Leto XXIL, št« 197 Ljubljana, sobota 29» avgusta l942i,XX Cena cent« 80 ' fc>l 4 » ulm^u i delo« u. guoll^m 'uiiimicn il-ii. 1» is tl-f ji.cnKi 3ddcicKi LluMiaru. ''ucciaucva al> 3 t - leietur 41-2) 11-26 t>oaru2n>ca (Nore n eno* (.loMhiulLi »ta k ar bo van ce« v razmerju 1 rubelj = 1 karbovanec = 0,10 marke. Sedaj poročajo, da bo ustanovljena v kratkem tudi posebna novčanična banka za Vzhodno deželo (Ostland), ki obsega področja civilne uprave v Litav^ki, Leton-ski in Estonski in del Bele Rusije. Civilni komisarji so ustvarili že vse pogoje za normalizacijo gospodarskega življenja in je izvršen tudi prevzem celotnega premičnega in nepremičnega premoženja Sovjetske Rusije. Kakor poroča mesečno poročilo zavoda Dresdner Bank, bo novčanična banka za Vzhodno deželo izdajala bankovce, ki bodo imeli enako vrednost kakor nemška marka in bo torej valutni ustroj v Vzhodni deželi drugač?n kakor je v Ukrajini. Sedaj so v Vzhodni deželi v prometu nemške okupacijske marke in je rubelj že docela izginil iz prometa, potem ko so zamenjali 650 milijonov rubljev. = Prodaja zlatnikOv v Švici. Kakor smo že poročali, je švicarska Narodna banka te dni ukinila prodaj? švicarskih zlatnikov po 20 frankov. Trgovina s tujimi zlatniki pa ni bila ukinjena. Ukinjenje prodaje domačih zlatnikov je imelo za posledico, da so se dvignile cene za tuje zlatnike. Naraščanje cene se je pričelo že v juliju in je od tedaj cena zlatnikov po 20 francoskih frankov (napoleondorov) narasla od 31,90 na 34,50 franka. Cena angleškim zlatnikom (tiko zvanim sovereignom) pa se je povzpela od 40,25 na 43 frankov. Cena je narasla v znatni meri zaradi povpraševanja iz inozemstva. Izvoz zlatnikov ni omejen in tako so precejšnje količine zlatnikov našle pot preko Francije v inozemstvo, švicarska Narodna banka pripravlja nadaljnje ukrepe, da prepreči tak iznos zlatnikov, čeprav ne obstoja namera prepovedati svoboden uvoz in izvoz zlatnikov. Važno za pridelovalce krompirja Mestni preskrbovalni urad je odtrgal pridelovalcem krompirja odrezke A-B-C sep-temberskih živilskih nakaznic, ki so ostalim konzumentom rezervirani za nakup krompirja v mesecu septembru. V kratkem bo mestni gospodarski urad razdelil med pridelovalce prijave za pridelek krompirja. Vsak pridelovalec mora prijaviti vso količino pridelka, ki mu bo šteta kot zaloga. Organi Prevoda in mestnega gospodarskega urada bodo prekon-trolirali prijave pridelka s komisijskimi ogledi na licu mesta, če je bil pridelek slab, naj se navede v prijavi vzrok slabega pridelka. Vse pritožbe naj se v pismeni vlogi pošljejo mestnemu preskrbo valnemu uradu; ustmene pritožbe ne bodo upoštevane. Prevojl, Prehranjevalni zavod Visokegm Ro- misariata za Ljubljansko pokrajino Velik industrijski razmah Rima Berhn. 28. avg. s. Rimski dopisnik lista »Volkischer Beobachter« se v daljšem članku bavi z velikim razvoj p m industrijskega področja v Rimu. ki ga pospešujejo z vso skrbjo italijanske oblasti. Dopisnik naglasa, da bo ta vest gotovo spravila v začudenje marsikoga, kajti svet navadno misli, da je Rim samo mesto zgodovinskih spominov. Mesto Rim ima danes poldrugi milijon prebivalcev, to je toliko, kakor jih je imelo v dobi rimskih cesarjev, in prav je, da je Duce nravočasno preskrbel za izdelavo potrebnih načrtov, da se bo italijanska prestolnica lahko preskrbela z vsemi industrijami ki jih potrebuje. Poročevalec nato govori o industrijskem razvoju Rima in pravi, da ie ta tako bliskovit. zlasti v poslednjih letih, da m®sto ni več samo prebivališče uradništva in meščanstva, marveč je polovica njegovega prebivalstva zaposlena v industriji in le kakih 16 % odpade na pripadnike državne uprave. Industrijski razvoj Rima je del velikega načrta za industrializacijo srednje in južne Italije, ki jo izvaja avtarkična politika fašizma in ki je niti v vojnem času niso mogle zavreti razne razumljive težave. Naše gledališče DRAMA Sobota, 29. avgusta: ob 17,30 Vdova Rofi-linka. Izven. Znižane cene od 10 iir na-vzdol. Nedelja, 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17.30 Kralj na Betajnovi. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Radio Ljubljana SOBOTA, 29. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pesmi in romance: 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12 45: Koncert violinistke Jelke Staničeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih M v slovenščini 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. Sijanec. Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vestnik 17.10: No-ve plošče Cetra. 17.55: Inž. Narima Albin: Konserviranje sadja in zelenjave D*ugi del Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Ples nehvaležnic. Spisal Ottavio Ri-nucci. uglasbil Claudio Menteverdi. EmiraJ, albanska legenda v enem dejanju Spisal m uglasbil Bruno Barilli. Med odmonom: Predavanje v slovenščini. 22.00: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 22.45. Poročila v italijanščini Spomini na staro Ljubljano Sedemdeset ali osemdeset let lahko pomeni posamezniku mnogo, majhno pa je tako obdobje v ljudski zgodovini. In vendar moram reči, da je bila kratka doba zadnjih 70 let za Ljubljano izrednega zgodovinskega pomena. Doživela je v tej dobi svoj veliki razvoj. Vemo, da zrastejo drugod velika mesta v mnogo krajšem času, ker k temu silijo izredne okoliščine, največ industrija. Toda za harmonični razvoj, kakršnega kaže Ljubljana, je doba 70 let prav kratka. Skušal sem v svojih spominih predočiti današnjemu čitatelju, kako skromna je še bila podoba Ljubljane v času moje mladosti Saj je štela takrat komaj 24.000 prebivalcev, a danes se to število zaokroža že okoli 100.000 in njen obseg se razteza z novimi naselji in ulicami daleč tja ven, kjer je svojčas hil travnik, njiva ali zapuščeno ločje in gi-mičje. Potres je zasekal Ljubljani mnogo skelečih ran,,toda bil je obenem njen pre-poroditelj. V svetovni vojni je Ljubljana mnogo preživela in spet je bil prevrat nov mejnik v njenem nadaljnjem, kar za nosnem razvoju. Ni dvoma, da čaka Ljub' ljano po sedanji vojni še posebno velik razmah. 