141. številka. Ljubljana, v četrtek 24. jnnija 1897. XXX. leto gibaja vaak dan ■%e4er» izimsi nedelje in priumike ter velja po pošt i prejeman za avatro-ogerak o ir*ele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ^ o 11 f leta 1 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta B gid. 30 kr., ea jeden m».3oc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum račnna se po 10 kr. □a mesec, po 30 kr. ea četrt leta, — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za Oinanila plačuje m od fitiriatopne petit-vrste po 6 kr., če &e oznanilo jedeukrat ti tka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi bc ne vračajo. — Orednifitvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravni&tvu saj ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ozcamla, t. j. vse administrativne stvari. Agrarni socijalizem. L Moti se, kdor meni, da zastopamo preti socijalni demokraciji abselutao in brezuvetno naspiotu joče stališče. Nikakor se ne strinjamo s stališči, katera zavzemljeta proti socijalistom naša klerikalna lista, zakaj mi priznamo socijalno demokratičei stranki, da postopa pravilno v boju proti vsi ki reakciji, da pobija opravičeno vmešavanje policije v iavrševanje državljanskih pravic, da se pošteno poteza za odstranitev zakonov, ki so sovražni vsaki svobodi govora in tiska ter da neutrudno polaga temelj Eocijilnih reform. V tem smo z njimi celo precej jedini, saj so posneli socijalisti te točke iz programov dingih svobodomiselnih etrank; cii celo overjeni smo, da ni nobena svobodomiselna stranka delovala dcsltj v desego omenjenih točk s toliko žilavoBtjo in biezobzirnostjo, kakor bas* mlada in krepka socijalno • demokratična stranka. Lažnjivo frazerstvo bi ee meralo nazhati naše povdarjan;e, da se pciezsmo za. napredek in svobodo, s?epi in glnhi bi bh pravih smotrov pa k&r nič ne poznajo. Nu, tuli m>j ie*n r.i ic-cijalieti ee že ugovarja strogemu Malhama, ki u*?, da se mora mederna dražba bpremeniti prav na ravno in s pomočjo politične diktature proletarijata v lolektivist čr,o organizacijo dela. Kdor se je natančnejše h.iv.'i z nacijonalno ekenemijo, tisti ve, s kolikerimi organizatorskimi ia psihološkimi težavami je združeno ustanavljanje in vzlrževanje ra r.-merno jako mpjbnih koltktivitnih ali »družnih jednot, n. p*, kak ga delavskega zavarovalnega d u'.tvu, kake rokodelske zadruge itd. Nacjon 1 a ekonomija pa tudi dokazuje, da se stanje revnejših slojev, zlasti pa delavcev ne bo izboljšalo nikdar le s političnimi uspehi, pač pa z lešittijo iako zapfetenih in težavnih organizatorskih problemov, ki se bavijo s tem, kako naj bi ee osvobodili delavci, mali posestniki, javni in privatni uradniki itd. osamljenosti, v kateri jih tišči ob steno premoč kapitalistov ia veleposestnikov, v kateri so izročeni na milost in nemilost oderuštvu kupcev in oddajal-cem stanovanj ter g-.flpoi* r - k i propasti v ! 1 bolezni, invaliditeta in brezposelnosti. Ako se torej ugovarja celo mej navdašenimi secijalisti pol fatalističai, pol nasilni doktrini Mji*-xistcv — ter se naziva njegov program utopija in slepitev samega sebe, toliko bolj ogovarjamo mi, nesocijalisti vsem romantičnim, kcleLtiviatičniin in komunističnim eksperimentom, kakoršne bi hotel izvajati na svetu proletarijat. LISTEK. Ali napredujemo v liriki? (Spisal T. Doksov.) (Konec.) Kam pridemo, če bi vse dolgoletno delovanje resnih mož hotel uničiti napah nekaternikov, ki smatrajo zanikernost za — ženijalnost? Pišočim te misli, prišle so Dam na um pred nedavnim izišle „ poezije" našega beneškega pevca Zamejskega. G. Z a m e j s k i je nam, ki slovstvenega našega gibanja ne gledamo le od daleč, že dolgo vrsto let star znanec. Več kot desetletje poznamo ga po njega delih. In po teh eoii se človek I Kakor potrebuje vsaki umetnik in vsaki ob 11 ni k potrebnega materijala, iz katerega more proizvajati svoje umotvore, oziroma izdelke, tako je vsakemu pesnika pred vsem potrebno, da ima jezik, v katerem hoče pevati, popolnoma v svoji oblasti. G. Zamejskemu, živečemu skoro vse Življenje v laškem Vidma, ni bilo sojeno, ket dragim pesnikom slovenskim, priučiti s« že sa rana „ljubi slovenščini*. Britko je občutil to nedostatnost pesnik sam, pišoč 1. 