kaj zaposlen z raznimi aktivno-
stmi. V drugem razredu sem od-
krila, da obstaja knjiga. Od ta-
krat sem strah in trepet knjiž-
ničarjev in učiteljev za slo-
venščino.
V	sedmem razredu sem ...
Stop. Tukaj se življenjepis konča.
Za zdaj. Čez šestdeset let (če bo
bog dal) pa dobite celega.
mag. dr. (to še pride) Mojca
Žagar, 7.b, OŠ Olge Meglič
16 — ZA RAZVEDRILO
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
Dober den vsoki den! Gorice
so rožen redkih izjem obrone in
mošt že v polovjokih brunda
kak stori medved. Mija z Mico
sma prav hvaležna, ke je toto
vejko predjesenko opravilo do-
blo svoj likof. Putari in beroči
grozdja se bomo drgoč srečali
11. novembra, gdo ma vinski
patrun Martin godovno. Do to-
tega datuma bo moštek dozore-
ja v mlodo vino in bo provi mo-
ški grota. Tokšni, ki ti glavo
zmeša, kolena omehča in še kaj
drugega naredi, če ga ne piješ
po pameti. Zato vas jaz že zaj
preventivno opozarjam, da si ga
privoščite samo tejko, da vam
bo dušo segreja in zdravo pa-
met prišpara. Nasploh pa ne
vozite avtov in drugih promet-
nih sredstev, če ga mate preveč
pod klabukom. Tudi tisti prego-
vor, da voda žene mlinček,
vin ček pa klinček, ne drži, če je
preveč alkohola v krvi. V tokš-
nem primeri si lehko samo še
zapojete Lulek aja in ne več
Aleluja.
Zaj pa zadosti o goricah,
mošti in vini, o očeti in sini,
mami in hčeri in nasploh o le-
tos j i vinski beri. Kak čujete, so
politiki po počitnicah drgoč v
skupščinske, vlodne in druge
oblostne klopi prišli. Glih tak
kak deca v šoli so si začeli že na
začetki v ksiht in hrbet store in
mlode grehe metati, afere od-
krivati in zakrivati, se s fračami
in ta provim orožjom (tistim z
mariborskega letališča) strelati.
Haska pa nibenega: vsi krivi in
vsi nedužni kak device, ki lehko
samo od svetega duha zanosijo
... Tak vam je pač to, drogi kra-
jani in farani. Tudi na našem
Suhem Bregi se zavzemlemo,
da bi ustanovli svojo občino, ki
jo bomo v dum krajanov abli-
frali. Mene so že evidentirali za
Župana. Seveda se vse stranke s
tem ne strijajo, saj man, kak
trdijo, preveč rdečo poreklo.
Nič hujdega, bom se pač kak
tejko drugih gnešjih politikov
— v črno preobleka. Ceglih
najboj mrzim tokšne kameleo-
ne. Te pa srečno! Vaš kamela-
on LUJZEK.
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 17
Izid žrebanja nagrad Elektrotehne
Ob 20-letnici prodajalne Elektro-
tehne v Ptuju je bilo v torek, 5. ok-
tobra, ob 10. uri v prostorih te pro-
dajalne javno nagradno žrebanje
bogatih jubilejnih nagrad. Komisijo
so sestavljali predstavnik Elektro-
tehne SET Ljubljana Ludvik Blat-
nik. predstavnik kupcev Maks Pri-
možič in predstavnik zavoda Ra-
dio-Tednik Martin Ozmec.
Izmed 2267 pravilno izpolnje-
nih nagradnih kuponov je sredi
Elektrotehnike prodajalne kupec
Maks Primožič izžrebal tri števil-
ke: tretjo nagrado (mešalnik Go-
renje) številka 5027; drugo nagra-
do (kasetofon Nokia) številka
8056; prvo nagrado (TV sprejem-
nik Silva) številka 5154.
Vse tri nagrade lahko dobitniki
z dokazilom dvignejo v prodajalni
Elektrotehna SET Ptuj, Lackova
12, in sicer 30 dni po objavi v
Tedniku.
