«8. Številka.
I ljiMjni, i mk, tt. ftkruria ME.
XLV. Irtfl.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo leto.......K 24—
pol leta........ 12 —
četrt leta    ....... 6*—
na mesec                          _ 2"—
v upravnlštvu prejemali:
celo leto.......K 22*—
pol leta .  #....., 11-—
četrt leta.......550
na mesec....., 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca 41. 5 iv pritličju levo), telefon tt 34.
Izhaja vaan dan sveeer imeiil oedelle ta praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali več k at po 10 vin  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inseretjah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljalo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari
- Peaaaieua številka **l|a 10 vinarje*. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama« telefon 41 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25-—
pol leta                       .   . 13-—
Četrt leta....... 650
na mesec...... 2*30
za Nemčijo:
celo leto....... K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 30*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnifttvo- Knaflova ulica 41.5 (spodaj, dvorišče levo), telefon 41. 85
Ha stari poti.
Dnnaj, 27. februarja.
Zbornica se sestane 5. marca. Do tedaj je še teden dni. Prorokovati, kakšne razmere, kako razpoloženje bo vladalo v spomladanskem zasedanju pa danes ni treba več. Ostalo je vse pri starem, oni optimisti, ki so upali, da se v več kakor dvomesečnih počitnicah spametuje vlada in streznijo takozvane stranke večine, oni, ki so trdili, da bo grof Stiirgkh med tem časom pridobil primerni snkurs wi ustanovitev trdne parlamentarne večine, so mogli že danes spoznati, da so se varali. Komaj prične parlamentarno življenje in se zbere par ',jndi k seji važnejšega odseka, že se pojavi »situacija«. Avstrijski parlament sploh obstoja le še iz položajev, ki ne obvladajo le zbornice kot take, temveč 60 se razcepili, pomnožili, takorekoč Specificirali ter se zavlekli v sobe in dvorane odsekov, v klubske posvetovalnice in bog ve še kam.
Naš parlament ne pozna več dela, pozna le položaje, napram stvarnim parlamentarnim zadevam, konkretnim predlogom in načrtom ni -trankam več mogoče zavzeti principijelnoga stališča, ker jim deska pod r.ogarai, zvana situacija, vsak hip odtegne tla — vse se valja v stu-acijah, parlament, odseki, komiteji, vlada. stranke . . .
Finančni odsek je pričel včeraj razpravljati o novih davčnih predlogah, ki jih je vlada v jesenskem zasedanju v dveh kompleksih položila ■ rl poslance. Velike naloge združene s kolesalnimi novimi izdajami čakajo državo; brambna reforma, nreditev nuaterijalnega položaja uradnip.rva, velikanske investicije za vodne ceste, za lokalne železnice, socijalno zavarovanje, to so državne potrebe, ki so deloma resnično tudi nnjne ljudske potrebe. Poleg- tega postaja vprašanje deželnih financ vedno bolj pereče, dež. blagajne so prazne, obremenjene s kolosalnimi deficiti in provincijalna uprava stagnira, ker ji vedno bolj zmanjkuje nervu s rerum.
Spričo teh dejstev bi bilo absolutno nedopustno oporekati primernemu zvišanju državnih dohodkov, ki je mogoče seveda le tedaj, če se poiščejo novi resp. spopolnijo stari davčni viri. Avstrijsko narodno gospodarstvo je tudi močno dovolj, da prenese brez velike škode večje davčne žrtve. Bistveno pri davčni refor-
mi pa je, da si išče in ojaei država svoje vire tam, kjer se nahajajo primerno silne gospodarske skupine.
Vlada si je na to vprašanje odgovorila deloma prav komodno in brezskrbno. Predložila je svoje davčne predloge v dveh kompleksih: eden obsega direktne davke in sicer spo polnitev osebno dohodninskega, nadalje davka od delnic in pristojbin od dedščine ter od zavarovalnine, in uvedbo davka na avtomobile teršam-panjec in pristojbin od total isaterja (stave pri dirkah). Prav hudo pa namerava zavrtati indirektni sveder zvišanje dnvka na pivo ter njocra in-kameracija ter zvišanje davka na žganje tvori pravzaprav bistvo nove finančne reforme. Nič manj, kakor 62 milijonov več kot dosedaj upa iztisniti finančni minister baš iz onih slojev, ki tvorijo glavni kontingent konsumujočega občinstva — malih, gospodarsko slabih ljndi.
Ni je v parlamentu stranke, ki bi si upala negirati potrebo novih davkov, toda ni je tudi skoraj parlamentarne skupine, ki bi si upala jasno in odločno nrevzeti odgovornost za vladine predloge. Dolžnost parlamentarne veČ;ne pa je, ne le prenašati dobrote svoje vloge, temveč tudi dolžnosti svojega razmerja napram vladi.
Dosedanja nemško - poljska ma-joriteta, kateri se sramežljivo približujejo tudi krščanski soeijalci pa nima niti toliko moraličn!h kvalitet, da bi si upala priznati pred javnostjo zgoraj omenjeni parlamentarni princip. Pred odgovornostjo pobegnejo vedno bas oni Nemci, ki se največ protivijo državni potrebi pritegniti parlamentarni majoriteti tudi ostale delavoljne slovanske stranke, ki si upajo prevzeti odgovornost za sklepe in ukrepe državnega zbora.
To dejstvo je dokumentirala današnja važna seja finančnega odseka, katero smemo smatrati za pravo znamenje bodočih dogodkov. Vršiti bi se morala v odseku važna generalna debata o davčnih predlogah — od veČine pa je bilo navzočih 13 poslancev. Soc. demokrat Diamand je porabil nenavzočnost finančnega ministra, da predlaga odgod:tev odseka in — je zmagal. Diamandov predlog Je irnel pred vsem namen razbistriti položaj. V parlamente r-nih počitnicah se je bilo mnogo govorilo, da so Cehi — vsaj po svoji večini — že popolnoma %* vladnem tabora, tem interesantnejŠe pa je bilo danes konstatirati, da so bile te vesti nepravilne in da je smer   češke   politike še
vedno obrnjena bolj na levo, kakor na desno.
Glasovanje o Diamandovem predlogu je bila demonstracija: demonstracija proti vladi in če hočemo, demonstracija za nujnost velike parlamentarne večine. Štirinajst dni predno se sestane parlament je bil podan dokaz, da se razmere od decembra sem niso prav nič zboljšale in da bije za ministrskega predsednika dvanajsta ura. V dosedanjih razmerah je vsako upanje na mirno in uspešno delovanje državnega zbora izključeno, ako se grof Stiirgkh ne odloči za energična sredstva.
Slovanske opozicijonalne stranke gotovo niso načelne nasprotnice mnogih v parlamentu se nahajajočih vladnih načrtov in predlog. Toda svojega principijelnega stališča ne morejo uveljaviti, ker jih nerodnost in bt jazi ji vost ministrskega predsednika naravnost nasilno zadržujo v ozadju. Grof Stiirgkh se ne upa prekoračiti Rubikona nemškega veta in nemškega šovinizma in ker mu manjka pognma, «trpi parlament, državno gospodarstvo, ustava, prestiž Avstrije napram njeni translajtanski polovici. Nehote uhaja človeku pogled v Budimpešto. Tam se trudi grof Khuen pridobiti opozicijo ter ponuja cene, ki so naravnost velikanske. Prva skrb mu je ohranitev parla menta in njegovega rednega delovanja, in nebena koncesija se mu ne zdi premala.
Pri nas ni treba koncesij. Za ceno skromne pravičnosti so slovanske stranke pripravljene k delu. Grof Khuen ima pogum rušiti celo pravice krone, grof Stiirgkh se boji se dotakniti nemške krivičnosti. Dela-zmožnost avstrijskega parlamenta je za izkušenega državnika sicer silno težavna, toda vendar rešljiva naloga. Zdi se, da grof Stiirgkh nima po-trebn'h kvalitet. V črsu, ko je ogrski ministrski predsednik pripravljen žrtvovati opoziciji celo ustavne pravice vladarja in končno tudi interese skupne armade, se avstr'js1 a opozicija umljivo noče zadovoljiti s praznimi obljubami. Grof Stiirgkh pa se dozdevno prav nič ne briga za razvoj razmer. V finančnem odseku se je danes prav ostro obsojala apatičnost vlade, ki se pri najvažnejših zadevah že zopet postavlja na nevarni laissez faire ...
Zato valovijo v parlamentu situacije, in mesto principov in programov vladajo položaji. Parlament, tvoje ime je situacija.
Prečinshe občinske volitve in deželna avtonomija.
V zadnji seji deželnega zbora je bila tedaj rešena deželna avtonomija in volilna svoboda po zaslugi za blagor ljudstva gorečih poslancev.
O glasovitih obč. volitvah v Prečni se je že mnogo govorilo in pisalo. Znano je, da se zaradi teh volitev vrši kazenska preiskava v Novem mestu in da so bili zaradi tega v deželnem zboru kruto napadeni orožniki, državni pravdnik in preiskovali sodnik. Obsebi umevno je, da nam nadrobna preiskava ni znana, ker nam niso na razpolago preiskovalni spisi, ter nam ne pride na um na kakršnikoli način vplivati na preiskavo. Imena obdolžencev in osumljencev so nam postranska stvar. Fiat justitia! Navesti hočemo le to, kar je splošno znano, o čemur v Novem mestu čivkajo vrabci na strehah in o čemur se je govorilo tudi v dež. zboru.
Začetkom meseca decembra 1911. so se vršile obč. volitve v Prečni in godile nepravilnosti, katerih državno oblastvo ni moglo in ni smelo prezreti. Znano je. da je vladni komisar po končani vol it vi izročil zapečatene volilne akte z glasovnicami županu v varstvo in da jih je poslednji zaprl v neki hiši. Skrutinij se ni mogel takoj vršili, ter se je menda določil na osmi dan pozneje. Ko je volilni komisar povabil župana Vintarja na skrutinij, se je poslednji izgovarjal z raznimi opravki. Izvedelo se je, da je nekdo vlomil v hišo. kjer je bil shranjen vol. akt in da se je odprl dotični zabojček. Pisalo se je tudi o tem, da je župan obljubil 200 kron tistemu, kdor odstrani glasovnice, in da se je tudi vplivalo na priče. Koliko je resnice na tem, bode pokazala pre:skava. Znano je, da je pr;šlo več oseb v preiskavo in da so bili nekateri čez božične praznike tudi pridržani v za^ru.
Vsled tega je nastal velik hrup v klerikalnem taboru, posebno ker je bil baje prizadet tudi dež. odbornik dr. Peran, o katerem se trdi, da se je pred določenim sk rut in i jem sešel z županom Vintarjem v Kandiji in da mu je svetoval, da naj se umakne štetju g'asov. V predzadnji seji dež. zbora (13. febr.) je stavil dr. Pegan nujni predlog, da naj deželni zbor slovesno protestira proti temu, da sta priš'a dva deželna uradnika v kazensko preiskavo samo zaradi tega, ker sta po njegovem ukazu izročila
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulwer. II. knjiga.
(Dalje.) VI.
Zarotnik postane javna oblast.
O polnoči, ko se je zdelo, da počiva vse mesto, je na vseh oknih cerkve sv. Angela zasvetile luči. Dolgotrajni slovesni glasovi svetih zvokov so doneli skozi zrak. Rienzi je molil v cerkvi; od polnoči do jutra je bilo darovanih trideset maš in na pomoč je bila poklicana vsa moč vere, da bi posvetila borbo za svobodo.
Ze davno je bilo solnce zasijalo, davno je bilo ljudstvo že zbrano pred cerkvijo in je napolnjevalo vse ulice, ko so zvonovi še vedno veselo peli. Ko so zvonovi v cerkvi naenkrat utihnili, so pevci na koru zapeli himno svobode.
Ko je bilo petje končano, so se odprla cerkvena vrata; množica se j© umaknila na obe strani; najprej so se prikazali trije mladeniči iz nižjega plemstva, noseč zastave, na katerih je bila alegorično vpodobljena zma- k
ga svobode, pravice in bratstva; za njimi je priš.el v popolni bojni opremi, a brez šljema Rienzi. Njegov obraz je bil od bdenja in močnega razburjenja ves bled, a resen in slovesno miren. Izraz njegovega oblKja je zadušil vse hrupne in surove izbruhe čuvstev. Poleg Rienzija je korakal orvietski škof Raimondo, kateremu je v parih sledilo sto oboro-žencev. Ob globokem molku se je začel sprevod, a ko je dospel do Kapi-tola, je bila ljudstvo že minila plahost in tisoč in tisoč glasov je napolnilo ozračje s klici veselja in tri-umfa.
Sprevod se je ustavil pri velikih stopnicah, kjer je bil takrat vhod v Kapitol. Ko je ljudstvo napolnilo veliki z majestetičnimi stebri starih templjev okrašeni in posvečeni prostor, je Rienzi imel ogovor na rimsko prebivalstvo, katero je bil povzdignil v narod.
Krepko je popisal eužnost in bedo ljudstva, popolno brezpostavnost in pomanjkanje vsake najmanjše varnosti za življenje in imetje. Izjavil je, da posveča, ne boječ se nevarnosti, kateri se izpostavlja, svoje življenje prerojen ju sVupne domovine in slovesno je pozval ljudstvo, naj to prizadevanje podnira in naj posveti in utrdi revolucijo s tem, da vpelje splošno postavo in ustanovi zakono-
dajen zbor. Glasniki so potem preČi-tali množici dotični načrt.
Ta načrt je vstvaril oziroma obnovil zastopstvo ljudskih pooblaščencev in mn dal nove pravice in oblasti. Prva postava je določala nekaj, kar je v naših srečne*š»;h časib j naravno, do tedaj pa ni v R:mu nik-j dar veljalo, da se namreč vsak s preudarkom storjeni umor kaznuje s smrtjo, naj bo morilec kateregakoli stanu. Pesfava je d°lje dobčala, da noben zasebnik, naj bo potem plemič ali meščan, ne sme ne v mestu, ne na deželi imeti n*rjenih gradov in posadk in da čuvajo mestna vrata in vse mostove oblastvene osebe, ki jih j izvoli lindski za^tnp. Nadalje je po-| stava d"Toeala, da pleča globo tisoč Hher srebra, kdor daje prebivališče gusarjem, oboroženim najemnikom ali razbojnikom, ter je naložila baronom, kot posestnikom vseh okrog mesta ležečih zemljišč dolžnost, da morajo skrbeti za varnost na vseh cestah in nositi odgovornost za vsako razbojništvo. Postava je državi naložila skrb za vdove in sirote in za vsak mestni del postavila oboroženo čuvarje izmed prebivalstva, ki so dolžni se zbrati na obrambo države ob vsaki uri. čim jih pokličejo zvonovi na Kapitoln. Za varstvo trgovine je bilo določeno, da mora b'ti v vsakem pristana pripravljena poseb-
na ladja. Končno je postava določala, da dobe dediči po vsakem pri obrambi Rima padlem moškem sto goldinarjev in da so vsi dohodki mesta namenjeni koristim in varstvu Rima.
To so bile glavne določbe nove ustave; bile so zmerne in prav vsled tega so naredile toliko večji vtisk. Iz njih spozna čitatelj, kak nered je moral vladati v mestu, da so najpripro-stejše potrebe poštenega in varnega življenja mogle biti meje ljudske vstaje.
Čitanje tega načrta nove ustave je povzročilo nepopisno kričanje, izvirajoče iz navdušenja in veselja. Sredi med temi izbruhi mogočnih ču6tev se je naenkrat pojavila velikanska postava: bil je to kovač Cecco del Vecchio. Vzlic svojemu preprostemu poklicu je bil v sedanji krizi mož velike važnosti. Zaradi svoje vneme in svojega poguma, in morda še bolj zaradi svoje slepe strastveno-eti in neupogljive sovražnosti proti plemstvu je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. Manjši obrtniki so ga sploh smatrali za svojega voditelja in zastopnika v vseh stvareh.
Zdaj je kovač govoril. Govoril je glasno in neustrašeno in govoril je dobro, ker je bilo njegovo srce polno tega, kar je hotel ljudstva povedati.
glasovnice za prečinsko volitev ter s tem izvrševala samo službeno dolžnost. Zahteval je, da se protest takoj naznani ministrskemu predsedniku in justičnemu ministru. Govoril je o atentatu na deželno avtonomijo. Treskalo in bliskalo se je v zbornici ter kazalo umetno velikansko ogorčenje. Končno se je iz tega rodila smešna miška.
Zadeva se je odkazala ustavnemu odseku, kjer se je na predlog dr. Tavčarja sklenilo, da se rekvirira preje kazenski akt, predno se izreče graja drž. pravdniku in preiskovalnemu sodniku. Okrožno sodišče v Novem mestu sicer ni moglo poslati akta, konstatovalo pa je, da dež. uradnika Kristan in Možina nista v preiskavi, da drž. pravdnik v tem oziru ni stavil nobenega predloga in da ju je preiskovalni sodnik dal za-slišati samo kot »osumljenca«. Zakaj, ni povedano. Sprejel se je potem drug precej milejši predlog, kakor je bil prvotni, vendar se še vedno trdi, da se je zaradi zaslišanja dež. ofic. Možina vendar kršila dež. avtonomija in da naj dež. glavar na pristojnem mestu protestira zoper tako postopanje. Proti predlogu so v odseku glasovali tudi Nemci, a v zbornici se je g. grof Barbo poboljšal. Grajal je sicer neosnovane napade na drž. pravdništvo in druge javne faktorje, a izjavil je, da bode njegova stranka glasovala za predlog, ker je tudi ona zato, da se ne krši deželna avtonomija.
Ko je dež. posl. Višnikar hotel v javni seji kritikovati postopanje dež. odbora, odnosno njegovega poročevalca in pojasniti stališče preiskovalnega sodnika, kakor si ga on misli, je naletel na hud odpor. Ze po prvem stavku, ko je rekel, da priznava, da je odsekov predlog precej milejši, kot je bil prvotni nujni predlog dr. Pegana in da sledi iz tega, da je bil predlog prenagljen, mu je dež. glavar segel v besedo rekoč, da to ne spada k stvari. Ko je pa omenil, da so občinske volitve v Prečni vzbudile splošno senzacijo v deželi, je bil ogenj v strehi. Dež. glavar mu je v svoji objektivnosti grozil, da mu ne pusti govoriti o volitvah, ki so povzročile preiskavo, in da mn odtegne besedo, ako se ne omeji strogo na stvar. Govornik odgovarja, da govori samo o 6tvari, da je kaplan Tr-škan prejel zadevne glasovnice od dež. uradnika in ne od g. dr. Pegana, da bi bil v tem slučaju preiskovalni sodnik gotovo dal zaslisati dr. Pegana kot pričo ali se pa pismeno obrnil   do dež. odbora   za pojasnilo.
»Rojaki in meščanje! Z odobravanjem ste sprejeli novo ustavo in odobravate jo po pravici. A kaj so dobre postave, če ni dobrih mož, da bi jih izvrševali. Kdo pa more bolje izvrševati postave če ne tisti, ki jih je sestavil. Če bi vi od mene zahtevali, naj vam povem, kakšen Ščit bi bil najboljši in če bi vam moja misel ugajala, ali bi dali ta ščit meni napraviti ali kakemu drugemu kovaču? Če bi ta ščit naroČili pri kakem drugem kovaču, bi vam morda napravil prav dober ščit, pa ne tistega, ki bi vam ga bil jaz napravil po tisti misli, ki vam je ugajala. Cola di Rienzi je predlagal postavo, ki naj bo naš ščit. Kdo drugi naj torej pazi, da bo ta ščit za nas res to, kar je obljubljeno, če ne Cola di Rienzi i Rimljani! Predlagam, naj ljudstvo oboroži Golo di Rienzija s pooblastilom, da sme pod katerimkoli imenom novo ustavo uveljaviti. In naj porabi v ta namen katerakoli sredstva, mi, ljudstvo, bomo nad njim čuvali, da ga ne zadene nobeno gorje.«
»Zivio Rienzi! — Zivio Ceccbo del Vecchio! — Dobro je govoril! Nihče drugi kakor postavodajalee naj bo vladar.«
Taki klici so pozdravljali čaeti-lakomno srce ueenjakovo. Ustanovil je bil republiko, da bi kadar bi se mn zljubilo postal despot.     (I>alje prih.)