2e takrat, ko je bila Ljubljana še skromno mestece, je bila njena veljavnost za slovensko ljudstvo izredna. Tako je bilo in tako bo ostalo. Ljubljana — ljubljena! ljanskem potresu, a se nI podrla, temveč je bila samo renovirana. Na prostoru, kjer stoji zdaj operno gledališče, je bil lep vrt in mala vila, ne pa hiša bankirja I. C. Mayerja. Objavim še naslednji dve pisemci, ki sta prišli v uredništvo »Jutra«. Prvo: »Zanimivi opisi g. Josina, ki so marsikomu pričarali one čase, ko je bilo naše belo mesto res še idilična dolga vas, imajo to vrednost, da so oteli pozabi marsikatero podrobnost. G. Josin pa je sam toliko uvideven, da ne zamerja, ako mu kdo kaj popravi. Naj mi bo dovoljeno, da ga s tem spomnim na neko netočnost v zvezi z Bučarjevo hišo, ki je nekoč stala na Marijinem trgu tam, kjer je danes Prešernov spomenik. G. Josin je napisal, da je imela omenjena hiša velik napis »Zum Wutscher«. To pa ni točno. Kot majhen dijaček sem često po maši in pred mašo ali celo med mašo postajal pred Bučarjevo hišo in se silno čudil možu a papigo, ki je za dva krajcarja lz kupa raznobarvnih listkov jemala napovedi za prihodnost. Se bolj kakor nad čudnim ptičem sem hil zavzet nad visokim steklenim cilindrom napolnjenim s špiritom, v katerem je gori in doli plaval pravcati hudiček. Ravno zaradi te privlačnosti se točno spominjam Bučarjeve hiše in vem, da je imela nad trgovino v pritličju napis »Madile, Wutscher & Co.«. Na slemenu pa je imela nadzidek, na katerem sta stali dve ogromni zeleni buči, od katerih sta šli na levo in desno plazeči bučni stebli z velikimi zelenimi listi. Sredi med obema bučama pa je bil napis v velikih .črnih črkah: »Pri Bučarji«. Napisa »Zum Wutscher« ni bilo. O.K.« In drugo pismo: »Nekdanji profesor glasbe na učiteljišču se je pisal Anton Nčdved ln ne Medved, kakor je bilo napačno natisnjeno. Nčdved je bil po rodu Ceh. Njegova ljudskošolska učna knjižica »Slavček« je bila dolgo vrsto let v rabi, česar se gotovo dobro spominjajo vsi še živeči starejši Slovenci, ki so v zadnjih dveh, treh desetletjih poprejšnjega stoletja obiskovali začetne šole. Nčdved je bil delaven tudi pri nemški Phil-harmonische Gesellschaft. Lahko da se je zaradi tega čutil Nemca, kakor na primer bivši pevovodja »Slavca« Julius Ohm Rrt-ter von Januschowsky, več let urednik uradne »Laibacher Zeitung«. Anton Medved je bil pa duhovnik in slovenski pesnik.« V včerajšnjem članku je bilo pomotoma tiskano Jernej namesto Janez Bleiweis. Tako, a tem končam zaenkrat svoje »Spomine«. Mogoče se Se pozneje kdaj oglasim, ako mi Bog Se zdravja dš. Upam, da nisem nikogar žalil, ker to nikakor ni bil moj namen. e. Josin zorstvom dobrih poznavalcev gob. Krko U se vzgojili taki veščaki, bomo razložili drugič v posebnem članku. A« B. st. Naposled zavoljo točnosti še nekaj popravkov k mojim spominom. Nekatere napake so se namreč primerile pri pisanju, nekaj pa jih imata na vesti pisalni stroj in tiskarski škrat. Obveščen sem bil naknadno, da pokojni dr. Stor, bivši odvetnik v Ljubljani, ni bil dedič po trgovcu Aleksandru Dreotu. Ravnatelj deške ljudske šole pri Sv. Jakobu je bil Leopold Belar, ne Albin Belar; zadnji je bil sin, profesor na realki, pozneje deželni šolski nadzornik. Stara rodbina Matevže je imela hišo zraven Križank, kjer je bila prav dobra gostilna »Numero Eins«. Hiša je hudo trpela ob ljubljanskem potresu, morali so jo podreti. Stavbišče je ostalo nezazidano, del tega prostora je prevzela mestna občina za regulacijo ceste, del stavbišča pa nemški viteški red, ki je prevzeti prostor lepo ogradil. Ravnatelj na stari gimnaziji je bil dr. Jakob Smolej, ne Smodej. Pri pokojnem dr. Josipu Mantuaniju pa je izostala navedba, da je bil ravnatelj ljubljanskega muzeja. Perice iz ljubljanske okolice so spravljale svoje perilo pred 70 leti najprej v raznih vežah hiš pred škofijo, čez nekaj let pa v nizki hiši na Krekovem trgu. Soproga trgovca Ivana Matjana na Dunajski cesti je bila Ana Lenarčičeva, ne Antonija Lenarčičeva. Hišo na Marijinem trgu, ki je zdaj last trgovke gospe šmalčeve, je sezidal trgovec Rant, ki se je preselil iz Rajha, menda lz Niirnberga. Bil je ded trgovca Ranta, ki se je po polomu Avstrije izselil iz Ljubljane. Hiša je bila že prvotno štirinadstropna in so jo sami lastniki imenovali »Nar-renthuren«. Trgovec in tovarnar Haupt-man je prenovil fasado te hiše, ni pa prizidal dveh nadstropij. Na Mestnem trgu je bila privatna ljudska šola in internat. Lastnik je bil Alojzij \Valdherr; v internatu je bilo tudi veliko Italijanov, ki so obiskovali ljubljansko realko. Internat in šola sta se pred 60 leti preselila v novo hišo v Beethovnovi ulici; ta zavod je prenehal pred 50 leti. Pekarna Jančar je bila pred škofijo, a pekarna Matjan na Bregu, kjer je sedaj Josip Terček. Matjan je pozneje kupil hišo v Fiorijanski ulici ter se preselil. Oče čevljarja Tomaža Volta je prišel iz Italije v Ljubljano, Tomaž je bil prav dobro znan kot dober pevec; kot mojster je postal tudi ljubljanski meščan. Njegov sin je zasebni uradnik v Ljubljani. Krojač Pohl je stanoval v lastni hiši ob levem bregu Gradaščice; ker ni imel otrok, je zapustil svojo hišo mestni občini za reveže. V Wolfovi ulici ni bila samo ena žganjar-na ampak