1881, sedaj že v Begu počivajočemu prijatelju. „1, kako bi jo poznal dobro, to ljubo sloven ščino ? — V nekih počitnicah mi pride v roke „Kri-žem sveta", knjiga izdana po družbi sv. Mchcrja. Spoznam, da je to slovenska povest. Jel sem brati ono knjigo, prvo slovensko, ali razumel nisem skoro nič, dasi ravno sem znal slovensko beneško narečje.0 — Tako pesnik sam. Tem večja čast torej moža, ki se je ob tako neugodnih razmerah povspel do slovenskega pesnika. Poglejmo si zdaj ideje, ki prevevajo zbirko. Is njih ti veje nasproti pred vsem žarka ljubezen do slovenstva in obče slovanstva, mehka otožnost ovija njegove stihe, katere polni čudna sanjavost, često celo teman obnp in nedoumen fatalizem, včasih pa neodločnost in velika, vranih celo pretirana nežnost, da se zdi čitatelju, kakor da čita pesni iz slabega ženskega p? resa. Novih mislij, ki prekinjajo duhove in razburjajo svet, velikih idej, za katere ss navdušujejo vsi prosvitljeni možje kulturne Evrope, teh žil, v zbirki ni. In skoro nikdar mu kri ne zavrti v njega pesniškem laboratoriji. Zamejski je mirin, pasiven značaj. Za obrtnike. m. Zdi se nam, da ne gre podoenjati važnonti dejstva, da so vladni kro^i spoznali pomen zadružne organizacije, in da jo podpirajo seda), ko so se odvrnili cd individua-izma,|iz katerega se je rodilo mant-hesteratvo. Organizacija obrtnega stsnu po zadrugah — Schiiffo pravi v svoji kojigi „B.tn und LQben c'cs socialen Korpers" prav dobro, da srednjeveških zadrug ne more nihče več oživiti, da pa je zadruga, zasnovana po drugih principih, primernih naš m časom, neobhodno potrebna — je v n,i8 še v povojih. Cu;e se veliko težb*, naj se obrtnikom pomaga, obrtniki pa nesejo niti prsta gan ti za ssojo lastno korist. Zadruge, katerim je namen, preskrbljevati člane s potrebnimi surovinami, d-ljo zadruge, katere imajo ttkladiš'a, koder prodajajo svoje izdoik*, in zaduige, ki-terih člani skupno izdelujejo gotove izdelke, podpira trgovinsko ministerstvo tudi s posojili. Dotično zadiuge morajo biti ustanovljene v smislu z k ) -a z dna 9. aprila 1873 (drž. zak. št. 70), posrjila pa jim daje vlida, ceveda, ako se pri zadrugi previdno in pametno gosp:dari, in če je veo točno po prodpisih urejeno, v to svrho, da pomneže svojo glavnico. Za dobljena pesnila je plačevati majhne obresti. Za popolnitev strokovne osposobljenosti obrtnikov je miniaterbtvo ustanovilo pri obrtnem muzeju posebne tečaje, katere smejo obiskovati v prvi vrsti samo mojstri, v drugi vrsti pa pomočniki. Doshj sta ustanovljena samo dva tečaja, zn čevljarstvo in za stavbeno mizarstvo, prihodnjo leto pa se otvori še tečaj za stavbeno ključavničarstvo in za kro-jaštvo. Tečaji za čevljarje se prirejajo štirikrat na leto in traja vsak izmej njih po šest tednov. Obiskovalci Be uče jemati mero, risati, prirezovati, pripravljati vrhne in npednje dele čevljev in izdelovati obntala s stroji, uča se pa tudi knjigovodstva in kalkulacije. Obiskovalci morajo biti vsej 24 let in ne več Je pa (odi nekaj pesnij, ki ti podajajo dovolj dušnega vžitka. Odločno najboljše so .vizije". Vidi se iz njih jasno, da se je pesnik mnogo priučil pri Italijanih. Oblika dovršena, dikcija vznesena in prepletena z mnogimi, morda celo premnogimi retoričnimi figurami. Žal, da je pesnik samo v svojih „ vizijah", in k večjemu še v pesni „Zopet toga", posnemal italijanske mojstre 1 „Vizije" so torej biser njegovi zbirki, in ne moremo si kaj, da ne bi vsaj iz pesni ,Pad Ogleja" navedli odstavka, kjer nam tako plastično riše kralja Atilo: Po rasti nizek, a sirokopleč; V jeklenih prsili, kot v vulkanu groznem, Kipi in žvižga srda žar in jeze i ....... . . Ogromna glava Obrastena mu je od las strkčih, In pusta brada trnju lik ovija HreSČečo mu čeljusti: pod čemernim, Širokim čelom, drobna mu očeaca Gori; krvavo, švigajo pogledi, Kot živi blisek v nemi, temni noči; Pod topim nosom ustna se peneča V posmeh so vedno Batanski nupeta. To je res plastika! — Jako ljubko čita se tudi zbirka B Razpršeno listje1. Dokaz nam je, ca je pesnik kakor 45 let etari, plačati morajo 25 gld. Šolnine in 2 gld. vpiftnine, ako so pa eirorranni, se tega oproste, in dobe še presto vožnjo na Dunaj ter 90 ozroma 70 gld. podpore. Prošnje za obisk je vlo-ž ti pri obrtnem muzeju. Tečaji za stavb nske mizarje se prirejajo tudi štirikrat na leto. Vsak tečaj traja osem tednov. Obiskovalci se u'e strokovnega risanja potem delovanja s stroji, tebnoirgije, in sploh kar ep.da v to stroko, ter tudi knjigovodstva in kalkulacije. Šolnine je plačati 10 gld., siromašni obiskovalci pa se je oproste in dobe še podpore 120, oziroma 95 gld. ttr prosto vožnjo. D si*-j je v letih 1895. ia 1896. obiskovalo čevljarske tečaje 55 mojstrov ia 44 pomočnikov, mej katerimi je bdo 12 NižjenvRtrijcev 3 Gornje avatrrci, 5 Š ajercev, 3 Korošci, 2 Kranjca G Ti-ro'ce», 1 Ddieatiuec, 45 Oahov, 6 M.ravanov, 7 Šiezanr>v, 8 Galičanov in 1 Bukcvinec. Mizarske t t'aje jo r.biekovalo 13 moJRtov in 27 pcmočniko7, m-j katerimi eo b li 4 Nujeavstrijc"', G Gornje avstrijcev, 3 Štajerci, 2 Korošca, 1 Kranjec, 1 Ti-rolec, 15 Cehov, 3 Moravani, 3 Šležani in 2 Gali-čana. Štipendije so imeli vsi. V 1J nitij* ti i, 2 1 junija Češka mesta prirede velik nh< d svojih zastopnikov. Praški župan, dr. Podfipr,y je že naznan'1, da ee je osnoval pripravljalni odbor, v katerem