Ako je dal zaslišati dva uradnika, ju je moral gotovo kdo izmed obdolžencev, osumljencev ali prič imenovati, sam si jih ni mogel izmisliti. Moral je imeti svoje razloge za to.
Ker dež. glavar klice govornika venomer k stvari ter mu gruča poslancev 8. L. S., ki ga je obstopila, na čelu jim neizogibni olikani moti-vec prof. Jarc, ugovarja od stavka do stavka, se s protestom, da se mu krati svoboda govora, odpove besedi. Prof. Jarc mu očita »ribniško oliko«, ki je pa gotovo boljša, kakor prečinska. Posl. Višnikar de ni nikdar zagovarjal politične korupcije, kakor jo širi in zagovarja prof. Jarc, kateremu se kar lice žari, ako vidi, da se nam krivica godi.
Dognalo se je, da je kaplan Tr-škan dobil od dež. uradnika kopico glasovnic, katere je takoj nesel v tiskarno ter dal na nje tiskati imena klerikalnih kandidatov. Dr. Pegana vsaj takrat niti videl ni. Take glasovnice so se vsiljevale volilcem ter so provzročile največ odpora. Trdilo se je celo, da so se izroieio po vol i t vi in potem zamenjale za ž" oddane in odstranjene glasovnice. Tako daleč nečemo nikogar sumničiti, niti nam sovražnih dež. odbornikov, uiti dež. uradnikov. A drugo ni izključena. Kdor je zmožen vlomiti v tuji lokal in s silo odpreti tružieo t vol. akti, je tudi zmož'n zamenjiti glasovnice. Iz gole radovednosti ni nihče odpi-ral tružice. Mi sicer nimamo dokaza za to, da so glasovnice, katere so se prejele pri dež. odboru, prišle pozneje v tružieo, a nemogoče to ni. V koliko je upravičen sum pretskova loga sodnika, ne vemo, to je subjektivno, stvar vtiska pri zasliši nju .strank. Prepričani srno. da je v kočljivi zadevi postopal optima fide, po *rvoji vesti in ne kot politik. S"cer se dež, uradnikoma ni ničesar zgodilo ter jima tudi ničesar ne očitamo. Ako je g. Možina izročil kaplanu T. glasovnice, je bil lahko prepričan, da ga njegov šef ne spravi v disciplinarno preiskavo. Koda j so se glasovnice izročile, nismo m;igli izvedeti. Dež. odbornik od klanja odgovor, uradnik se pa izgovarja i uradno tajnostjo.
Kdo izdaja izkazi >e in glasov« niče in komu jih je dostaviti?
V tem oziru določa £ 1*. obe. reda, da mora župan razglasiti volitev vsaj 14 dni preje in da se morajo iz-raznice in glasovnice takoj dostaviti vsem volilnim upravičencem.
Dalje pravi f£ 18. doslovno: »Namesto izgubljenih izkaznic naj izda župan volilnemu upravičencu na njegovo zahtevanje duplikate izkaznic- Namesto izgubljenih aH nerab-Ijivih glasovnic mora župan aH na dan volitve predsednik volilne komisije na zahtevan je voHlnlh upravičencev izročiti druge glasovnice. — Pri volitvah se smejo nporabljati pri vseh občinah dežele le take izkaznice in glasovnice, kakršne izroči občinam deželni odbor.«
Iz te določbe sledi popolnoma jasno, da mora dež. odbor glasovnice izročiti županstvom, ne pa posameznim volilcem ali strankarskim agitatorjem. Ako je to storil, je postopal nepostavno in nekorektno. Zakonita določba je tudi stvarno utemeljena in pametna, ker deželnemu odboru ni mogoče, da bi po celi deželi dostavljal glasovnice volilcem ali agitatorjem posameznih strank. Ako jih da enemu, jih mora dati tudi drugemu. Ker smo in moramo biti pred zakonom vsi enaki, ne more biti razlike v tem, ako zakon prelomi deželni odbornik ali deželni uradnik. Razlika obstoji le v tem, da se mora tisti, ki je poklican paziti na to, da se zakon   izvršuje,   in ki bi moral biti
nad strankami, ostreje obsojati, kakor tisti, ki dela na višji ukai.
Nepostavno postopanje ni a rad. ne poslovanje, ampak al orana n radne oblasti.
Državni smkon 26. jan. 1907 našteva različne pregrešks zoper varstvo volilno svobode, kakor; volilno l>odkupovanje, siljenje, popečbe in oviranje ob volitvi in o nemogoč bo volitve ter določa v § 10.: »Kdor premišljeno z namenom, da bi preprečil določitev volilnega uspeha, glasov-nik ali glasovnice povsem ali deloma odstrani, razmeće ali nerabne naredi, se zaradi presreška kaznuje s hudim sapofOsl od enega tedna do šest mesecev.«
V našem slučaju je neoporeka-no, da se je vlomilo v lokal, kjer je bil shranjen vol. akt z glasovnicami in da «e je odpecatil in odprl dotični zaboj. K.lor je to storil je brea dvom-be zakrivil pregrešek po navedenem zakonu. Službena dolžnost državnega pravdnfka, preiskovalnega sodnika In orožnikov pa je, zasledovati storilce. Pri nas se pa nastavlja revolver na prsi javnim organom, kateri so dolžni preganjati kazniva dejanja ne glede na politično stranko. S tem se uničuje v ljudstvu čut poštenja in spoštovanje postav. Odpravimo izrastke, kakor so se pokazali pri volitvah v Prečni in ki ne morejo koristiti nobeni stranki. Kar se je godilo v Prečni, ne more noben posten človek zagovarjati. Dr. Poganu tudi njeirovi prijatelji lahko kličejo: Si tacnrteeel
Zanimivo \\\ značilno jc, da so v ravno tisti seji dež. zbora poslanec Hladnik in tovariši zaradi obč. volitve v Št. Rnpertu stavili na dei. predsedn ika in teme! aeijo, v kateri p rs v i jo: »Za dan 20. in 27. februarja  s- .....:-^ri«>      S.-:nske    volitve v
»1 ini Si Rupert (krški okraj>. Agitacija za kandidate napredne -tranke pa presega vse meje. Avritira se l nezakonitimi sredstvi, agitira se z na-siistvom. Občinski sluga donaŠa glasovnice, na katerih so že kar natisnjena imena kandidatov napredne stranke. Navadno se kar pri gostilničarju v vasi pusti za volilce v do-t:<"n vasi rake s Š'ampiljami natisnjene glasovnice, naj jih razdeli. Gostilničar razdeli svojim pristašem glasovnice, pristašem S. L. S. pa, ki zahtevajo prazne glasovnice, reče, da jih dobe šele dan pred volitvijo. Pa tudi pristaši S. I* S. dobe kar I kandidati napredne stranke natisnjene glasovnice.«
Interpelanti vprašaja dež. predsednika aH mu je znana ta nezakonita agitacija za obe. volitve v hx. Ru-pertu in ako hoče potrebno ukrenit?, ! da se volitve sistirajo in poveri vodstvo volitve posebnemu gerentu ali pa političnemu uradniku I
Ker je ^Slovenec« že prihodnjega dre potvčal, da SO obč. volitve v 8t Bnpertn ustavljene, občudujemo naglost in točnost, s katero je dež. vlada brez dokazov, samo na zahtevo interpelantov in znanega kaplana Strajharja ustavila volitve. Imamo pač povsod dvojno mero. Si duo faciunt idem, non est idem.
mm finančni nacrt viteza Zaiesftega.
Dunaj, 27. februarja.
Ničesar novega ni posedal finančni minister vitez Zaleski, k<-> je včeraj razvil v finančnem odš* ku svoj ekspose o svojem
finančnem načrta, ki ga misli predložiti državnemu ■ »o-m. So to sami stari znanci, številke.
ki so anane se issa časa Bilinskega 1« lfejerja. Naravno j* de ekapoee nI mogel vzprieo teb dejstev napravi« ti nobenega globokega] atieka, slasti
nato ne, ker se strinjajo vai me rod a j ni krosji v prepričanju, da znesek 61 milijonov, oziroma W milijonov sa sanacije) veselnik financ In 48 milijonov za državo, nikakor ne zadostuje. Treba je upoštevati, da morajo računati državne blagajne, kakor je to razvidno iz zadnjih Ukazil, s primanjkljajem 150 milijonov, za kateri primanjkljaj je pokritje v znesku 48 milijonov oči vidno premajhno. Treba pa je upoštevati tudi to, da znašajo skupni deželni primanjkljaji približno enako veliko. Ce boce vlada tedaj res storiti kaj za sanaciju deželnih in državnih financ, je gotovo, da te vsote še nikakor ne morejo biti definitivne, marveč da se bo morala vlada odločiti za večje vsote, da končno že vendar enkrat izkoplje sebe in dežele iz denarnih kalam i tet. Naravno je sicer, da je to vprašanje zlasti za avstrijskega ministra zelo neprijetno in finančni minister Za'e-ski tudi ni hotel iti delj, kakor e»o šli njegovi predniki, jasno pa je tudi, da svojega stališča v očigled nujni potrebi ne bo mogel dolgo vzdržati. — Koncem koncev je vendar dobro, da se stori vt»aj nekaj, morda se izpre-iiiene med tem razmere, zlasti če bo državni zbor končal brambno reformo in druga nujna vprašanja. Da pa te vsote nikakor ne zadostujejo, ve tudi finančni minister vitez Za leski in je to tudi priznal v svojem ekspo-zeju, naglašfljoč, da je »ljudska potreba:'., da se davčna moč prebivalstva ne obremeni preveč. Kavno take potrebe pa so izboljšanje materijalnega stanja državnih nastavljeneev, razne investicije na vodno - gospodarskem polju, razširjenje lokalno - železniškega omrežja, veliko delo soci-jalnega zavarovanja in potreba pre-Obtrojitve vojaštva. Mogoče je oicer dobiti pokritje za te potrebe potom kredita, toda za tak denar je treba plačati
Glede deželnih financ je dokazal, sklicujoč se na obšircu statističen materijal, da je preračun velike večine dežel v skrajno kritični situaciji. Tu je treba hitre pomoči, ker dolgovi neprestano rasejo. Učite! jstvo mora dobiti že enkrat svojemu stanu primerne plače, kar pa je mrgoče le, če se deželne finance sanirajo. V to svrho se mu zdi najbolj primemo, da dobe dežele delež zneska iz državnega davka na pivo in /ganje.
Cela vrsta drugih davkov naj nadene samo premožne sloje tako »višanje osebne dohoda rine in davek na delnice, davek na tantieme, ureditev davka na dedščine in zavarovalnine, nadalje totalizatorski davek in davek pri velikih stavah pred takozvanimi Buchmacherji, davek na šampanjec in na avtomobile.
Od davka na pivo. ki je preraču-njon na 62 milijonov kron, bi dobile dežele okroglo 56 milijonov, država ya M milijona. Od davka na žganje bi morala država obdržati svoj dosedanji delež v znesku 75 milijonov kron. Donesek osebno - dohodninskega davka znaša kakih 7 milijonov kron več kakor doslej, med tem ko bi zvišanje davka za one, ki imajo skrbeti samo za eno osebo, donašalo 57 milijona.
Končno jc reasumira! finančni ministor svoja izvajanja, ter nsgla-šal, da dobi država od zvišanja teh davkov samo kakih 48*3 milijona. — Kar bi moralo plačati ljudstvo na direktnih davkih in stranskih pristojbinah, na konziimnib davkih, kolkih, taksah in pristojbinah ter davkn na vozne listke, je preračnnjeno v nacrtu
finančnega sskoaa za leto 1912 s 1001 5 milijona kron.
Dodatna obremenitev vsled no* vik predlog M tedaj znašala komaj
&r/c dosedanjih davkov.
Končno poda finančni minister siiko večjih izdatkov, ki bi zadeli dr* žavno upravo v bližnjem Času, zlasti zvišanje plače državnim nastavljen-cen, omenja vodne ceste, lokalne se-leznlee, telefonska omrežje, vojaške izdatke, dotacijo melijoracijskega zaklada, stanovanjsko skrb, socijalno zavarovanje in drugo, za kar je treba mnogo več, kakor 100 milijonov kron, ki jih je brezpogojno treba pokriti s novimi davki.
„Vsa Hrvatska je podkupljena".
V Zagrebu, 27. febr.
Dr. Sitne Mazznra je priobčil v »Obzoru« zanimivo pismo, ki mn je je pisala odlična oseba z Dunaja in ki se nanaša na pokojnega ministra grofa Aehrenthala,
Dotičua oseba je poznala Aehrenthala se kot mladega uradnika pri poslaništvu v Petrogradu in je bila tudi kasneje ž njun v dotiki, ko je bil minister zunanjih del.
Pisec dotičnega pisma pravi med drugim:
a V živem spominu mi je razgovor, ki sem ga imel z grofom Arh-renthalciin in ki se je nanašal na dogodke na Hrvaškem. Takrat je rekel minister: »iVfi moramo povečati pomen Zagreba,«
Iz teh besedi sem logično sklepal, da bo on strem i I za tem, da oja-Čj ogled iti pomen Hrva?ke s tem, da s svojo vplivne besedo stal na braniku za zakon in pravice, zajamčene Hrvaški po nagodbi s Hrvaško.
O tem sem bil tem bolj prepričan, ker je kasneje minister že pose-be naglasa 1, da je volilni red, ki je bil takrat v veljavi na Hrvaškem, ničvreden, v prvi vrsti zategadelj, ker ne nudi možnosti, da bi bil izvoljen taksen sabor, ki bi bil verno ogledalo prave ljudske volje.
To svoje mišljenje, je minister kasneje temeljito izpremenil.
Kako je nastal v njem ta preokret, o tem bi lahko morda kaj povedali tisti naši doglavniki, ki so ž njim razpravljali o — hrvaških razmerah.
Za mene je postal ta njegov preokret z ozimni na Hrvaško nedvom-Ijiv v tislem hipu, ko mi je pri neki priliki rekel:
»Vsa Hrvaška je kakor s srbskim denarjem podkupljena.«
In kako resno je bil prepričan o tem, dokazal mi je nadaljni moj razgovor ž njim.
Na njegove besede sem jaz pripomnil:
»Nisem bogat, toda če bi tudi imel ves srbski denar, ki baje kroži po Hrvaškem v agitacijske namene, bi gotovo ne bil bogatejši kakor sem sedaj.«
Na to pripombo je odgovoril minister:
*Kaj vi veste, ko ne živite na Hrvaškem!«
V dokaz svoje trditve se je minister skliceval na ime nekega našega publicista. (Kdo je bil ta publicist? Ni dvomiti, da jc Aehrenthal navedel ime bivšega hrvaškega poslanca, urednika reškega »Novega Lista« Frana S u p i 1 a. Opomba uredništva.)
Pisec pisma pravi, da se kasneje z Aehrenthalom ni več razgovarjal in utemeljuje to tako-le:
»Vedel sem, da se neki mlad človek sili v ospredje ter se, podpiran od neke velike gospode, postavlja kot najboljši   poznavalec vsega hrtoka.
Zakaj bi torej kvaril mlademu gospodu veselj^T (Pisec tu misli brez dvoma znanega barone Chlumetz-k e g a, ki je igral vlogo tudi pri ta-kozvanem Friedjnngovem procesu. Opomba uredništva.) Saj imam vendar najnujnejšega posla v znanosti, ki sicer ne posega v politiko, ki mi pa vendar odpira pot k srcu vsega slovanskega sveta.« —
Ta zaključni odstavek kaže na to, da ni pisec citiranega pisma uih-č«? drugi kakor znani slavist profesor dr. Vstresla v Jagie, ki je bil docent na vssnciliščn v Petrogradu v času, ko je bil pokojni Aehrenthal še mlad uradnik pri avstro - ogrskem poslaništvu v Petrogradu.
Italijansko - turška vojna.
Bombardiranje Bejruta,
Carigrad, 26. februarja. V
turskih krogih so mnenja, da so Italijani bombardirali Bejrut na nasvet generala Caneve, ki je italijansko vlado o tem prepričal, da se mora napraviti poiskus, da se konča vojna, izven Tripolitan-je, ker je položaj Italijanov v Tripolitaniji zelo težaven.
Carigrad, 27. februarja. Uradno poročajo, da je bilo pri bom-handiranju Bejruta 58 oseb ubitih, in sicer dva mornariška častnika. 20 mornarjev in 36 privatnih oseb. Ranjenih je bilo 56 oseb, med temi en Rus.
Protest turške vlade,
Pariz, 27. februarja. Turška vlada je naročila svojim poslanikom, naj protestirajo pri velevlastih, da je poveljnik italijanskih ladij pred Bejrutom dovolil le rok 20 minut za predajo turških ladij, in po preteku tega roka tudi faktično začel bombardirati.
Carigrad, 27. februarja. Časopisje poroča, da so velevlasti dobrohotno sprejele protest turške vlado proti bombardiranju Bejruta. Francoki poslanik v Kimu je dobil Se pred tem korakom italijanske vlade naročilo, naj opozori Italijo na to okolsčino.
Izganjanje Italijanov.
Carigrad, 27. februarja. Tursko časopisje nadaljuje svoje napade proti Italiji in zahteva, naj s*-vsi Italijani izženejo. Ker se boje. dx ne bodo Italijani napadli otokov v Arhipelju, je odpotoval ondotni vali. ki je bil tu na dopustu, na svoje mesto nazaj.
Carigrad, 27. februarja Več nego 4000 oseb je prišlo včeraj pred bejrutski konak ter zahtevalo S grožnjami proti Italijanom, naj se ti takoj izženejo. Poroča sc, da so se podobne demonstracije godile po vsej Anatoliji. Iz Libanona je prišlo vče raj 1500 mož, ki so bili deloma oboroženi. Bojevati se hočejo za Islam. Da se prebivalstvo vsaj nekoliko pomiri, svetujejo, naj se vsaj najnižji sloji Italijanov izženejo.
Razpoloženje Turčije
F r a n k o b r o d , 27. februarja. Iz Carigrada poročajo: Pri včerajs njem sprejemu diplomatov na porti je prevladalo mnenje, da dogodki pred Bejrutom niso zlomili odpora Turčije, temveč le nanovo poživeli in da Turčije tudi spričo kake intervencije velevlasti ne bodo prisilili k miru. Pri sprejemu je zunanji minister pokazal diplomatom italijanske dum - dum - kroglje, ki so mu jih po-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Ti si žalosten boječnež! Otroka, ki se je storil v sramoti in ostud-no6ti, boš prevzel nase, oni pritepin se ti bo pa režal v zobe! Pride naj spet in ponovi svoje deja*nje pri tvoji hčeri! Njegov čin odobravaš, ker mu nećeš dati priložnosti, da mu posveti resnica in pravica v obraz//
Borec je bil v hudem položaju. Vse svoje življenje ni imel opraviti s sodiščem in če mu je kdaj kdo prizadel kako krivico ali škodo, je potr-pel. Tudi zdaj bi bil potrpel, a žena mu je v takih strašnih barvah slikar la Sedmičevo hudobijo in si izmišljala premetenosti, s katerimi da jo je skušal gost zapeljati, da se je Borec končno udal ženini zahtevi, da ovadi Sedmiča oblasti zaradi hudodelstva posilstva in presestva.
V srcu pa ni bil docela prepričan o nekrivdi žene; saj je v začetku njunega zakona prišlo večkrat do burnega prepira, iz katerega je spoznal Borec, kako vroče krvi je žena in da z nepremagljivo silo pogreša onega, česar ji on ne more dati. Da bi se bila za časa Sedmičevega bivanja na Golem tako korenito spremenila in da bi bil mladenič res tak ničvrednež, se mu je zdelo skoraj ne-
mogoče, ampak je sodil, da je Katin-ka tudi grešnica vsaj nekoliko in da se oni grešni akt ni storil čisto brez njenega privoljenja.