dve, in sicer ena v Lasnikovi. druga pa na nasprotni strani v Ahčinovi hiši. Slaščičarnar Sakser na Vodnikovem trgu je imel tri sinove, a preselil se je samo Franc v Ameriko, kjer je imel tiskarno in banko ter izdajal tudi slovenski časopis. Na stara leta se je vrnil v domovino ter je pred nekoliko leti umrl v št. Vidu nad Ljubljano. Justinova hiša. kjer je bjla žganjarna in špecerijska trgovina, je pač trpela pri ljub- Brigada traktorjev na črni zemlji Nekje v Ukrajini, ▼ avgusta. Tako je vroče, da ne moreš prijeti razgretega kovinskega predmeta. Zerrflje pa je tako izsušena, da se na vsakem koraku dvigne oblak prahu. Šele po potovanju več desetj n kilometrov, ko ne vidri mo ne hiše ne drevesa, prispemo do prve vasi. Nenavadna slika. Ob cesti se je bilo ustavilo nekaj velikih tovornih avtomobilov, ki so zdaj urejeni za bivališče, so pa obenem tudi delavnica za pripadnike traktorske brigade. Da jim ni treba jutro za jutrom 20 in več kilometrov daleč na delo. stanujejo kar v vozeh. Ta čas so v vasi samo trije ljudje: kuhar in dva monterja, ki čistita dele nekega sitroja. Da se skrijejo pred vročino, so se namestili v senci velikega tovornega avtomobila. Monterja izpirata v bencinu zarjavele dele nedavno iz zemlje izkopanega traktorja Onadva nam povesita, da je bilo na bližnjem državnem velepo-sestvu Sovhozu pred prihodom nemške vojske 35 traktorjev, od katerih pa so jih Nemci našli samo šest, a še ti so bili pokvarjeni. Od 550 konj. kolikor jih je bilo na sovhozu. jih je ostalo samo 11 najslabših. In vse pofijsko orodje — mlatilnice, plugi in brane —, vse to je bilo razdejano, zakopano v zemljo ali kje drugod skrito. Ko so prišli Nemci, je bil ves sovhoz do temelja izročam. Naloga traktorske brigade je bila. da obnovi delo na njem. To kajpada ni bilo lahko, toda prav tu je bilo treba brž pričeti, ker obsega bivši sovhoz 20.000 hektarov zelo dobre zemlje, na kateri je uvedeno umetno namakanje in ;e bila deloma zasejana s posebnimi kulturami, ki jih je bilo treba na vsak način ohraniti. Nemška gospodarska četa je prišla v ta kraj takoj za redno vojsko in je pričela delati, ko so še prav blizu grmeli topovi. Drugi dan po nemškem prihodu se je z glasil pri poveljniku gospodarske čete neki bivši agronom, ki je prej nasprotoval boljše vikom in je zdaj obljubil, da bo poiskal skrite poljedelske stroje. Gospodarska četa je z njegovo pomočjo našla tudi brigadirja prejšnje sovjetske traktorske brigade. Nato se je začelo po vasi iskanje skritih strojev in delov. Kakor kmetje, so se tudi nameščenci sovhoza bili poskrili, da jih boiljševiška vojska ne bi bila odgnala s seboj. Zdaj so obsojali uničevanje sitirojev, ker so s tem nastale težave za prebivalstvo. Zbrani traktoristi so začeli preiskavo po vaseh in so do-nasali iz bunkerjev, strelskih jarkov, s podstrešij in iz kleti dele strojev Brž so uredili mehanično delavnico za najnujnejša popravila. Ob svojem odhodu so bili boljševiki razstrelili skladišče nafte, v katerem je bilo 3500 ton goriva, ki je pri tem po večini propadlo v zemljo. Da bi lahko stroje vsaj nekoliko pognali, je nemška gospodarska četa začela hitro zbirati ostanke nafte, kolikor je je ostalo v jarkih okrog bivšega skladišča. Te ostanke so zmešali z benc'nom in oljem, ki so ga sami skuhali iz konopljenega semena. Na podoben način so pridobili tudi olje za mazanje strojev. Dokler n,i bila vzpostavljena železnica in dokler še ni bilo rednega dovoza s tovornimi avtomobili, je zasilno olje ustrezalo svojemu namenu. Traktorji so bili drug za drugim stavljeni v promet in se ;e takoj pričelo delo na polju. Ne samo, da je bilo treba orati in sejati, marveč je bilo v maju tudi treba požeti pšenico, ki je bila zasejana že jeseni 1940, pa je zaradi vojnih neprilik in zaradi nereda za boljševiško fronto ni bilo mogoče že lani požeti Se vso jesen je ostala na polju, pozimi jo je pokrival debel sneg in tako se ie ohranila do letošnie pomladi. To je pač mogoče samo zairadii izrednega ukrajinskega podnebja, ki ;e zelo suho. Le zato žito ni zgnilo karr na polju. Na prostornini 2000 ha, kjer je bila posejana ta pšenica, so pridobili 40.000 stotov prav dobrega zrnja. Veliko področje, ki pripada nemški traktorski brigadi, je bilo izorano in pripravljeno za nadaljnje posevke. Brigada je sestavila kombinirane brane, široke 119 metrov. Prav tako je četa kombinirala sejalnice. V dvanajstih delovnih urah je tako bilo mogoče obdelati po 60 ha polja, delo pa se je raztegnilo tudi v noč. Ob luči reflektorjev je četa v 20 urah obdelala po 100 ha Vsega skupaj je bilo na tem področju takoj v za- četku obdelanih 5000 ha. posejanih z oljnicami, dvakrat tolikšna površina je bila posejana s pšenico, ostanek pe s krmilnimi rastlinami. Nedavno so traktorji pokosili lucerno na prostoru 2000 ha. Tolikšno delo ni važno samo za vojevanje marveč tudi za prehrano prebivalstva. Gospodarski brigadi pripadajo nemški kmetje, ki so prevzeli odgovornost za obnovo kmetijskega gospodarstva. Znašli so se v ukrajinskih razmerah in njihovemu zgledu sledijo ukrajinski kmetje, ki jim je nemška uprava obljubila. da bodo s ča-om postali lastniki zemlje, katero sami obdelujejo. (»Europa-«) Za gobarsko Industrijo Ljubljana, 29. avgusta. 