Komisija med delom. Za tri nagrajence je imel tokrat srečno roko ku-
pec Maks Primožič (prvi z leve). Foto: M. Ozmec
Mura se predstavi
Z modne revije v Party klubu 54. Foto: Langerholc
Za kar so bili prikrajšani na le-
tošnjem sejmu mode Pomlad — po-
letje 94, so lahko nekateri nadokna-
dili na petkovi modni reviji oblačil
Le-ona, ki jih prodaja modni salon
Mayoen Helene Glažar iz Ptuja, v
Party klubu 54 v Kidričevem. Mura
— sinonim slovenske mode, elegan-
ce in kakovosti — je tudi tokrat
požela aplavz. Okrog 150 obisko-
valcev je bilo navdušenih. Lastnik
kluba Danilo Glažar obljublja, da bo
takšnih večerov še več.
MG
Nagrade podjetja Biromatika
V petek je zasebno podjetje
Biromatika iz Ptuja izvedlo za-
ključno žrebanje za vse, ki so
izpolnili njen vprašalnik, s kate- '
rim so testirali tržišče. Pred tem
so v Mariboru, Lenartu, Murski
Soboti in Ptuju organizirali
predstavitve svojega prodajnega
programa.
Med bodoče kupce so razdeli-
li tri tisoč vprašalnikov, v kate-
rih so se zanimali za dosedanjo
opremo in načrte pri nakupu bi-
rotehnične opreme. Podatki iz
ankete so zanje izredno pomem-
bni in bodo osnova za raziskavo
trga in morebitno zamenjavo v
prodajnem programu.
Direktor podjetja Milan Sven-
šek je nad odzivom izredno ra-
zočaran. dobili so le 107 odgo-
vorov. Kljub temu so žrebanje
izvedli. Od vseh predstavitev je
bila ptujska najslabša, še najbol-
je je bilo v Murski Sobooti. Poz-
na se, da gospodarstvu priman-
jkuje denarja in da varčuje pri
vseh nabavah. Opazno pa je tudi,
da so se te nabave centralizirale,
ker so se centralizirale nekatere
službe (policija, teritorialna
obramba, sodišče) in da o vsem
odločajo v Ljubljani.
Prvo nagrado,telefaks Sanyo
325, je prejela Avel, d. o. o., iz
Ptuja, Cankarjeva 4, drugo na-
grado, računski stroj Sanyo CX
5523, OŠ Gornja Radgona, Pre-
žihova 1, in tretjo, računski
stroj Sanyo CX 5511, OŠ Bori-
sa Kidriča Kidričevo.
MG
S predstavitve podjetja Biromatika v prostorih Obrtne zbornice v Ptu-
ju. Foto: JB
Šiviljstvo Fricika v Gorišnici
Znana fotografinja Cilka Herga
je v okviru razširjene dejavnosti
v Gorišnici 78 (v prostorih nek-
danjega fotoateljeja Cilka) prejš-
nji petek odprla šiviljstvo Fricika.
V njem je zaposlena Miroslava
Geč, ki se je specializirala za
šivanje vseh vrst hlač — moških,
ženskih in otroških. Pri njej pa
lahko kupite tudi blago.
Šiviljstvo Fricika bo za stran-
ke odprto vsak dan od 10. do
16. ure ter prvo soboto v mese-
cu. Priporočajo se s kakovostni-
mi storitvami in konkurenčnimi
cenami.	MG
V novem salonu za šivanje hlač. Foto: Cilka
Odslej še posode za biološke odpadke
V ptujskem podjetju Čisto me-
sto nadaljujejo program selektiv-
nega zbiranja in odvoza odpad-
kov. Tako so 1. oktobra v Ptuju
namestili več kot 250 plastičnih
posod z napisom BIOLOŠKI
ODPADKI. Poleg posod za zbi-
ranje barvnega in belega stekla
ter papirja smo tako v Ptuju bo-
gatejši za možnost selektivnega
zbiranja bioloških odpadkov. V
Čistem mestu seveda pričakujejo,
da bodo občani posode resnično
uporabljali v namene, za katere
so predvidene.