Štirinajst dni nato je Borcevka dobila hčer.
Med prvimi, ki se prišli Boren čestitat na izredni redki starostni sreči, je bil Mrkač. A zet je naletel približno tako kot dan po zadnjem tastovem godu, ko je bil vržen skozi vrata. Borec ga zdaj sicer ni metal na cesto, pač pa je vpil kot jesbar, kakor je pravila dekla Tona., ki je prisluškovala pri vratih.
»Ni moj otrok,« kričal je Borec, »ampak prešestnica se je spečala 6 tistim študentom, ki smo ga imeli tako za dobrega. V6aj ona trdi tako ter zahteva, da ga ovadim zaradi posilstva in prestopka šeste božje zapovedi, ker da se ji je približal proti njeni volji. Da je bilo nekaj res, to stoji, ker jo otrok tukaj. Da bi pa bila ona nedolžna ovčica, tega ne verjamem. Kdaj si že prižgal vžigalico ob led? Oba bom da! zapreti, njo pa vrh utega spodil od hiše.«
Kak- si bi) nespameten, da si imel mladega človeka pod streho 1« dejal je Mrkač.
-Nespameten sem bil, da sem jemal za ženo mlado žensko, o kateri ne vem, kje se je že potikala po svetu in kaj vse že preživela. To je bila bedarija,  da  sem star skušen mož
gledal na čeden obraz in prijazno lice, v srce pa nisem znal pogledati!-?
»Tudi jaz sem dobil mlado ženo, is mnogo mlajšo od tvoje.« pristavi MrkaČ.
»A veš. kje si jo dobil! Ti si dobil ženo v dobri, pošteni hiši, jaz sem j jo pobral takorekoč na cesti. Pili smo v gostilni in ko sem bil vinjen, sem sklenil zaroko in ker sem bil pošten, ! da nisem hotel prelomiti dane besede, obhajal sem &e poroko. Danes se pa kesarn, da bi se snedel!«
Mrkač jo kmalu odšel in se je njegova čestitka ob koncu spremenila v tolažbo. Dekla Tona je pa čutila m 6vojo častno dolžnost, da je nenavadno novico obesila na veliki zvon, da »o habnice petih fara naokrog imele teden dni dovolj tečnega gradiva za premlevanje v dolgočasnem postnem času, moški so pa v krčmi pri Topolovcu uganili, da je vsaki babi tuj moški zapeljiv, samo da Šc more stati pokonci. Zato so sklenili paziti na svoje »koše«, kakor so laskavo imenovali svoje žene. da se ne pripeti sramota, kot se je Borcu.
Ko se je vrnil Mrkač k svoji ženi in ji povedal, kar je zvedel na Golem, bila je Justina prepričana, da se Sedmicu godi nezaslišana krivica. In ko je Se Čula. da se namerja zoper njega ovadba, šla je k očetu zatrjevat, da je Sedmič nedolžen ter opisal« dogodek v voza oni večer is 4
Soteske domov. Toda ooe je bil čemeren in oduren napram svoji hčeri in ni bil ž njim noben pogovor mogoč. Zato je odšla Justina, priSr-dši domov pa spisala pismo na SedmiČa ter mu naznanila, kaj se je spletlo zoper njega. Možu, ki je stal na strani Davorinovih neprijateljev, ni povedala nič o tem pismu, ki se ji je videlo potrebno z ozirom na njeno prijateljstvo do Sedmiča.
Peti dan nato je dobil Borec obširno pismo z Dunaja. VseučilišČnLk Sedmič je v obrambo svoje Časti in poštenja napisal, kar se je zgodilo med njim in Katinko ter kar je vedel o razmerju med to in hlapcem Francetom. Zadnje sporočilo je šlo Sedmicu težko v pero, ker se mu ni zdelo nič moško, ampak babje opravljanje, a ko je pomislil, je vseeno zapisal, češ škodovati mi ne more, koristi pa lahko, da vržem raz 6ebe bodo obdolžitev.
In res, vprav to ga je rešilo, da je postal v očeh Borca čist.
FriUl so velikonočni prazniki in ž njimi na Golo hlapec France kot vojak. Pri Borcu je služil pet let in ker ga je gospodar po doslušeni vojaščini obljubil vzeti spet v službo, ker je bil dober delavec, zato je prišel dopustuik k Borčevim kot domov.
Borec o vsebini Sedmičevege pisma ni zinil nikomur besedice. Opasoval je ženo in ko se j« zdaj po*
vrnil hlapec za par dni, tudi njega. Posebno ponoči je bil pozoren in takoj prvi večer po hlapčevem prihodu ni zaspal vso noč, šele proti jutru nekoliko.
Ko je drugo noč ravnotako bdel in se delal, kot bi spal, začni je okoli polnoči z dvorišču pojoč glas trikratnega »Lahko noč«. Katinka se je takoj zganila in prepričavši se, da mož trdno spi, hitro vstala. Na lahno se je opravila ter odšla iz sobe.
A tudi Borec je bil takoj na nogah in opravljen površno. S pasjim bičem v roki je stopil v copatah čez hodnik, od tod pa po stopnicah k stranskim veznim vratom, ki so bila priprta. Brez šuma jih je odprl — prav prejšnji dan jih je ukazala žeua namazati, češj da škripljejo — in ker je bila temna noč, se je splazil neoi>a-ženo proti konjskemu hlevu, kjer je cul za cglom šepetanje. Pritisnil se je k zidu in zaslišal ta-le pogovor.
»Nihče ne ve nič, da je otrok tvoj,« del je ženski glas — Katinkin.
»Obesila si ga torej na vrat tistemu gosposkemu dolginu, izvrstno, imenitno!« smejal se je glas moškega — hlapca Franceta.
sin dedca sem navlekla, da ima vse barve, samo človeške ne,« je pravila ona, pritisnila sem nanj, da mora onega tožiti zaradi posilstva in piedestva in ker sem jas edina ptica, be obsojen kot pribito.«
slali iz Tripolitanije. Število Italijanov, ki bodo izgnani, znaša 11.000.
Akcija proti Dardanelamt
Carigrad,    27. februarja.
Berolinski poslanik je sporočil turški vladi, da začne italijanska mornarica v par dneh z akcijo proti Darda-nelam.
Berolin, 27. februarja. Iz Carigrada poročajo: Včeraj popoldne ste pripluli dve italijanski vojni ladji pred Cavallo nasproti otoka Thasos ter namerili topove proti mestu, ne da bi streljali. Nato ste odplu-li v smeri proti Dardanelam.
Carigrad, 27. februarja. Turska vlada je poslala velevlastim noto, v kateri sporoča, da namerava zapreti Dardanele z minami, če bi začela italijanska mornarica z akcijo v Egejskem morju.
S tripolitanskega bojišča.
Carigrad, 27. februarja. Vojno ministrstvo je dobilo poročilo, da je 23. t. m. hotela neka italijanska kolona, obstoječa iz štirih bataljonov infanterije, enega oddelka kavaleri-je in treh baterij artilerije, zasesti Zamzur, vendar se je morala pa vsled odpora Turkov in Arabcev umakniti. Izgube Italijanov so neznane, na turški strani sta bila ranjena dva moža.
Štajersko.
Iz Hrastnika.   Trboveljskega g. dopisnika (pa samo   njega) »Slov. Naroda« silno iritira vsako poročilce iz Hrastnika, ki izide v »Slov. Nar.« če ne pojemo slave sedanjemu obč. odboru, v katerem zastopa po kogarkoli zaslugi    slovenski    Hrastnik 5 nemčurjev. je to pravcati revolucijo-oizem; e<_- o^igcs-anio obsojanja vredno paktiranje z Nemci, je to atentat na g. župana; če prosimo obč. odbor, da krene v narodnem   oziru glede Hrastnika na druga pota. je nevaren komplot proti obe. odboru; in Če se upamo pokazati nezadovoljnost s političnim bojkotom, ki se ga je vpeljalo prav po kranjskem vzorcu in vsled katerega   se   suverensko zavračajo naj ponižne j še   prošnje   hrastn. Slovencev in nationalibus, je to pogubna revolta, ki se mora za vsako ceno ritreti. Kakor rečeno, trbov. g. dopisnik pograbi vsako najnedolžnejšo notico iz Hr., jo po svoje prikroji in mojstersko demagoško   vporabi. In to se je zgodilo, čujte, celo s kratkim poročilom o — sokolski veselici. Pri vseh svojih prireditvah se je hrastn. Sokol ne zamanj zanašal   na trbov. narodnjake in pred vsem Sokole, ki so ga vsakokrat v veliki meri gmotno in moralno podprli.   Tudi tokrat smo z vso gotovostjo pričakovali nekaj bratov iz Trbovelj in nemilo občutili, da jih ni bilo. Temu svojemu čuvstvu je dal nek hrastn. Sokol duška v oni notici — hudomušno pa je pristavil ono opazko o godbi 27. peš-polka, ker se je v Hrastniku snlošjio govorilo, da se je   več trboveljskih Slovencev   udeležilo   tiste veselice. Trboveljski g. dopisnik pa insinuira temu poročilu namen, žaliti narodno-napredne Trboveljce. G. dopisnik, to ni lepo, temveč nizkotno. Sicer pa ne gremo za vas po kostanj v žerjavico: sami ravno tako dobro veste, kdo je bil na oni veselici in, če hote   z do-tičn;ki obračunili, je prav! Kajpada bo hrastniški Sokol    kljub temu rad poletel med trboveljske brate, Če prej ne, k razvitju prapora. — Nnmen nr >ih dopisov je znan in naj bi ga vpo-števal tudi trboveljski gospod dopisnik: ne gre nam za osebe, gre nam za to, da se premeni smer sedanjega režima glede Hrastnika, da preneha skrajno   kvarna   popustljivost napram   Nemcem.   Ohraniti Hrastnik Slovencem, je edini in nesebični naš smoter, za katerim moramo stremiti, če nočemo pasti. Da tega ne želi niti trboveljski    gospod    dopisnik, smo uverjeni, želeti pa bi bilo, da opusti tendencijozno izrabljanje naših dopisov, s katerim se neti osebni   in lokalni spor med Trboveljci in Hrast-ničani v vidno veselje nasprotnikov in v škodo nam samim. Hrastničanje vemo in priznamo, da se zdržimo le skupno s Trboveljci, ti pa brez nas tudi težko. Oba kraja sta koordinirana in navezana drug   na drugega. Zato pa: nikarte razdirati! Dela, resnega imamo dovolj in marsikaj smo zamudili in zanemarili. Poglejmo le kmete: kako navdušeno so se prištevali narodni stranki, naročali in čitali napredne Časopise. Danes pa dobi »kmečka zveza«   več in   več privržencev, kmetje,   ki    čita jo »Narodni list«, so redki. Da smo nazadovali, so pokazale zadnje volitve in. če ne popravimo, bodo pokazala prihodnje deželnozborske.   Kako stojimo z narodnim nasprotnikom? Menimo, da ste narodni   Trboveljci o tem z nami istih misli. Še par kom promisov, pa bo občina izgubljena. Sicer pa, Hrastničanje se ne bodo nikoli več in pod nobenim pogojem držali   kcmnromisa   z besedolomn!m Nemcem. To je gotovo! — Da se razmere zbolJFpjo, je treba kakor rečeno, ckupnega dela, in s tem začnimo
čimprej, da ne bo prepozno. Predpogoj temn pa je: nikakih zvez z Nemci, nobene popustljivosti. Morda bi ne bil neumesten tale predlog: naj bi kateri izmed trboveljskih narodnih voditeljev sklical dogovorno, s kakim Hrastničanom sestanek ogled, nejšib naših mož, na katerem bi se dogovorili o skupnem političnem društvo, ki bi dajalo odslej direktivo složnemu našemu delovanju. Če se to udejstvi, bodo postala nepotrebna tudi prerekanja med trbovelj skimi in hrastniškimi dopisniki. (To bi tudi mi z največjim veseljem po zdravili. Op. ivredn.)
K zgodovini zadnjih pogajanj za delazmožnost štajerskega deželnega /bera poroča še nekatere zanimive podrobnosti glasilo zveze nemških učiteljev in učiteljic na Štajerskem »Padagogische Zeitschrift«, čije urednik je deželni poslanec Otter. V članku se pravi med drugim, da je le Wastian s svojiini obstrukcijskimi grožnjami preprečil delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Wastian je zastopal stališče, da smeta v deželnem šolskem svetu imeti glasovalno pravico samo dva deželna šolska nadzornika, vlada pa je hotela dati glasovalno pravico trem deželnim šolskim nadzornikom, s čimer so bili zadovoljni veleposestniki, krščanski socijalisti, večina nemških naeijonal-cev in slovenski klerikalci. Iz izvajanja »P. Z.v< in svoječasnega Hagen-hoferjevega članka v »G. V.«, se potrjuje torej znova znani komunike »Slovenskega kluba«, da so bili slovenski klerikalci že sklenili mir z nemškimi nacijonalci za ceno enega svojega zastopnika v deželnem šolskem svetu. O izpolnitvi vseh drugih naših veliko važnejših narodnih, kulturnih in gospodarskih zahte > ni bilo niti govora- Gola hinavščina in sleparjenje je torej, ako se klerikalni poslanci delajo sedaj velike narodne junake. Ako bi ne bilo Wastiana, ki je hotel doseči popolen poraz sloven-sko-klerikalnih obstrukcijonistov, bi danes že zdavnaj vladal v deželni zbornici mir in ostalo bi v deželi vse pri starem. In za tako »politiko« nosimo vse hude gospodarske škode, ki nam jih povzroča obstrukcija!
Iz Dobove pri Brežicah. (D r. Benkovičev shod.) Minulo nedeljo je imel pri nas dr. Benkovič po prvi maši shod, katerega se navzlic bujni, že več dni poprej trajajoči agitaciji ni udeležilo niti 50 ljudi. In med njimi je bilo povrh tega še polno šolarjev, ki so poslušali huj-skarijo proti — svojim učiteljem. Ni se zdelo nikomur potrebno, da bi deco spodil s političnega shoda. Dr. Benkovič je govoril na dolgo in široko o vzrokih klerikalne obstrukcije in moril poslušalce s številkami, ki jih nikdo ni razumel. Napadal je tudi na shodu nenavzočega dr. Kukovca — kar pa so mu kmetje, ki dr. Kukovca bolj eenijo ko svojega s pasjim bičem tfajžlanega poslanca, hudo zamerili. Ko so se maloštevilni zborovalei razhajali, je bilo slišati to-le zelo umestno sodbo: Dr. Benkovica so same besede, naredil pa nam ne bo nikoli ničesar. Temu mnenju se pridružujemo tudi mi in pravimo, da bi si dr. Benkovič pot v Dobovo lahko prihranil. Ob Sotli je za vedno doigral.
Iz Maribora. (Na adreso »Straž e«.) »Marb. Zeitg< in graška »Tages post« sta prinesli poročilo, da je mestna občina Tnnriborska »im Einvernchmcn mit der Dom- und Stadtpfarre« razpisala natečaj za načrt novega pokopališča. Ta natečaj pa je razpisala samo »fiir Arebitek-ten und Ingenteure deutschen S sm-ines.« — In kaj takega podpiše naš strini župnik! To odobrujejo tisti mariborski duhovniki, ki so Wastia-na volili! Gospod Vrstovšek, narodno togo okoli sebe in: hic Rhodus, hic salta!
Iz Maribora. Varnostne razmere v našem mestu so na jako slabi stopinji. Na Glavnem trgu leži natrpanega kamenja, ki se ga rabi za zidavo drugega dravskega mosta, a po noči nikdo ne smatra za potrebno, da bi se tjakaj postavila kaka luč. Ze zvečer ob 7. uri bi človek lahko koga tam nbil, a nikdo ne bi nič o tem videl. Ker je pa sedaj, odkar podirajo hiše v Freihausgasse, prehod skozi Allerheiligengasse najbolj v rabi, bo morda slavni mestni magistrat potem, ko se bode pripetila kaka nesreča, vendar uvidel, da je razsvetljava tega prostora nujno potrebna. — V neki ulici stoji napis: Das Befahren der Ga6se in der Rich-tung nach abwarts ist bei Strafe ver-boten. Ali je isti morda samo radi olepšave dotične hiše pritrjen t Ali se more res kaj zgoditi, preden bode policija v akcijo stopila? Zakaj ima mesto stražnike? Morda za to, da pasante, ako so malo slabše oblečeni, insultira in izprašuje, kam da potujejo?! Ali pa nimajo vsi enako pravico? Treba bode vzeti močno metlo, da se to skrajno slabo gospodarstvo pošteno pomete.
Iz Maribora. Na pustni torek so priredili gg. Weixl, Majer, R itter in Kosina v veliki dvorani Narodnega doma maskarado, ki je bila tako do-
bro obiskana, kakor dosedaj si nobena taka prireditev. Opaziti je bilo jako malo število mariborske noble-se nasprotno pa jako veliko število prostejšega občinstva, ki je prišlo takrat gotovo prvokrat k taki prireditvi. Omeniti moramo, da take prireditve najbolj pridno poseča slavni mariborski »Češki klub«, ki je tndi tokrat polnoštevilno posetil prireditev in na ta način tudi pripomogel do tako lepega denarnega uspeha. Pri tem moramo tudi omeniti, da je gospica Neratova v maski kot peka-rica oddala izkupiček od prest 13 K, gospici Poseb in Ribic kot cisti izkupiček evetljic 30 K 48 v ter g. Hof-bauer v maski kot policaj, nabral 11 kron 50 vin. kazni. Ta prireditev je torej vrgla izvanredno lep čisti dobiček v znesku 178 K 15 v, ki se je sledeče razdelil: Dramatičnemu društvu v Mariboru 70 K, ženski C. M. podružnici v Mariboru 50 K, moški C. M. podružnici v Mariboru 50 K, Glasbenemu društvu v Mariboru 8 kron 15 vin. Ta pustna veselica se je torej v vsakem oziru izvrstno obnesla, in gotovo boljše, ko da bi jo katero si bodi društvo priredilo. Ne mogli bi si želeti še večje zabave ko tokrat in zato nam tudi ostane letošnji pustni torek v trajnem spominu. Vsem eenj. sodelovalcem se izreka tem potom za njih trud in požrtvovalnost najiskrenejša zahvala,
A kad. - tehn. društvo »Triglav v Gradcu. IV. redni občni zbor akad. - tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 2. marca 1912 ob 8. zve-čer v društvenih prostorih.
Iz Gradca. Ustavoverni veleposestniki, volilci štajerskega deželnega zbora, so imeli v soboto, dne 24. februarja pri »Slonu« zborovanje, na katerem so sklenili pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora na vse strani nadaljevati. Obenem so priporočili deželnemu odboru, da naj po možnosti pri vseh deželnih izdatkih varčuje.