2e leta 1924 je naš gobarski veščak razvil po časopisih (Slov. Narod) propagando za ustanovitev posebne tovarne za predelavo gob, za konzerviranje v kisu ali slanici, mletje suhih gob v prašek, kuhanje gobjega izvlečka (ekstrakta) itd. Tri leta pozneje (1927) je isti pisec obnovil važno zamisel v »Jutru« pod naslovom »Za industrijsko izkoriščanje gob«. Clankar je med drugim izvajal, da se je že pred tremi leti opozorilo na veliko važnost in dobičkanosnost gobje industrije, zato je res neumljivo, da se ne zgane za stvar domača podjetnost. Lahko se zgodi, da nas bo tudi glede te industrije prehitel tuji kapital kakor se je že zgodilo v marsičem drugem. (Na prvi poziv leta 1924 sta se javila dva uvidevna in podjetna moža, a brez zadostnega kapitala. Na drugi poziv se ni nihče javil, ker smo imeli takrat že finančno krizo.) Zadnje dni smo brali v »Jutru«, da je v Brusu (v bivši zapadni Poljski) leta 1926 (torej dve leti po našem prvem pozivu) podjeten italijanski trgovec zasnoval tovarniško podjetje za sušenje in konzerviranje gob. Povedano pa ni bilo, ali izdeluje tovarna tudi gobji prašek in izvleček (ekstrakt). Danes je imenovana tovarna baje že največja v Evropi za predelavo gob, saj je že lani predelala nad 800.000 kg gob, a letos je rtjena kapaciteta nad 20.000. kg dnevno. Poprej so izvažali iz Brusa posušene in konzervirane gobe poglavitno v Italijo in v Južno Ameriko, sedaj pa je vojska odjemalka vseh izdelkov. V poletnih mesecih zaposluje tovarna okrog 10.000 domačinov, ki so živeli poprej v siromaštvu, torej je postalo lepo se razvijajoče podjetje pravi blagoslov za vso poprej od sveta pozabljeno pokrajino. Ali ima Ljubljanska pokrajina kot taka pogoje za ustanovitev gobje industrije? Pogoji so dani v raznih krajih, na primer v Kočevju ali v Ribnici, v Novem mestu (Gorjanci) in na Vrhniki (za gorato zaledje in za Notranjsko sploh). Kolikor je znano, na Vrhniki počiva tovarna za mlečne in mesne izdelke. Zaradi vojne letos sicer še ni misliti na ustanovitev podjetja, toda priprave bi se mogle ukreniti, da se zagotovi potrebni kapital. Za začetek bi niti ne bil potreben posebno velik denar. Poleg primernih prostorov bi bil potreben stroj za enakomerno rezanje gob za sušenje (tak stroj ima v zalogi tvrdka Sever & Komp. v Ljubljani), moderna sušilnica na soncu ali z elektriko; mlin za mletje gob v prašek (za ta namen so dobri vsi užitni gobani, ki posušeni niso za izvoz), dalje kotel za kuhanje gobjega ekstrakta (za ta namen so porabne sploh vse užitne gobe, četudi niso za sušenje); primerna množina pločevinastih posod za pakovanje suhih gob in praška ter steklenic za konzervirane gobe (v kis ali slanico) in končno stroj za lično ln her-metično zapiranje pločevinastih doz in steklenic. Večino teh pripomočkov že ima imenovana tvrdka Sever & Komp., oziroma bivša družba »Gliva« (tvrdka Knez). Ljubljanska pokrajina ima Se vedno dovolj gozdov in za rast gob vsekakor ugodnejše podnebje ko zapadna Poljska. Jeseni rasejo pri nas nekatere vrste užitnih gob v tolikih množinah, da bi lahko natovorili ž njimi vozove, n. pr. razne kolobarnice (tricholoma), peščenke (boletus variega-tus), maslenke (b. luteus), žlahtna slrovka ali brinovka (lactarius deliciosus), turek ali kozak (boletus rufus), ježevke (hyd-num), Storovke (arimilarla), cigan (rozi-tes caperata), kravjača (bolettis bovinus) in druge. Za industrijsko predelavo bi se torej dobilo dovolj gob. Treba je le, da se osnujejo po celem okolišu nakupovalnlce pod nad- Oddaja mleka tostran žične ovire Ljubljana, 28. avgusta V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. XI. 1941/XX (Službeni list za ljubljansko pokrajino z dne 22. XI. 1941/XX, kos 94), se s 1. septembrom 1942. ukine in prepoveduje vsaka neposredna oddaja mleka potrošnikom mestne občine ljubljanske tostran žične ovire: Proizvajalci kravjega mleka mestne občine ljubljanske tostran žične ovire morajo vse mleko, v kolikor ga ne potrebujejo za prehranjevalne potrebe svoje družine in živinorejske potrebe svojega proizvajalnega gospodarstva, oddajati v določene mestne mlekarne kot zbiralnice Prehranjevalnega zavoda Visokega Komi-sarijata. S 1. septembrom 1942. je torej vsaka oddaja mleka neposredno potrošnikom tostran žične ovire kazni ca v smislu ČL 10. zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. V smislu čl. 6. odstavek 2. zgoraj citirane uredbe se do nadaljnjega ustavi vsaka dobava mleka vsem gostinskim obratom (gostilnam, kavarnam, slaščičarnam in ostalim). Sv. oče na počitnicah Rim, 27. nvgusta Dne 13. avgusta so se v Vatikanu zaključili običajni sprejemi pri papežu in sv. oče je nastopil svoj letni dopust, ki poteka, kakor narekujejo vojne razmere. Papež Pij XII. ne zapušča Vatikanskega mesta, kadar ga iz državice kličejo opravki, tedaj zmerom pošlje svojega odposlanca. "Deset minut pred deveto papež vsako jutro pride v spremstvu svojega komornega pribočnika, ki nosi zmerom s seboj aktovko, polno papirjev in dokumentov, iz svojega zasebnega stanovanja in se z avtomobilom odpelje čez vrt sv. Damaza proti loku Pavla V. do starinske ceste, ki vodi v Vatikanski muzej. Mimo Biblioteke zavije avto proti delu vatikanskih vrtov, kjer je zasajenega največ drevja in je rastlinstvo vobče najbolj bujno, da razširja prijeten hlad. Tu je nekaj stoletnih dreves, hrastov in bukev, vmes pa je vse polno velikih in malih vodometov in ribnikov, starinskih in novejših. Med slednjimi je posebno lep ribnik iz brona s tiaro in grbom papeža Pija XII., v katerem je mnogo rdečih ribic, pa vodomet sv. Zakramenta, pri katerem vre voda iz šestih izvirkov v obliki svečnikov na vsaki strani sedmega največjega, nad njimi pa se vrti še osnd v obliki monštrance in siplje vodo na vse strani. Mimo njih se pride do znamenitega ribnika Pavla V., ki je poln najčistejše vode in o katerem pravijo, da se je marsikdaj kakšen diplomatski gost Vatikana v vročih poletnih dneh okopal v njem. Odtod teče voda v krasnih brzicah skozi gozd do naslednjega ribnika, ki ga je dal Benedikt XV. povsem obnoviti. V tem delu vatikanskih