Po zunanjih krajevnih skup-
nostih pa so do 5. oktobra na-
mestili več kot 600 posod za
zbiranje mešanih odpadkov v
coni B in C.
Na sedežu Čistega mesta v
Osojnikovi 9 pa je na voljo še
nekaj posod, ki jih lahko dobi-
jo posamezniki, ki to želijo.
Sicer pa bodo v jesenskem in
spomladanskem času program
odvoza odpadkov še razširili.
—OM
V prostorih za zbiranje odpadkov v mestu Ptuju so odslej tudi pla-
stične posode za zbiranje bioloških odpadkov. Foto: M. Ozmec
NOGOMET
Slovenj Gradec -
Calssa Aluminij 1:2 (0:2)
Gostje iz Kidričevega so to-
krat prikazali izredno dopa-
dljivo igro, predvsem v prvem
polčasu. Na razmočenem tere-
nu so se hitro reševali žoge in
si predvsem z dolgimi podaja-
mi ustvarjali priložnosti. Že v
12. minuti je Franci Fridl za-
del vratnico. V 30. minuti se
je v gneči pred golom najbolje
znašel Hojnik in bilo je 0:1.
Na 0:2 je s silovitim strelom s
25 m zadel Franci Fridl.
V drugem polčasu so do-
mačini sicer imeli iniciativo,
žal pa več kot zmanjšanja re-
zultata (1:2) niso dosegli. Gol
za domače je v 78. minuti do-
segel Kotnik.
V SOBOTO CAISSA
ALUMINIJ - DRAVOGRAD
mmmmmmmmmmmmmmmimsm
Caissa Aluminij Kidričevo
igra v soboto, 9. oktobra, ob 15.
uri doma v Kidričevem z Dravo-
gradom in pričakuje podporo
18 — POSLOVNA SPOROČILA
7. OKTOBER 1993 — TEDNIK
TEDNIK — 7- OKTOBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 19
Ovadili direktorja Agrotransporta in Pleskarja
Delavci organov za notranje zadeve Maribor so
javnemu tožilstvu ovadili dva ptujska direktorja za-
radi utemeljenega suma kaznivih dejanj goljufije.
Direktor ptujskega Agrotransporta naj bi z laž-
nim prikazovanjem napačnih (višjih) podatkov o
višini zadnjih plač za 74 odpuščenih delavcev
spravil v zmoto mariborsko enoto Republiškega
zavoda za zaposlovanje, ki naj bi na podlagi izda-
nih odločb tem delavcem neupravičeno izplačeva-
la večja denarna nadomestila za čas brezposelno-
sti. Ti delavci so tako dobivali višja nadomestila,
kot njihovi zaposleni bivši sodelavci. S tem naj bi
bil Zavod za zaposlovanje oškodovan za
6.620.000 tolarjev. Raziskujejo pa še nekatere
druge nepravilnosti v tem podjetju.
Kriminalisti so ovadili tudi direktorja družbene-
ga podjetja Pleskar Ptuj zaradi zlorabe pravic od-
govorne osebe. Osumljeni naj bi pred dvema leto-
ma sklenil pogodbo z zasebnim podjetjem OKAT
o oddaji dela Pleskarjevih poslovnih prostorov v
Kidričevem v najem; vendar pa naj bi pogodbo
zadržal v predalu, tako da firma Okat do lanskega
marca ni plačevala najemnine. S tem naj bi pod-
jetje Pleskar oškodoval za 2.780.000 tolarjev. V
zvezi s tem raziskujejo še nekatere druge nepra-
vilnosti.	-OM
Minuli teden je bilo na območju naše države čez sto
večjih prometnih nezgod, v katerih je umrlo 15 ljudi, kar
je za tretjino več, kot je tedensko povprečje umrlih v pro-
metnih nesrečah v Sloveniji
v letošnjem letu. Na srečo
pa v minulem tednu na ob-
močju, za katerega po-
ročamo, ni bilo večjih pro-
metnih nezgod. Če upošte-
vamo, da je na našem ob-
močju trgatev še v polnem
teku, da so bile ceste zaradi
dežja večkrat mokre in
povrh je bila tudi polna lu-
na (biovremenarji namreč
trdijo, da polna luna neu-
godno vpliva na nekatere
ljudi, ker krepi vremenski
stres), je prav gotovo k te-
mu veliko prispevala skrb
za večjo varnost na cestah
— tako tistih, ki sedejo za
volan, kot delavcev v orga-
nih prometne varnosti. Za-
radi tega lahko tokrat po-
ročamo le o nekaj manjših
nezgodah.