Drobne novice. Tečaj za češki jezik priredi klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. Poduk se prične v soboto dne 2. marca ob 6. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. — Moška podružnica »Branibora« v Celju javlja, da je tik pred večjim mestom na Spod. Štajerskem na prodaj hiša s 6 sobami, razdeljenimi na 4 mala stanovanja. Poleg hiše, ki že stoji 10 let, je vrt. Cena 11.000 K. Več pove podružnični tajnik dr. L. Brunčko (pisarna dr. Brenčičeva). — Imenovana je za poštno oficijantinjo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah gospodična Elizabeta Minafik. — Z Brega pri C e 1 j u. Te dni je bilo vlomljeno v kopališče »Diano«. Tat jc odnesel več perila, glavnikov in drugega inventarja. — Iz S1 o -ven j gradca nam poročajo: Dne 21. februarja se je peljal posestnik Jože Lampret na vozu, ki je bil naložen z lesom, proti Šmartnemn. Voz se jc vsled slabe ceste zibal semintje, Lampret je padel z njega in si je zlomil nogo. Spravili so ga v slovenj-graško bolnišnico. — Iz Ljutom e-r n. Obesil se je v pijanosti sluga ta-kozvanega nemškega kopališča. — Razpisano je mesto uradnega sluge pri c. kr. okrajnem sodišču v Ptuju. — Ukradla je 41 letna dekla Frančiška Gangl, doma v St. Jur-jn ob Južni železnici svoji gospodinji Hammer v \Vindorfu v graški okolici zlat prstan s tremi briljanti, vreden 300 K in 40 K denarja. Nepošteno deklo so zaprli. — Iz Celja. Te dni je umrlo tu naenkrat 5 žensk, med njimi gospa Berta dr. Sadniko-vh, soproga nemškega zobozdravnika in Berta Achleitnerjeva, soproga pekovskega mojstra. Dr. Sadnikovo, hčerko bivšega ptujskega gimnazijskega ravnatelja Guba, bodo prepeljali v krematorij mesta Zittau na Saksonskem, kjer jo bodo na željo rodbine sežgali.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora se je bavil poslanec VValcher z žalostnimi št vilkami proračuna ter pravi, da 60 krive finančne kalamite-te zlasti šole. Uporabil je to priliko, da se je z vso besnostjo zaganjal v učitelje. Tudi izdatki za deželne dobrodelne zavode so m a previsoki. Končno govori o nvedbi proporcijo-nalnega volilnega sistema, ki ga je zagovarjal tudi socij?lno-demokra-tični poslanec Eich. V ostalem je bila seja zelo mirna in se je deželni zbor bavil zlasti s šolskim vprašanjem, ne da bi bil prišel do kakega sklepa.
Primorsko.
Poneverbe v Pulju. Razen mestnega blagajnika Galanteja so aretirali še štiri računsko uradnike in sicer Privileggija, Jucha, Descovicha in Quarantotta. Doslej so dognali, da manjka v blagajni 50.000 K. Dasi-ravno je poskusil istrski deželni od-
bor preprečiti akcijo, ki jo je pod-vzelo v Pni ju namestništvo, da varuje svoje stališče, vendar vlada dosledno prevzema vse puljske mestne agende v svoje roke. Tako je dospelo včeraj v Pulj več državnih inženirjev, da prevzamejo vodstvo mestne elektrarne in plinarne ter drugih mestnih podjetij. Med tem so aretirali še mestnega blagajnika Besan-teja,
Llovdov arzenal  in delavstvo.
Že od lanskega leta sem visi nad delavstvom v Llovdovem arzenalu Da-moklejev meč. Vsak trenutek se je bati, da postavi ravnateljstvo več delavcev na cesto. Tako se je zgodilo nedavno, da je ravnateljstvo odslovilo naenkrat 112 delavcev. Posredoval je nato pri ravnatelju Frank-furterju g. poslanec dr. Rybaf ter o uspehu svojega posredovanja poročal na dobro obiskanem nedeljskem shodu in poudarjal, da ravnateljstvo Llojda ne misli na sistematično odpuščanje delavcev, marveč da bo Lloyd v kratkem času moral sprejeti večje število delavcev, ker npa, da bo delo naraslo. Tudi hoče ravnateljstvo v kratkem urediti prevažanje delavcev k Sv. Roku, ker so doslej ravno tržaški delavci in oni iz Milj izgubljali največ časa z vožnjo. Te izjave je delavstvo vzelo z odobravanjem na znanje ter končno sprejelo tozadevno resolucijo na ravnateljstvo.
Zločini v čensfotiovsftem samostanu.
P e t r i k o v, 27. febr.
Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je pričela danes razprava proti menihom Damasu Macochn, Izidorju Starczewskemu, Bazilu Ole-šenskemu, Heleni Maeoch-Krzya-no\skl, proti samostanskemu ključavničarju Jožefu Pertkiewitzn, vozniku Vinceuciju Piankn in Lucienu Cyganovskemu.
Izmed poljskih in rusinskih odvetnikov ni hotel noben prevzeti zagovora Macocba, čeprav je ta ponujal honorar v znesku 40.000 K. Odvetnik dr. Klein je njegov eks offo -zagovornik. Velika razpravna dvorana je natlačeno polna. Povabljenih je 140 prič, n>ed temi mnogo pavlanskih menihov. Okoli sodišča je postavljeno vojaštvo.
Macocha je privedel sodnijski paznik v dvorano. Macoch je popolnoma pobit.
Predsednik je najprvo sporočil, da je bivši prijor čenstohovske-ga samostana, pater Reimann, ki je bil jeseni v samostanu usmiljenih bratov v Hiitteldorfu pri Dunaju in ki je baje pobegnil v Ameriko, iz Rima potom ruskega poslaništva poslal zdravniško izpričevalo, da je bolan. Tudi sedanji prijor čenstobovskega samostana je poslal zdravniško izpričevalo o svoji bolezni, da mu ni treba izpovedati o razmerah, ki jih je dobil v samostanu po odhodu prejšnjega prijorja.
Pater Macoch se je priznal krivega vseh dejstev, katerih je obtožen, vendar je pa skušal zbuditi mnenje, da ga je Helena privedla do zločina. S svojim možem se je neprenehoma prepirala in je Damasa do tega pripravila, da je umoril njenega moža. Na vprašanje predsednikovo je Macoch natančno opisal, kako je umoril svojega stričnika. Truplo je s pomočjo nekega drugega meniha in samostanskega sluge skril v divanu, ki ga je potem dejal v zaboj ter odpeljal s pomočjo nekega voznika. Nadalje je tudi priznal, da je kradel, kakor to navaja obtožnica.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski škof je v štev. 3. »Ljubljanskega   škofijskega lista« priobčil dolgovezno  poslanico »Duhovnikom ljubljanske   škofije«. Ta škofova epistola je namenjena samo duhovnikom in jo drugi ljudje ne bodo dobili v roke. Res škoda, da nam okus in nravni ozlri branijo, ponatisniti ta najnovejši spis ljubljanskega škofa, kajti javnost bi dobila s tem globok vpogled v  škofovo dušo... Škof se v svoji poslanici najprej pritožuje, da se nekateri mlajši duhovniki ne oblačijo po cerkvenih predpisih; dalje toži, da mnogo mladih duhovnikov ni med   častilci sv. zakramenta in da nečejo vsak teden enkrat   prebiti cele ure pred taber-nakljem in končno   razglaša z veseljem, da je le deloma resnično, kar se mn je poročalo, da nekaj mlajših duhovnikov ne mara   več hujskati — škof pravi temn, da se ne marajo več udeleževati političnega in socijalnoga dela — in so se dogovorili in zavezali, da to delo opnste in se umaknejo v cerkev. A vsemu temu je škof posvetil le malo vrstic, največji del njegove poslanice je zopet posvečen — spolnem n vprašanja. Naš škof je popolnoma podoben   tistim srednjeveškim  zarnkanim popom,  ki jim
spolno vprašanje nikoli ni dalo miru in ki so ženske imenovali orodje satanovo in hudičevo past. Tudi ljubljanskemu škofu ne da spolno vprašanje nikoli miru. Sam pravi v svoji poslanici, da že leta in leta, noč in dan misli na spolne stvari in rešuje spolno vprašanje. In vsa svarila in vsi opomini ne zaležejo nič pri tem trdoglavem škofu. V svoji poslanici piše: »Pri zadnji sinodi sem hotel v tem oziru začeti novo pot. Sestavil sem navodila in jih dal pretresovat dotičnem odseku. Kako silni so bili ugovori, kaka pisma in svarila sera dobival. Ko se je čulo, da nekaj pišem o teh zadevah, so gospodje z glavami majali, neka konferenca mi je poslala pismen protest zoper take knjige, s katerimi bom ljudi grehov naučil.« — Pa vsi ti opomini pametno mislečih duhovnikov niso nič pomagali. Škof je izdal knjigo o sinodi, izdal rdečo in višnjevo brošuro in še vedno nima miru, spolno vprašanje mu blodi še vedno po glavi in zdaj naroča duhovnikom novic, kako naj se v spovednici vtikajo v spolne zadeve odraslih in zlasti otrok. Po celi deželi je že znano, kako škof v spovednici otroke »spolno podučuje« In pozitivno nam je znano, da so starši v Radečah in v Št. Janžn — morda tudi še kje drugje — energično poskrbeli, da njihovi otroci niso šli k škofu k spovedi, ker so vedeli, da jih bo spolno tako temljito podučil, da bo groza. Ta škof še ni zadovoljen s tem, kar se govori v spovednieah; še intenzivnejše, še bolj detajlirano hoče, da naj duhovniki poučujejo mladino v spolnih zadevah. Kdor čita to najnovejšo škofovo poslanico duhovnikom ljubljanske škofije, ga bo stresla groza in ne bo se ubranil mnenja, da je ta škof na živcih bolan, da je peihopatlčen slučaj, ki ga jc treba izročiti zdravnikom. Priporočamo ljubljanskim kanonikom, naj prečitajo Krafft-Ebingovo knjigo e seksuvalni psihopatiji in če bodo z nauki te knjige primerjali početje ljubljanskega škofa in dokaze njegovega vseskoz perverznega nagnenji za razpravljanje in pisarenje o spolnih stvareh, bodo spoznali, da mora biti mož težko bolan. Tako težko bolan mora biti škof, da je že izgubil vsak smisel za meje, do katerih sme iti. Njegov urad pa mu daje tako moč in tak vpliv, da je njegova bolezen postala obče nevarna in obče-škodljiva. Škof uganja že dolgo let vsakovrstne budalosti. Ali morda dušni in nravni blagor slovenskih otrok ni toliko vreden, kakor na pr. dohodki iz Škofijskih posestev, da puste kanoniki škofa uganjati na polju seksualnega vprašanja vse kar hoče, medtem ko so mu uprave škofijskih posestev kar kratkim potom vzeli iz rok? Vse kar je prav! Ljubljanski kanoniki bodo soodgovorni za vse posledice škofovecra početja, če temu ne narede konec. Te škofove norosti trajajo že nekaj let in čas je, da že enkrat nehajo. Apeliramo tudi na vse duhovnike, ki Še pametno in pošteno mislijo, da se že enkrat energično upro temn početju, ki kvari in nrav-no izprija slovensko mladino. Še nekaj let takega početja, pa bo kranjska dežela po zaslugi škofa in duhovščine eldorado za knpčevalce s človeškim mesom.
-f- Kaj dela dr. Šusteršlč na Dunaju? »Slovenec« pravi, da je šel Šusteršič na Dunaj posredovat, da bi vlada znižala svojo zahtevo glede prispevka ljubljanskega mesta za državno policijo. To je debela laž, ki si jo je »Slovenec« izmislil, da bi ljubljanskemu prebivalstvu nasul peska v oči ter mu prikril pravi namen, ki «ra ima Šusteršičeva pot na Dunaj. Zato konstatujemo, da ni Šusteršic niti z mezincem ganil, da bi vlada reducirala svojo zahtevo glede prispev* ka ljubljanske občine za državno policijo, nač pa je interveniral pri vseh mogočih faktorjih, da bi izposloval sankcijo zopetni snremembi občinskega volilnega reda ljubljanskega, ki ima namen preskrbeti okoličanom volilno pravico tndi pri deželnozbor-skih volitvah. To je bil cilj in smoter Šnsteršičevega potovanja na Dunaj, interesi in koristi Ljubljane pa so mu toliko mar, kakor lanski sneg.
+ Vsa   sredstva so   jim dobra. Včeraj smo že zabeležili, da je sobotni   »Slovenec«   priobčil Šukljetovo zahvalo belokranjskim volilcem, ki jo  je jim poslal  že 4. januarja t. 1., namenoma brez datuma, da bi napravila vtisk, da je pisana nalašč v agi-tacijske namene za belokranjsko nadomestno    deželnozborsko volitev. Klerikalci so v »Slovencu« priobčili Šukljetovo zahvalo brez datuma, ker si v »Slovencu« vendarle   ne upajo falsificirati.   V »Domoljubu« pa so mislili, da so varni, zato so hladnokrvno podpisali pod  zahvalo datum »6. februarja 1912.«   So pač mislili, da »Domoljuba« čitajo samo njihovi backi in vsled tega nihče ne bo iztak-nil njihove drzne faslfikaelje. Pa so se vrezali, zakaj njihova falsifikaci-ja je prišla   na dan prav po zaslugi Šu k ljeta samega. In prav je to, da se pri vsaki   priliki ugotovi, kakšnih sredstev se poslužujejo   klerikalci v
politični borbi. Falsifikacije, sleparije, zakonolomstva, nasilnosti, to so sredstva, ki naj klerikalcem pripomorejo do absolutnega gospodstva. Doslej so jim ta sredstva dobro služila, toda če jim bodo tudi v bodoče, to je drugo vprašanja. Zgodovina je v tem oziru najboljša učiteljica in ta izpričuje, da je bila moč, pridobljena z nemoralnimi in nasilnimi sredstvi, vselej kratkotrajna. In tako bo tudi s klerikalnim gospodstvom, ki sloni na trhlih nogah goljufije, nasilstva in zakonolomstva.
-f- Kdo uapreduje — klrrikalci ali naprednjak!? Češka revija »Slo-vanskv Pfchled« priobČuje zanimiv dopis s Slovenskega izpod peresa dr. Dermote, ki je kot socijalist pač objektiven presojevalec razmer in dogodkov na Kranjskem. V tem dopisu čitamo med drugim: »Ni res, da bi bil na Slovenskem liberalizem že premagan in da imajo sedaj klerikalci edinega odpornika v socijalni demokraciji. Treba je namreč u važe vati, da so se jele sile liberalizma — zlasti na deželi — končno konsolidirati ter organizirati politično in gospodarsko. Dejstvo, da je v zadnjem letu (1911.) zagospodovala klerikalna stranka v nekaterih mestih in trgih, ki so bile dosedaj liberalne trdnjave. (Kamnik, Radovljica. Ribnica itd.) in da so tudi v nekaterih drugih trgih liberalci z velikim trudom obdržali večino, je prirodna posledica reforme volilnega reda za občine. Klerikalci si dejansko niso pridobili nobenih novih sil, dasi so zavladali v imenovanih trgih in mestih, te sile so samo preložili vsled novega občinskega volilnega reda . . -Res pa je tudi, da se je tudi ljudstvo na deželi jelo polagoma obračati od klerikalizma. 2e to je velikega pomena, da si slovenski kmet vobee npa nastopiti proti klerikalcem, proti .svojemu duhovniku. Kdor je videl iu spoznal brezprirnerno agitacijo slovenskih duhovnikov, ve. kaj to pomeni. Ta bo tudi razumel, da med tako duhovščino in med prostim Ijnd »tvom ne more biti zdravega razmerja. Slovenskega kmeta torej ne ostra-ši niti peklenski ogenj, niti bndie, niti cerkev, niti spovednica. uiti Marijine družbe, niti Orli, niti druge takšne organizacije. In v resnici so se našle nekatere večje občine, ki Sd se otresle klerikalnega jarma ter si izvolile napredni odbor. KlerikaK*i sprva niso hoteli tega priznati: trdili so. da se tu ne gre za načelno sta lišče, marveč da so odločilni sarnr* krajevni spori in krajevni irospodar-ski interesi. Vkljub temu pa je postalo protiklerikalno gibanje, ki preje ni bilo veliko, sedaj docela znatno In klerikalci so posegli po sredstvu, *— ki pa pri njih ne preseneča — ho-teč ndnšiti sebi neprijateljsko gibanje. Začeli so proglašati bojkot politični (gospodarski in socijalni traja že več let) vseh svojih političnih nasprotnikov. Občine, ki so volile protiklerikalno, so bile oropane občinskih odborov in na njih čelo postavljeni od vlade in deželnega odbora takozvani gerentje. Razume ^e samo ob Bebi, da so bili to sami klerikalci. Tako je bilo na Jesenicah, v Šiški, v Mostah in drugodi. Take občine so bile na vse načine <ikanirane od deželnega odbora. Zglpd: Idrija. P -samnikom in deputacijam se je dalo razumeti, da se deželni odbor ne bo oziral na njihove želje in prošnje, dokler ne bodo imeli klerikalnega občinskega odbora. Deželni odborn.-ki so se v tem smislu izražali na javnih shodih in v svojih uradih! Ali ne dokazuje to morda, da n vaja jo klerikalci v javne zadeve takšno korupcijo, kakršne na Slovenskem še nismo videli?! . . .«
+ Pravica — kje si? Poročali *mo že svoj čas, da je kaplan Vrho-vec v Žireh na nekem javnem shodu na najdrznejša način in z njemu lastno silovitostjo hujskal na bojkot naprednih trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov sploh. Početje tega steklega kaplana je bilo tako, da so se prizadeti obrnili na c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani in mu celo stvar naznanili. Pa glej čuda — državno pravdništvo se doslej še ni ganilo. Dovoljujemo si vprašanje: Kaj pa naj to pomenil x\li hoče c. kr. drž. pravdništvo mar na ta način doprinesti dokaz o svoji nepristranosti ?
-j- Dr. Peganova dosledno*!. Klerikalci so se v deželnem zboru strahovito blamirali, ko so stavili interpelacijo radi — kršenja deželne avtonomije. Dr. Pegan je znan kot tdlno površen človek in kot takega se je pokazal v deželnem zboru. Trdil je nekaj, kar se ni zgodilo, on, referent je bil manje informiran, kakor zadnji bralec kateregakoli dnevnika. To je bilo smeha po Prečini in okolici, ko so čitali v listih, da so orožniki na sam Božič gnali krivce ukle-njene k sodišču. Kar spogledovali so se. Na Božič niso sploh nikogar zaprli, orožniki sploh niso radi Preeen-skih volitev, nikogar nikamor gnali in radi volilnih sleparij sploh ni bil nlkdo zaprt. To bo sevedi dr. Pegan reševal to uganko. Pri nas v Precen-
ski občini mu jo razvoslja vsak šo-larcek. Popolnoma nepoučen je grmel v dež. zboru referent, napadal državno pravdništvo, sodni jo in orožništvo. Ko so dobili k deželnemu odboru sodnijske spise, so videli, da ni državno pravdništvo nič zakrivilo, da je dal sodnik oba uradnika zaslišali kot osumljenca in ne kot obdolženca. Tako vsaj se je opravičeval dr. Pegan, preklical napad na državno pravdništvo in na sodnika ter trdil, da je zakrivila deželna sodnija nekaj in ne novomeška sodnija. V isti sapi pa je bahavo izrekel, da ne prekliče nobene besede, ko je pravzaprav že vse preklical.
-f- Zakaj so klerikalci %m bero? Različnim župnikom, kaplanom in cerkovnikom bi bilo ljubše, da se bera odkupi, toda voditelji v klerikalni stranki hočejo še vnaprej imeti bero, ker se je v Prečini silno dobro obnesla. Drugače bi duhovniki ven dar ne mogli agitirati brez sramu od hiše do hiše, tako pa odredi duhovnik kratkomalo en teden pred volitvami bero, gre od hiše do hiše in vsili vsaki hiši že popisano glasovnico. Župnik Smidovnik vzame lahko patent na to svojo epohalno iznajdbo.
-r Javen ljudsi shod v Idriji se
vrši v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 9. dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu«. Na dnevnem redu je poročilo
o zadnjem zasedanju deželnega z bo ra. Poroča dež. poslauec E. G a n g L Svoje   somišljenike poživljamo, naj se shoda polnoštevilno udeleže.