vrtov, ki ga označujejo skupine starodavnih dreves, vode in najčistejši zrak, je razpostavljenih tudi mnogo starinskih kipov rimskih imperatorjev, ob njih pa so v stare marmornate sklade urezane klopi. Na najvišjem kraju je kapelica Matere Božje, ki jo je dal zgraditi Benedikt XV. Nedaleč stran je dragocena umetnina, skupina v bronu, ki predstavlja sv. Alpina, škofa iz Chalonsa, ki zavrača Atilo. Umetnina je delo francoskega kiparja Boutel-lierja, ehalonski škof pa ga je z duhovščino in verniki poklonil Leonu XIII. Sredi tega kraja je čudovito prijetno zatišje, obdano s stoletnimi drevesi, iz katerega je krasen razgled na večno mesto. Tu zdaj papež uživa tiho sarroto svojih prostih ur. Sredi prijetne jase je utica v kitajskem slogu, katero je bil dal napraviti Leon xm„ ki se je prav tako rad mudil na tem kraju. Po vsej jasi so razvrščeni udobni sedeži iz starinskega marmorja, utica pa je vsa obdana z rimsko mirto in starodavnimi hrasti in gradni, ki jo povsem zakrivajo radovednim očem. Tišino moti samo šumot vodometa iznad ribnika. Avto se ustavi v neposredni bližini ute. Pij XII. izstopi, in ko se naužije lepote cvetnih grmičev in gred, sede za majhno mizico in tiho začne delati. Po navadi se papež zamudi tu eno ali poldrugo uro. Potem spet sede v avtomobil in po isti poti krene nazaj do svojega zasebnega doma. KULTURNI PREGLED .-irife'. Novi ljudje v naši Jože Kovič Ura je odbila osem. Zazvonilo je prvič, takoj nato drugič. Večji del občinstva je že na svojih mestih. Drugi še v naglici vstopa o in iščejo sedeže. Običajno predpremier-sko razpoloženje. Pridušen pogovor, pozdravljanje, radovedno ogledovanje — ka- kor zmeraj tistih nekaj minut, preden se oglasi gong in ugasnejo luči Tisti, ki so sami, lenobno prebirajo programe. »Profesor Johanek — J. Kovič gospa. Dibinidova — E. Kraljeva...« Premier^ z novimi imeni igrailcev —- ©bole vzbuja zanimanje. Zastor se je zamajal, luči so ugasnile. Vsie oči so se zazrle v rdečkasto svetlobo na odru. V plešastega profesorja, malce upognjenih ramqn, z očali na nosu. Nastopil je tisti napeti trenutek pričakovanja, ki se mora že naslednjo minuto izprevreči v občutek nekakšnega notranjega zadoščenja ali — praznote. Č3kxvek ki stoji pred nami sklenjenih rok in po strani sklonjene glave, nekako zmedenega obraza, kakor da ga muči neka misel, ki je ne more do kraja razčleniti — v tega človeka se bomo vsak hip prelevili mi sami, če bo dovolj močan, da nas bo potegni9 za seboj; kakor hipnotizirani mu bomo sledili, iskali z njim resnice — sleherni izmed nas posameznikov v parterju, v ložah, na galerijskih sedežih in stojiščih, sleherni izmed nas se bo izpremeniil v junaka drame, ki se ta hip pričenja... * »Gospe in gospodje ...« Stopa je na rob odra, zdaj so njegove oči uprte v temo, iz katere žare naši pogledi, se nejasno rišejo naši obrazi. Kakor da njegove oči, skrite za očali, skušajo prodreti temo skozi katero že struji skrivnostna fluid... »Gospe in gospodje, če hočemo torej pro-nikniti do svoje lastne: individualnosti, moramo to sluznico zavestnega življenja streti... Gospe iip gospodje! Medtem ko »© zemlja vedno bolj in bolj ohlaja, žarijo v globinah vulkanske prasile. neukrotljive in nedoumljive od začetka sveta ... Le v izjemnih trenutkih, ob katastrofalnih potre- sih, se nam kakor skozi »okence« odpre pogled v žareče jedro našega sveta ...« Pridobil nas je. Z besedami ki jih je s tolikšno premi šljenost jo pošiljal v našo temo, s kretnjami, z vso svoio pojavo. Z nezmotljivostjo našega instinkta smo zaslutili umetnika, se z njim vred za nekai bežnih uit iztrgali iz okvira vsakdanjosti, zaživeli neko drugo življenje, postali neki drugi ljudie... In ko se vračamo na svoje domove. se prav tako počasi dramimo v stvarnost in se luščimo h oklepa v katerega nas je bila za predla iora. kakor on. ki se zdaj brez šminke s kV»bnkom na glavi vrača nepoznan med nimi po trd^m tlaku Selen-burgove ulice ali Kongresnega »rga. s poslednjimi drhti'"ji dna razgibme notranjosti. Prav tako kakor mi.. Zdi se mi. da <»a gledam v neki novi vlogi: majhne a žive sive oči skrite za očali, bel r-latnen sukniič. čevlii ki se že trgaio... Nemirno hodi po sobi i-n maha z rokami, kakor da'se prostrvr in čas pretesno zadr^mieta okoli niego«ve neti gnane tvornosti. Včas» mu zab'odi pogled v daljavo. kakor da tam nekje lovi neko še nedoločeno vizijo me?lene obrise nečesa, ki se tako do'go ne more izkristalizirati v določeno podobo. »Glejte, zmeraj sem mislil, da bom profesor. zdai sem pa igralec, in stvar je presneto ista!« A kakor da se je prenaglil, hitno dodaja: »Tn če bi še enkrat prišel na svet. bi hote! biti zopet igralec tako ne-miren, tako razburljiv in tako lep je ta poklic!« Da. kolikokrat se zgodi v življenju, da gremo po trdno začrtani poti, pa nenadoma obstanemo se začudeni ozremo okrog sebe in obide nas spoznanje, da to ni tisto pravo, da je treba drugam usmeriti korak, dati življenju neko drugo, novo vsebino. Morda se je Jožetu Koviču zgodilo to v tistih večerih, ko so igrali na ljubljanskem odru umetniki svetovnega slovesa Čudežna klica, ki ie skrita dremala v srcu. je nenadoma vzklila. Morda se je v tistih večerih študent umetnostne zgodovine, ki je nameraval postati profesor, prvič zavestno izneveril svojemu poklicu. In tako ga vidimo nekega dne ne s profesorsko torbo v roki. ne na poti v šolo. vidimo ga na neki drugi poti, ki ji nikdar ni konca, tr^iko moči in neugnane tvornosti ie v niem Tam nekie daleč, nekje nedosegljivo visoko se smehlja obraz, poln nedo-r>oved!iive miline — obraz božanske Lepote. In človek, ki se ji ie zapisal da ii bo služil. ne pozna več miru ne