PožtnlTiB plačana v fotovtni
Leto LXXI., št. 258 a
Ljubljana, sreda 16. novembra 1938
Cena Din 1.—
IzhRjB vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InseratJ do 80 petit vrst a Dio 2, do 100 vrst d Din 2.50. od 100 do 300 vrst d Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UFRAVNIsTVO LJUBLJANA, Rnailjeva ulica Atev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru iOL
postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Imredv sestavil novo vlado:
Na Madžarskem ne bo uvedena diktatura
Snoči je Imredv podal ostavko celotne vlade ter tako] nato sestavil novo vlado, v katero so vstopili štirje novi ministri — Nova vlada bo sodelovala s parlamentom — Imredy o sodelovanja z Jugoslavijo
dr. Imredv
Budimpešta, 16. nov. c. Na seji ministrskega sveta, ki je bila snoči ob 18., je bilo sklenjeno, da vsa vlada poda ostavko. 2e med razpravo so zapustili sejo ministri Stranjanski, Ali kek, Bornemisa ter minister za narod no obrambo general Rath V splošnem se je smatralo, da bodo ti ministri izstopili iz vlade  Predsednik vlade Imredv Pa Je OD 18.30 odšel v avdijenco k regentu Horthyju in predložil ostavko vsega kabineta.
Pozno zvečer se je zvedelo, da je bila že sestavljena nova vlada. Iz prejšnje Imredvjeve vlade so izstopili poprej imenovani štirje ministri, namesto njih pa so bili imenovani nasled nji: minister za kmetijstvo grof Mihael Telekv, pravosodni minister dr. Tasnady Nagv, predsednik vladne ze-dinjene stranke, vojni minister gene-rol Barta, a minister brez portfelja je vodja madžarske zedinjene stranke iz novih pokrajin Jaroš. Dosedanji minister Unger je prevzel ministrstvo in-
dustrije   Vsi novi ministri pripadajo
vladni zedinjeni stranki.
Predsednik vlade Imredv je snoči v svojem govoru med drugim poudarjal, da se bo vlada strogo držala ustave in da bo delala s parlamentom. Zavrnil je vse govonee o diktaturi, v zunanje političnem pogledu pa se bo Madžarska tudi v bodoče še naslanjala na os Rim—Berlin, toda ravno tako polaga važnost na ustvarjanje novih prijateljstev Podčrtaval je zlasti željo, da se razvijejo kar najožji odno-šaji in tesno sodelovanje s kraljevino Jugoslavijo.
Po prvih vtisih je bila nova madžarska vlada v političnih krogih sprejeta s simpatijami in pričakujejo, da bo na šla ugoden sprejem tudi v parlamentu. O ostavki sami v obveščenih krogih zatrjujejo, da se je to zgodilo zaradi novega položaja, ki je nastal spričo priključitve novih pokrajin, zaradi česar je nastala potreba, da se da regen* tu Horthyju možnost, da v pogledu na-
daljnjega upravljanja države svobodno odločuje. Poleg tega si želi Imredy z uvajanjem novih oseb zagotoviti ho-
mogenost nove vlade in jo na ta način pripraviti za velike reforme, ki jih je bil že popreje napovedal
Zunanja politika Madžarske
se mora Se bolj prilagoditi osi Rim—Berlin, je dejal ministrski predsednik Imredyi
Budimpešta, 16. novembra AA. MT1. V svojem govoru o zunanji politiki je ministrski piedsednik Imredvi poudaril dejstvo, da je bila glavna smernica madžarske zunanje politike podana že prej v izjavah zunanjega ministra Kanye in njega samega. Nato pa je dejal: Vsebina teh izjav je bila ta, da bi imeli ponoven razlog približati se našim prijateljem. V zadnjih dneh se je z vidnimi rezultati pokazala iskrenost odnosa jev med Madžarsko in prijateljskimi državami. Naša zunanja politika se mora še bolj prilagoditi politiki osi Rim-Borlin. Poleg tega moramo razviti še boljše zveze z našo staro prijateljico Poljsko ter najti poti, po katerih bi  Madžarska   mogla  napredovati  v har-
moniji z drugimi državami, med katerimi je tudi Jugoslavija. Za takšno politiko ni zadostna samo diplomacija, kajti diplomacija se mora opirati tudi na silo, da bi imela potrebno svobodo pri delu. Največjo pozornost pa moramo posvetiti naši narodni vojski.
Potem je ministrski predsednik govoril o programu notranje politike, ter je glede nje dejal, da bo osnovana na Široki podlagi ter da bo vlada izvedla važne socialne reforme Naglasil ]e dalje, da bo agrarna reforma izvršena na podlagi izjav, ki jih je dal v svojem govoru v Kapošvaru, v katerem je med drugim povedal, da bo vlada mogla izkoriščati posestva, ki merijo nad 100 juter.
predsednik madžarske vlade, o katerem *e je trdilo, da namerava uvesti diktaturo. Včeraj je sestavil novo vlado, o kateri pa je izjavil, da nima diktatorskih teženj, marveč da bo sodelovala s parlamentom ter izvedla potrebne reforme
RT
Pariz — novo Monakovo?
Ugibanja o pariškem sestanku francoskih in angleških državnikov v Parizu
LOKDON, 16. novembra e. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax prideta v Pariz 23 novembra ob 17. Predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet i ima bosta priredila istega dne na čast svečano večerjo. Naslednjega dne bo Daladier povabil angleška gosta na kosilo, zvečer pa bo banket v angleškem poslaništvu. Mislijo, da bo 24. novembra pariška občina priredila čajanko na čast goltom. S službene strani demantiraju vesti, da bo Chamberlain v Parizu predlagal, da naj Francija odstopi koloniji Kamerun in Togo Nemčiji in da bo Anglija s svoje strani omogočila finančno eksploatacijo teh kolonij Nem" Čiji. V demantiju poudarjajo, da o ko-lonijalnem vprašanju sploh ne bo govora na sestanku V političnih krogih pa prevladuje mnenje, da bo kolonial" no vprašanje kljub demantiju glavni predmet sestanka v Par*zu. Več na" rodnih poslancev z levice in desnice je
zahtevalo, da se še pred 23. novembrom, to je pred prihodom angleških ministrov skliče odbor za zunanjo politiko in da na tem sestanku zunanji minister Bonnet razloži stališče vlade v tem vprašanju. Bonnet pa je to od" klonil in je samo podal izjavo, da na sestanku ne bo govora o kolonialnem vprašanju. Opozicija zelo ostro kriti" žira stališče Bonneta in izraža bojazen, da bo sestanek v Parizu novo Monakovo, to je, da se bosta Daladier in Bonnet uklonila Chamberlninu in pristala na koncesije Nemčiji, ki bodo škodovale francoskim interesom.
Pariz, 15 nov o. Ministrski pred-ednik Daladier je imel danes popoldne daljše razgovore s finančnim ministrom Revnau-dom in zunanjim ministrom Georgesom Bonnetom. Slednji razgovor se je nanašal na mednarodnopolitični položaj Ko jf5 Daladier zapustil vojno ministrstvo so novinarji ustavili in vprašali za stališč? francoske vlade glede na nemške zahteve po kolonijah. Daladier je lakonično odgovori1,-»Mi ne bomo odstopili nobene kolonije!«
VVilson se ne vrne v Berlin?