-j- Hudobnost idrijskih klerikalcev, ki so jo pokazali ob prireditvi di-iaškega plesnega venčka, smo že primerno zavrnili, danes le še nekaj be-
«ed o najnovejši klerikalni zagrize-nos ti. Dijaški plesni venček je bil po fini priredbi in izbrani udeležbi najelitnejša prireditev letošnjega pred-j-usta v Idriji. Dijaki »o sami naj-okusnejše priredili dvorano in jim je pri tem iz posebne prijaznosti tudi rudniško ravnateljstvo pomagalo. Vstopnina je pokrila ni* le vse stroške, marveč donesla tudi podporne-nin društvu za idrijske realce 25 K podpore. Sedaj pa poglejmo, kako obrekuje klerikalni dopisnik v »Slovencu«: »Vedno se poudarja, kako zelo potrebuje tli jak podpore, tu se pa pusti, da celo noč zapravljajo. Lansko leto je bilo pri tem plesu ne-kaj prebitka in poslali so ga društvu •Radogoj« v podporo vseučiliščni-kom, letos srno pH brali, da prosijo deželne podpore za revne dijake pri deželnem odboru. To je vendar nedoslednost. Na eni strani igrati vlogo kavalirja, na drugi strani pa prosjačiti podpore.v- O grda klerikalna obrekljivost in zavijanje resnice! Kdo je prosil podpore? Podporno društvo za idrijske realce, ki 6 prireditvijo plesa nima in ne more imeti ni kake zveze. Društvo podpira vse revne dijake na idrijski realki in med podpirane! so tudi klerikalni dijaki, kolikor jih je pač na realki. Ker so torej nekateri dijaki v višjih razredih priredili plesni venček z gmotno podporo narodnih dam. ne bi smelo društvo prositi podpore pri deželnem odboru. Ali vas idrijski klerikalci res ni prav nič sram tega grdega zavidanja, ki močno diši po Še grši denuncijaciji. Kaj ne, hudo bi vas bolelo, če bi idrijsko podporno društvo dobilo vinar podpore od dežele. Boh lo bi vas, če bi dežela nekaj žrtvovala za od vas še vedno toli sov raž«a no idrijsko realko. Deželi pač privoščite, da vleče jz Idrije vsako leto do 70."O0 kron deželne doklade, ne smela pa bi dežela dati nekaj kron izključno človekoljubnemu društvu. Sebi bi si pač lahko očitali nedoslednost, ko jo pred-bacivate drugim. Ali se najde še kak razumen človek v Idriji, ki bi ne obsojal hudobnosti idrijskih klerika!-cev, ki se mora pojaviti ob vsaki priliki.
rf- Svarilo« Kmečka napredna stranka v Planini naznanja vsem so-n i i |1 jen ikom, ako bi se vršile nove občinske volitve, da nimata nikake pravice pobirati za njo pocblastila ali legitimacije Ivan Modrijan in Andrej Milavec oba iz Malnov, ker sta somišljenika in agitatorja klerikalne stranke. — Odbor.
— Pisatelja članka »Kmečka zmaga v kmetijski družbi« v »Slovencu« od 26. t. m. obveščam, da ni sem prišel kot trgovec? na občni zbor kmetijske družbe, kakor piše v istem članku, ampak prišel sem kot načelnik kmetijske podružnice za tnbinj-sko dolino, kateri podružnici že šesto leto načel u jem, ter v tem času nobenega občnega zbora nisem izpustil. Ne vem komu bi bil tako na luči T Zmagoslav K n g e I m a n , načelnik kmet. podružnice za Tuhinjsko d*> iino.
— Glede zanimivega spisa »Nav-
zarji«, v »Slov. Narodu« je pripomniti, da je skladba »Da te ljubim« Fabijanova, ki jo je zložil svoji ljubici, ne pa G. Ipavčeva.      B . . . č.
Strupeni sadovi strupene klerikalne \zgoje. Zloglasni pater Pavel je ustanovil v Novem mestu Marijino družbo sa dijake. Sam škof je pri-
šel ia Ljubljane gonit in silit dijake v to družbo. Ker so pritiskali tudi različni klerikalni profesorji, dijaška kuhinja in nahujskani starši in podkurjene gospodinje, se je vpisalo v to druibo mnogo dijakov, večinoma duševnih sla biče v, ki so mislili, da bodo potem kar sami od sebe brez učenja isdelavali. Kakšno vzgojo so imeli ti Marinarji in jo še imajo, to se je že opetovano opisalo. Vzgojeva-li so se izdajice, podleži, brezznačaj-neži, sa vratu i in zahrbtni denuncijanti, revolucijske narave, ki so se upirali celo svojim profesorjem in jih denuncirali katehetu in patru Pavlu. Zdaj pa teče na gimnaziju preiskava, ki bo vse te veleznačaje in vso demoralizujočo vzgojo osvetila z bengalično lučjo. Med drugimi Marijinimi otroci sta bila tudi sinova trgovca Ogrina in političnega uradnika Šproca, oba stara po komaj dobrih dvanajst let in je osobito Ogrinček še čisto majhen dečko. Po zimi so bili dijaki zunaj in so imeli sroje zimsko veselje. Naenkrat začne Ogrin preklinjati na tak način, da bi se še odrasli sramovali tako preklinjati. Ko so mu drugi dijaki zabranili nadaljno preklinjanje, je začel obmetavati s kepami lesen križ z razpelom. Pri neki drugi priliki so se spravili ti Marinarji v tih skrit kotiček in so na sebi ogledovali to; kar je bil pokril naš praded Adarn v raju s figovim peresom. Šproc, ki je vse to vedel in bil menda zraven, bi bil rad Ogrina ovadil, toda javno in odkrito tega ni upal storiti. Ni stopil pred ravnatelja ali profesorja iu povedal, kar je mislil zatožiti, marveč se je spomnil menda navodil patra Pavla, da treba denuncirati napredne prof?sorje z anonimnimi pismi. Mislil si je: kar je za profesorje dobro, bo tudi za tretješolca dobro in je napisal dolgo denuncijantsko pismo z nekoliko popačeno pisavo in je odposlal na ravnatelja. Prišli pa so mu na sled in ga vzeli v preiskavo, ker je pisal anonimno pismo. Radi tega je bil jezen na profesorja dr. G., ki je vodil menda preiskavo. Šel je v mraku pred stanovanje dr. G. in zalučal nar kamnov v profesorjevo okno, da je razbil šipe. Dr. G. je bil pa doma ter je izza zaves opazoval ves dogodek in storilca natanko spoznal. Mi ne jemljemo cele stvari tako tragično. En dogodek je bil pastirska idila in deška zvedavost, drugo je bila otročarija brez posebnega namena. Toda za vratno, zahrbtno mački no postopanje tretješ/dca in način, kak > je na tihem zadoščal srdu in hladil jezico s tem. da je šel pobit okna, to pa daje misliti; to je pokvarjenost prve vrste, to je okužen značaj. Kje se je dečko temu priučil, kje se je na vzel zahrbtnosti? Doma gotovo ne, ker ima vzorno in pametno vzgojo. Temu se je priučil pri patru Pavlu. Denunci jaustvo cvete na novomeški gimnaziji, zaliva mu in goji ga pater Pavel. Kake sadove rodi ta cvet denuncijanstva, je razvideti na opisanem slučaju Govori se, da boste dijaka izključena. Teza ni«ta zaslužila, napravi naj se, kakor se je napravilo pri tistem, ki je pred kratkem nekaj kradel in ki se ga je pustilo, da je odšel popreje z gimnazije, predno se je začela preiskava oziroma predno se je obsodil. Če se bo tema dvema zapeljanima kaj hujšega zgodilo, bomo objavili zločin in ime tistega, ki se mn je dopustilo, da je odšel neopazen drugam. Zakaj bi bila dvojna mera, osobito ker je pravi krivec pater Pavel, dečka pa sta zapeljana. Čudimo se pa vladi, da dopušča v času. ko se toliko dela za zanemarjeno mladino, da odgaja jo otroke frančiškani in duhovniki, ki kot celibatarji sploh otrok %rzgajati ne morejo in ne znajo. Če hoče imeti vlada, da mladina ne bo vzgojena za-vratno in za hudodelstva, naj prepove dijakom vstop v Marijina društva, oziroma naj ta društva prepove, različne patre Pavle pa naj zapodi za samostanske zidove, kjer nimajo ničesar več pokvarjati.
Tečaj za kalkulacijo za mizar]«* v St. Vidu priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem.« Tečaj bo trajal kakih 6 tednov in se bo začel začetkom meseca marca. Poduče-val bo strokovni učitelj dri. obrtu" šole g. Josip Tratnik ob nedeljah od 12.—2. popoldne in četrtkih od pol 5.—7. zvečer. V tečaju se bo poduče-valo izključno kalkulacijo, ki jo rabijo mizarji pri svojih delih. Sprejmejo se v tečaj predvsem mojstri in pomočniki kolikor bode pripuščal prostor. Za sprejem naj se zglasi v zavodovi pisarni v Ljubljani na Dunajski cesti št. 22 ali pa pri načelni ku »Mizarske zadruge« v St. Vidu g. A. Kregarju.
Zakon o novi uredbi in odkup i urejenih pravic drvarenja. paše in dobivanja gozdnih pridelkov ter o zavarovanju pravic gozdnih upravičencev s dne 11. majnika 1911 dež. zak. štev. 2 is leta 1012 in izvršilni ukas k istemu s dna 0. januarja 1012 dež. sak. it. 3 sta izšla v II. kosu deželnega zakonika, iidanega 10. fe bruarja t. 1., ter stopita z 25. febiu aarjem 1.1. v veljavno moč.
Umrl je v Idriji hišni posestnik Fran Voncina. Pokojnik je bil zvest somišljenik narodno napredne stranke ter se je dal rad prepeljati na volišče, kadar se je potrebovalo njegovega glasu. V nedeljo je imel ob veliki udeležbi lep zadnji sprevod. Bodi vrletnu somišljeniku v naprednih vrstah časten in trajen spomin!
Slovenski večer v PHbramu. V nedeljo dne 25. t. m. je bil v Meščanski dvorani v Pfibramu slovenski večer. Pevski društvi »Lumir« in »Dobrom ila« sta peli pesmi »Po jezeru«, »Delaj, delaj dekle pušelc«, »Morje Adrijansko« in več drugih in dr. Hartmann je pel Ipavčevo »Ciganko Marijo«. Profesor okrbin-šek je imel predavanje o Prešernu, prof. dr. Hikl pa je d klsmiral nekaj Prešenovih pesmi v slovenskem jeziku in v češkem prevodu. Tako se praktično dela za medsebojno spoznavanje !
Kinematograf »Ideal«. Krasne slike, ki se predvajajo še danes in jutri, vzbujajo splošno pozornost med občinstvom, posebno krasni naravni posnetek »Slapovi Monastri de Pea-ra«, velezanirniva drama »Indijska kri«, katera se predvaja skoro tri četrt ure, in pa komična učinkovitost »Zakonski možje«. Spored je velcza-nimiv in vreden, da si ga vsakdo ogleda.
Nagla smrt. Leta 1881. v Spodnji Šiški rojeni in tjekaj pristojni Fran .lesih je prišel danes ponoči na dvorišče hiše št. 24 na Radeckega cesti, kjer se je zgrudil in umrl. Ko so domači začuli stokanje in šli pogledat, kaj je, je bil Jesih že mrtev. Na lice mesta dosla policijska komisija je dognala, da je Jes^ha zadela zaradi nrcobilo zaužitega alkonola srčna kap in odredi ia, tla se je njegovo truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Križu.
Prijet vlomilec Danes ponoči je bil na Vodovodni cesti zasačen 1885. leta v Zagonu pri Postojni rojeni Fran Klemene, ko je hotel v gostilni krasti. Policija je dobila že dokaze, ki spričujejo,da je Klemene isti indi-vidij, ki je zadnje čase izvršil vlome v razne tukajšnie gostilne.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 90 Slovencev, 140 Macedoncev, 25 Bolgarov in 00 Hrvatov; na7aj je pa prišlo 10 Slovencev in 20 Macedoncev. V Nemčijo se je odpeljalo 60 Hrvatov, 25 slovenskih tesačev se je pa povrnilo iz Siska.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ga. Pavla Pirkerjeva v Ribnici 10 K, prispevek tarok-partije pri Poldi, mesto venca na grob gdčne. Pepke Flešove. »Cirkus Buhpumagi« je zaslužil pustni večer v gostilni pri Oomziju v Ormožu 4 K 30 v, katere je odstopil Ciril-Metodovi družbi. Mala Franjica Zajčeva je nabrala 25. februarja v gostilni pri Novem svetu 4 K 32 v. Posetniki pisarne družbe sv. Cirila in Metoda, gg. Iv. Pakiž, Iv. Samsa, Fr. Rančigaj, Ign. Vesel, Vinko Vidrgar so darovali 5 K. Janko Korže, učitelj v Slov. Gradcu je poslal 2 K, katere je daroval neimenovan iz Podgorja, kot globo, ker se je udeležil na Svečnico nemške >gagrske« veselice. Posnemajte! Hvala!
Družbi sv. Cirila in Metoda je volil deželni sodni svetnik dr. Kdvard Volčič, ki je umrl 2*2. novembra 1911 v Novem mesto, 100 K. Časten mu spomin!
Društvena naznanila.
»Bratstvo« še enkrat opozarja na današnji družinski večer, ki se vrši točno ob 8. zvečer v areni Narodnega doma. Vlogo Bertranda v igri »Mari-jane-a je prevzel zadnji hip iz prijaznosti gosp. Štrukelj, da sploh omogoči predstavo. Dolžnost narodnega delavstva, kakor tudi njega prijateljev je, da se današnjega večera polnoštevilno udeleži!
Zaključni venček »Slavčevih« plesnih vaj se vrši v soboto 2. marca t. 1. ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Ker se za ta venček ne bode razpošiljalo posebnih Vabil, vabimo velecenjene gospice in gospode, ki so sc udeleževali plesnih vaj, kakor tudi vse društvene člane in prijatelje društva, da se tega večera polnoštevilno udeleže.
Jesenice. V nedeljo, dne 3. marca ob pol 8. uri zvečer vprisori »Gledališko društvo« v dvorani pri Jelenu na Savi dramo »Lak reci ja Borgla«. Kdor je čital roman »O t reci papeža«, mu je to ime gotovo znano in opozarjamo na to izvanredno predstavo vse ljubitelje dramske umetnosti. Naše »Gledališko društvo« zasluži, da ga podpiramo vsestransko. Torej v nedeljo zvečer vsi v gledališče!
Planinski dimdaj podružnice S. P. D. v Idriji. Pravi »dimdaj« je bila veselica, ki jo je priredila podružnica S. P. D.. Toliko pestrega življenja, toliko šumnega vrvenja ;e bilo ta večer v pivarni hotela Pri črnem orlu.
Pivarna je bila namenu primerno okrašena. Smrekovi venci so se vspe-njali po stropu in bršljan se je vil po svetlib lestencih, med skupinami smrek, borovcev in brinja so se vrstile belopogrnjene mize in pisani šotori. Pod veliko, rdeče in belo pisano gobo so se lesketali svetli vratovi buteljk, velik metulj-apolo se je zibal nad svežimi klinčki, v lectarjevem šotoru so se ponujale pisane igrače, na pošti pa nalašč za ta večer tiskane razglednice in humoristični list »Kozji repek«. Najvabljivejša kraja dvorane pa sta bila originalna »Ciganska kavarna« in »Vodnikova koča«. Ograjena pot te je vodila do nekoliko vzvišene Vodnikove koče, izpred katere se ti je nudil najlepši pogled na pisano vrvenje, ki je ki-I>elo po dvorani. Tu se je oglasil zbor pevcev, tam je igrala godba, bilo jih je kar tri, vmes pa so donele piščali in trobente in pozvanjali kravji zvončki, pod pa je odmeval od glasnega pritrkavanja vnetih plesalcev. Gostje so romali od šotora do šotora, se krepčali pred Vodnikovo kočo z ruj-nim vencem, sedeli na nizkih klopeh pred Cigansko kavarno, vsi veseli in zadovoljni, saj so jim povsod z največjo prijaznostjo stregle dražestne planinke. Bil je to pravi »dirndaj«! Med m nogom i gosti smo opazili predstojnika rudniške direkcije, gospoda dvornega svetnika Billeka, gg. rudniškega svetnika Pirnata in Sov ko, ravnatelja realke g. dr. Beuka, gosp. nadgozdarja P^ridricha, župana idrijskega mesta g. Štravsa in še mnogo drugih odličnih zastopnikov uradni-štva in meščanstva. Nad vse nas je razveselil prihod vrlih planincev iz Cerknega, ki se niso zbali dolgega pota, da se nekaj ur vesele v naši družbi. To je bil prvi korak, ki ga je napravila podružnica po več letih zopet v javnost. Moralni in gmotni uspeh, ki ga je s tem dosegla, je nepričakovano lep. Največje zasluge zanj ima novi načelnik podružnice, gosp. prof. Balt. Baebler, ki se ni strašil dela, niti različnih zaprek, ki so pretile preprečiti prireditev. Gospod prof. I. Kuželički je vodil olepševalna dela z največjo pri poznan ostjo in vztrajnostjo in pokazal pri tem izboren umetniški okus. Za narodno delo vedno vneti veleposestnik K. pl. Premerstein je daroval blegcdušno za dekoracijo optrebno zelenje. Želeti je, da priredi podružnica med poletjem več izletov: s tem dvigne družabnost in zanimanje za planinstvo, sebi pa pridobi zopet one simpatije, katere je nekdaj uživala med najširšimi krogi idrijskega prebivalstva.
Slovensko izobraževalno društvo »Zvezda« na Dunaju je priredilo na pustno nedeljo svoj I. plesni venček in nam je na ta način nudilo zopet nekaj novega. Zabava je bila prav izvrstna in so prišle osobito dame na svoj račun, saj je bilo dobrih plesalcev na izbero. Pri četvorki smo našteli Čez 40 parov, za prvi poskus gotovo dober vspeh. Venček je počastilo mnogo odličnega občinstva, višjih uradnikov in častnikov, ki so bili vsi z večerom in društvom jako zadovoljni. Nezadovoljni pa so bili z onim delom dunajske slovenske inteligence, ki ostentativno izostaja od društvenih prireditev. Visok uradnik je rekel: »Prepričal sem se, da se je društvo res dvignilo na tako stopnjo, da zamore zdaj vsak prihajati na društvene prireditve. Žalostno je, da moji kolegi nočejo pojmovati pomena društva »Zvezda« in s svojo absenoo jemljejo navdušenim odbornikom vse veselje do nadaljne-ga vspešnega dela! Recimo, da ti gospodje ne plešejo! Pa naj pridejo vsaj na pol ure med svoje rojake, da jim dajo s tem novih moralnih moči v boju za lepo narodno stvar! Seveda plesi »Uranie« in razne »Re-doute« jih zanimajo mnogo bolj, toda kdor vsaj še količkaj narodno čuti, ne bo ravnal tako!« Resnične so te besede, katerim kot neodbornik ie pristavljam, da je riskanca odborov?* pri takih prireditvah res velika. Društvo nima premoženja in le skromni: dohodke. Ker pa je režija »venčkov« ogromna, se morajo odborniki zavezati, plačati iz svojega event. deficit. Tedaj požrtvovalnega dela in še denarna žrtev — to je preveč! Pojdimo tedaj vsi dunajski Slovenci, ki imamo sje kaj smisla za dobro narodno stvar, v se in bodimo v bodoče drugačni! Prilika s«e nam bo nudila že 3. marca t. 1., ko bo priredila »Zvezda« svoj II. veliki koncert. Krasne, toda težke skladbe bodo na programu (Sattnerjeva »O neviht U, Forsterjeva »Ljubica«, Krekova »Barčica«, Adamičeva »Vasovalec« itd., tako da se pomnoženi pevski zbor pod vodstvom g. dvornega glasbenika Jeraja trudi že nad deset tednov za dcatojen nastop. Razventega se nam obeta nastop tega ali onega opernega pevca. Po koncertu zopet ples z vojaško godbo — tedaj za vsakega na izbero! Popravimo tedaj 3. marca t. i., kar smo doslej zagrešili in napolnimo dvorano (Wr. Kfm. Vere:n. I. Jrhannepgasse 4, ob 8. sva čer) do zadnjega krtčVl
Zvezdoljob O.
Prosuta.