MOPEDIST HUDO
RANJEN
V torek, 28. septembra, ne-
kaj pred 21. uro se je Anton
Kovačec iz Spodnjega Velo-
vleka na mopedu pripeljal po
lokalni cesti skozi naselje Ki-
car. Med zavijanjem v levo
proti Žabjaku mu je nasproti
pripeljal na kolesu z motorjem
16-letni D. S. iz Kicarja. Mo-
pedista sta trčila, Kovačec je
padel po cestišču in se pri tem
hudo ranil.
OTROK V VRATA
AVTOMOBILA
Po Kraigherjevi ulici v Ptu-
ju je v petek, 1. oktobra, ob
14.30 vozil osebni avto Stani-
slav Nerat iz Ptuja. V bližini
hiše št. 27 je z njegove desne
nenadoma stekel na cestišče
13-letni I. K. in se zaletel v
prednja vrata avtomobila. Od
tam je dečka odbilo v zadnja
vrata in na cestišče, kjer je
obležal hudo ranjen.
AVTOMOBILA
STA TRČILA
Po magistralni cesti od Starš
proti Loki je v soboto, 2. ok-
tobra, nekaj pred 8. uro vozil
osebni avto Branko Skledar iz
Starš. V Rošnji je vozilo pred
njim začelo zmanjševati hi-
trost, zato je začel zavirati, in
da bi preprečil trčenje, je
močno zavil v levo. Pri tem je
trčil v osebni avto, ki gaje na-
sproti pripeljal Konrad Bog-
dan iz Maribora. V trčenju je
bila huje ranjena sopotnica
Albina Bogdan iz Maribora.
F. F.
Pojasnjeni požigi
v okolici Velike Nedelje
Delavci UNZ Maribor so — kot kaže — pojasnili vzroke
sedmih zaporednih naklepnih požigov v okolici Velike Ne-
delje, ki so nastali v času od 29. junija do 29. avgusta le-
tos. Zaradi utemeljenega suma naklepnega požiganja ter
pomoči in napeljevanja k temu dejanju so k preiskovalne-
mu sodniku privedli tri osumljence.
Zgodba je preprosta in poučna,
morda celo komična. Gostilničar
iz Senešcev naj bi za skromno
odškodnino in pijačo napeljeval
brezposelnega mladeniča, da je
požigal okoliške vinske kleti.
Motiv: po vsakem požaru je bilo
v gostilni precej zaslužka, saj so
gasilci in drugi krajani redno ga-
sili tudi svojo žejo.
Osumljeni Janko Š. iz Sodincev
naj bi v drugi polovici junija letos
ponudil osuljenemu Jožefu K. iz
Vičancev 500 nemških mark, če mu
zažge staro "klečajo" z vinsko klet-
jo v Sodincih, da bi na ta način pri-
dobil zavarovalnino. Rečeno —
storjeno in 29. junija je "na smrt
obsojena" klečaja resnično zagore-
la. Jožef K. naj bi po storjenem de-
janju prišel po alibi v gostilno v Se-
nešcih. Na požarišče so prihiteli
številni gasilci in krajani, po izgu-
bljenem boju z ognjem pa so prav
tako prišli v gostilno tretjega osum-
ljenega, Franca Z., iz Senešcev, da
bi si pogasili še žejo. Ker je gostil-
ničar očitno ugotovil, da lahko za-
radi požara posel lepo cvete, se mu
je porodila grešna misel.