Reosevelt proti preganjanju Židov
W.\SHINGTON, 16. novembra. AA. Ha-vas: Zunanji minister Cordel Hull je dal zastopnikom časopisja izjavo, v kateri pravi, da mu ni z.ia^o, doklej ostane ameriški veleposlanik v Berlinu VVilson v Washingtcnu. V Ameriko prispe 24. novembra. Ker se odpelje Hull 25. novembra z ladjo iz New Yorka v Limo, bo imel VVilson torej vsega skupaj le 24 ur časa, da obvesti zunanjega ministra o dogodkih zadnjih dni v Nemčiji. Na koncu svoje izjave je Hull dejal, da ničesar ne ve o vesteh iz Londona, ki pravijo, da bosta vtodi USA in Velike Britanije razpravljali o možnosti novih skupnih ukrepov, s katerimi bi pomagali nemškim Židom.
Pariz, 16. novembra, e. Agence Radio javlja iz verodostojnih \vashingtonskih virov, da se ameriški veleposlanik Wilson ne bo vrnil v Berlin vse dotlej, dokler se ne bo židovski problem v Nemčiji pretresal z večjo obzirnostjo. V političnih krogih javljajo, da predsednik Roosevelt pripravlja izjavo proti antisemitskim ukrepom v Nemčiji. Roosevelt vztraja na tem, da se ti ukrepi ukinejo
IVashington, 16. novembra, e. Na včerajšnji seji vlade je govoril tudi predsednik Roosevelt o potrebi zmanjšanja fonda za pomoč brezposelnim, a namesto tega naj se povečajo fondi, potrebni za oboroževanje Po vesteh iz političnih krogov bo vojni proračun, ki je lani znašal 1.200 mi-
lijonov, podvojen.
Počastitev Kesnalovega spomina
Denar s Kemalovim likom — Poslanec Ankare bo za večne čase Kemal Ataturk
Prisrčen sprejem rumartsks??. ksraSjn v Angliji
V Dovru ga je pozdravil vojvoda Keittski, v Londonu kralj Jurij — Visoko odlikovanje kraifa in prestolonaslednika
Carigrad. 16. novembra e. Danes ob 10-dopoldne so odprli palačo Dolmabahče, da -e je lahko narod poklanjal mrtvemu pred-edniku republike Kemalu Ataturk.j. Značilna sta dva zakonska predloga, o katerih bo razpravljala velika narodna skupščina. Iz njih je razvidna velika ljubezen turškega naroda do velikega pokojnika Prvi predlog namreč predvideva, naj ima v bodoče ves turški denar lik pokojnega Ke-mala, a drugi predlog vsebuje željo, da
mesto Ankara ne voli več poslanca, temveč ostane njegov zastopnik za vse večne Čase Kemal Ataturk, tako kakor bi bil vedno navzoč v parlamentu. Sobe v palači Dolmabahče. kjer je živel zadnje čase Kemal Ataturk, bodo ostale nedotaknjene. Premaknjena ne bo nobena stvar, tako da bo ostalo kakor nekak muzej, ki bo vedno spominjal na ustanovitelja moderne Turčije.
London, 16 novembra e. Angleški ruši-lec »Seek,« ki je prepeljal iz Boulogne sur Mere rumunskega kralja Karola ter prestolonaslednika Mihaela in njuno spremstvo, je včeraj dopoldne prispel v Dover Zaradi goste megle ki je ležala nad Ro-kavskim prelivom, rušilca in ostalih boinih enot z obale niso mogli videti popreje, dokler niso pristali Ko se je rušilec zasidral, so zadoneli v pozdrav topovski streli iz doverske trdnjave Takoj nato ie odšel na krov vojvoda Kentski v spremstvu rumunskega poslanika v Londonu in pozdravil rija Ko je kralj Karol izstopil, so mu pred stavili visoke osebnosti, ki so prisostvovale sprejemu, med njimi so bili tudi predstavniki vojske Kralj je nato pregledal častno četo na obali Nato ga je pozdravil na železniški postaji, ki je bila svečano okrašena, doverski žunan. . London. 16 novembra e Rumunskega kralja Karnla, ki je nosil temnomodro uniformo in dol so belo pelerino kakor je nosijo vitezi Mihaelovega reda. in prestolonaslednika Mihaela, ki  je  nosil vojaško
I uniformo, so sprejeli na železniški postaji Viktorija, angleški kralj Jurij vojvoda Gloucesterski. ministrski predsednik Cham berlain, zunanji minister lord Haliiax minister notranjih del H< are. prvi lord ad-miralitete Lord, načelnik imperialnega generalštaba, načelnik štaba angleškega letalstva ni mnogo drugih dostojanstvenikov, londonski lord major in drugi. Visoke goste je na vsej poti do bu kin^ham ske palače pozdravljala ogromna množi ca ljudi.
London. 16. novembra, e. S'užbeno poročajo, da je kra'i Jurij odlikoval rumunskega kralja Karola z redom. Hlačne podveze, a prestolonaslednika Mihaela z velikim križem r°da Viktorije.
Kralj Karol — častni doktor
BUKAREŠTA. 16- novembra A A. Radon Bukareška umverza je podelila kralju Karolu naslov čas nega doktorja zaradi njegovih izrednih zaslug na prosvetnem polju, kakor tud: za to. ker se je vedno zavzemal za profesorje in dijake.
30 letnica Kreditnega društva MHL
Lep nraznik pomembnega gospodarskega društva bo
proslavljen jutri
Nova vlada pred Sobranjem
Deklaracijo bo podala iele na prihodnji seji
Sofija, 16 novembra e Včerajšnja seja narodnega sobranja se je pričela ob 15 15 in je trajala samo 8 minut Takoj po otvoritvi je ministrski predsednik dr Kjusei-vanov prečital kraljev ukaz. s katerim se sprejme ostavka petih ministrov in drugi ukaz. s katerim so imenovani novi ministri Nato je predlagal zaklji.čitev seje Prihodnja seja Sobranja bo v četrtek, ko bodo novi ministri prevzeli svoje resore.
Narodna poslanca prof. Cankov in Todor Kožuharov sta nato predlagala, naj narodno sobranje protestira proti temu, da nova vlada že na tej seji ni podala svoje deklaracije, s katero bi se izjavila o svoji notranji in zunanji politiki Vladna večina je ta predlog odklonila in sprejela dnevni red, kakor ga je predlagal predsednik vlade. Seja je bila nato zaključena.
Ljubljana, 16. novembra
Jutri bo praznovalo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske svojo 30-let-•iico; ustanovljeno je bilo 17. novembra 1908 Dovolj nam pove že letnica ustanovitve pomembnega gospodarskega društva, ki mu moramo pripisovati posebne zasluge za gospodarsko in nacionalno osamosvoji-ter slovenskega obrtništva in trgovstva; društvo je bilo ustanovljeno tistega znamenitega leta. ko se je začela glasneje buditi naša narodna zavest in prodirati spoznanje, da odpor proti nacionalnemu, kulturnemu in gospodarskemu pritisku nemštva mora biti aktivnost na vseh področjih javnega udejstvovanja.