Ii pisarne slovenskega gledalca. Jutri, v četrtek, se poje opereta ,z ruske zgodovine   »Caričlne ama-
f0nke« z g. Iličićcni in gdčno. Tha-jerjevo, g. Kri zajem in gospo Bukše-
^ovo, Horskym in gospo plem. joedranspergovo, g. Povhetom in pdčuo. Vero Danilovo v glavnih vlo-Uh. Vstopnina je znižana, dramska, predstava izven abouneraenta; za lo-p par. — V soboto prvič izvirna no-Iviteta prof. Antona Funtka drama LTckma«, ki se godi v velikem mestu Led umetniki. Borba stare in nove jcrnje, klasike in modernosti, preteklosti in bodočnosti. Predstava za pcpar*abonente (št. 43. abonir. pred-Uav). — V nedeljo popoldne pri znižanih dramskih cenah Nestroveva burka »Hudi duh Lumpacij Vagabund« (za lože nepar), zvečer nepre-klicano zadnjič velika lirska opera UHosalka« (za lože par). — Prihodnji teden opereta »Dijak prosjaka. — >. urednik Etbin Kristan je izrodil ravnateljstvu svojo novo, jako efektno socijalno dramo »Tovarna« It i dejanjih.
Slovensko deželno gledališče v Ljuhljani. Do konca februarja t. I. snio imeli 124 predstav (lani 107, predlanskem 108, predpredlanskem 82) in sicer 31 opernih, 34 operetn:h in 59 dramskih. Uprizorilo se je KI dramskih novitet, 13 iger starejšega rt on rja. 6 oper in 6 operet. Skupaj torej od 16. septembra 1911. d"» 29. februarja 1912 različnih dramatičnih del 51 v 5 in pol mesecih, t. ?. rsal mesec nad 9 raznih del. Novitet j je bilo v septembru 3, v oktobru 5, v novembru 5, v decembru 5, v januarju 7. v februarju 4; torej skupaj HO novitet. Tragedij je bilo 6. komedij 6, veseloiger 4,   burk 4, dram 7.
skih iger 9. otroških iger 2. Tragičnih oper je bilo 4, komičnih 2. Izvirnih del se je igralo: 8 izvirnih enakih iger, med temi 5 izvirnih dramskih novitet, 1 izvirna opera in 1 izvirna opereta, skupaj 10 raznih izvirnih del.
Slovensko gledališče. »Blaznik ali svetnika. — Drama v treh dejanjih. — Spisal Jose Echegarav. Poslovenil dr. V. Zupan. Režiser A. Ve-rovšek. i udno skrče repertoar nagega gledališča, in težko   je natanko razbrati, koliko je v teh skokih premišljene metode, ki ve dobro, kam in kaj hoče, in koliko samo sle-in nervoznega tavanja iz zadre-aa dlani pa je uspeh tega poče-i Janja pri občinstvu: počasno, a tem n nitejše zamiranje vsega zdrave-\pa zmisla za pravo umetnost, vsega ijSega zanimanja za naše gledali-n njega cilje, prav v trenotkih, ko bi moralo biti oboje bistro in budno, bolj nego kdaj. Zanimanje je oči-to kazala slabo obiskana hiša, zdravi sel pa je sinoči to blaznost ali sve-I -   -   odločno odklonil. Da, Echega-ray in Noblova nagrada in svetovna slava...] Ali je hotelo vodstvo dokazati, kako je ves ta blesk ničev, li-tPnirni sloves puhel 1   Potem seveda - a j en uspeh: dokaz se je posrečil na las. Samo stroški, predvsem mo-ralni stroški za take eksperimente so za naše razmere prepotratni.   Bil jo 'en fiasko, ki bi se bil dal že vnaprej natančno preračunati, kakor računaj matematik Echegarav >n&<•<• konstrukcijo in efekte svoje Hram^. z vsemi vijaki privite, na vse ralne natezalnice napete drame.
spretno zasnovani  in najboljše ni zadnji akt, kjer kulminira de-e in se dotakne tragika resnice vijenja, ni mogel docela zabrisati mučnega vtiska prvih dveh. ki igralsko nista dosezala tretjega. Vlogo Don Lorenza je izdelal go-pod Verovšek samo   na važnejših ih; hipi so bili, ko je grabil srca; ^ale partije pa je pustil precej vne-ir.    Ga. Juvanova (Angela) se ni gla prav uveljaviti, vendar je po* ta~ala v kali zmožnosti   za razvoj.
Juano je podala naravno ga. Danilova, a vleklo se je; mnogo hi ji bilo treba črtati. Ga. &et?ilova flnes) sp. Šimaček (Eduardo) sta igrala prilično, a Ines gotovo ni vloga zs to gospo. Gosp. Skrbinšek in gospod ;o — vse v redu in na mestu. Od ^ Bnkšekove bi si želel več gran-|dezze. Prijeten odmor sta nam prine-1 strežnika v blaznie« gosp. Dreno-c in gosp. Peček. Sploh pa so l>og-ni izplačalo. —č.
Sattnerjevim delom uajresnejši višek. O znamenitem delu bomo še obširneje poročali. Posebno razveseljivo dejstvo pa je to, da more naša »Glasbena Matica« oh letošnji 401et-nici svojega obstanka in v svojem 21. letu rednega koncertnega delor vanja izvajati tako visokovredno, izvirno glasbeno delo, kakor je oratorij patra Hugolina Sattnerja BI. D. M., ki ga bodo izvajale sključno domače moči.
Razne stvari.
Umetnost.
Oratorjjski koncerti »Glasbene Mališe« v dneh 13., 14. In 17. marca
11- 1. Velika glasbena nadarjenost slo-skega naroda, ki se je kazala v rii v lepši, preprosti, slovenski jtarodnj pesmi, začela se je v zadnjih tletjih zbog temeljitega sistema-Uienega gojenja glasbe kot umetnost \) ;>r<,dukciji slovenskih skladateljev P" v reprodukciji po največ neumor-0 delavne »Glasbene Matice  in dru-|l    -'jvenskih pevskih društev, do ,f!no višje stopinje, kar je razvidno lieijnU »Glasbene Matice« in »Norih Akordih« in je dosegla z izvirnim
• Maščevanje odpuščene fctrežaj-
ke. V brooklinski otroški bolnišnici je umrlo sedem otrok na sumljivih znakih. Državno pravdništvo je kou-štaiiralo, da je neka odpuščena strežkinja iz maščevanja zastrupila otroke.
• Zastr u pijenje   z   arseni kom.
Br:;ta učenca Franc, in Karel W5r-ler, posestnikova sinova sta našla v domači šupi škatljo, načinjeno ■ ar-zenikom. Iz radovednosti sta arzeuik pokusila in ga dala tudi sestri Mariji. Dva otroka sta v strašnih bolečinah umrla, eden pa je še vedno v smrtni nevarnosti.
* Samomor zaljubljene dvojice. Linee, 27. februarja. V soboto so našli otroci, ki so se igrali, v neki luži reke A niže trupli mlade dvojice, ki sta imeli roki skupaj zvezani. Utopila sta se sama. Moža so spoznali za tovarniškega delavca Franca Schei-termanna, dočim nje niso si>oznali.
* Grozeča stavka poljskih vseuči-llsčnikov. Lvov, 27. februarja. Poljski vseučiliščniki tukajšnjega vseučilišča nameravajo na dan otvoritve parlamenta vprizoriti splošno stavko vseučiliščuikov. da s tem vplivajo na to. da bodo centralne oblasti pospešile zgradbo novega vseučilišča.
• Streli v angleški zbornici. London, 26. februarja. Med današnjo sejo državne zbornice se je dogodil slučaj, ki je vzbudil veliko senzacijo. V neki predsobi državne zbornice je kar naenkrat začel neki duhovnik streljati z revolverjem v strop. Stražniki bo ga takoj prijeli in odpeljali. Najbrže ni duševno normalen.
* Stavka avtomobilskih šoferjev. Pariz. t2f>. febr. Anarhistični elementi med avtomobilskimi šoferji poskušajo še nadalje vznemirjati lastnike avtomobilov in tovarne za avtomobile. Včeraj »e je posrečilo policiji priti na sled celi zaroti, ki je imela namen pognati v zrak depot največjega avtomobilskega podjetja, ki ima 120.000 1 bencina. Policija in orožničtvo je zastražilo vse dohode k sklad iščn.
* Škadal pri pogrebu. Sobotica, 27. februarja. Xa tukajšnjem pokopališču se je pri nekem pogrebu dogodil skandal. Ko je župnik Bela Iteich govoril ob odprtem grobu, se je neki pijan fant Štefan Kantor neprenehoma norčeval. Ko fant nikakor ni hotel odnehati, mu je župnik priložil zaušnico. Fant je potegnil nož in se je hotel zagnati na župnika, vendar so pa to okoli stoječi zabranili. Končno so ga aretirali.
• Umor in samomor. Kasel, 27. februarja. Včeraj se je tu dogodila grozna žaloijrra. Pekr.vsk^ mojster Habisch je prišel v stanovanje svoje neveste ter večkrat z revolverjem na njo ustrelil. Smrtno rajena se je zgrudila na tla. Ko je prihitela mati nevestina na pomoč, je tudi to »istre-lil. ilabisch je nato skočil z ok» stanovanja, ki je v četrtem nadstropju ter obležal na cesti mrtev.
• Zaloigra dveh mladih zaljubljencev. Iz Pariza poročajo: Ernst Gacht, 18 let star, in Marcelle Lenge-ort, stara šele 13 let, sta se meseca julija 1911 spoznala ter zaljubila. Oba sta delala v neki tovarni v VVattean. Tako zelo sta fc ljubila, da sta zapustila svoje stanovanje ter najr-la skupaj stanovanje v Boulevard de V Hospital. Ko je to izvedel oče Marcelle. zagrozil Gachatu, da ga bo tožil, ker mu je odpeljal hčer. Mlada zaljubljenca Rta bila tako obupana, da sta sklenila skupaj umreti. Ko je pa deklica zagledala orožje, se je /bala ter prosila svojega ljubimca, če se sme vrt niti k svojim staršem. Gachat je bil zaradi tega tako divji, ds je ustrelil na deklico in si pognal nalo kroglo v glavo. Oba sta ozdravela. Gachat se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodišeeni. Porotniki so bili pa zaradi solz zaljubljene deklice tako ginjeni, da so Gachata soglasno oprostili,
* Grozodejstva ciganske tolpe. Berolin, 27. februarja. »Tagblatt« ooroča iz Fulde: Že en teden povzroča neka ciganska tolpa v okolici Fulde mnogo strahu. Cigan Viljem Ebenberg je na cesti ustrelil nekega orožnika, ki ga je hotel aretirati. V Tretzlarjn je Ebenberg zaklal svojega očeta, s katerim se j;» spri pri konjski kupčiji. Nekega orožnika, ki je hotel prijeti cigane, je tolpa napadla s puškami. Prišlo je do pravcate bitke med orožniki, katerim so prišli na pomoč ncka4pri Majd vojnega društva, in e'gaui. Cig ni so se končno umaknili v gosd ter umorili
nekega gozdarja. Nato so poklicali na pomoč a rt i 1 eri jo iz Folde. Cigani so pobegnili v weimarsko ozemlje, napadli tam nekega kmeta ter ga z dvema streloma težko ranili. Med tem so par ciganov prijeli. Prebivalstvo se v mraku ne upa več iz hiš. Okoli celega okraja, kjer menijo, da so cigani, po postavili kordon.
* 51 let v ecl Pisar Edvard Kifs, ki je bil zaradi umora obsojen v dosmrtno ječo, je v strijevski kaznilnici v Galiciji umrl v 84* letu starosti. Svojo kazen je nastopil I. 1860. in je presedel 51 let v ječi.
* Avtomobilska nesreia. Berolin. 27. febr. ,Lokalanzeieera poroča iz Londona: Ne daleč od Huntingtona je bil pri neki avtomobilski nesreči ubit neki dijak, pri katerem so dobili dokumente, glaseče se na ime Orwcu. Ponesrečenec je bil stričnik maroškega sultana in je bil tudi z egipčanskim kedivom v sorodu.
■ Uporni duh, V zadnjem času so se začeli pečati Parižani z veliko vnemo s špiritizmom. Matin je piire-dil več javnih Spiritističnih večerov. Vsled kritike gotovih krogov so sklenili reditelji prirediti posebno sejo, pri kateri hočejo jasno in neovržno pred pričami iz znanstvenih krogov in sodnikov ugotoviti, koliko jc na stvari resnice. Poskusno sejo so napravili zadnji četrtek. Okrog mizice se je vsedlo 9 udeležnikov in medij. Vse udeležence so zvezah na rokah in nogah istotako tudi medija. Mizico so postavili tako, da bi se poznalo, če bi se najmanj premaknila. Nato je stopila komisija v kot in medij je otvoril sejo. Toda dosegli niso, kljub 20 minutnemu poskuševanju prav nič. Medij je zaspal, mizica pa se ni prav nič premaknila. Po zaključku seje je medij povedal, da se je pač udeležil duh, toda bil je ženski in jako uporen, ter ni hotel delati, ker so bili udeleženci zvezani?
* Bogat prosjak. Te dni je našla policija v Berolinu na Nemškem nekega prosjaka v povsem obnošeni obleki, ki je dalj časa hodil po bero-linskih gostilnah in kavarnah ter prodajal razne drobnarije. Ko so ga na policiji preiskali, so našli v njegovi obleki zašitih vrednostnih papirjev za 150.000 mark. Omenjeni navidezni prosjak se imenuje Frankfurter in je star 62 let.
° Medeni tedni v podmorskem čolnu. Kdo drugi bi bil, nego ameriški milijonar, ki je prišjtd na »rigi-r.elno misel, napraviti svojo svatbeno potovanje v podmorskem čolnu in uživati medene tedne pod glaTmo Tihega Oceana. Colonej Fleming, ki bo 15. marca poročil hčerko Edito eikaškega tovarnarja Gloverja, je dal za to šalo nič več nego štiri milijone kron. In tako je on prvi privatnik, ki ima podmorsko lad.io. Ameriški tehnični list »The Engeneering \Vorld« natančno opisuje to Juk«oi-rierzno podmorsko ladjo Coloneiovo. Ladja ima ime »The Mvsterious^ »n ima 600 ton. Na ladji je 15 mornarjev. Dvojico Fleming bodo spremljali tudi zdravnik, šest gostov m potrebna služinčad. Dom, v katerem l>o mladi par už'val medene tedne, obstoji iz velike sralnice, jedilnice, v kateri sedi lahko osem oseb. salona, kadilnice, knjižnice, kopalnice in oblačilnice. Za goste so pripraviiene tri spalnice, vsaka 6 kopalnico. Kapitan in zdravnik imata svoji lastni kabini. Kakor je razvidno, bodo Tee-deni tedni pod morjem prav prijetni. Prevroče iima najbrže ne bo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Koroški deželni zbor. Celovec, 28. februarja. Včeraj je
sprejel koroški deželni zbor proračun in sklenil najeti šestmilijonsko deželno posojilo.
Kriza v puljskrm občinskem svetu.
Dunaj, 28. februarja. Istrski deželni glavar dr. Bizzi in deželni odbornik Salata sta bila pri ministrskem predsedniku in pri notraujemu ministru baronu Heinoldu, da intervenirata zaradi postopanja deželne vlade napram puljskemu občinskemu svetu, oziroma puljskemu magistratu. Oba sta se postavila na stališče, da bi se ne smelo postopati brez deželnega n< 1 bora. Tudi sta se pritožila, da je baron Gorizzatti zagrozil deželnemu odborniku Salati, ki je hotel prisostvovati reviziji mestnega gospodarstva, da ga bo s pomočjo orožnikov vrgel z magistrata.
Pulj, 28. februarja. Vlada je izdala oiicielno poročilo: Italijanska večina istrskega deželnega odbora je skušala z vsemi mogočnimi sredstvi preprečiti akcijo namestništva proti korupciji na puljskem mestnem magistratu. Danes je prispelo v Pulj večje število vladnih inženirjev, da pre\zamejo vodstvo občinskih naprav, predvsem mestne plinarne in elektrarne. — Aretirali so tudi mestnega blagajnika Pesanteja.
Komcnskcga iole na Dunaju.
Dan; j, 2S. T bruarja. V n. *;n m svetu so se posvetovali o znani odlo-
čitvi »tavhne deputacije. ki odivji zatvoritev Češke šole v III. okraju Mestni svet je sklenil vb žiti nuspnu. predi gu rnag'strata proti tfj ^Počbi rcknrz na nrnstrstvo za javna !e!a Ker trna ta reknrs orli žilno uioć. češke Šole ne bodo otvorili.
Demisije na obzorju.
PunaJL 28. februarja. Vojni minister Auffeiiberg in šei' g.»nera!nc-i^:t štaba Sehemua sta bita dan s pri eosnrju v avdijenci ter ntt\ ga opozorila na novo ste lisce ogrske vlade napram brambnemu vpr^š^nju ter na pravico vladarja, sklicati rezerve. Oba sta izjavila, da bi morala po'ati *vojo demisijo, če orrska vlada vstra-ja na svojem stališču.
Predrzna tatvina.
Dunaj, 28. februarja. Danes ponoči so izvršili neznani zločinci predrzno tatvino v brzovlaku med Sol-nogradom in Dunajem. Neki pariški ju vel i r L6wy je imel s seboj za */< milijona frakov dragocenosti, ki ^o mu med vožnjo na njemu popolnoma nepojmljiv način izginile.
Drugi avstrijska dreadnought.
Dunaj, 28. februarja. Mornariški poveljnik Monteeueeoli je povabil zbornico, da naj se udeleži slavnosti ob priliki, ko spuste v morje drugi avstrijski dreadnought.
Streli v dunajskem občinskem svetu.
Dunaj, 28. februarja. Neposredno po koncu seje dunajskega občinskega sveta ob 11. zvečer je oddal nekdo z galerije iz revolverja več slepih strelov zapored. V dvorani ja nastalo hudo razburjenje. Storilca so aretirali in je to 321etni Josip 3au-cr, sprevodnik cestne železnice, doma \a šopronskega komitata, ki je hotel baje na ta nenavaden način opozoriti svetovalce na neko vlogo. Sodijo, da mož ni pri zdravi pameti.
Dunaj, 28. februarja. Sedaj s-l dognali, da je Bauer dvakrat slepo ustrelil iz revolverja.
Dunaj, 28. februarja. Baura, ki je streljal v občinskem svetu, so izročili okrajnemu sodišču, ki pa ga v izpustilo, ker se je prepričalo, da je streljal slepo in da njegovo dejanje ni zločin.
Smrt   češkega   deželnega poslanca.
Praga, 28. februarja. Češki poslanec Fran Vanek je včeraj nmrl.
Skupni češki narodni program.
Brno, 28. februarja. Češki radi-kalci moravskega deželnega zbora so se obrnili na narodni svet, da nsj skliče v Prago konferenco vseh čeških strank in njih poslancev, da se dogovore zaradi skupnega narodnega programa.
Mandat dr. Ebcnhocha.
Line, 28. februarja. V okraju Kohrbach, kjer je bil državni poslanec bivši poljedelski minister dr. Ebenhoch in kjer sta si stala kot kandidata nasproti dva krščanska soci-jalca, je bil včeraj izvoljen za državnega poslanca Ivan Hotzendorfer, župan v Pergu, s 459 glasovi.
Dogodki v Zagrebu.
Budimpešta, 28. februarja. Vlada je odvzela listom »Male novine«, »Novosti* in ^Hrvatske novosti« prosto kolportažo.
Zagreb, 28. februarja. Včeraj ob pol 6. zjutraj so demonstranti razbili na poslopju ogrskega držav noželezniškega ravnateljstva -eč oken. Pomnožena policijska straža, ki je bila skrita v poslopju, je vse demonstrante aretirala, med njimi tudi nekega dijaka, ki je bil pri zadnjih demonstracijah ranjen. Poleg teh je policija aretirala tudi še 1va vseučiliška slušatelja. Vse, ki so bili v zadnjih 2 dneh aretirani, izroče sodišču zaradi poškodovanja tuje lastnine.
Zagreb, 28. februarja. Preiskovalni sodnik je poklical včeraj popoldne uglednega meščana in načelnika organizacije hrvaške samostojne stranke, dr. Jambrišaka k sebi, iu sicer na naznanilo državnega pravdnika, češ da je dr. Jam brisa k v konferenci, ki se je vršila predvčerajšnjem pod predsedstvom župaua, hujskal proti oblastim. Dr. Jambrišaka niso aretirali, vendar pa ima to zasledovanje očividno namen ostra-šiti meščane in jih prisiliti, da naj bi politične pocestne manifestacije obsojali.