so zastopani Mbdo- in Staroč'»bi. Shod določi predvsem, kje se mora rabiti v javnem življenji češki j »lik. Proti avtonomiji Reke V ponedeljek je znana Dardnijpva anketa iz nova započela delo. V anketi, v kat«ri sede sami zastopniki mimsteratev, a noben zat-t pnik R k? ali vsaj Hcvatskp, se pro iukajejo vsi oni zakoni, ki eo bili izdani od I. 18G7. nadalje. Ker ti zakoni vsled avtonomije R«ke nimajo za ti mesto nobeno pravne veljave, raz * trat! i se bodo šiloma naredbenim potom tudi na ll-ko, dasi ee mestni zastop in meš ani kolikor najbolj uprajo temu nasilstvu. Toda paša Btffv se za to ne mer.i. in Reka bo kmalu povsem židovska in pcmadJBrjena. Obstrukcija v ogerski zbornici se po izgledu cislitvauskih ohstrukcijmistov vzpelo nada I.uje, Vender niso M uljari v svojih sredstvih toli rulika'ni in neizb rčni kakor raz aj iči na Danaju ter se zadovolje ie z brezkončnimi govori in z 0 irnvi u -'aimi formalitefamt. V r ik obstrukcija je v kritičnem § IG zakona kazenskupravdnega reda, ki c'olcča, dit naj se ne izročajo žalitve čaati privatnih os>b, btorjene poro n časnikov, kompatecei porote, nngo sod š če m. O »ozicija smatra ta § za veliko omejitev rasniake svobode, dotiim mu večina brezpogojno pritrjuje. Spočetka so poskušali dr s?či kompromis, tod« man m >a ga je odklonila. Večina hoče vsfraiati do konca ter se nadeja, da se obstrukcija sama uje Kir je v manjšini večji del poslancev poljedelski, nadeja se večiua, žetve manjšina toli izm&njšala, 1 reueba. Man,šina p* grozi, da In res upada že listom večine pogum, da govore o nevarnosti parlamentarizma in o ustavni krizi. Tako bi imela Avstrija v obeh državnih polovicah isto skrb in iste težave. Italijanska parlamentarna kriza obstoja že nekaj časa, ki morda kmala vrže ministerstvo Rudinijsvo. Večina t. j. konservativna, radikalna in .neodločna" stranka se krha. Desnica se poteza za ministerstvo Visconti-Venoste, druge stranke bi rade Brina. Nekateri pa silno delajo za — ('r i epi j a. Vender nima poslednja kombinacija nobene nade. Guvernerjem Krete postane menda bivši predsednik švicarske zaveze, D r o z. .Tnmpa" po roča, da je bil Droz poklican v Pariz, kjer so mu sporočili ponudbo velevlast j. Droz iz razlianih vzrokov in more ponudbe takoj sprejati, zato so mu dali rok, da se premisli. Soproga Dcozova je bolua, in dokler ne okreva, je Droz ne more izpostavljati podnebju Krete. Razen tega ji Doz ravnatelj mejnarodnnga železniškega biroja, torej zaupnik mnogih evropskih vlastij. Vender se je nadejati, da se D oz odloči ugodno. Angleške svečanosti so se izvršile v Londonu povsem ugodno. Pri velikanskem obhoda si je dogodilo nekaj nesreč. Slovesna čestitka kralje -stva je sicer prav kratka —• obvga le dva stavka a je tem pri»rčnej5j. Jako lep utis je napravila polfg drugih čestitk posebno čestitka predsednika Sav. Amerike, Mag Kinleva, kakor tudi italij »nskega parlamenta. Prisotni premier kolonij je povdarjal solidarnost države, a Irci mu s svojimi protesti in demonstracijami glasao ugovarjajo. Dnevne vesti, V Ljubljani, 24. junija. — (Imenovanja) Divčn* kontrolorja gg. Albia vitez Fodransperg in Tomaž Kummer sta imenovana davkarjema, davčni pristav g. A idr. pl Le h man n davčjim ofi ji jalom, davčni pristavi gg. Fran Brv ar, Rudoit Pohani in Fcan K ob a v •i .-. m . praktikanta gg. Iga. p:i- se je priduo prohiral Vrazove drcbaib pesmj zrcali se krasne .djulabija". Is teh najbolja p«-1-ni kova duša in vanje izlil je Z.mejaki vpo svojo pesniško moč. Saoijlo rečemo, da ri je uprav ž njimi {.ridohi ime pesnika. Kako psihol ški nam v cj'.h ume ri sati mtranje življenje, kazo vrstice : Kot metuljček nežni /. \'/Ao z:ihoilrni, Vsi ropotava v prsih IJolno srce meni! To je poetiški, in naj sodijo in tudi po krivici o pesu ku nekateri kakor hočejo. N#kej besed še o ob).ki! Kakor se je že je dnnkrat povdarjalo v tom Lulu pozna se vsem že priob'euim pesnim redakcija arednikev dotičnih 1 stov. Zato pa temi nom.l 1 tega kap tala se rabijo obresti. Vendar je letos društvo v nekaki mvčni zadregi. V odboru se je namreč na občno željo sklenilo, da si izda .Sttneki zem^evii" (2 : 200.000), ki naj bi obsszal prav vsa ozamlja, koder preb/vajo Slovenci. Zeoi'je-vidovo izdanje v 3000 izvod.h bi stilo 6000 gld. Ivla se torej le todaj, če se oglasi dorelj odjomal cev. Naj bi delal vRakdo po svojih močeh, da Re oglasi zadostao število naročnikov na ta zemljevid, ki bo tehnično dovršen, zanesljiv, pa v okras vsaki knjižnici. 