Društvo je izdalo ob svojem jubileju lepo opremljeno spomenico. V nji je zbranega precej zanimivega gradiva, ki prikazuje velik pomen delovanja društva in nudi ■pregled sadov dela zaslužnih društvenih delavcev. Kakor pravijo v spomenici, zdaj ni posebno primeren čas za prirejanje proslav, toda lepe obletnice vendar ni mogoče prezreti, zlasti še, ker razvoj društva nudi dragocene nauke za nadaljnje delovanje.
Slovenci smo dobili prvi večji bančni zavod z Ljubljansko kreditno banko 1. 1900. Obrtniki so pa imeli že od 1. 1857 Obrtno pomožno društvo v Ljubljani. Namen tega društva je bil prav za prav isti kakor poznejšega Kreditnega društva Mestne hranilnice: pomagati slovenskim obrtnikom in trgovcem s cenenimi krediti pri njihovi podjetniški delavnosti. Toda Obrtno pomožno društvo je ostalo v glavnem le po-
T
možno društvo in se ni moglo razviti v močnejšo gospodarsko organizacijo. Po septembrskih dogodkih se je ljudstvo zavedlo, da se najbolj učinkovito upre oblastnemu nemštvu. če se čim bolj in čim prej osamosvoji gospodarsko Slovenci so začeli nalagati denar v svojih zavodih. Nemci so na to odgovorili z odpovedjo kreditov, n. pr. v Ljubljani pri Kreditnem društvu Kranjske hranilnice, ki je bila do prevrata povsem v nemških rokah, čeprav je upravljala milijone slovenskega denarja. Ni bilo drugega izhoda, kakor da si slovenski obrtniki ustanove Kreditno društvo. Župan je bil tedaj dr. Ivan Hribar, ki je na pobudo voditeljev slovenskega obrtništva svetoval občinskemu svetu ustanovitev Kreditnega društva pri Mestni hranilnici. Društvo je bilo kmalu ustanovljeno, in sicer z namenom, da s hranilničnimi denarnimi sredstvi podpira obrtnike in trgovce s krediti v avstrijskih alpskih deželah, predvsem na Kranjskem ter v Ljubljani. Področje kreditne ustanove se je po prevratu raztegnilo na vso Jugoslavijo.
Ob času ustanovitve KD je bilo že precej močno razvito zadružništvo, čemur je treba pripisovati, da se je ustanova v začetku razvijala počasi, čeprav je obrestna mera za posojila znašala le 5.25°/o. Svetovna vojna je povsem zavrla društveno delovanje. Šele po vojni se je društvo začelo razveseljivo razvijati. Že četrto leto po vojni je štelo 442 članov in imelo 171 milijonov kron denarnega prometa. L. 1909 je društvo štelo samo še 38 članov. Zdaj ima
395 članov. Po 1. 1922 je število članstva začelo nekoliko nazadovati, kar je treba prisisovati predvsem temu, da je bilo tedaj med inflacijo povsod dovolj kreditov in je tudi hranilnica uvedla tekoči račun za posojila in kredite. Najvišje število članstva je društvo doseglo 1. 1930, pred nastopom gospodarske krize, in sicer 507. Izrabljeni krediti so znašali 9.700.000 din, letni promet pa 33,262.594 din. L. 1931 se je pokazal vpliv gospodarske krize tudi pri KD, pač zato, ker je društvo tesno povezano z Mestno hranilnico, ki je 1. 1933 zaprosila za zakonito zaščito, posojila in kredite Je pa nehala dajati že prej. Ker torej Kreditno društvo ni imelo več denarne založbe Mestne hranilnice, je dovoljevalo le toliko kreditov, kolikor se je nabralo sredstev od odplačanih posojil. Letni saldo kreditov se je zaradi teaa gibal med krizo okrog 9 milijonov 736.000 din in 9.248.000, leta 1936 pa je dosegel 10,343.925 din. Denarna založba MHL je znašala ob koncu lanskega leta pri društvu 7,867.900 din, društvena denarna sredstva pa 2,369.224. din.
Razen kratkega orisa razvoja društva. Je v spomenici objavljen statističen pregled društvenega razvoja od 1. 1909 do konca lanskega leta. Bivši župan, minister v p. dr. Ivan Hribar je napisal lepo posvetilo društvu ter naglasil njegov pomen glede na druge podobne zavode; Josip Kebek piše kot obrtnik, kako zelo je bilo Kreditno društvo potrebno obrtništvu in da mu je še vedno ter opozarja na značilnost, da obhajata Obrtniško društvo in KD skoraj ob istem času 30-letnico; predsednik Katoliškega d~uštva rokodelskih pomočnikov kanonik A. Stroj je napisal članek o najstarejših socialnih organizacijah, Katoliških društvih rokodelskih pomočnikov; posebno zanimiva je razprava o razvoju obrtnega šolstva pri nas. Napisal jo je upokojeni direktor tehniške srednje šole dr. Jožef Reis-ner. Skoda le, da je prostor za zanimiv članek pretesno odmerjen.
Spomenico krase slike delavcev Mestne hranilnice in Kreditnega društva.
Jutri bo društvo proslavilo lep jubilej s slavnostnim zborovanjem ob 15. v posvetovalnici Mestne hranilnice.
Mednarodna turistična konferenca
ATENE, 16. novembra. AA. Atenska agencija: Delegacije balkanskih držav, ki bodo sodelovale na. mednarodni turistični konferenci, so sestavljene takole: Ru-munijo zastopa Constan-inescu. Turčijo Rurhan žisni, Sanuz in Sinesi Hirar, Jugoslavijo Prodanović. Simić in Todoro<\ać, Grčijo pa šeferiadia, Aiapi'cs. Apapdikis in Petrakopulos. Včeraj je bila konferenca svečano otvorjena. Turški delegat se je zahvalil za mnogoštevilne dokaze simpatij in 'Solidarnosti grškega naroda in vlade o priliki smrti turškega prepoirodiTe-ija Kemala Ataiturka. Poudaril Je tudi. da uspehi ter konference ne bodo samo gospodarskega značaja, pač pa bodo velikega socialnega in političnega pomena.
Holandska princesa na Poljskem
VARŠAVA, 16. novembra. AA. Ha vas: Razširili so se glasovi, da prispe nocoj holandska princesinja Julijana v Ivno blizu Poznanja na Poljskem, in sicer na posestvo grofov Djelzinskih, dobrih prijateljev princa Bernharda, ki je prispel tja že včeraj.
Curili, 16. novembra. Beograd 10. Pariz 11.68, London 20.835, New York 442.875, Bruselj 74.90, Milan 23.30, Amsterdam 239.62, Berlin 177.37, Praga 15.15, Varšava 82.95, Bukarešta 3.25.
»SLOVENSKI NAROD«, sreda, 16. novembra 1038.