pokoja. Na; noge omahujejo. n«i kr^rak z^staie: v srcu leži ukaz. ki ie močnejši od življenja! A malokdo ve kaj o tistih trenutkih, ko stoji človek sam v svojem kotu. kakor bi se mu nebo z vso svojo težo poveznijo na ramena, grize s* nohte, mračen v očeh govori o dvomih, ki razjedajo dušo. A'li ni T*id'a koprena na božanski obraz L enote? Ali so le oči iwstale tako kalne, da ničesar več ne razločijo? ... H\»ala bogu. vera je močnejša od dvomov! Zazvenela 'e s'adka godba nloskania neštetih rok. Kakšne so roke. ki s toHk&gp razsipnostjo dajejo priznanje? Reke. ki bodo jutri sukale pero ali surinčnik nekje v dolgočasni pisarni: roke. ki bodo jutri vsepovsod opravi iale * svoje težaško delo .. drage roke — glejte, dal sem vam — vse kar sem mogel, sem vam dal in vam bom dajal ... iz nemirnega srca... rt bolečine ... Tako ie prehodil človek dolgo pot dvomov in uspehov, radosti in bolečine, malo-dušja in vere. Dvajset dolgih let. To se pravi dve sito veselih in žalostnih iger, ki j,ih je postavil na oder. dve sto človeških usod, ki so postale za nekaj dni ali tednov njegova lastna usoda. Ni ga bilo poklica, ne značaja, v katerega bi se ne bil vživel. Cesarska krona, profesorska pleša, duhovniška tonzura, razbojniška lasulja — to so bile le zunanje podobe, oklep, v katerem je kipelo zmerom drugačno življenje ... In zdi se mi, da ne govori le meni. marveč mimo mene nekemu nevidnemu, a napeto prisluškujočemu občinstvu: »Mi igralci se moramo zahvaliti Usodi, da nam je dala Prešerna. Kai bi bili mi siromaki brez Prešerna? Ne poznali, ne vedeli bi, da ima človek srce. ki je alfa m ornega vse umetnosti. Ubral nam je strune, po katerih mi igramo... Zahvaliti se moramo Usodi, da nam je dala Cankarja. Dramatiki delajo igralce. Ne. to ni fraza!... In zahvaliti se ji moramo, da nam je dala Zupančiča človeka, ki ima tako tenek posluh za lepoto našega jezika in ki nam -e dal Shakespeara. Danes to še veliko premalo cenimo.. .« — A o sebi. g. Kovič, o svojih mladostnih iskanjih, o svojih vzorih, o svojem dvaj-letietnem delu režiserja in igralca, o nalogah gledališča, o skritem delu za kulisami? ... Smehlja se: »O. toliko bi se dalo povedati! Ali ne zdaj. draga gospodična, kdai pozneje, kdaj poaneje!...« K. S. -»JUTRO« štev. 197= .Sobota, 39. VUL 1S42-XX~ kaj vlejm? kaj zt^iam? 321. Kollkoikrat dihne zdrav odrasel človek v minuti? 322. Kako se je imenoval atenski grad? 323. Kaj je »savna«? * 324. Kakšen ornamont je to? 325. Nekaj za računarje S številkami od 1 do 9 je sestaviti mešano število (celo število plus ulomek), ki je enako 27! Rešitve nalog 27. t. m.: 315. Namizni tenis se običajneje imenuje »ping-pong«. 316. Evfemizem je olepšujoč izraz za neprijetno dejstvo. 317 Donava je plovna od Ulma. 318. Električni tok lahko v marsičem primerjamo z vodnim tokom. Pri oboje tokih gledamo na izrabnost energije. Mirujoča voda ne opravlja dela, kakor tudi ne mirujoča elektrika. Pri tekoči vodi zavisi izrabna energija (navadno netočno nazva-na »vodna sila«) od množine vode in od njenega padca. Množina vode, merjena v litrih, ki steče skozi prerez struge (cevi) v časovni enoti (sekundi), se imenuje ja-kost vodnega toka. Enako govorimo tudi o jakostl električnega toka, to je ona množina elektrike, ki steče v sekundi skozi vsak prerez tokovodnika (spojne žice). Praktična merska enota za jakost električnega toka se imenuje »amper« (A. M. Ampere, francoski fizik ln matematik, 1775— 1836). Električni tok ima jakost enega ampera, če steče skozi prerez tokovodnika vsako sekundo 1 »coulomb« (Izg. kulomb, A. de Coulomb, francoski fizik in inženjer, 173&—1806), kar je 3 milijarde elektrenin-skih enot. Z drugo primero povedano, je 1 amper jakost toka, ki. izloči lz raztopine srebrovega nitrata v 1 sekundi 1,118 mg srebra. .Voda teče med dvema mestoma, če imata ti mesti različno nadmorsko višino. Enako potujejo tudi elektroni med dvema mestoma, ki imata različen »potencial« (zmožnost dela). Razlika potencialov med dvema mestoma provodnika, po katerem teče električni tok, se imenuje padec napetosti ali tudi »elektromotorska sila«, ki se meri z volti (A. Volta, italijanski fizik 1745.-1827.). Potencial zemlje je 0 voltov, žepne svetilke imajo napetost 2—4 volte, t. j. njih potencial je za 2—4 volte, večji od Zemljinega potenciala. Navadne žarnice imajo napetost 110—220 voltov, pri cestni železnici je napetost 600 voltov, »visoke« napetosti gredo do 380.000 voltov. Enota en volt je tista elektromotorska sila, ki mora na koncih homogenskega provodnika oiti, da ima v njem tok enega ampera efekt j (učinek) enega watta (glej vpr. 102. in 168.). Deset vvattov je približno 1 sekundni kilogramometer, 1 konjska sila pa jc 75 kilogramometrov. Efekt električnega toka se meri s produktom elektromotorske sile, izražene v voltih, in jakosti toka, izražene v amperih; enota efekta 1 watt se imenuje tudi 1 volt-amper. 319 Sahovsld problem 1. Lh6—d2 šah, Ka5—b5 (če bi črni igral Ka6, bi sledila poteza 2. Td5 z grožnjo mata na a5); 2. Td4—b4 šah, Kb5—c5 (Ka6 bi bil nevaren, ker sledi 3. Tb6 in šah, nato Ka7, 4. Tb5); 3. Ld2—f4!! S to drzno potezo krije beli posredno svoj stolp in grozi istočasno z matom na d6. Crnl stolpa ne sme vzeti, ker bi drugače po izgubi dame s potezo Ld6 šah beli kmet na e prišel prej do veljave nego črni kmet na a. Na. tretjo potezo belega mora črni odgovoriti torej 3 . . ., Da3—d3; 4. a2— a3! (ta poteza spravlja črnega v prisilne poteze; dama ne sme zapustiti d3, ker mora braniti istočasno dve grožnji z matom Ld6 in Le3), d7—d6; 5. Lf4—h2!, Dd3—dl; 6. Lh2—g3!, Ddl—d2. Zadnji dve potezi s tekačem sta bili potrebni, da bi pri odločilni potezi zavarovali belega kralja pred šahi na diagonali h3—d7. 