Tako je 3. julija zagorela sta-
rejša vinska klet Jožefa V. v Go-
demarcih, ker naj bi osumljeni
Franc Z. nagovoril osumljenega
Jožefa K., da jo zažge. Oba naj bi
veselo snidenje z gasilci in krajani
tudi zalila s pivom. Ker je gasil-
sko-gostilniški posel očitno zacve-
tel, je 6. julija zagorela vinska klet
Marije R. v Senešcih, 1. avgusta s
slamo krita hiša Kristine V. v
Drakšlu, dva tedna zatem gospo-
darsko poslopje Franca J. v Vičan-
cih in štirinajst dni kasneje še sta-
rejša stanovanjska hiša Cirila T. iz
Vičancev.
Ker je kriminalistom vse to po-
stalo zelo sumljivo, so po temeljiti
preiskavi kmalu prišli zadevi do
dna in tožilstvu ovadili vse tri
osumljence, zoper požigalca Jožefa
K. pa je preiskovalni sodnik odredil
tudi pripor.
Pa zgodbe še ni konec. 13.
septembra je Ormožane vznemi-
rila vest, da je zagorela opušče-
na baraka Kristine K. v Drakš-
lu. Kmalu so ugotovili, da naj
bi dejanje storil 20-letni Borut
Š. iz Dornave pri Ptuju; k temu
pa naj bi ga napeljala žena ene-
ga od osumljencev z namenom,
da bi preslepila policijo, češ da
nima pravih krivcev. Pa se je
zmotila in tako se je krog ute-
meljeno osumljenih razširil še
za enega. Vse štiri seveda čaka
roka pravice.	-OM
BRALCI SPRAŠUJETE ••• TEDNIK IŠČE ODGOVOR
Delam — ali sem v delovnem razmerju?
Je že tako, da delavec v družbenem sektorju nima tistih skrbi, s katerimi se ukvarjajo
zaposleni v zasebnih podjetjih ali pri obrtnikih. Plačilo za svoje delo dobivajo ponekod
namreč na najrazličnejše načine, dva ali trikrat mesečno, brez obračuna in sploh na-
tančne predstave, koliko bi morali dobiti izplačano. Trg delovne sile je očitno tako poln,
da si nekateri delodajalci lahko pač privoščijo, predvsem pa vzbujajo pri zaposlenih to-
likšen strah pred izgubo delovnega mesta, da ga le-ti ne upajo niti vprašati, ali so sploh
v delovnem razmerju. O tem nam je namreč potožila naša bralka tudi v imenu svojih
sodelavk in vprašala, kako naj diskretno izve, ali jim delovno razmerje teče.
Delovnemu inšpektorju
Francu Koruniču se je zdelo
izredno zanimivo, da se to
vprašanje sploh pojavlja, saj naj
bi vsakdo, preden prične delati,
podpisal pogodbo o zaposlitvi,
v kateri je določen tudi rok za
izplačilo osebnega dohodka.
Možno je seveda, da bi deloda-
jalec pogodbo dal v podpis,
vendar jo zadržal, torej ne bi
prijavil zaposlenih pri ustreznih
službah. Delavec bi prav tako
po zakonu lahko od delodajalca
zahteval posamezne postavke
pri obračunu osebnega dohodka
in njihovo obrazložitev. Če de-
lavec tega ne upa ali njegovi
zahtevi delodajalec ne ugodi,
lahko preveri, ali je v delovnem
razmerju, na Zavodu za zdrav-
stveno zavarovanje, saj ga delo-
dajalec tam prijavi z obrazcem
M 1, iz katerega črpajo podatke
tudi druge službe. Če ugotovi,
da delodajelec ne plačuje zanj
potrebnih prispevkov, ga lahko
prijavi delovnemu inšpektorju,
sam pa izvede postopek varstva
pravic prek sindikalnega zaup-
nika ali s pomočjo odvetnika.