Kmečko nadaljevalne šole
Ali bi ne kazal* •dloCiti M za •feveznMt kmctfca
Križevci, 15. novembra V novembru pridno po našem podeželju delovati kmečko nadaljevalne doto, ki trajajo v zimskih mesecih vse tja do praga pomladi. V te iole zahaja doraščajoča kmečka mladina, pa tuđi staraj« kmečki fantje in gospodarji, ki streme po napredku kmečkega gospodarstva. Kmečko nadaljevalne iole niso nikake strokovne kmetijske sole, iz katerih pridejo udeleženci kot nekaki strokovnjaki, ki auijo potem v javne službe, v pisarne itd., temveč zbira okoli sebe one mladeniče, ki bodo ostali doma na kmečki grudi, jo obdelovali in ljubili Ta Šola Ima namen le nadaljevati in Izpopolniti ljudskoiolsko vzgojo. Dati hoče kmečki mladini vse, kar potrebuje za življenje in to na kmetiji, W ji je vir blagostanja in življenja.
šola je nadaljevalna in nadaljuje ijud-skošolsko vzgojo, zato je psihološko potrebno, da vodi in poučuje na teh šolah ljudskošolski učitelj, ki pozna psiho mladine in psiho kmeta sploh. Poleg tega pa pozna domače razmere, razmere kmeta na vasi in njegov duševni nivo. Baš radi tega vsestranskega poznavanja duše in mi-ljeja kmetovega po ljudskosolakem učitelju, je podana dovoljna garancija, da bodo te šole uspevale in rodile uspeh, če še vzamemo drugo dejstvo, da mora ljudskošolski učitelj, predno začne poučevati na teh šolah, absolvlratl vaaj uvodni in metodični tečaj, voditelj pa strokovni tečaj. Vse te tečaje prireja banska uprava, prej pa bivše samoupravne oblasti že deset let. Skozi ta tečaje je šel že lep kader uči eljstva. kj sedaj aktivno deluje na kmečko nadaljevalnih šolah že mnogo let.
Naše podeželje se zanima za te šole, kar dokazuje dejstvo, da je vsako leto več šol in tečajev in je število udeležencev zelo naraslo, kar kaze, da so te šole potrebne in tudi kmečki človek zna te ^ole ceniti.
Te šole financira in nadzoruje banska uprava, ki potom svojega posebnega odbora za kmečko nadaljevalne Šole, kateremu predseduje znani ustanovitelj, Šolski upravitelj v p. g. Gosak iz Teharij, skrbi zanje in skuša potom njih dvigniti duševni nivo našega kmetstva in vse gospodar-
stvo raciona Utirati Da je to nadaljevalno šolstvo zavsslo taksen razmah hl da i je kader učlteljstva tako prnunoHl, ima svoje zasluga tudi višji svetnik g. Kro-šelj, Id je duševni vodja sejah tečajev za uclteljstvo kmečko nadaljevalnih Šol.
Kljub temu, da se je to nadaljevalno šolstvo že tako razvilo, je pa še vedno odprto vprašanje in sicer: ah bi kazaio uzakoniti sjfJhMhs splošno šolsko efevecanst aa vse mladeniče, ki končajo ljudsko šolo In da bi kmečko ■artaTjri slan šsšs sseraH obiskovali vsi brezpogojno, kakor imajo to urejeno nekatere druge države, zlasti Češka in Nemčija.
Nedvomno bi taka zahteva naletela na odpor, vendar bi bila priporočljiva in bi se ljudje počasi privadili, kakor so se privadili šolski obveznosti. To bi bilo lažje, ker bi se moral normalizirati sedanji pravilnik, ki predvideva letno 100 učnih ur. Pouk bi se vršil v zimskih mesecih, kadar je največ časa in sicer dvakrat tedensko. Tako bi postale kmečko nadaljevalne šole obvezne in bi trajale najmanj dve leti.
Težje je vprašanje, kako izreči potem tudi sankcije (kazni) proti onim, ki ne bi redno posečali šole. To naj bi se uredno podobno kakor pri ljudskih šolah, potom občine in sreskega načelstva in sicer preko ITI. (kmetijskega) oddelka, dočim bi bih višji instanci banska uprava in kmetijsko ministrstvo, ki naj bi tudi financiralo te šole.
V naši državi, ki je agrarna, edino kmečki stan nima nikaklh priznanih nadaljevalnih šol. Dočim Imajo obrtniki in trgovci svoje uzakonjene nadaljevalne Šole, ki izobražujejo njih naraščaj, ima kmečki naraščaj le ljudskošolsko izobrazbo. Tak zakon na i bi veljal tudi za kmečke nadaljevalne 3o?e za vso državo. Tako bi nedvomno dvignili naše kmetijstvo na ono stopnjo, ki so jo dosegle poedine države v srednji Evropi
Predvsem pa bi morali obiskovati te šole rmi učenci, ki so oproščeni ljudsko-šolskega pouka, ali pa so predčasno odpuščeni, kajti ti učenci niti ne zadostijo osemletni šolski obveznosti. —Vik —
Lep večer jugoslovanske pesmi
Koncert mariborskega Septeta bratov živko
i    — Is železniških delavnic. Višji pristav J T. položajne skupine v Gračcu inž. Ivan - Kibaljflfcfi Je premeščen m višjega pristava iste položajne afcnpine k tukajšnjim železniškim delavnicam.
— Prasntfk zediajeaja Bomo esmajasl skupaj. Državijani m občani, ki sa navedemo, da Ja treba dati narodu čimveč prilike za manifestiranje državljanske zavesti in zvestobe lastnemu narodu, se bodo polnoštevimo udeležili slavnostne povorke. Id jo organizira mestno poglavarstvo.
— Prt požaru, ki Je upepelil veliko tribuno matičnega Sokola v Ljudskem vrtu, je zgorelo tudi precej telovadnega orodja, ki je bilo shranjeno v garderobnih prostorih pod tribuno škodo cenijo na 80 tisoč din, dočim je bila tribuna zavarovana le za SO tisoč din. Ugotovitve policijske komisije Se niso znane.
— Protltuberfculoznl dinar za zgradbo azila jetiemh bolnikov v Mariboru je dosegel v septembru kosmato vsoto 448.094 din. Izven stanovanjske akcije so darovali: družina Preac (Glavni trg) mesto venca na grob pok. Franca VVeilerja 100 din, trgovec g. Prane Huber mesto venca na grob pok. g. VVashingtona Valenta 120 din in g. inž. Jože Jež 50 din. g. prof. Josip Ostrovška 100 din ter neimenovani 100 din, uradništvo Jugoslovenske udružene banke v Mariboru, mesto venca na grob pok. g. J. Kristoviča 300 din. Vsem prav iskrena hvala.