7. Kc7—d7 in beli zmaga, ker ne more črni premakniti nobene figure. Brezhibno zgrajena študija! * 320. Zaton Možaka sta imela oba prav, oba sta videla zrcaljenje sončnega zatona istočasno, kakor bi ga videl vsak človek s kakršnega koli mesta, samo da bi bil pred vodo obrnjen proti soncu. POČAKAL BO — Ali se je vaš mož že obrnil na zdravnika, da bi poskusid izločiti njegovo nagluš-noeit? — Ne, prava, da bo počakail, dokler se hči uči klavir. Un sommergiblle ItaBano hi navigazione neH'Atlantico — Italijanska podmornica na Atlantiku Malo nahoda Ženske trdijo vedno, Ja se moški le ba_ hajo, da so bolni. Ženske imajo o bolnih moških najslabše mnenje, seveda gre le za moške, ki so le malo oboleli, ki imajo nahod ali neznatno hripo ali kaj podobnega. Ženske pravijo: »Moški tarnajo, kakor da bi jim manjkalo bogve kaj.« Nu, radi bi videli žensko, ki bi bila od prstov na nogah do obrvi natlačena z nahodom. Kaj bi rekla? Toda ženske, vidite, nimajo nikoli toliko nahoda istočasno, kakor ga more imeti kakšen moški. To lahko spoznate že po rabi žepne rute. Kdaj ste že slišali žensko giomovito kihati? ToJa ženski zbor se bo oglasil; »Baš v tem je stvar: zavoljo malo nahoda napravite takoj takšen hrup, kakor da vam je roditi dvojčke ali trojčke. Domišljate si, da je vaš nahod boljše vrste nego ženski nahod. Ne, ljubi moški, me se znamo bolje obvladati ln ne streljamo s takšnim tru-ščem bakterij nosne sluznice v začudeni in prestrašeni svet!« Borba o teži lahke hripe se ne bo med moškim in žensko nikoli dobojevala in je zelo obžalovati, da ni Homer v svojo Iliado sprejel tudi prizor, kako se je Hektor iz vojne okrog Troje vrnil domov. Prav gotovo se je junak tedaj marsiklaj pritožil svoji ljubi ženici Andromahi, da se je v pretetem prepihu okrog trojanskih zidov spet malo prehladih V tem letnem času si človek že v mirni dobi nakoplje na grbo prehlad in kaj šele v zgodovinsko važni borbi za lepo Heleno! Grška uniforma je pač odrsko zelo učinkovita, toda higienična prav za prav ni, posebno pa, če si se v dirki okrog zidov ja pošteno usopil! Andromaha je vse to bržkone prav mirno in zaskrbljeno poslušala, potem pa je dejala svojemu možu: »Veš kaj, Hektor, jutri ostaneš v šotoru in boj bodo za en dan lahko bojevali tudi brez tebe. Zaklicala bom v spopad, da ti ni dobro.« Prav gotovo se je junak Hektor po teh besedah nekaj časa upiral in menil, da bi bilo vse to nespodobno, toda Andramaha je odgovorila z ostro žensko logiko: »Kaj pa misliš, da bi se ta trojanska vojna ne vodila, če bi se ne bil nikoli rodil? Moški ste samim sebi prevažni!« In tedaj mu je že prinesla skodelico kamiličnega čaja, da bi ga vdihaval, in mu je položila obkladek na to in na ono mesto ter mu dala krepil -nih ter odvajajočih zelišč iz domače lekarne. Preden se je Hektor zavedel, mu je bilo že mogoče gibati se in se je moral sprijazniti s tem, da ga bodo »negovali«. Nega je obstajala Zlasti v tem, da ni smel vstati, da se je moral zaviti do vratu, da ni smel kaditi, da ni dobil nobenega časnika za či-tanje, a tudi ne nobenega kozarca imenitnega vina z otokov, ki je za bolnike strup. Vidite, selaj je postal Hektor v resnici nestrpen in slabe volje, sedaj »jo je imel«. In prisegli bi, da mu je A dram aha dejala s posmehljivim glasom: »O vas antičnih junakih bi človek pričakoval prav za prav nekaj drugega, nego da se vedete ob tako majhnem prehladu kakor da vam manjka bogve kaj! Zahvali se Cevsu, da ne bo Homer o tem ničesar zvedel, kajti vsa humanistična izobrazba na anatični podlagi bi morala postati tedaj povsem drugačna!« Tega Hektorja moraš razumeti pač le tedaj, če imaš sam nekaj hripe in te negujejo na mile viže ... Po desetletjih spet ©zelenela Pred desetletji so zgradili v dolini Weis-strltze v šleziji veliko pregrado in tedaj je del neke vasi izginil z vsemi svojimi vrtovi in gozdiči pod valove umetnega jezera. Dolgotrajna suša je temu jezeru sedaj gladino tako znižala, da se je potopljena pokrajina pokazala spet v soncu. Ljudje so se začudili, ko so čez nekoliko dni epazili, da je začela ena izmed vrb, ki je fccdaj izginila z vasjo, spet brsteti, kakor da je vsa ta desetletja pod vodo samo sjiala. ANEKDOTA Degas je mladega, za umetnost navdušenega moža, ki se mu je izkazal z neko uslugo, povabil na obisk v svoj atelje. 2e naslednji dan je prišel mladi mož k slavnemu slikarju in se je zelo začudil, ko je proti svojemu pričakovanju opazil, da so stene ateljeja prazne. »Kako to, da ne vidim nikjer kakšne vaše slike?« je vzkliknil razočarano. Degas je napravil obžalujočo kretnjo: »Mladi prijatelj,« je dejal, »če si hočete danes na kakšni dražbi kupiti Degasovo sliko, morate plačati pol milijona. Uvideli boste, da si tega veselja ne morem privoščiti!« * žena, ki odhaja na letovišče: »Na svidenje, ljubi Gustelj, napiši mi pogosto kaj in če drugega ne, vsaj kakšno poštno nakaznico!