Zagreb, 28. februarja. Ravnatelji srednjih šol so izdali oklic, s katerim se prepoveduje učencem srednjih šol muditi se čez 7. uro na cesti.
Vodje hrvaške kmetske stranke zopet obtožen.
Zagreb, 28. februarja. Vodja hrvaške kmetske stranke Stjepan Radič se nahaja, kakor je znano, v ječi. Ni še odsedel prve sveje, krivično mu prisojene kazni, že je državno pravdništvo v Osjeku dvignilo proti njemu novo obtožbo zaradi javnega nesilstvo, č?š da se je na ne1 era svojem sh' dn dejan ko lotil okrajnega pred * jnika Šokoliča ter ga znv:ral v njegovem uradnem poslovanju. Za-
j rreb^ko sod Ude je dalo na to obtožbo Radića prepeljati v Osjek. Da je pil Radič takrat, ko imel opravka t> Sokolićem, poslanec, torej uedotek-Ij'v, za to se »vzorne« hrvaške oblasti seveda čisto nič ne brigajo.
Zagrebški oh renski svet bo razpu* ščen ?
Jgagrella 28. februarja. V dobro poučenih krogih kroži vest, da bo zagrebški c bčinski svet v kratkem raz-puščen in sicer radi sestanka, ki ga je sklical župan Holjae in radi baje — »hujskajnčih govorov, ki so jih imeli pri tej priliki posamni občinski svetniki. V zvezi s to stvarjo je baje potovanje bana Čuvaja v Pešto.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 28. februarja. V današnji aeji ogrskega državnega zbora je začela Justhova stranka z obstruk-cijo. Sejo je napolnila formalna debata, prišlo pa je ponovno do ostrih spoj)odav zlasti g predsednikom. Klopi Kossuthove stranke so prazne.
Bitka pri Homsu.
Rim, 28. februarja. General Rei-soli poroča iz Homsa: Naše čete so včeraj zasedle utrdbo pri Mergebu. Prišlo je do krvavih bojev s Turki in arabskimi četami. Sovražnik je imel velike izgube ter je padlo tudi več turških častnikov. Na italijanski strani je bilo 11 mrtvih in 82 ranjenih. Naše vojaštvo j« napad sovražnika zavrnilo.
»Mir je Evropi potreben«.
Pari«, 28. februarja. »Matin u prinaša članek pod naslovom »Mir je Evropi potreben«, v katerem vzdržuje trditev, da je Anglija,Francoska in Rusija že storila v Carigradu korake v prilog miru ter da le čaka, kakšno stališče bosta zavzeli vladi na Dunaju in v Berolinu. Dogodki na Kreti so zelo vznemirljivi in stojimo neposredno pred turško-grškim konfliktom, kateremu bi brez dvoma, sledil takoj turško-bolgarski in tur-ško-srbski konflikt. Intervencija mir je v interesu cele Evrope.
Dunaj, 28. februarja. V političnih krogih zatrjujejo, da je članek v Matinu samo poskus izvedeti za mnenje dunajskega in berolinskega kabineta, na drugi »trani pa francoska akcija proti Dunaju iu Berolinu, češ da hoče spraviti Francoska vlad«* Avstrijo in Nemčijo v slabo luč. V zvezi s poročili francoskih listov stoji tudi vest, da Avstrija že pripravlja svoje transportne ladje za prevažanje vojaštva na jadransko balkansko obal.
Žrtev goljufivega odvetnika.
Kolin, 28. febuarja. Odvetnik dr. Reimann je poneveril na menicah 300.000 kron. Sin višjega ravnatelja deželne banke Matuša, ki je bil žrtev tega odvetnika, se je ustrelil.
Izprtje   nemških   krojaških pomočnikov.
Frankbrod o. M., 28. februarja*. Med krojači iu pomočniki je prišlo do mezdnih sporov. Mojstri so sklenili izpreti vse pomočnike, če se ti do jutri ne vdajo. V 157 nemških mestih bi bilo potem SO.000 krojaških pomočnikov brez dela.
Nemške finance.
Berolin, 28. februarja. Kakur se razglaša, bodo znašali stroški nemške vojaške predloge 80 do 90 milijonov mark. Sedaj računajo na okroglo 200 milijonov mark prebitka % računskem letu 1911.
Kreta in velesile.
London, 28. februarja. Iz Kanejo poročajo: Konzuli so izročili kretski vladi noto, v kateri naznanjajo, da so velesile odločene vzdržati na Kreti status quo in kapitulacije. Ce vztraja kretska vlada na tem. da pošlje poslance v grški državni zbor, ali če bo še nadalje odpuščala muzli-manske nastavljence in muzlimane še nadalje zasledovala, bodo velesile uporabile sredstva, ki se jim zde po-trebua, da odvrnejo posledice, ki jih mora imeti samovoljni nastop Kre-čanov. Ce KreČani ne morejo sami svojega otoka v miru vladati, bodo velesile posredovale na način, ki ne bo odgovarjal željam prebivalstva otoka. Nota je bila slučajno oddana ravno takrat, ko je prišlo zaradi imo-ra treh muzlimauov med muzlimani in orožniki do krvavega spopada. Angleški križarki »Lancasier« in »Minerva« sta prispeli v kanejsko pristanišče.
Novi princ
Stokholm, 28. februarja. Žena švedskega kralja je porodila snoči princa.
Delavsko gibanje na Angleškem.
London, 28. februarja. Tu se ra-daljujejo konference rudarjev s ik>-sestniki rudokopov in še ni izgin.lo vse upanje na spravo. Med tem^se stavka vedno bolj širi. Danes je začelo zopet stavkati 100.000 delavcev in jutri začne stavkati pol milijona. Prišlo jt tudi že por.ovro do spopadov med stavkajočimi in dela-voljnimL
Izpred sodišča.
Ispred tukajšnjega porotnega sodišča. Nesrečna žrtev.
Posestnika in mlinarja sin Janez Ziheri iz Spod. Bitenj, nečak Marije Vindišer, gostilničarke v Srednjih Bitnjah. pomagal je dne 4. februarja t. i. zavoljo velikega števila gostov s t reči v gostilni, kajti začel se je predpust in vršila se je v tej gostilni plesna veselica. Okoli 4. popoldne prišlo je več fantov iz Sred. Bitenj. Pili so najprvo žganje, potem so se lotili vina. Bilo je vse zidane volje, vse bi se bilo po sreči končalo, da bi ne bilo med domačimi fanti iz Spodnjih Bitenj in fanti različnih vasi nastalo nekako nasprotje. Okoli 10. are zvečer, ko je fantom pijača razgrela glave, začelo se je nekako prerivanje med njimi in bati se je bilo, da ne pride do spopada. Najbolj glasen med vsemi pa je bil 29 let star Janez Šilar, delavec v Zgornjih Bitnjah. Ta se^ je razkoračil v sredi gostilničarske sobe z odprtim nožem ▼ roki in izzival. Ivan Ziheri, boječ se, da ne pride do fantovskega spopada, skušal je pomiriti prepirajoče fante ter preprečiti tepež. Ko je pa Janez Šilar zagledal Ziherla, stopil je k njemu in mu brez vsakega povoda s tako močjo porinil nož v trebuh, da mu je predrl trebušno steno in tudi čreva, nakar je iz gostilne pobegnil. Po storjenem dejanju je storilec vrgel pred domačo hišno steno med deske morilno orožje, tolminski nož, misleč, da bo s tem prikril storjeno dejanje. Posrečilo se pa je smt-nonevarno ranjenega Ziherla pravočasno še zaslišati in ta je pod prisego odločno izpovedal, da je storilec Janez Šilar. Okvarjenec, ki je bil na glasu kot priden in miroljuben fant, je po preteku dveh dneh vsled zadob-ljene poškodbe umrl. Obdolženec Janez Šilar je spočetka tajih svoje dejanje, ko pa je zvedel, da je Ziheri storilca natanko označil, je pripoznal svoj čin in obenem povedal, da je svoje dejanje v jezi izvršil.
Porotniki so potrdili prvo vprašanje glede uboja z 9 proti 3 glasovi, drugo glede lahke telesne poškodbe mlinarja Janeza Kunstlja iz Kranja pa z 10 proti 2 glasovoma. Obsojen je bil na tri leta in pol težke ječe, poostrene s postom vsako četrtletje in temnico vsakega 4. februarja.
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša ideji na moč. Iz-vrsevalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš komaj nekaj mesecev stari pristaš, prej strupeni liberalni agitator, gosp.
Lojze Cera p,
posestnik, trgovec in tovarnar sodavice id pokalic po domače »Lukovški Česen« pri današnji dopolnilni volitvi po hudem trpljenji mirno pogorel.
Priporočamo ga vsem somišljenikom za sestaviianje rekurzov, kajti on je bil izvoljen odbornikom, pa se je njegova izvolitev vsled njegovega lastnega rekurza razveljavila.
V Lukovici, 26. 2. 1912
Lukovški klerikalci.
Gospodarstvo.
— Hotelska delniška družba »Triglav« se je ustanovila z namenom, da se z ozirom na pomnoženi tujski promet v Bohinju ndeleži slovenski kapital in obvaruje obenem narodno posest. V oklicu pripravljalnega odbora se je za enkrat stavil v proračun kapital 300.000 K, a podpisalo se je 100.000 K, da se omogoči ustanovitev družbe, ker je bila prilika^ dana kupiti lepo posestvo v Bo-hAijski Bistrici, in pa obsežni stavb-nijsvet ob jezeru. — Samo ob sebi je uiievno, da je bilo že od početka izključeno izhajati s tem kapitalom in se je že mislilo na ponovno izdajo delnic. Posestvo v Bohinjski Bistrici obstoji iz treh lepih dvonadstropnih hiš, gospodarskim poslopjem in 10.000 m2 lepega vrta. Belj u rodne lege in pa pripravnih prostorov se
ni moglo misliti, kajti vse posestvo je arondirano, izvrstno kanalizirano
in z vodovodom v vseh nadstropjih preskrbljeno. Torej so bili vsi pogoji dani za hotelsko podjetje z ozirom na vedno   bolj   naraščajoči zimski
šport v Bohinju. Svet ob jezeru v najlepši legi, pripraven za kopališče, stavbe in podjetja, je bil na prodaj in si je družba z nakupom zasi-gurala čez 40.000 m2 sveta. Znano je, da svet vedno bolj raste v eenl, in de se sedaj narede ceste, ker je parcela-cijski načrrt od c. kr. deželne vlade odobren, bo imel ta svet za narodnogospodarski razvoj veliko vrednost in cena bo sigurno poskočila. Samo ta svet utegne zadobiti ceno do 200.000 K in še čez. Družba je hotel v Bohinjski Bistrici popolnoma popravila in lepo opremila, da so vse sobe in pa gostilna urejene. Vse to je stalo z ustanovnimi stroški, interka-larnimi in naraslimi obresti, popravo, nakup sveta, inventarjem, s prenosnimi pristojbinami dosedaj 280.000 K. Stotisnč je dolga pri mest ni hranilnici ljubljanski, 80.000 pri kreditni banki v Ljubljani in 100.000 je delniškega kapitala. Umevno je da ni mogoče pri tako malem delniškem kapitalu izhajati, ker so obresti za posojilo visoki, najemnik pa ne more toliko od začetka plačevati; on mora se poprej udomačiti, in z leti raste potem tudi najemnina. — Občni zbor je sklenil z ozirom na ta dejstva izdati drugo emisijo delnic v znesku 100.000 K, da se vsaj deloma odplača dolg in zmanjšajo obresti. Država je dala podporo leta 1911 v znesku 6000 K, in bo gotovo tudi v prihodnje tembolj podpirala to podjetje, ki je v ozki zvezi s tujskim prometom v Bohinju, ako bo videla, da -se delničarji in prijatelji gospodarskega razvoja za to podjetje denarno zanimajo. Ako se tedaj izda v najkrajšem času II. emisija, je mogoče podjetje vzdrževati, če ne, bo morala družba likvidirati. Će se tedaj odplača dolg pri kreditni banki v znesku 80.000 K, odpade občutno obrestno breme. Obresti pri mestni hranilnici bi se pa pokrivale iz dr žavne subvencije. Najemnina, ki ne sme biti od pričetka visoka, služila bo v pokritje davka, poprav in režije. Preostajalo bo pa še nekaj in to bi bil rezervni fond za slučajnosti.
— Delničarji kot lastniki tega posestva rešijo ne le slovensko posest, obvarujejo tudi svoj investirani kapital. V teku časa se odproda svet ob jezeru, odplača dolg pri mestni hranilnici, kjer se tudi dolg arnortizuje. tako da je pričakovati v teku nekaj let bremen prosto posestvo, sosebno če se eno ali drugo poslopje odproda. Ako se pa emisija ne pokrije, ni mogoče v sedanjih razmerah pokrivati obresti in likvidacija je neizogibna, kar bi bilo v škodo delničarjem in pa eminentno narodno - gospodarskemu pomenu družbe, ker narodno delo obstoji v prvi vrsti v tem, da je narod tam iastnik na svoji zemlji, ne pa — tujec. Vsako podjetje je od pričetka pasivno, in šele polagoma se pokaže ugodni uspeh. Ce dobi tujec to lepo posestvo, popolnoma urejeno, v svoje roke, bo gotovo uspeval, ker ga bo podpiral kapital, in se mu ne bo treba boriti z eksistenčnim vprašanjem. Pri delniških družbah mora le skup-
| na moč roditi uspehe, in je treba pri gospodarskih podjetjih vstrajnosti. Investirana vsota ni izgubljena, če se vstraja, a takoj plačevati visoke obresti, ni mogoče, zaradi tega se moramo iznebiti dolga. Tako krasnega posestva ne bo mogoče nikdar več dobiti, če ga enkrat damo iz rok. I Kdor pristopi k družbi z eno delnico j za 200 K, je solastnik tega posestva, j katero bo v 5 do 10 letih gotovo pet-: krat toliko vredno. — Pojasnila daje j ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
— Avstrijsko-bosanska banka.
»Fremdenblatt« poroča, da je ministrstvo potrdilo pravila Avstrijsko-bosanske banke, ki se ustanavlja s pomočjo dunajske »Bodenkreditan-stalt« in dunajske »Unionbanke«, in ki prevzame filialko banke »Union« v Sarajevu. Za ravnatelja nove banke je bil imenovan M. Antič, dosedanji ravnatelj »Jadranske banke« v Trstu.
— Sprememba voznega rada na istrskih progah. Dne 1. sušca 1912 stopijo na progah Divača-Pulj, Her-pelje - Kozina -Trst c. kr. drž. kol. in Kanfanar-Rovinj naslednje spremembe voznega reda v veljavo: a) proga Divača-Pulj. Osebni vlak štev. 313 (odhod iz Divače ob 5*40 zjutraj, prihod v Pulj ob 9*36 dop.) odpade; mesto njega se vpelje brzovlak št. 303 (odhod iz Divače ob 536 zjutraj, prihod v Pulj ob 8*27 dop.) z zvezo na brzovlak juž. žel. št 3, z direktnimi vozovi I. in II. razreda Dunaj juž. kol.
— Pulj in z direktnimi vozovi L, II. in III. razreda Trst c. kr. drž. kol. — Pulj. Za lokalni promet na progi Her-pelje Kozina-Pulj bo vozil mešani vlak štev. 351 (odhod iz Herpelj ob 613 zjutraj, prihod v-Pulj ob 10*16 dop.) Osebna vlaka št. 312 in 318 zadene le malenkostna sprememba, b) Proga Herpelje-Kozina-Trst c kr. drž.
kol. Vlaka it. 212/211 odhajata k zvezi na vlak št. 303 nekoliko preje (odhod iz Trsta c. kr. drž. kol. ob 5.00 zjutraj, prihod v Trst c. kr. drž. kol. ob 7*10 zjutraj). V primeri z dosedanjo vožnjo skrajša se z upeljavo te jutranje zveze Trst c. kr. drž. kol. — Pulj (vlaka št. 212/303) vožnja za približno l uro. c) Proga Kanfanar-Rovinj. Vlak št. 440 bo vozil k zvezi na vlak številka 351 kasneje. Vozni red drugih viakov ostane, nespremenjen. Poprave plakatov voznega reda list II. in lokalnega voznega reda za istrske proge izidejo ob enem. — V Trstu svečana 1912. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pastoalemlek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. februarja: Brigita Jenko, tiskarniška vlagateljica, 21 let. Prisojna ulica 5. — Fran Je«ih, hlapec, 31 let, Radeckega cesta 24.
V deželni bolnici: Dne 26. februarja: Jera Vadlan, kočarica, 58 let.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujo. e, mišice in živce krep-čujoee, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko tajanje la sol-*, katero se splošno in u*pešno porablja pri trganju po udih m pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici n t*—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. M O L L, e. in kr. dvomi zalagate*] na Dunaju, Tuch-lanbea S. V zalogah po deželi ie izrecno zahtevati HOU-Of preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     2 22
o
MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakoi sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani B a y - r u m s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L V steklenicah po K 2 — in 4' —? se dobiva po vseh l.karnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. ::
Negovanje   zdrave   rasti kosti
mora biti pri dojenčkih ena prvih skrbi, ker se sicer pojavi materam tako strašna angleška boiezen. Da to preprečimo, moramo obračati posebno pozornost na pravilno prehrano, ki odgovarja vsem zahtevani otroškega organizma. Zato dajamo živilo, kakršno je »K u reke«, če se otrok ne more hraniti oh materinih prsih. »Kufeke« vsebuje pravo množino mineralnih snovi in beljakovin, ki so potrebne za tvoritev kosti in mišie.
Proti praba'em, luskinam in izpadanju las
deluje naJhaljeV priznana
TaDno-ch nio Mtora
za lase
atera   okr««^u|e   laalSĆa. •«l«*ran|ujc> luska ia prepreftulo Ispadanja laa.
• Mt^lfiilfai aavadam 1 hrana.
ftarpočflja se s obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zalega, vseh  pre zkusarvh zdravil, t»ed*c. »*"H, n»adici"ai. vir, epeo,(iU •t, ns|f ne'ftlh parfumov, kirurgi4kih obvez, svežih rn-reralnih vod Itd.
Det letoma Milana leasteka
»Liokl|im Risi m tasta it L
poleg novozgrajenega Fran (oiefovega
inbli. mostu
17
V tel lekarni dobivala adravlla tndi claal bolniških blaaafn faine železnice e. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške blagafae v Lfablfans.
Kolesarji! JKoloristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
mm Mm ie motorje
i mum iMpalian ii irtti min znaim
shraambo »rezplačno.
Ako pa kala ali smoter aetrebafe kakega popravila, prenevreafa aH nadeaaeatttve peaaaaesalk delov, se ta iifetevi solidno la pa pri as. eerai.
Priporočajoč se za ceni. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Gamerulb
epeeljalna trffavlaa n koleni In
«cli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Borzna poročila.
L|aM|aaaka
„Kreditna banka ? Ljubljani".
Uradei karti daaa|akt Sari r 28. febraarja ItlS
Oetetfceel aan»e|l.
!•/. majeva renta .... «-!•/, srebrna res t« .... !•/, avstr. kronska renta  . .
Ofr. h n . . 4* • kranfiko de*etno posojilo 4*/, b. o. eefkr def. banke .
araas-e.
>rc*ke 1« !. 1«*0 V.    .   . .
h        m     •» WW •    •      •     • .
„ tlake......
5    aeatelfeke T.lsda)« .
m *        II* .•
osnVe hfffotecnc . . M    dat*, komunalne m    avatr. kreditne .  . . M   MoMlanike .... M    avttr. rdeč. križa  . .
h  apr-   t« •
H bas^lVa.....
n   hi rike .  .  . # .
aaltalaa.
f luNtunike kred*Ine banke . *vatr. kreditnega zavoda . . r>un«fske bančne drufbe . .
TuSne železnice.....
'VPavne *eieznlce .  . . .
Mntne-Montan.....
CeSke sladkorne družbe . . Zlvnestenske banke.   .   . .