— Studenške novice. Pretekli četrtek je predaval prof. Jan Sedivv, ki je ob 150 skioptičnih slikah prikazal vse izgube CSR ter tudi vse one važne ustanove kulturnega življenja Cehov, Slovakov in Rusinov, ki so ostale neokrnjene. V trdnem zaupanju, da narod kljub vsej nesreči ne no propadel, je zaključil svoja zanimiva in aktualna izvajanja. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano. Nad 200 poslušalcev je dve uri sledilo prijetnemu kramljanju g. profesorja. Izvrstno so se obnesle tudi »ustmene novine« gg. Lintnerja, Kon-tlerja in Vranca. Prihodnji četrtek ob 19. bo predaval g. dr. Gabrovšek o položaju delovnega ljudstva v Nemčiji. Vstopnine ni. Tedenske slike in šaljivi žurnal. Prijatelji vabljeni.
— Tezenske novice. Naši vrli sokolski diletantje bodo gostovali v nedeljo na Pra-gerskem z Reboljevo dramo »Ko umira sreča«.
— Iz Slovenske Bistrice V visoki starosti 93 let je umrla najstarejša Slovenjebi-stričanka Viktorija Matuš. Žalujočim naše tskreno sožalje.
— Zaradi psa. Ko je našel posestnik Ivan Wo!gemut te dni svojega psa ustreljenega, je takoj osumil soseda Franca Horvata, da mu je ustrelil psa. Navalil je
Jubilejno leto
Zbornice za TOI
Pregled dela, uspehov in prizadevati) v preteklimi 2o letih
Maribor, 15. novembra Snoči je priredil mariborski pevski sep-tet bratov živkov pod okriljem Ljudske univerze svoj običajni letni koncert. Spored, ki je trajal polni dve uri, je obsegal niz zborov iz slovenske zborovske literature od A. Foersterja do najmodernejše, po en bolgarski in hrvatski zbor.
Kot prvo točko sporeda so bratje podali Foersterjevo »V brezupnostl«, delo našega najpomembnejšega skladatelja iz polpretekle dobe, grajeno na zrelih in dognanih temeljih tedanje kompozitorne teh nike. Sledil je R. Savin, avtor zelo pomembnih slovenskih oper, romantik, obdarjen z globoko lirično noto, s tremi krasno in seriozno izdelanimi zbori: , Zori rumena rž«, : Ponoćni stražnik« in pa -»Tehtni vzrok«. V drugem delu sporeda so bili zastopani a) V. Mirk z > Ugoskimi kmeti«; b) podpisani z »Večerno« na Murnov tekst >ze iz daljave mrak prihaja« in c) V. TJkmar z zborom >2enka mi v goste gre«. K svojemu delu, ki je na tem večeru doživelo popoln neuspeh in ki bi tudi v najboljši izvedbi ne spadalo v ta pretežno folklorističen okvir se še povrnem Po odmoru je vrla pevska družina podala eno kitico bolgarskega skladatelja Bukoreščljeva iz njegovega venca bolgarskih narodnih in Ta^čevičeve »Pesmi od kola«. Spored je zaključilo osem narodnih pesmi B Pohorja v glasbeni obdelavi prof. V. Mirka, ki so tudi po svoji lokami aktualnosti in pohorski šegavosti dosegle pri občinstvu seveda največji uspeh — ker bodi odkrito povedano — naše občinstvo išče tudi danes če pretežno v umetnosti — zabave, će abstrahiramo Foersterja, ki je v tem sporedu predstavljal največjo kompozitorno zrelost, moramo dati prvenstvo R. Savinu. Njegovi trije zbori so po glasbeni kakovosti, kakor tudi po perfektni izvedbi tvorili umetniški višek sporeda. Mirkovi »TJgoški kmetje«
— Železniške legitimacije za državne vpokojence. Državni vpokojenci (ke), ki zase in svoje rodbinske člane niso dobili železniške legitimacije od dravske finančne direkcije, naj jih zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto predlože direkciji že v drugi polovici decembra. Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se kupi pri blagajni železniške postaje. Predložene poštne znamke ali kolke bo direkcija vrnila. Razen železniške znamke mora vsak upoko- L jenec predložiti odrezek čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za zadnji mesec. Brez tega dokazila se veljavnost legitimacije ne bo podaljšala, ker se pro-silčeva istovetnost sicer ne more ugotoviti. Prav tako mora poslati kupon čekovne nakaznice, kdor prosi za novo železniško legitimacijo.
— Iz Pesniške doline. Naši »Zadružni elektrarni« na Pesnici se je končno vendarle posrečilo pripraviti vse potrebno za elektrifikacijo Pesnice. Zadevni stroški se računajo na 200.000 din. Upamo, da bodo še v zimskih mesecih zažarele na Pesnici električne žarnice. Kakor čujemo, bomo dobili tok po isti ceni, kakor ga dobivajo Mariborčani. Elektrifikacija je zamišljena v dveh etapah. V prvi bi se izvedla predvsem v neposredni bližini železniške postaje, v drugi etapi pa bi segla tudi v bolj oddaljena naselja.
— Saharinček, igralne karte, vžigalniki. Orožniki so prijeli v Mežiški dolini 341etno Marijo Peušek in 721etnega Josipa Kres-nika. Pri obeh so odkrili zalogo saharina, igralnih kart in vžigalnikov. Orožniki so vso robo zaplenili, osumljenca pa izročili finančnim oblastem. Kazen je precej občut na.
— Drobne novice. Posestnici Antoniji Mesaric iz Taborske ulice 13 je izginila ročna torbica, v kateri je bilo za 100 din gotovine. Mesaričeva trpi okoli 250 din škode. — Svojevrstnega trika se je poslu-žil delavec Mirko G. iz Košakov. Prišel
kakor tudi TJkmar jeva »2enka mi v goste gre« — oba zbora pisana na temelju narodnega melosa — sta doživela na večeru lep uspeh. Da ne govorimo o BukorešČlje-vu in Tajčevicu, ki sta v poznavanju balkanske pevske folklore kakor tudi zborovskega aparata velika mojstra. Kakor že rečeno, ni spadala »Večerna« podpisanega že po svojem moderno obravnavanem zborovskem stavku v okvir tega sporeda. Niti je bila skladba, ki zahteva predvsem najperfektnejče intonančne obdelave, dovolj izdelana, da bi jo lahko postavili na spored. V interesu naše moderne, septeta samega in v mojem osebnem bi bilo bolje, da je izostala. Sicer pa upam, da bomo > Večerno« slišali v Dližnji bodočnosti v najperfektnejši izvedbi s strani ljubljanskega Akademskega pevskega zbora. G. prof. V. Mirk bi kot vodja septeta ne smel dopustiti, da pride tako neizvežba-no delo na spored.
V ostalem pa je živkov septet tudi na tem večeru dostojno prikazal našo pesem. Pevcem, ki so si v času obstoja septeta priborili že mnogo zaslug, gre v vsakem pogledu polno priznanje. Razen prvega tenorista g. A. zivka, prav za prav nobeden izmed ostalih članov septeta ne razpolaga z izrednim solističnim pevskim materialom, ki bi bil v takšnem ansamblu potreben, toda kljub temu zveni ta pevska skupina glasovno uravnovešeno. Posebno pa jim ležijo zbori zmernejše harmonske obdelave in predvsem v srednjemočni dinamiki — domene skoraj vseh tako Številčno šibkih pevskih skupin. Podčrtati moram posebno še jasno izgovorjavo kakor tudi smiselno deklamacijo.