0 isopisje, duhovniki, učiteljstvo, društva in turisti so naprešjni, da podpirajo odborovo na« mero. Predsednik se zahvaljuj s slovenskim pisateljem, ki zalagajo .Milico", poverjenikom, odbornikom, pregledovalcsm rokopisov ia vsem, ki so „M^t'ci" eter Ji kaj dob.vga. — Tajnik poroča: Lani se je hitelo izdati š-storo kn;ig, a ker so tiskarski stroški nakrat jako p skočili, izdala se je le petorica. Krive so tiskarne, da so izšle kojiga toli kasno. Udje si dobili nekaj pol manj gradiva; letos dobe odškodnino. Tudi leto? 83 je pevdirjalo, da je sicer po pravici I v k jigm premalo Iepoa'ovja, in da je .Letopis" pre- da se bo ob času da se obstrukcija ne edneba nikakor. z an tven. Odbor pa se drži načela: In medio virtus! — Ž-lji, da bi se izvestje izdalo posebej, se iz novčnih in iz dragih vzrokov ne more ugoditi. — Kritika o letošnjih knjigah je bila večinoma ugodaa, a ne vedno stvarna, ponck d celo osebna in strankarska. — Z\ leto 1897. izda .Matica" sedmero knjig: Letopis (18—20 tiskov, pol), Zgodovina slove n. slovstva IV. zvezek (10 pol). Narodne pasmi (12 pol), Elektrika 10 do 12 po'), Trst in Istra (8-10 pol), Zabavna knjižnica: Trojka. Povest. Spisal dr. Fr. D e -tela in Knezova knjižnica. Tiskale bodo knjige razne tiskarne. Obrok za doetavljanje roko -pisov sa je podaljšal do 1. oktobra t. 1. — Za zemljevid se je oglrs'lo doslej 933 naročnikov. Bodoče veliko delo: Zgodovina slovenskega naroda &e js razdelilo mej različne strokovnjake. — Ričune so našli pregledniki vsa v rsđn. — Ztlogi društvenih knjig je prirastlo 611 novih knjig. Odjemalcev je premalo. Ker se oglaiajo prosilci ■ periferije, nadejati se je, da ss polagoma iz manjša. Zanimanje za društveno knjižnico je me) člani jako majhno. — Nekaj poverjeništev je novih. Vseh ska« paj je 140 poverjenikov. Letos je bilo 80 članov več nego lani. Društvo torej napreduje mrivn no potom. Napredek, ki bi se vršil skokoma, bi na bil trajen. — Društvo se je udeležilo raznih narodnih praznikov in bilo zastopano pri vseh pokopi b odličnih društveaikov. Radi pranoia Kopitarjevih umrjočih ostankov, je stopil odbor v dogovor z de-.'. 1 > ia z mestom. Na Danaja jo pri tem zastopa prd šor dr. M Marko. — Vsa ostale točke ss spremo brez debate. — Pri dopolailnih volitvah v odbor „Slov. Mitice" so bili od 4 00 dmUvamkov soglasno v odbor voljeni gospodje j P. Gras-selli, dr. J. Lesar, dr. M. Marko, S. Ratar, dr. J. Stare, F. Stegnar, L Svetec, A. Tavčar, J. Vavrii in A. Zupančič. OJ-bormška doba traje po § 12. draštvenih pravil štiri 1 ( '.. — (O slovanskem lista ) kateri se snuje na Dunaji, se poroča .Slovencu" menda cfilijelno to le : »Slovanski državni poslanci trpko čatijo, da ga ni na Djaaju nemškega liste, ki bi bil povsem pravičen opravi'e Jim zahtevam in koristim avstrijskih Slovanov ter bi nepristranski seznanjal Naaao z razmerami avstrijskih Slovanov po nznih krono-vinah in deželah. D.»si je praška .Politik" povsem slovanska ter rada zastopa kori >ti vseh Slovanov, vendar se v prvi vrati, kar je naravno, bavi s češkimi razmerami. Traba je slovanskega lista v nemškem jezika na Duaaju, v središču politi.lnsga življenja. Ta list pa bi moral služiti interesom v83Q Siovanov v A /atriji, ki so se večinoma po svojih zis'cp&ikih zdru&ili v parlamentarai večini. II /i-devši to »ujno potrebo, sta dva znana, na Danaja živoča Slovana povabda več slovanskih poslancev na skupen posvet. Zastopani so bili Čahi, Poljaki, Rusini. Slovenci ia Hrvatje. Po daljšsm r'Z^ovora eo se zjedimli na naslednji program, ki pa se mora po potrebi razširiti in spopolniti: .Nameravani list imej nalog, da zastopa in brani slovanska naroda v Avatriji, vsakega kot jeinoto, in vsa kit oaloto n . unanjo in v njihovih mejsebojaih raznnrah. Is-kljucane so torej: Vse frikcije mej posameznimi naredi ia v narodih samih, vsa verska, carkvena, strankarska in stanovaka vprašanja. L st se ne vmešava v notranje stvari in boje, temveč r -prezentu;- vsak narod v njegovi celoti v narod aopoti-tičnem, kalturaem in gospodarskem oziru, in sicer vsak narod na jednak način ia v jidaaki meri. Toroj bodi list tolmač in glasilo slovanskih klubov in strank v državni zbornici. Poglavitni naloga lista bude poučna in defenzivna, kar pa ne izključuje ofenzive, keiar bi bila umastna in pot-ebaa. Ta ofenziva bi se obračala le proti narodnim nasprotnikom, sicer odločno, pa bres& strasti ia so -vraštva. List bi izprva izhajal kot tednik in sicer v ponedeljek zjutraj ter prinašal slovstveno prilog j, obzornik, 8 prevodi poezije in proze vseh slovanskih slovstev ter stalnimi poročili o slovanskem slovstvu, u aetnosti in vedi. V glavnem listu bi poilaaci in zanesljivi politiki obravnavali aktuvelna vprašanja. Povsod v narodnih središč:h bode uredništvo skušalo dobiti zanesljive poročevalce o vseh važnih dogodkih javnega življenja. Strankarske stvari se bodo zabe-lj-živale ls kot dovršena dejstva. Glavna naloga listu bode, da unanji svet poušuje o slovanskih raz* mer .h ter goji vzajemnost avstrijskih Slovanov. List mora biti na vse strani popolnem