Vatata.
Ceklsl *••••••.
Marke........
franki .... • • . • l-lre • »»••••• . R 'ibljl.   ....«•. •
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 27  februarja 1912. Termin«
Pšenica za april 1912 . za 50 k* 11*75 Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg 1168 R* za aoril 19P.   .   . .   .  za SO kt? 109^
Rž za oktober 1912 . . Koruza za mai 191? . . Koruza za julij 1912 . . Oves za april 1912 . .
»caarsi	afof«va
90-^5	90-25
93*30	93*50
00 0"	oc-2
8975	89 95
92-25	93 25
92-25	9326
433 2S	445 25
M0 —	622 -
204 0	306 50
29-» 2C	311 25
26 <-	781 —
2*)?*—	258
	517 —
505-	517-
76 50	82 .c0
	72 40
45 —	51 —
	39-
246 40	24940
174-	477 —
*)56 6r	657 60
*^o-*25	551 2e
•ris —	109 —
'40-25	74125
9^4-10	935 10
407-—	409 —
294*—	295'-
11-37	11-40
117-67»	117 87»
9'*55	95 6 >
94 75	95 —
254*25	255-
za 50 kg 1C-51 za =i0 k« 8-83 za 50 kg 8 73 za 50 ke 10 13
Visina nsđ ratrje« 309-*
Sreiaji mirni t'a% 30-7«
Cl   Čas   Sfcttnie   2o I
cr karo-        »»  ! u a_
3  spazo- e-t Vetrovi
5 vanja
metra T mm   1- —
Nebo
27. >» 26.
2 pop. 742*8 9. z v.  743-1
121 j sr. vzh. del oblać. 84 ! brezvetr., iasno
7. zj.   744*1 f    08  si.ssvzh.I megla
Srednja včerajšnja temperatura 7*4\ norm. Mr Padavina v 24 urah 00 mm.
O priliki smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, gospoda
rana Vončina
posestnika v Idrlfl
izrekamo vsem prtiateliem in znancem za izraze toplega sočutja in mnogobrojno spremstvo blagega pokojnika k večnemu počitku svoio najiskrenejso zahvalo. Imenoma se zahvaljujemo slavnemu delavskemu bralnemu druStvu in slavnemu god-benemu druStvu v Idriji.
V IDKIJI, 26. svečana 1912.
Žalnfool ostali.
Proda se dobro ohranjena
781
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se za tolažilne obiske ob bolezni in za častno srremstvo ob pogrebu naSega predobrega soproga, očeta itd , rospoda
JKatija £enarčič
posestnika 779
kar najiskreneje zahvalluiemo. Posebno ie srčna zahvala čč. duhovščini, slav. veteranskemu društvu v St Vidu nad Ljubljano, kakor tudi slav. ondotni godbi.
Bog bodi plačnik vsem in vsakemu posebej.
Podfera ari Št Vida sad Ljakljaao Is Črnuče, dne 26 februarja 1912.
Gl-tah žalslscl nfliil Liurfl? ti luilj.
Spomladanska !■ peletaa seslja ISIz.
b tam 311 ■ m| a (1 kuP°n 7 kron
ksanlsfoanit.sk .t.   1 kUP0° 10 rispmMIllllttl   i icUpon 15 kron
(suknja, hlače, in 1 kupon 17 kron telovn k)stanes»ji   \ kupon 20 kron
Kvasa m erao mIomIco isknjs 30 K, dalj t blato *» Porinike «cwtOT*ki )*d«a, »rilMt« ktmpmt R*  ratpoSilja p« tvornilkih cenah n ■olidao ia re«ln« dobra mim traraitka aalosa aukiia
Sicgcl-Imhot v Brnu.
P^adSSaS« hi tih in«jo privatni •djamalci ako bl.«o nmrotmf uravmM prt tmni W*m*-tm*»-rm kraja rrarnir«  ao valik«  Stakaa BaSJafa ▼•dka Isaba. Tad I aajmaniAa naroči Lt te i«vr*e »
|...polnom»  fvei m  bligom   mianfno   po vsovc
let a« g. Hfliaat Si. Mola trg [
B(e se lilizD sredice mesta762
ena ali dve ii za taksi
Ponudbe sprejema vratar dež. bolnice.
Več sto
nrpodbud sa nakup .oraboih predmetov m prilort>i,i
nih daril vseh vrst omo)   glavni   katalog ■ okoli 4000 slikami, lri iih na sahtevo potljem vaak«ma z- ■ in franko   - C  in kr dvorni dobavite'
Jan Konrad, Most it 1167 (Cssko).
s poleg ležečim prostorom za skladišče, pripraven za trgovino oz. za obrt
i
s separiranim vhodom in razgledom na cesto, 737
se odda na Rimski cesti Z. I. naifsfr. levo.
za dva človeka v bližini železniške postije.
Prevzamem tndi  mesto  hlžn a
ali kako drago primerno shiibo,
Dooisi na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro M>lajhen penzlonisft".
želi priti za gospodinjo
k samostojnemu gospodu. Ponudbe upravaiSivu ..SI. Naroda** ,dt 71'
V le^iem in prometnem krafn as Oorenfskem ae odda a L maje1
V najem« pod zelo ugodnimi pogoi
oziroma hotel z 12 sob
Gostilna do sedaj še ni bila v najemu Pismene Ponudbe pod „Hotel na ren|skem(i upravništvu »S>. Naroda«
Prav lahio si morete zaslutiti
veliko denarja
ako prevzamete zastopstvo za prodajo vseh 9 Avstro-Ogrski dovoljenih srečk na obroke. -Marljivim in veljanim osebam Is vseh krogor ljudstva se ponuja izvenredna prilika pri zavodu prvega reda, da si osigurajo dober stalen postranski zaslužek osebe, ki imajo mnogo znanja — Priglase naj se samo pod
šifro „Velik xaslu£ek ■ upravništvu .Slovenskega Naroda" v Ljubljani.
Lepi I
I dobri
ceni
so naši izdetki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150'2-TO cm vel. K 1S-, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18— 30 rSj sortiranih ostankov K 18 . Vzorci sam* najboljših tkanin za gospodinjstvo in o*>reme| 1 ■■ gratis in franko —:
TTonfn platalae Brati! Rrelrar. DolmSi,
Tapetnik
Dragotin Puc
Ljimijana. Marije Terezije cesta itei. Ii
na dvorišču, levo 385* se priporoča za vsa v to stroko spada*
joča dela Velika izbor ztfotovljeuU
: d.vanov s
otomanov in modrocev.
84
8CX
^87551
30367
576^29
Odda se blizu sodne palače
stanovanje
« pritličju (ena vecia, dve manjši sobi, 520 kuhinja itd )
takoj ali $ 1. majem 1912.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda« Z*   '  Najboljša in na jadra ve jsa "
barva§
i
lese m broda
ie dr. Drallea ,,MEBILM, ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno In zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v stekK nicah t navodilom po 2 K, velike po 4 K. pri
Štefan Strmeli
Ljubljana, Pod Tranco št. 1.
Poulične imifike m puder najfmeje, po zmernih cenah.
sa obisk privatnih osek | prodajani eni suknenega blaga in lodnaskih vremenskih plaščev za gospoda ia dama sprtjme preti visoki provisiji, pozneje proti fiksm plači največja tvomiftka raapošihafnica sukna
Ponudbe na Bndolla raltlnek] Insbruck, Museumstrasse 26. 548
Mano predoj!
R»sll oslpatasananja aa proda nova, s vsem msdsrnint kom* fortom opremljena hlfta vLjub-tjanl. Miren kraj, eelnčna lega, «lektrJes>a raaavatljava, deset sob, S kopeli, S eobl aa sluškinje, velike klati In druge pritlkllne. Vrt pri nisi (okrog 600 m ) je deloma zasajen a sadjem, trtami I. dr., deloma prirejen za senco In o tanje j na vrtu ličen g i ^rijet. Ponudbe se sprejemajo 9 ulica Stare pravde stev. 5. I. nadstropje.
tavMaran ealatar
v LJubljani, Sodna ulica St S
uvrtaje rsa će»l| rska dela do na|fi-.ejše it.rSit.e in priporoia *»ojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelate tudi pravo qorake ia telovadake čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera iprnoslan čevelj. 215
Proda se enonadstropna
hiša ■
s konce««)o vred, kjer se rtahaia »taro-znana gostilna in prenoc»*če na glavnftn trgu Prt hiši ie tud« koncesna ea mesarsko obrt. Zraven je ledenica, 2 I leti. nrtpra« sa tudi za zalogo n v». hlev za živino in neK. I k > vrta Proda se žara-h odpotovama za 12.000 kron. — Ogleda se lahko pri la<tnk»j -n gol til-nićaju v Višnji gori št 50 Dolenjsko.
Lepo posestvo
je naprodaj 710
Min Žagarja ti Javi, 20 aiat M snmtlepa.
Hiša s 4 sobami, z opeko krita, zraven maihna hiSa z dvema sobama, velik konjski hlev, komolec, svinjak, voda zraven Posestva je kar se 30 mernikov pose je pšenice, sena prve košnie 17 vo/ov, gozda za domačo vporabo dovelj vsega Vse posestvo leži ob okiajm cesti proti jutranjemu solncu, je čisto vse skupai, vse v eneni kompleksu. Njive in travnik brez kamenja Redi se lahko 21—15 g'av živine in ravno toliko praščičev. Naslov se izve v upravništvu »SI. Naroda«
Za neko trgovino v Savinski dolini :::      se išče kot prva moč ::;
Naj se zglasijo gospodje kateri imajo zmožnost in veselic do manufakture. Zahteva se marljiv, samostojen delavec. Tudi mlad'm gospodom začetnikom je dana priložnost se vsestransko kot poslovodja vpeljati —■ Dobra plača ter prijetno no<lovanje zagotovljeno D»oisi pod »F T 1912« na upravmštvo »Slovenskega Narodae. 6S&
proti proviziji, išče sa takoj najbolje uvedena d 1 oietn* obstoječa tvormea olj in maseobnih gnovi za maščobe »Tavotte« in sicer za Lmbliano in Kranjsko.
Pinudbv* pod 775 „Gresetr Betrieb** na anortčno ekspedicijo Eduard Brann, Dunaj lM RMenturmstrassc 9.
•ase.
Oči mu veselja žarijo
in zadovoljno se smehlja
naš papa pri vživaniu skodelice kave, napravljene i Franckove Perl-ržt, znamke : Perlo s.
Slastni vonj vabi k vživaniu. I'.borna je kava za zajutrek in malico, napravljena 1 najboljšo, zrnatej kavi po okusa najbolj slično ržpno kavo : Peric :.
Mala pnmte .,jirav2|t : Pfaickoveja : kavi ne ga pridaftka'1 napravi tako kavo še močnejšo in jačjo. 708—I.
11
JI
M
Moli! sili is iiiisai aisi soli
priporoča:
.Sadni Sadni
„Sa tim „Saini Sarini .Sarini eSadssl
n£adnt
firog" grog" gron" grog1' grog"
grog** grog11
borno brezalkoholno z£o<čavo.        it   ::   rt   t: :: ie prijetne vonjave, izbornega okusa.       ::        r. :: je gorka z m>ka pijača. ::        ::   ::   ::   ::   :: :
je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, kon*. društva obstoji delno iz naravnih sadn h sokov, delno iz finih vonjav je idealna pijača za mladino in odrasle.       •:   ::   :: ::: se uživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. :: :: stane 1 K t j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu snatei pop
„Zlata kaplja"
m, S?. Petre rssfa Mi 2/
Priporoča lepe zračne
tupi© soSie.
po raiiarsžh coaaa.
1$%m mi Mm \i mm mm mi. j
Za vsej« »ojedlae, žecifovanja ali J društvena zborovaafa sta ssdai sadno \ aa razpolago Ivs lapf »osebni sobi. ?
Postrežba dobra, cene primerne, zi vcčie I rojedine do dogovoru. |
Stalni gostje  imao   zaiž&se cero.
Priporočati se cenj. občinstvu in niavnj društvom z valespoštovsnjcm'
Haznasllo!
Naznanilo S
3<M
L. A. Tratnik.
biavnemu občin&tvu v mestu kakor tudi na deželi vljudno naznanjam, da sem pričel samostojno izvrševati 58G
i!i trs. utonil
v Ljubljani, Ambrožev trg 3.
Priporočam se za vsa v moderno vrtnarsko tehniko spadajoča dela, kakor napravo načrtov in v izvrševanje novih parkov, ▼ilnih in h;§mh vrtov, drevoredov itd. Nadalje prevzamem v celotno oskrbovanje tudi vse že obstoieče vrtne naprave.
V »iagehots* spoštevaaje tega OMiaaaii* ac vljudno priporoči z odličnim spoštovanj«
Anion Feranta bivši vcčietrji asistent mestnih nasadov v Ljubljani.
anass is m i iusjm nmn i sasssiaiiiiiiasjiiiii sssill'aissaiss
	•*'        V' T*J*'l"!'tT"";>;r'ia^M'ifl	
B arvHaiHBSSssssBSSfiMJivui v^bVbtjS*     *.^^7asa^BsaaasiaaaaaaBBSBv^e& £av]BBBBSnsBBnjaaSK9|osivsBBSVOaV*^ (vVfTafln^l&i^a^P^IJr^V*^		
Frežesnota        ^si0¥. ?    m LiijblinSai    Prešernova ulica stev. 7
I
■
mmn
priporoča slovenakeimsu občšnsivu svoo bogato zalogo kanceliiskega, ■ ■.   komploarskega, risarskega* slikarskega in šolskega blaga  »■ ■
najboljše kakovosti ia po aa'alžfUi ceaaa.
Črnilniki in uteži
za opremo pralnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
ar*
Pisalne in risalne potrebščine
kancetijski, koneeptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek, rastriran z eno in z dvema kolonama, papir ia pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma,      peresa, držala, svinčnike, radirke, nsaim  papir, risalne barvasti papir in papir za zavijanje. priprave, črtala, trikotnik;, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
Trgovske knjige
vteh vrst od najpnprosteiših do najfinejših vsake velikosti.      najpriprostei^e in najfineiie. črne, vijolcaste ia barvaste.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo     s pisemskim papinem avstritskee* in inoremst-^a izvor*
v vseh velikostih, za dame Ia M goapode, xa na-radn   rabo m tudi M darila«
Šolske mape
iz piatn*  n u usnia ter lermrna u knjige-
Mape za zvezke.
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega tidelka in t* drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Albumi
es slike, razglednice m poezije
Razglednice
ometaiške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih isreden popast
jforodna knjigarni sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
a a a a o a   VSeh SisfteiTlOV
po tova niskih cenah,
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vtzttnlee, oznanila, fakture, trgovska pisma itd. ud.
"'i
9SF
4
Priporočamo naSim ::  gospodinjam s
KOLINSKO CIKORIJO
i
H'
iz edine slovenske*
i tovarne v Ljubljani
V »Zadružnem domu" v Moravčah se odda
rei dani.
V hiši je pošta, orožniška postaja, finančni oddelek in privatne stranke. — Ima svoj vodovod, kopalno in pralno sobo. Prostori so primerni za kakega obrtnika; posebno dobro bi shajal čevljar. Ponudbe sprejema „Posojilnica in hranilnica v Moravčah". 740
Ž eni te v!
3£lad in simpatičen veletrgo-vec m obširnimi in zelo dobickanos-nimi podjetji itd., želi resnega znanja s izobraženo, zgovorno in simpatično gospico is mesta ali z dežele. — Prva pisma se prosijo na naslov. „Majnik 1912", Ljubljana, poste restante do 3. marca t. 1. — Po-
polna tajnost se jamci.
703
Pm največja
Suttner, Ljubljana
»i m a. 25. lasprati roma
Nudim svojo veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Mestni hi ll 25. lapti rolovža.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna ::    naročila. ::
ajfinefše
pravi
667
In val v to stroko spadajoč predmeti t aajllnelal kakovosti
Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO
LjajiBa. Dunajska »sta 12. t Mmm Bil
I
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaStke. klobučke, havbice, Cepiče,
Mgiieniine potreb* za novorolencke
ia vsako modno blago pošilja na izbiro
M. Krištofič- Bučar
LJubljana, Start trg it 9.
immm
lili
Ravnateljstvo: Dunaj L, Aspornplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške slube po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.
Immm glavica končen leta 1910 o'di 375 milijci.?. — lezvre kmcem leta 1910 obali 112 milijonov-Gener. zastopstvo za Staiersko in Kranjsko v Gradca L, Schmiedgasse 40, kjer a rogo reelnft, delavni aotradniki vsak čaa dobe dobre elnibe.
Nadzorn>k za Kranisko: gospod tu
Ciril Globočnik v Lfrblfanl, Elizabetaa cesta 4.
lig siaacvaaie a promisli i
A T
NTE
f SiaiDu iti Slninjiralio »lin kilodvora.
3 slikane sobe, kuhinja, klet itd. vse za i letnih 200 K trajno odda v naiem ali se z zemljiščem vted  (blizu 34 oralov, polovica gozdov) ceno proda tudi na drobn < Kje pove
vseh dežela izposluje inženir 20
evOLrM- oblastveno avtor, tn zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
dor hoče kupiti dober, zanesljiv stroj*  naJ »' trgovino z želernino in poljedjelsklml stroji
obrne
n   n it
ilovsns
■    M H
H
Tam se dobivajo:  mlatilnice,  čistilnice,  gepeljni, slamoreanlce, naj* boljša  amerikanske kosilnice ,,DEERIMG", obračevalniki in grabijo za
seno, stiskalnice za sadje in grozdje, brzoparilnl kotil, kotli za žganje v vseh velikostih in izvršbah, reporezrtice, rebljače za koruzo, čepalke za vino, vodo in gnojnico, posnemalniki za mleko in vse potrebščine za mlekarstvo. ■
Zs
■o. kar m» Htm Sel Priznalo* pisma, ki srissls s sfl ln Sobrem meUrrant«.
za kava6«, klapsrja Is s»el p a ril a ni te
■rtts te Um aa ograje, štedilniki te peči Hm te navadna. sssjSSSst kriti. n«pr«moAlllv« piani« na nun te no-nI« In ran droga talasate*. — VoUka taloga
ln veleposestnike.
I.
zf/Cooni zaloti.
(Bao4i4i+ti čatttatt* pztpotoža
■ !
26
'Saltit &4o6ufii večno ptt-cncLvlpcn*. S a/to 44*$% ttettet 3 (ta 6c vi asa zas>nc cveiitcc .\   centa t&aoiov/tiznc
Proti prhljaju.
St.Lonis1904: Milan 1906: Bruselj 1910;
grand prix
Proti izpadanju lat
T urin 1911: M. hig. razst
D raž da ne 1)91:
Vel. darilo.
Cna K HI
Dr. Dralleja
brezova voda za lase.
i Ućinele neprekosljiv. .
.a
n i r—.
o
i
a
o
3
k
<-> .s
as
•o
CA
ce
.01
*57
si
9 O
C N S
a
e
e
»o
e a
•sna
a
o«
1
O
a. e
•o C
a
L
I-
e
a.
Angleško skladišče obleti
O. jjernatovič
Ljubljana, J^estnt trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek $a gospode in dečke ter oblekice 30: otroke. Velikansko isbera najnovejše konfekcije ya dame in deklice ter
berolmskth     pariških modelov. ::
Cene prtjnano nijifc«.- Ctnt prignano noke
ING.UHLIR
Tehnični biro ln stavbno podjetje
Resljeva šesta Ste«. SS (poleg plinarne) Izdeluje i Resljeva cesta Ste«. 26 (poleg plinarne)
Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : CSasfgESsOBćjO
vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini, : Obisk strokovnih:
prevzetje zgradb,           žage, opekarne, inženirjev na željo,
rane, zazidke tnrbitt.     » tehnična mnenja, ss ss moderne apnenice. n
: Beton, že!ezobeton,: mostove, strope, uvo-
Lastnina te tlak »Narodne tiskarne«.
55
5365
01
BY
84
28
MA
54
57^4
53
2
4V