Sloves, ki ga uživa ta požrtvovalna pevska družina v našem mestu, je pokazalo predvsem občinstvo, ki je napolnilo prostore Ljudske univerze in nagrajalo septe-tovce od točke do točke z aplavzom za njihovo podajanje. Prof. K. Pahor
je v trgovino Medic & Zanki na Glavnem trgu in naročil na račun gospodarja Rudolfa Welleja razne predmete v skupni vrednosti 378 dni. V trgovini so mu lepo postregli, saj je g. R. Welle doslej vedno še isti dan poravnal račune. To pot pa se je zgodilo drugače. G. R Welleja ni bilo na spregled. Uslužbenci v trgovini so se pričeli za zadevo zanimati in so se kmalu prepričali, da so bili potegnjeni. Doznali so namreč, da dotični Mirko G. že davno ni več v službi pri g. Welleju. — Posestniku Francu F rasu s Košakov so odpeljali
okoli 600 kg jabolk. V zvezi s tem so orožniki aretirali dve sumljivi osebi, ki pa tajita krivdo. — Sredi ceste je onemogel 491etni delavec Franc Puconja iz Studencev. Prepeljali so ga v bolnišnico.
— Pragerski napad. K včerajšnjemu poročilu o napadu na Simona Kotnika pripominjamo, da so orožniki aretirali zaradi suma krivde pomožnega delavca Štefana Dolenca. Med obema je bilo že dalje časa hudo sovraštvo. Težko poškodovani Kotnik je oče 8 nepreskrbljenih otrok.
— Slovenjegoriške novice. V 2ibercih pri Apačah se je pojavila slinavka in parkljevka. — Letošnja letina v Slovenskih goricah je bila, kakor kažejo jesenski pridelki, precej dobra.
— Riskanten skok. V Cirkovcih je bil 171etni kovaški vajenec Josip Graf zaposlen pri podiranju dreves. Nesrečno naključje je hotelo, da je splezal na drevo, ki je v naslednjem trenutku padlo.. Graf si je hotel s skokom rešiti življenje. Pri tem si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—Z našega Pristana. Te dni je zbudilo pozornost ljudi spuščanje dveh pontonov v Dravo. Pontona sta delo tukajšnje Splošne stavbne družbe. Namenjena sta za brod v Legradu. Nosilnost znaša 15.000 kg.
— Na Pobrežju, Zrkovska 30, je umrl šolski sluga Jakob Obran, star 67 let. Žalujočim naše sožalje.
Ljubljana, 16. novembra Na današnji plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani je bil prečitan tudi spominski spis i Ob dvajsetletnici«, v katerem je vodstvo zbornice podalo pregled dela v preteklih 20 letih.
Dne 16- novembra 1918 se je razširilo področje naše zbornice na vse slovensko ozemlje bivše Štajerske in Koroške z naredbo poverjen ištva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Zbornično področje se je po obsegu s tem skoraj podvojilo in zato je bila prva naloga zbornice, da posveti "vso pažnjo razširjenemu področju, ki je poprej spadalo pod zbornico v Gradcu in Celovcu. To je bila težavna naloga. Povsod je bila potrebna gospodarska pobuda, organizirati je bilo treba javno upravo. Dne 14. novembra 1918 smo ustanovili Direkcijo železnic v Ljubljani in poštno direkcijo a spomladi L 1919 smo imeli že poštno-čekovni zavod v Ljubljani. Dne 2. maja 1919 so se pričela predavanja na tehnični visoki šoli. Težko smo občutili, da smo izgubili najkrajšo zvezo do pristanišč na Jadranu preko Sv. Petra na Krasu.
Naše gospodarsko življenje je proti koncu svetovne vojne zamrlo. Namesto prave trgovine so se razbohotile vojne centrale, aprovizacije, vnovčevalnice, sirovinske središnice in podobni zavodi. Trajalo je precej Časa, preden so bile vse te naprave likvidirane. Za fgoepodairske sloje je bilo važno, da se hitro uredi valutno vprašanje. Prvo žigosanje avstrijskih kron se je opravilo že 20. januarja 1919. Poreklo je celo leto, preden «o bile zamenjane za novo dinarsko valuto, špekuliralo se je na škodo krone in v prid dinarja. Zamenjavo krone in danarja v razmerju 1:4 in še odtegnitev nadaljnjih 20% za lastnike gotovine so Široki krogi občutili kot težko gospodarsko krivico.
Za promet z inozemstvom je bila v Ljubljani osnovana Centralna uprava, ki je zaključevala kompenzacijske pogodbe z inozemskimi državami. Centralna uprava je z uspehom opravila svojo nalogo. Po puču na Madžarskem L 1920 v maju je tudi pri nas izbruhnila teden dni trajajoča železniška stavka.
Dne 9. februarja 1919 je bila osnovana Zveza mduatrijcev za Slovenijo. Trgov-S vo ee je L 1920 strnilo v Zvezo gremi-jev, obrtništvo pa se je zbiralo v svojih strokovnih organizacijah. Gospodarski krogi bivše Štajerske so zahtevali, da se ustanovi posebna zbornica za njihovo področje. Zbornični urad je otvoril stalne uradne dneve v Mariboru. Celju In Ptu-ju. Dne 1. oktobra 1919 se je us'anovila j na pobudo gospodarskih krogov Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru, ki se je sedem let kasneje pretvorila v Trgovsko akademijo. V Ljubljani se je 4. decembra 1920 ustanovila Državna trgovska akademija. Dne 3. septembra 1921 je bil prvič Ut voljan v Ljubljani vzorčni ve-lesejem.
Posebno težko je nase gospodarstvo občil'ilo uvel javljen je predvojne srbske carinske tarife. Carinski ažio se je naglom a zviševal in z njim je rasla tudi obremenitev blaga pri uvozu. Carinski ažio je znašal 1. 1920 40*/», nakar se je dvigal vsako leto in dosegel L 1925 že 1000°'», torej v dobi 6 let 25kratni iznos.
Za valutno inflacijo in draginjo je javno mnenje naprtilo odgovornost samo trgovcem, čeprav so trgovci pretrpeli občutno Škodo zaradi nestalnosti valute. Mnogi so res skušali izkoristiti konjunkturo inflacijske dobe. Velika podjetja iz te dobe so pozneje izginila, kakor U jih odpihal. L 1923 je država prevzela južne
na Horvata in fizično z njim obračunat Horvata, ki je tudi doma v Levanjcih, so prepeljali v bolnico, ker je zadobil težke poškodbe.
—Na Opelnac! »Putnik« pripravlja potovanje na Oplenac na grob blagopoko j nega" kralja Zedinitelja. Potovanje bo od 30. novembra do 2. decembra. Prijaviti se je treba pri g. Ivanu Tomažiču (Mestna hranilnica).
— Požar v Slovenski Bistrici. Danes ponoči je ogenj upepelil gospodarsko poslopje MIhe Kumerja, ki ima zaradi tega 60 tisoč d*n škode. Zdi se, da je ogenj zanetil kak postopač, ld je prenočil v senu in vrgel proč cigaretni ogorek. Domači in okoliški gasilci so prihiteli na pomoč in posreClo se jim ie ogenj omejiti. Razen gospodarskega poslopja so zgoreli tudi gospodarski stroji in uničen je tudi ves letošnji pr*delek.