Tilčka Suman iz Zavoda za
zdravstveno varstvo v Trsten-
jakovi ulici je povedala, da so
osebni podatki tajni in dostopni
samo zavarovancem. Vsak, ki
ga zanima, ali je zavarovan, naj
se osebno oglasi pri njih, zraven
mora imeti tudi osebno izkazni-
co, in postregli mu bodo s po-
datki. Seveda pa je možno, da
kljub prijavi z obrazcem M 1
delodajalec ne bi plačeval pri-
spevkov, vendar bi to kmalu
ugotovila davčna služba oziro-
ma SDK.	M. Zupanič
Kulturni
križekražem
PTUJ * Nocoj ob 19.30 uri
bo v gledališču za izven zadnja
predstava Francka Rudolfa Pe-
gam in Lambergar v režiji
Branke Bezeljak Glazer in iz-
vedbi DPD Svoboda Gledališče
Ptuj — Teater III.
PTUJ * Jutri ob 19.30 uri
bo v organizaciji Srednješol-
skega centra Ptuj v gledališču
nastopil Folke Tegetthoff. To
bo literarni večer svetovno zna-
nega avstrijskega pisatelja in
pripovedovalca pravljic za
odrasle in otroke.
LJUBLJANA * Teater III
gostuje s predstavo Pegam in
Lambergar v Slovenskem mla-
dinskem gledališču.
PTUJ * V minoritskem sa-
mostanu je na ogled razstava
Littera scripta manet — Napi-
sana črka ostane, ki jo je pri-
pravila Ljudska in študijska
knjižnica ob dvestoletnici knjiž-
ničarstva in tiskarstva na Ptuju.
PTUJ * V Mestni hiši raz-
stavlja olja in akvarele Peter
Vurcer.
PTUJ * V Galeriji Florijan
na Mestnem trgu razstavlja fo-
tografije Branko Ambrožič.
Razstavi je dal naslov Balonar-
stvo in posnetki iz balona.
KIDRIČEVO * Do konca
oktobra bo v razstavišču Talu-
ma na ogled likovna razstava
Štatenberg '93. V Vitalu pa do
konca oktobra razstavlja svoja
dela akademska slikarka Mojca
Vilar iz Ljubljane.
KOPRIVNIK * V soboto,
9. oktobra, bo 21. srečanje mla-
dih pesnikov in pisateljev Slo-
venije. Srečanje je v okviru
Vodnikovega leta na Koprivni-
ku. Med izbranimi avtorji je tu-
di Aleš Šteger iz Ptuja.
SOBETINCI * V soboto ob
14. uri bo v Sobetincih škof dr.
Franc Kramberger blagoslovil
obnovljeno kapelo. V kultur-
nem programu bodo sodelovali
Moški pevski zbor iz Markov-
cev, ki ga vodi Janez Bezjak,
ter vaški mladinski pevski zbor
pod vodstvom Božene Toplak
Zabavni del bo popestril an
sambel iz Maribora.
BRALCI SPRAŠUJETE
TEDNIK IŠČE ODGOVOR
MALI ELEKTROMOTORJI PTUJ
Obrat vodi Bogdan Zdešar
Strokovna skupina pod vodstvom inženirja Bogdana Zdešara
je za ptujski obrat Elektrokovine pripravila koncept ohranitve
delovnih mest, za katerega je dobila tudi podporo ptujske vlade
in Svobodnega sindikata v podjetju.
Koncept omogoča ohranitev in na-
daljevanje proizvodnje malih elek-
tromotorjev, Kreditna banka Maribor
pa naj bi kot večinski lastnih in pre-
dlagatelj stečaja Elektrokovine pri
postopkih programiranega stačaja
upoštevala nekaj ptujskih zahtev. Iz-
delala naj bi socialni program za de-
lavce, ki bodo postali trajni presežek,
ohranila proizvodnjo malih motorjev
na lokaciji v Ptuju in v obsegu,
kakršnega bodo pokazali razvojna
strategija in finančni kazalci. More-
bitno prodajo ali najem prostorov pa
pogojujejo z zaposlitvijo določene-
ga števila presežnih delavcev. Taka
stališča je ptujska vlada oblikovala
zato, ker tukaj že obstaja dolgoletna
tradicija proizvodnje z ustreznimi
kadri in posebnimi znanji, predvsem
pa, ker občinska stopnja nezaposle-
nosti (21,4%) ne dopušča ukinjanja
proizvodnje in z njo delovnih mest.