neodvisen. Ako list dobi mnogo naročnikov In izdatne podpore, razširi se s časom v dnevnik". — To so b-stvene točke, o katerih se je zjedinil pripravljalni edior, v katerem so po dva češka, poljska, rusinska in jugoslovanska državna poslanca, ki so 83 ali, se še bavijo s časnikarstvom. V odbora sta še dva zaana na Duaaju živeča Slovana, ki nadaljujeta priprave. Stvar danes ni še dognana, a ee se priprave posrečijo, prične list Izhajati s l.daena oktobra". — Tudi šb po tem pojasnila je treba previdnosti. — (Umrl) je sinoči g c. kr. eo ini uradnik v p., N. v m. p. 1 — (Blagoslovljenje zastave pevskega dru« štva „Ljubljana".) Za to slavnost je djloćen naslednji vzpored: I. Dae 26. junija t. 1. Ob 9. uri zvečer serenada in bakljada z godbo knraici, pre-blagorodni gospej županji Milici Hcibarjevi in trnov- Mihael Bohineo, v staroati 83 let. ukemu župniku, preč. g. Ivana Vrhovnika. Po sere-nadi mirozov po mesta. II. Dae 27. junija t. I. Ob 9 nri zbirajo ee vsa društva v „ Narodnem doma', odkoder odkorakajo po določenem reda točno ob 1 t lo. ari po Knatl vih in Šelenburgovih ulic&h, po Kongresnem trgu, po Vegovih alicah in po Enocski ce*ti pred Trnovsko cerkev. S? masa pod milim nebom ob pcla 11. nri. Pri maši poje pevsko društvo „Ljubljana". Slavnostno blagoalav Jjanje eaetave. Zastavi kunnje preblagorodna gospa žapanja Milica Hribarjeva v spremstva rodoljubnih Slovenk. Slavnostnega zabijanja že bi je v ndeleže se blagoslovite!), aumica, žnpan ljubljanski, veleceojeni gospod Ivan Hribar v imena mesta ljubljanskega, zastopniki vseh diuštev in povabljenci. Po dovršeni službi božji slavnostni sprevod. Drošcva odkorakajo po Cerkvenih ul ah, po Krakovskem nasipa, črez Šentjakobski most, po Trubarjevih u icth, po Sv. Jakoba, Starem in Mestnem trgu, m se ustavijo pted mestno hišo, kjer stopijo v vrsto vsi zastop niki društev in zastavonoša ter se poklonijo žapanu stolnega mesta Ljubljane, gosp. Ivanu H ibarju. Predsednik pevskega društva „Ljubljana* ogovori gospoda župana. Gospod župan Sprejme in ogovori vsa društva v imenu mesta. Gosna županja M lica Hribarjeva v spreau-tvu rodoljubnih Slovenk pozdravi vsa društva, a dična Slovenke okrasijo vse bratske zastave z venci. Godba svira slovansko pesem. Putem krenejo društva mimo Vodnikovega sporne rika. po Kopitarjevih ulicah, črez Mesarski m h', po S*. Pftra c*8ti. po Poš^rr.ovih ulicah in po I Frana Jožefa cesti pred „Nar dni dona". Vsa dru štva stopijo v kolo in zastava pevskega društva „Ljubljana" posestrimi se z zastavami slovenskimi. Ogledovarje kramih prostorov sNarodaega doma". Od 1. uri popoludne skupni obed v telovadnici ljubljanskega BSokola- v „N*rodnem domu". Pri obedu svita godba. < '■<-■■> obedu za osebo 1 g >1- I dinar Vil ka pevnku tdavtost n- Koslerjevem vrtu. Ob 8/44 uri popoludne odkorakajo vsa društva iz I .Narodnega doma41 po poprejšnje«« redu po Frana Jož»-fa <.'• sti, po 11 i: i. • j ■ V i in Mtrije Terezije <:>•••< t i na Kosler;ev vrt, kjer l> 1 • velika pevska elavncst v slavo slovanski pasmi. Vsa pevska društva nastopajo posamezno iu skupno. P- »si a društva pojo skupno: .Indra-iRko morje" in .Sloveneo in Hrvat". Na vrtu ev rata godba klavnega c. in kr. pehotnega polka Leopold II, kralj B-'gijcev, št. 27 in dom ialeka godba. U topnina 40 novčičev z« osobo. — Drcštva in deputacije, ki so se udeležile slavnost nega sprevoda, in podporni člani pevskega društva I Ljubljana" so u^topoiae prosti. Slavnostni kom r.s na čast dragim bratom gostom priredi pevsko dru štvo .Ljubljana" ob pola 9. uri zvečer v BNarod-nem domu". Pri komcrsu svira godba si. c. in kr. pehotnega polka Leopold II , kr*lj Belgijcev, št. 27. Ustopnina h komersu 50 novčičev. Dcuštva, deputacije in podporni člani pevskega društva J/ b ijana" so u*toj>nine prosti. — Za si* v nos t dne 27. t. m. prijavila so še nns'ednja društva svojo udeležbo : Dolenjsko pevsko drušrvo v Novem mestu, Gaeilno društvo v Spodnji Siki, Slovensko bralno dru'tvo v Litiji, Pavsko društvo .Adrija" v B*r-kovljab, Delavsko bralno društvo v Idriji, Narodaa čitalnica v Kranja z zastavo, Gorenjski S ^kol v Kranju, Geskoalcvinek^ spolek v Pragi, Pevsko društvo „Hlahol" v Pragi, Jadnota zpč.a k^ch spoli o čf«koHlovanhk)vi;h v Pragi, Pevsko društvo v Magdaleni S;>odmi pri Ti«tu, Slovensko bralno društvo v Selcih, Kat. slov. delavsko podporno društvo pri D. M. v Polju. Do zdaj se je torej prijavilo 61 društev. — (Kres) Ob najlepšem vremenu, katero je motila le neke liko tanka megla, goreli so sino&i po gorah ia hclmib, po gričih in dolinah nešteti kresovi. V Ljubljani se je zbralo veliko občinstva na Gradu, kjer je bil krajan razgled na vse strani in ui D.en kovem vrhu. Tu se je nabrala tako velikanska ranož ci, da je vladala nakaj časa prava gnjoča. Občinstvo