— Fantovske bitke. V zadnjem času so fantovske bitke na dnevnem redu. V Braun-švajgu so se v neki gostilni fantje spopadli. Po zraku so frčali stoli, kozarci in gostilniški inventar, naposled pa je na bojišču obležal v krvi 23-letni Avgust Klep, ki ie dobil sunek v levo stran prsi. Tudi v Dravogradu so se stepli fantje in skupil jo je 21-letn* Raimund Jamnik. Obe žrtvi pretepov so morali prepeljati v bolnico, a napadalce so orožniki zaprli.
— Nepošten radijski zaMonnlk. Ljubljanska tvrdka Bruno KlemenČifl je prijavila orožnikom, da je njen 38-letni zastopnik Jakob M. iz Slovenskih gor:c poneve-ril dva radijska aparata v vrednosti 12.000 din. Pri zaslišanju je Jakob svoj greh deloma priznal, češ. da je poneveril le en aparat v vrednost* 5.000 din. Obljubil je tudi, da bo škodo poravnal.
ma*3f3»r«firo gledtališcv
Sreda.  16.: Zaprto.
četrtek. 17.: ob 20. Prevara. Red B.
Petek. 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: ob 20. Boccaceio. Red C.
*
Prva ponovitev »Prevare«, te pri krstni predstavi prodorno uspele in tako prisrčno sprejete štandekerjeve kmečke drame, s svojo krepko socialno in tudi meščanske sloje zanima jočo vsebino bo v četrtek 17. t. m. za red B.
Dežurni lekarni: Konigova na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva na Frankopa-novi cesti.
Društveno življenje: Nocoj ob 20. sestanek Jahalnega kluba pri Novem svetu.
železnice, .tako je bilo vse omrežje zedi-njeno v enotni prometni in tarifni upravi. V tej dobi smo dobili tudi važne socialno politične zakone. Poslovati je začela tudi Delavska zbornica. L. 1924 je bila otvor-jena nova proga iz Ormoža preko Ljutomera do Murske Sobote. Od tedaj pa do danes se je na polju železniškega prometa bore malo ustanovilo. Od številnih potrebnih prog, za katere se je zbornica zavzemala, se gradi doslej samo 15 km dolga zveza med Sevnico in št. Janžem, a licitira se oddaja del za progo Črnomelj —Vrbovsko.
Dne lo. avgusta 1927 je začela poslovati Borza za blago in vrednote. L. 1927 je bilo otvorjeno tudi devizno poslovanje. Dne 20. junija 1. 1925 je bila uveljavljena nova avtonomna carinska tarifa. Z njo se je začela doba stabilnega in stalnega industrializiran ja Jugoslavije in naše osamosvojitve od inozemstva. Ta tarifa je bila mogoča, ker so od L 1925 države v Evropi začele izvajati avtarkijo. V 1. 1926 do 1930 je bila doba gospodarske konjunkture, povoljnih cen in primernih zaslužkov. V tej dobi so osnovali precej industrij v Sloveniji V Kranju se je ustanovila Državna teksilna šola. Za obrtništvo je bila važna ustanovitev Zanatske banke L 1931.
Po 1. 1930 so se začela težka leta depresije, velikih izgub, zas oja v poslovanja, nelikvidnosti denarnih zavodov ter padca cen. 8428 trgovskih in 9388 rokodelskih obratov je moralo odjaviti svoja podjetja, ker niso mogli več zmagovati svojih obveznosti. V petih letih se je še* vilo obrtniških obratov zmanjšalo za 4274 Zaključna bilanca razvoja trgovstva v zadnjih 15 letih kaže namesto napredka nazadovanje števila obratov za 2335 podjetij. Pri obrtništvu je končna bilanca le pozitivna in izkazuje v zadnjih 15 letih prirastek za 4570 podjetij. Od L 1933 do I. 1928 je padlo število protokoliranih tvrdk od 4235 na 3226. Poleg 500 poravnav v tej dobi je bilo še 260 konkurzov. Večina denarnih zavodov se je morala zateči k zaščiti. Sele danes vidimo zlom našega gospodarstva po letih krize povsem jasno.
L. 1928 je zbornica ustanovila Zavod za
pospeševanje obrti in industrije. Tega leta je bilo ustanovljeno tudi razsodišče za trgovske spote v okviru zbornice. Zavod za pospeševanje obrti je 1. 1931 osnoval posebno poslovalnico v Mariboru. L. 1936 se je Zavod za pospeševanje preosnoval in služi odslej samo za pospeševanje obrti. L. 1934 je zbornica ustanovila četr i odsek za gostinstvo. Tega leta je zbornica ot/vorila tudi svoj prvi ahiturientski tečaj, letos pa je dobila dovoljenje za osnovanje lastne dvorazredne trgovske šole.
Pri novih gospodarskih odredbah smo večkrat pogrešali sodelovanja gospodarskih zbornic, kar se je najmočneje občutilo pri obrtnem zakonu iz 1. 1931. V tej dobi se je začela borba za izločitev obrtnikov iz skupne zbornice in za ustanovitev posebne obr miške zbornice. Novi obrtni zaikon je povzročil zborničnemu uradu ogromen porast dela in agend.
Ob 20 letnici moramo ugotoviti, da smo premagali mnogo težav in da je razsodnosti gospodarstvenikov v Sloveniji uspejo, da so ohranili skupno in enotno interesno zastopstvo v naši Zbornici za TOI, ki obsega celo dravsko banovino. Mnogo smo s svojimi močmi zgradili in piido-bih, v mars'česm pa smo bili neupravičeno ovirani. Ostala je cela vrsta nerešenih vprašanj, ki ovirajo razvoj trgovine in obrti. Med taka -vprašanja spada že lezniški promet,   modernizacija cestnega
omrežja, s'i varna likvidnost naših denarnih zavodov, čaka nas še ogremno važnega dela, položaj napram inozemstvu zali eva pospešeno konsolidacijo v drža;i, zbornica je pripravljena pomagati m sodelovati kakor doslej, da se bodo vsa ta vprašanja uspešno rešila. Samo solidno izgrajeno in temeljito fundirano gospodarstvo more dati državi tis o moč. ki jo narod Želi in potrebuje v današnjih časih.