dlž
TEDEN PROMETNE VARNOSTI
Za večjo varnost šolarjev
Ob četrtem mednarodnem
tednu prometne varnosti od po-
nedeljka, 4., do nedelje, 10. ok-
tobra, so na Upravi za notranje
zadeve v Mariboru že sredi
prejšnjega tedna na tiskovni
konferenci seznanili novinarje s
programu aktivnosti policije.
Poleg tega da so poostrili nad-
zor v prometu, so izpostavili
predvsem varnost otrok, prever-
jajo in opozarjajo pa tudi vse
druge udeležence v prometu.
Do petka, 1. oktobra, se je na
območju Uprave za notranje zade-
ve v Mariboru pripetilo 48 hujših
prometnih nezgod, v katerih je
umrlo 55 udeležencev. Sicer pa se
je v osmih mesecih letošnjega leta
na našem območju pripetilo kar
4.910 prometnih nezgod, v katerih
je nastala le večja materialna ško-
da na vozilih. Če podatke primer-
jamo statistično, ugotovimo, da na
območju UNZ Maribor v promet-
nih nesrečah vsak peti dan umre
ena oseba.
Med povzročitelji prometnih
nezgod so na prvem mestu vozniki
osebnih avtomobilov, na drugem
vozniki koles z motorjem, ki so v
glavnem mladoletni, na tretjem pa
vozniki motornih koles ali motor-
jev. Največ nesreč se zgodi v me-
stnih ulicah, na drugem mestu pa
so magistralne ceste.
Ko so policaji ocenjevali uspeš-
nost preventivnih akcij ob pričet-
ku šolskega leta, z ugotovitvami
niso bili zadovoljni, predvsem pa
so pogrešali sodelovanja drugih,
katerih naloga je skrb za varnost
šolarjev v prometu. Podatki kaže-
jo, da se je v septembru na ob-
močju UNZ Maribor v prometnih
nesrečah huje ali lažje poškodovalo
11 otrok in 17 mladoletnikov, ki
so najpogosteje udeleženi kot voz-
niki koles z motorjem. V 11 pri-
merih so bili povzročitelji nesreč
otroci sami, najpogostejši vzrok
nezgod pa je objestna in prehitra
vožnja neizkušenih voznikov.
V	tem času opozarjajo predvsem
na slabšo prometno varnost zaradi
jesenskih vremenskih in voznih
razmer. Zaradi spravila sladkorne
pese in trgatve so namreč na mno-
gih mestih ceste polne blata in
kmetijske mehanizacije, zato je po-
trebna še dodatna pazljivost.
Novost v letošnjem tednu pro-
metne varnosti je napovedana ra-
darska kontrola hitrosti v prome-
tu. Tako so v ponedeljek dopol-
dne s policijskim radarjem kon-
trolirali hitrost pri treh šolah v
Ptuju. Danes (v četrtek) opravlja-
jo kontrolo na lenarškem in mari-
borskem območju, jutri (v petek)
dopoldne pa bodo radarske kon-
trole pri šolah v Majšperku, Ki-
dričevem in Poljčanah.
Poleg poostrenega nadzora pa so
v delo vključili tudi civilne patrulje
policajev v civilnih vozilih, ki so v
glavnem ob šolah, otroških igriščih,
parkih in drugih površinah, kjer se
zadržujejo šolarji. V teden promet-
ne varnosti se bodo vključili tudi
župani vseh občin, ki bodo pripra-
vili svečane sprejeme za člane
otroških parlamentov", na katerih
otroci sami opozarjajo na pasti v
cestnem prometu.
V	tednu prometne varnosti na
stalni službi Uprave za notranje
zadeve v Mariboru deluje tudi
vroči telefon 25 581 (int 432),
na katerega sprejemajo pripom-
be občanov za večjo varnost v
prometu.	—OM