se je z^buvalo pri ognju 8 petjem, nedostajalo pa tudi ni umetelnega ognja, raket in streljanja. Ker je gostilničar skrhal za točao in dobro postrežbo, ki je vsestranski zadovoljevala, ostala je ekoraj vsa družba pozno v noč na prijetnem M;.ilu in mraku, v katerem je imela vastda, zlasti pa zaljubljena mlad«na svoj raj! V steklenem salonu se j« improvizoval celo ples, na katerem so se poakokaželjai parčki neumorno vrtili po pristno kranjskih zvrkih .framonke*. — (Nezgoda na železniškem prelaza) Včeraj popoludne je bila na železniškem prelazu Dunaj-ke ceBte pri prevažanja vozov povožena A. Turna, roj. V dir, 79 let stara in gluha zasebnica, stanujoča na Dolenjski cesti št. 19. Prelaz je bil zaprt in je Tarna baje pod zapornicami šla na železniški tir, kjer jo je stroj prijel in ji levo nogo zdrobil. Poškodovano so preneBli v deželno bolnico. — (Z okna padel) je včeraj popoludne Ant. B*gi, ključarski vajenec v tabačni tovarni. Bagi je gledal pri oknu v prvem nadstrrupju tovarna in se pri tem tako nagnil naprej, da je izgubil ravnotežje in padel na tla ter si zlomil levo roko. — (Iz Novega mesta) se nam piše: Naš prost, gosp. Peter Urh je na smrt bolan v bolnici naših mil. bratov. Via mesto želi, da bi okreval, ker imamo ga radi. Mož ima takt, ne žali nikogar, ee ne utika v politične borbe. Pridigar in spovednik je najboljših jeden mej posvetnimi našimi duhovniki. Bog zna kacegi nestrpneža bi ekscelenca Missija na njfgovo mesto poslala, i a zdaj imamo kaj boljšega opraviti, kakor ravati se s kako nestrpno, fanatično proštijo. — (Letošnja okrajna uoi tel j ska konferencija za ljudske šole krškega okraja) bnde dne 29 julija 1897 1 , v šolske« poslopji v Krškem. Vzpored: 1 Otvoritev konferencije. 2 Imenovanje predsednikovega namestnika in volitev dveh sapis-nikarjcv za prihodnje leto. 3. Poročilo c. kr. okraj-nege1, šolskegi nadzornika o stanji šolstva v okraji ia njegove opazke pri nadzorovanji šol. 4 Kako naj učiteljstvo s šoliko mltd no prazouje 50ietnico vi a dinja Njegovrgi Veličanstva pres /etlega caarja Frana J -mpa 1.? O tem naj premišljuje vsak ui konferencije. 5 Rasnicoljubj% podUga trdnh značajev, kako je gojiti v ljudski šoli? Poročevalec g. Jakob Cepuder. 6. Podrobai nčai načrt in spsja z* posamezne kategorije I,u lakih 3 1 krhkega okraja. Vsak m* teli (ičitelj'ca) naj izdela načrt za svoj razred. 7. Poročilo knjižničnega odbora o zaznamku knj'g ki so spodobne za šelarske knjižnice. 8 Do ločitev očnih knjig in samcu'il za šolsko leto 1897 /98 9. Poročilo knjižničnega odbora o stanji, up rabi in računa okrajr.e učiteljske knjižaice. 10 Do ločitev knjig katere naj se nukupijo za okrajno uMeljBko knj'žmco, Dotični n»*v«ti naj sa p smeoo dopošljejo vsaj do 2G julija 1897 knjižničnemu odboru 11. Volitev: a) stalnega, b) knjižničnega odbora. 12 Posamezni nasveti, ki pa ne mora o vsaj do 2G jubja t. I. pismeno poslati salnamu odboru (v roke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika) — (Požar) P.še se nam: Vcr^j objrdnvjvi, ter s tem napravili škoda 29 gld. 56 kr.; J n p Pertot, Leopold Pertot Ivan Štabir, E-gen Pertnr, Fran Guštin. 5tef*n Krečim, Franc Pertot, Miha Ž rderšič, Alojz T\včer, Miba Titčer, Joiip Vatovec in Aleksander Pertot. da so razbili s koli in krni porušen h stolo7 128 š p na svetilkah na m>ramarski cesti, jedno svetilko, jedno odpralo in 3 vijaka, nekaj malih priprav na i iti h svetlkah ia s tem napravili nit d 5 31 gld. 57 kr , taco, da znašivsa štoda 429 gld. 53 kr.; I«an Štabir, da js nadalje razbil ograjo vrta M he M irtelanoa ia b t*m napravil škode 2 gld. Slednjič je ob'ožan Iv. Štabar, da je kmala p s oplo nepoznani zločinci. (Dalje prih.) * (Sodniki in odvetniki) dobe z novim letom, ko stopi v veljavo uovi civilaopravdni red, tuli posebno Obleko. Pri vseb obravuavah bodo 1 • m reč oblrčeni v črne ^alarje, ia uosili bodo črne b .rete. Kidar sa ho razglasila sodba, na bolo morili po-kfiti. Na Angleškem, na Prancisktni in drugod so sodaki in cdvhtoiki že od nekdaj tako obleieii, v nas pa ima ogled valeč sodae obravnave ut;a da je navzoče j r»n r opravi vojaškega sudišta. * (Pokvarjeni ljudje.) Duiajsko porotno sdišče je včeraj Rodilo predrsoega tatu. Bivši trgovski pomoč uk F.iderik S hoeider ae je bil naveličal dela in aaotl krasti. H >dil je na Duoaji in v Pešti v razae banke, in lam čakal na stranke, katere je pota.n okradei, če je angel. V poštni hrn-nilnioi je ukradel nekemu trgovkama slugi 10 000 gold., v nekem dra^sm zavodu tudi trgovskemu slugi 11O00 goSd , v P^tVi pa ;e n^ketno uradniku iu-maknil izp"d pi^dahi zavnj, v k »t^rr«m je bilo 9000 gld. Z*iteg« tatu bo ujeli v M >nakovn, ko ja na poati ssgpl v odprto b!at*ajnico ter vasi i« n<'i 3000 g'd. v tisteta hipu, ko se je pred blagajni BtojeSi