ŠAH
Presenečenje v Amsterdamu
Amsterdam. 16. novembra Včeraj zvečer je bilo tu igrano 7. kolo turnirja osmih najboljših šahlstov sveta. Zopet je bila po 5 urah ob 23.40 končana ena sama partija: Capablanca je porazil dr. Euweja, Slednji je Nimcovieevo obrambo kot črni igral presenetljivo slabo in izgubil v otvoritvi nekaj važnih tempov. Potem je dobil Capablanca še kmeta, Euwe-jeva pozicija pa se je še nadalje slabšala, tako da katastrofe ni bilo mogoče preprečiti. — Ostale tri partije so prekinjene, vendar je vsaj v najvažnejši izmeri njih odločitev prav za prav že padla. Fine stoji proti Keremi tako slabo, da je njegov poraz izven dvoma ter se bo pred nadaljevanjem najbrž brez borbe vdal. Partija obeh najmlajših velemojstrov je bila seveda v središču zanimanja. Fine je otvoril s kraljevim kmetom ter izbral špansko otvoritev. Keres se je branil s Cigorinovim sistemom ter kmalu prinesel novo9t — žrtev kmeta, ki jo je sicer že uporabil v neki korespondenčni partiji. Spočetka sta oba nasprotnika igrala z bliskovito brz'no, potem pa se je Fine vedno bolj in bolj zamišljal. Pogled na pozcijo je tudi karal, da se v partiji ne znajde. Keres je na f-li-nijl nasprotnku podvojil kmete., razmislil bolje svoje figure in kmete ter potem z zamenjavo dam šel zelo zgodaj v končnico. Tu je postala njegova prednost se bolj oč'tna. Najprej je dobil kmeta, nato pa genialno žrtvoval kvaliteto, za katero je dobil dva nadaljnja kmeta, tako da ima sedaj že tri kmete za kvaliteto več. Dva izmed teh sta povrh že zelo daleč prodrla. Pozicija, v kateri je partija se^aj prekinjena, je sledeča: Bell: Fine Kcll, Tbl, kmetje fS. h2. tfrnl: Keres KT8, Ld6. kmetje b2, c3, f5, g7, h7. (Na potezi je beli). Zmaga je za črnega tu samo še dokaj enostavna tehnčna naloga, ki jo bo v analizi tem laže rešiti. — Položaj v partiji Bnt-vinnlk : dr. Aljehln je ob prekinitvi nejasen. Botvtnnlk je bil dolgo v prednosti, pozneje pa al je dr. Aljeh'n znal ustvariti taktične protišanse. V prekinjeni poziciji ni mogoče presoditi brez analize niti tega. kdo stoji boljše. V končnici "mata namreč oba nasprotnika mnogo slabih kmetov. — V partiji Reshevskv : Flohr ima Reshevskv ob prekinitvi kmeta \reč v damski končnici, toda le majhne izglede na zrnato. Nekaj Časa je bil Flohr v Grilnfeldovj !n-dijski obrambi v prednosti. Reshevskv pa še povrh, kakor običajno, v težki Časovni stiski. Kljub temu se je ReFhevskemu posrečilo obrniti pozicijo v svoj prid.
Stanje po 7 kolu 1e: Fine 4'^ (2). Capablanca 3 (1), dr. Alj^ln, Keres 2', (S), Botvtnnlk 2>/2 (2), dr. Euwe 2 (1), Flohr lt/2 (2). Reshevsky Vi (1). Položaj je radi devetih prekinjenih partij sedaj zelo nepregleden, bo se pa popolnoma razčistil danes zvečer, ko bodo vse prek'njene partije odigrane. So to sledeče: Keres : Reshevskv Iz 4. kola, Reshevskv : Capablanca in dr. Aljehln : Keres iz 5., dr. Euwe : Reshevskv, Flohr : Botv'nnik ln dr. Aliehin : Fine iz 6., Reshevskv : Flohr, Botvinnik : dr. Aljehin in Fine : Kerep iz 7. kola. Računajo, da bo Keres dane« zvečer priSel v vodstvo. Poleg partije s Fineom ima namreč popolnoma dobljeno baje tudi pozicijo z Reshevskvm med tem ko bo z dr. Alje-hinom predvidoma remiz'ral. Fine pa v svojih dveh prekinjenih partijah lahko v najugodnejšem primeru doseže F?mo remis z dr. Aljehnom. Potem bi imel enako število točk s Keresom.
*
~- Državno prvenstvo klubov. V nedeljo bo v Ljubljani finalna tekma za savezno klubsko drž. prvenstvo med ljubljanskim in beograjskim šahovskim klubom. Igrali bodo na 8 deskah. Ljub^anski šah. klub, ki je v semifinalni tekmi porazil prvaka savske banovine, zagrebškega Amaterja z visokim rezultatom 6:2. bo nastopil v nedeljo v še močnejši postavi kakor proti Zagrebu in bodo na prvih treh deskah igrali mojstri M. Vidmar ml.. Fur-lani in Preinfalk. na naslednjih potih pa fiorli, L. Gabrovšek, Šiška, Sikoček in Ciril Vidmar. Kraj in č-s te nai^animivejše ekipne tekme bomo še objavili.
Iz Ljutomera
— Prireditev ljutomerskega Sokola. Dramatski odsek Sokolskega društva Ljutomer uprizori v soboto 19. t. m. ob 20 :n v nedeljo 20. t. m. popoldne zabavno komedijo >Dr.<, ki jo je sp sal veliki dramatik Branislav Nušič'. Režiserju se je posrečilo kljub nenadomestljivim Lelam, Viktorjem. Mirom in Francije m vloge dobro zasesti. V glavni vlegi Života nastopi br. Vilar. V telovadnici se tudi marljivo pripravlja svečana telovadna akadem'ja. ki bo v nedeljo 4. decembra v proslavo 20-let-nlce zedinjenja.
— Otvoritev nove banovinske ceste. Banovinska cesta, ki se gradi Že od leta lDfM iz Stročje vasi v fitrigovo, bo otvorjena 4. decembra, S to cesto bodo kraji v Medji-murju mnogo pridobili, ker bodo'meli krajšo pot kot po dosedanji, ki je šla čez Raz-križje in Pristavo. Poleg tega bo nova cesta bolj ustrezala prometu, ker ne bo tme-la toliko ovinkov .kakor jih Ima cesta čez Pristavo. Vsa dela so se sedaj tako pospešila, da dovažajo gramoz že dober mesec podnevi in ponoč;. Tudi priprave za otvoritev so že v polnem teku.
— Sezona lovskih brakađ. V nedeljo je bila otvorjena sezona jesenskih lovskih bra-kad v lovišču dr. Porekarja in šumaka ki sta povabila mnogo lovcev, tako da se jih je zbralo 45. ki so ustrelili nad 100 zajčkov m fazanov. Lepo je bilo štev Io gostov iz Maribora, pa tudi »Kranjcev« je bilo mnogo, zlasti Logatčanov. ki j!m je bil posebno lov na fazane lep užitek. Lep jesenski dan je mnogo pripomogel, da je bila družba prav lovsko razpoložena, in da tudi »lovskih« ni manjkalo. Za odl'čno kosilo in dobro kapljico pa je poskrbela ga. dr. Pore-karjeva.
— Ogenj je uničil viničarijo. V Ivan j-kovcih je pogorela viničarija ljutomerske župnije. Kako je ogenj nastal, še ni znano, škoda se ceni na 30.000 din.
— Hiše iz Mata. Tu pa tam najdemo že v naši okolici hiše, ki ffh grade iz blata. Takih hiš vidimo sedr > v~č proti vzhodnemu delu sreza. Hi^? labijajo iz blata kakor v okolici Ptuja.
Mariborske in okoliške nrvice