ur»doik izrl na d ngo stran Miti in ob) snatri tatu so vedtl-j za poč»njanje Friderika Sclaei-derja, in so gi še podpiralo pri teh tstvUah ter ž njim zapravljale denar. Bizoiavko. Dunaj 23. junija. Dež. poslanec dr. M a-j a r o 11 je bil danes tu v avdijenci pri poljedelskem ministerstvu grofu L e d e b u r j u i u je od njega z*stran delavcev pri idrijskem rudniku dobil zagotovilo, dd se v najbližje a čhsu izgotovč ukrepi, mereči na iz vi sanje bodisi temeljnih, kakor tudi ostal h delavskih plač, iu na izboljšanje provizij, zlasti za vdove in sirote; to se ima razvidno storiti že v proračunu za leto 1898. Tudi hoče ministerstvo poskrbeti, da se bode na vojaška leta delavcev oziralo pri zopetnem vstopu v službo in pri proviziji, ter v bližnjem čusu, kar se tiče delavskih stanovanj in hrane, več primernega ukreniti, napravo mestnega vodovoda pa denarno podpirati. Dunaj 2 4. junija. Zatrjuje se, da je vlada že opustila misel na pogajanja mej Cehi in Nemci, in da se bodo samo nemškoliberalni veleposestniki z drugimi nemškimi strankami pogajali glede opustitve obstrukcije. Praga 24. janija. „Narodni Listy" prijavljajo vsebiuo pogovora z nekim odličnim voditeljem desnice, kateri je izjavil, da ostane parlamentarna večina solidarna, in da bode varovala jezikovne naredbe. Krakov 24. junija. Zaradi zadnjih demonstracij v gledališču je policija obsodil* 6 oseb, mej njimi poslanca Daszvnskoga, na 14 dnij v zapor. Atene 24. junija. V vseh grških pokrajinah divjajo strahoviti viharji, v Kefaloniji se je primeril močan potres. Bratje Sokoli t h>r se nSokolu udeleži korporativno slavnosti blagoslovljenja zastave pevskega društva .Ljubljane" v nedeljo dne 27. t. m, Vas pozivljemo, da se zbirate v nedeljo dne 27 t. m ob 9 uri dopoludne v društvo.i oblaki v telovad niči v .Narodnem domu". Zadnja redovna vaja za nastop bode danes jjvečer od 1 49 do 1 jlO. ure. katere naj se ud«Ieže val čl im Na zdar! V Ljubljani, dne 24. junija 1897. O d."bor. Listnica uredništva. Gosp. »tud. iur. Ant. P u b t os 1 o m Se k v Celji : Potrjujemo, da Vi notico o gostilni v „Narodnem domu* niste spisali in da sploh niste ž njo v nobeni zvezi. Iz uradii<*<4a lista. Iru-iliii' kII ekN«'kutlvne «lrnabe t Antona in Ano Kastelie posestvo v Babni ^ori, cenjeno 1570 gld., (v drugič) dne 88, j.unja v Trebnjem Janeza Jeraja posestva v Smledniku, cenjena 1H.451 gld., dno VH. junija in JitJ. julija v Kranj i. Marka Pangrttifia posestvo v Predgrađu, cenjeno 572 gld in 4o gld,, c 28 junija in 27. avgusta v Ornomlii. Mate vsa Zal i rja uemljisča v Cohovcm, cenjena 41.'J7 gld., Matevža Znidar&iča zemljišča pri Sv. Trojici, Mnjana 2866 tfld , Neže Ltfsnjak polovica zemljišča v Les-nj k;h, cenjena «>17 gld. nO kr., in Jakoba Namreta zemljišče v Starem trgu, cenjeno 405 gld., vsa štiri dne 88. junija In 88, julija v Ložu. Šimna Zajca zemljiSčo v Št. Jakobu, cenjeno 191S gld., Antuna Žitnika posestvo v Mali Ilačni, cenjeno 2*>TO gld., in Mano Dolenc zemljišče v Toraačevem (preloženo), vsa tri dne 98, junija in 7. avgnsta v Ljuiljaiii 1 ,o< <*rij slit' »reeke 23. junija. V Pragi: 74, 90, 73, 23, 8. Tržne cene v Ljubljani dne 2.'?. juni a 1897. Pfieuica, liti.. Ječmen, „ , Oves, „ . Ajda, Proso, „ Koru/.a, „ , Krompir, „ , Leča, „ Grah, Fižol, „ Maslo, Mast. Speli, friSen, kgr. (ti. kr. ~tt 6< 1 8 21 1! 6 - •i JO 7 — 7 - 5 — — 11 — 12 — h — — 94 — 7. — — H< Speh, povojen, kgr Surovo maslo, „ Jajce, jedno .... Mleko, liter...... —J10 Ooveje meso, kgr. —'154 Tej««« „ „ - Svinjsko n „ —,70 KoStrnnovo , „ — 4f> Pišanec......... — 16 Golob.......... - V Seno, 100 kilo ... . 2 14 Slama, „ . . ... jI 1 78 Drva trda, 4 Dmetr. 6 80 „ mehka, 4 □ , i 60 ID-va-Zia-jslra, "borza* dne 24 junija 1897. Skopni državni dolg v notah..... 102 gid. — ■'■ Skupni državni dolg v a rebru .... 102 , — , Avstrijska zlata renta....... 189 • 20 kvatnjska kronska renta ..... 100 , 75 3geraka alata renta #•/,,...... 188 . 89 Jgreraka kronaka r«nt» 46/,..... 100 , — , avsuro-ogerske bančne delnice MM — Kreditne delnica........, 167 , 60 (ondon viera........... 11:» , 55 . Verniki dri. bankovci aa 100 mark >8 „ 70 , 0 mark............ II , 74 ;0 frankov........... 9 a 63'/, iilijM.sk.« bankovci......, . 5 »i U il kr, cekini.......... Ci , 65 Dne" 23. junija 1897. i°/0 državne arečke ia 1. 1854 po 250 gld. 155 gld. V* kr. Državne arcCke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 180 , — Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 B — t Zemlj. obe. avstr. 4'/,% alati raat. bati , 99 , 80 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , 50 , Ljubljanske srečke......... 22 v 25 , Bndolfove srečke po 10 gld...... 2.~> 25 a Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld.. 158 0 50 . rrauiwav-druit. velj. 170 gld. a. v. . , . 435 , — , Papirnati rubeli....... ' 261/« V najem se d«k dobro poslujoča trgovina z mešanim blagom in g^ostlln.SL ,919—2) 7. ledenico, vrtom in nekaj zemljišča. — Več pove Atlolf lOlclilMiuei- v IVnU\l (1'onliil) ob južni 'Železnici. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 308*2 m. Junij Čas opa-aovanja Stanje barometra v mm. limpi-rstura v C Vetrovi Nebo U kr-na v mm. v 24 urah 23. 9. zveče: 739-8 170 si. jvzh. jasno 24. ■ 7. zjutraj 2. popol. 739 4 7373 12 6 24 0 si. jjzah. sr. jjvzh. megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 17 0", za 1 t>° pod normalom. so in »-i..... ji> vedno Premier-ticikli ker so le ti jedino iz : Helical-blaga izgrajeni in združujejo z največjo trpežnostjo popolno precizijo (686—8) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek. The Premier CycleCo.Ltd/Hilft;Heoberl Tovarne: Ilch (Eger) Covcntrv l>oos (OeSko). (AngleSko). (pri Norimbergu). Letna produkcija 60.000 komadov. — Katalogi brezplačno in poštnine pronto. Siunoprodujo v.it 1\i-u n , n \i < ■ ima Freiri. 0-io.d.en. v Ljubljani, na Mestnem trgu biš. štev. 25. Ces. kr. avstrijske državne železnice', ntln i Izvod iz voznega reda •vtal5«rb-v«.«gr*a. odL 1. J-o.xa.lla, 1897, Odhod Ia f,|nnl|ane (jnž. kol.). ProR-a ćoz Trbiž. (1M41) Ob ia. *irt 6 min. po noći oaot.nl Tlak t Trhli, ftaljak, Oaloreo 9r«i iKiinfft'te, Titnhno; Asa Sntithal t Ana*««. Tachl, iimninl.ii. Snlnoarrail . I .<■ 11.1 i;.ni.'in. Zoll ob juaeru, Inomott, Rregenc, Ourih, Gon«»o, Paria oni Klein-Reinin« t Btajrr, Lino, na DanaJ rit Amatettnu. — Ob 7 ur & min. ajntraj oartbnl vlak ▼ Trbf«, Pontahal, Beljak, Gelovec, Frnraena-■•■itn, Ijjubno, Dunaj; oea R«l*thal t Rnlnofrrad, Aa« K l.-in - K.-illiin; . Btejrnr, Line, Buileje»lc«, Plaenj, Marijino vari, Hoh, Fr^ncovo Tari^ Karlove vari, Prago, Lipako. — Ob II. nri 60 min. dopoludn« omhnl rlak. ▼ Trhi«, Pontabel, Haljak, Ce oveo, Ljubno, Srlathal, Dunaj —Ob 4. nri a min. pnpoluilne oaobni vlak ▼ Trt ii, Beljak, Oeloveo, Franznnsfnato r.jut,uči; oea Helatlial ▼ HnlnoKrad, Lend-Oaitein, Zal' ob jriem, Inomott, Bregeno, Ourih, Oeuevo, Paria; čea Kleln-Relnlng v fl, Plaenj, Marijine vare, II..'.. Pranoove vare, Karlov« voro, Pt»q>o, Lifvakn, Unnaj vi« Araatetlen.—Ob b, url 39 min. popoldne .....I.ui vlnV: ▼ Leace-nied, (le ob nedeljah In pr»»nikih.) — Ob 7. uri 46 min. aveče* oiobni vlak v i:;.>.I Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Ob 6. urt 16 min. ajntraj meiant vlak. — Ob 19. url 66 polndna meeanl vlak. — Ob d. uri 80 min. ivoiier metani vlak. Prllao«! v L.Jub1|ntio (juž. kol.). Pro^a 1* Trbtža. Ob 6. nri 69 min. ajutraj oaobni vlak a Dunaja vi a Aroatntten^ Holnograda, Linca, Hteyra, Omundena, Iaohla, Auatnea, 1'arizik, Ounovo Curiha, Brogonca, Inomnita , Zulla ob jnzeru , LJabna , Oelovoa t Buljaka, Franaeuafaat«. — Ob 7. uri 65 min. zjutraj Ofobni vUk i/. Loaoo, Bleda. — Ob 11. nri 20 min. dopoludi e oaobni vlak a Dunaja via Amatetton,, Karlovih varov, Heba, Marijinih van v, Planja, Budojevlo, Holnograda „ I.nira, Stebra, Pariaa, Oenove, Ourlha, »to^enoa, Inouoita, Zella ob jeaeni, liend-Oaateina, IJnbna, Oelovoa, Linoa, Pontabla — Ob 4. uri 67 min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, Ljutu a, Belicthala, Beljaka, Oelovoa, Fraimensfoate, Pontabla. — Ob 9. ari 6 mi' . avoi-oi • «..'•• i vlak a l>-i-..... vi» Ainstetten in IJubno, Ia Ldpakaga, Prage, Franuovih varov. Karlovtb ▼arov, lloba, Marijinih vatov, Planja, Budejevio, Linca, Htovra, Snlnograda, Beljak». Oeh-voa, "nniaM* —Oh 10. url 96 minut avaćor oaolmi vlak iv Leico-llloila .l<. ob noileljah iu pmauikih ) Proga lm Novega meata ln lz Ko6ovJa. Ob S. uri 19 min. ajutraj meiaul vlak. — Oh 9. urt S9 min. po-t.. m.li.o meiaul vlak. — Ob S. url 86 min. avočer raeAaui vlak. Idhod Ia f,{ir»l$iiiM> (drž. kol.) v Kninulk. Ob 7. url 98 min. ajutraj, ob 9. url 6 miu. popoluilue, ob 8 ur" 60 min. aveosr, ob 10. url 96 min. avačer. (Poaledujl vlak 1« ob nedeljah ln pramlklh.) 1'riiii.ii v i,|abl|an<» (drž. kol.) Is Huiniilka. Ob 6. uri 66 miu. ajutraj, ob 11. uri d min. dopolnilne, ob 8. nr' 80 oslu. *v«. ur, ob 9. uri 66 min. avouer. (Poalodnjl vlak le ,b uo.lelJ»lr !n nri\«niklh > _ Tapetarski učenec zmožfn 8loveuHkpj»a in nemškega jezika, 36 vzprejme s I. julijem v Celji. (981) Naslov se izvo pri upravništvu „Slov. Nar.". Dva učenca iz dobre hišo, nemSkega in slovenskega jezika zmožna, ho \ *|»V4' jlllC*tla v Lii;<>\tlil /. 111 c >n 11 11 i 111 i>1|ik«»11i V«l<>ll.: Eiehberger-ja v Poulavl (Ponlgl). (020—2) Odvetniškega kandidata dra. juris, z večletno prakso, slovenščine zmožnfga, vzprejmem v svoji odvetniški pisarni. Dr. Julius Felclbacher 898—8) odvetnik v Mariborn_ T gostilni (>Pri zlati rili" dobć se v Mule