« še neka] o nekdanjem otroškem veselju Svoje pripovedovanje o nekdanjem našem mladostnem veselju sem v topred-metnih člankih razdelil po letnih časih Opisal sem na kratko in po spominu kaj smo počeli v spomladi, poletju in jeseni. O zimskem veselju imam sicer že nekaj napisanega, a priobčiti želim to šele. ko se prične zimski čas.. Moje pripovedovanje bi bilo gotovo mnogo obsežnejše in še zanimivejše, ako bi si v mladosti ali vsaj pozneje kaj zapisoval Tega pa nisem nikoli delal in se mi zdi škoda, ker človek tekom let mnogo pozabi. — Naj bo že kakorkoli, res je. da smo bili premnogi takratni otroci vkljub trdi in strogi vzgoji presrečni. Toda vse je prešlo. Po pravici povem, da še danes vkljub svojim letom in lastnim skrbem pogledam prav vsakega otroka od naj nežnejšega angelčka v vozičku ali materinem naročju pa do dozorevajočega deteta z zanimanjem in ljubeznijo. Dostikrat se mi taki otroci, ki doraščajo med zidom, četudi Se jim drugače dobro godi v tem pogledu skoraj zasmilijo, ko vidim, da ne poznajo niti približno one proste in naravne razigranosti, kot smo jo uživali premnogi takratni otroci. To je dobro, da so sedaj otroci v precejšnjem številu vsaj lahko deležni sonca in delnega veselja v lepem Tivolskem parku. Zato je vse časti in hvalevreden načrt, ki se že uresničuje postaviti in nuditi otrokom veliko igrišče, kjer bodo uživali vse mogoče veselje. Veliko hvaležnost smo zatorej vsi dolžni oblastem in njih predstavnikom za to lepo delo. Morda sem edini še živečih od takratnih otrok iz že omenjenega še obstoječega Jerančičevega dvorišča, ki prihajam zlasti zadnji čas večkrat preko tega nekdanjega srečnega prostora, zlasti ker Je prehod preko njega dovoljen. Vselej se ustavim za nekaj trenutkov. V duhu se zamislim in pred oči mi stopijo svoječasne igre in takratni soigralci (obeh spolov), Ki so se že zdavnaj porazgubili v svet in od katerih jih je že mnogo pod zemljo. Ni mi sicer tekla zibelka v hiši tega g|e omenjenega dvorišča (pa ne daleč od te hiše), pač pa mi je poteklo tamkaj nad 20 let moje najsrečnejše mladostne življenjske dobe. Ni me sram priznati, da mi je ob taki priliki postajanja na tem dvorišču in pri tem spominu na že minulo, večkrat stopila solza v oči. Ni več onih velikih naših drvarnic, ne otrok, ne starih ženic in možičkov. Ni več one žage, ki je včasih pridno žagala dan na dan debela debla in jih spreminjala v deske. Ni več onih visokih skladovnic desk, po katerih smo plezali in se skrivali. Tudi nekdanji mogočni tovarniški dimnik je padel. Ne vidim ne pojanja po dvorišču in ne slišim več otroškega hrupa in smeha. Vse 3e utihnilo in minulo. Le ostarela stavba z istimi skromnimi stanovanji je še ostala deloma taka, kakršna je bila pred mnogimi desetletji. V Prulah samih ni več onega travnika, nekdanje velike Samassove tovarne, visokih jagnjed, ne pisanih cvetlic. Le sem in tja prifrfota kak metuljček ali osamljena pikapolonca. Murnčki so se preselili drugam. tudi papirnatih zmajev, ki so včasih plavali tamkaj po zraku, ni več. Na Špici je že vse drugače. Le na nasprotni strani Ljubljanice, kjer je stala nekoč vojaška plavalna šola, stoji še 6 kostanjev. Sploh je na Prulah že vse zazidano s hišami, obdanimi z vrtovi. O nekdanjih idilčnih Prulah pa kmalu ne bo več sledu. Ko me je pred kratkim nekdo vprašal, kako da se pri teh svojih letih še tako živo spominjam tolikih podrobnosti in to za toliko časa nazaj, sem mu odgovoril: Človek v mlajših letih sicer res ne misli dostikrat na take stvari. V jeseni svojega življenja pa rad obuja mladostne spomine, če je imel dobre starše in ni bil primoran v detinski dobi živeti in rasti sam med štirimi stenami. Na vprašanje če imam kaj topredmetnih mladostnih zapiskov sem izjavil, da nimam niti enega in da je tole delni izvleček spomina, ki ga imam še o svoji sicer trdi a srečni mladosti. Človeku, ki ima prebridko ali nesrečno mladost za seboj, se ni čuditi ako se nerad spominja minulega. Kdor pa uživa tako razigrano mladostno dobo, kot smo jo uživali mnogi na že večkrat ome- njenem prostoru, se pa tega gotovo rad spominja in tudi rad obiskuje dotični kraj. Zelo velike vrednosti je in za otroke ve. zdravstvenih in drugih razlogov prav Koristno. ako bivajo v hišah, kjer so dvorišča in kjer jim je tudi dovoljeno prosu* gibanje in igranje po njih. Kakor je pisano: Človeku ni dobro samemu biti, tako velja to tudi še posebej za otroke. Po mojem mnenju je zelo priporočljivo, da je otrok v otroški družbi (samo paziti v kakšni). da se duševno in telesno razvija. Krepi se in uri v značaju, zgovornosti, pa tudi v ljubezni do bližnjega. Po mojem mnenju je zelo dobro uvajati otroka, zlasti takega, ki ljubi samoto, v otroško družbo (njegovi starosti primerno). Dragi otroci! Vzemite to moje morda malo obsežno pripovedovanje s takim zanimanjem v vednost, s kakršnim sem isto jaz Vam podajal. Pri vsem tem odkrivanju svoje mladosti me je spremljala najgloblja, odkritosrčna, čista in nesebična ljubezen do otrok. Veselite in radujte se svoje enkratne srečne in nedolžne mladosti! Ne pozabite pa pri tem tudi svojih šolskih in drugih dolžnosti! Imejte vedno pred očmi — IV. božjo zapoved! Ljubite svoje starše! Spoštujte in ubogajte jih vedno! Spoštujte pa tudi vse svoje predpostavljene! 2e ko bodo moje kosti razpadale globoko v zemlji, vedi Ti ljuba mladina, da je živel nekoč človek, mladinoljub. ki je kot sodelavec mnogo prezgodaj pokojnega Mil-činskega (kasačij skega sodnika) gorel ln bil poln najboljšega namena in volje lajšati rane starim ljudem, revežem ter zapuščenim in zanemarjenim otrokom. Ni me sram priznati, da še danes kot upokojenec kljub starosti, lastnim otrokom, težkim skrbem, ter mnogim življenjskim udarcem neizmerno ljubim mladino. Zla sti pa sočustvujem z vsemi revnimi, duševno in telesno bolnimi, betežnimi, zaostalimi in zapuščenimi otroci, ki bi jih rad, ako bi znal in mogel, oziroma ako bl bilo mogoče, vse rad objel in osrečil. Mislim, da ni razloga očitati, da so vse to morda le že zadnje kaplje izsušene limone. ali sentimentalni izlivi postarnega človeka. Ne! To je le nadaljevanje onega iskrenega sočustvovanja, kakršno me je navdajalo vsa leta mojega delovanja v nekdanjem mladinskem oddelku tukajšnjega okrajnega sodišča Ko bodo nekoč vse pesmi ostarele, bo ostala večno le ena — večna in ginljivo priljubljena. Ta se glasi: Zatorej rečem Vam. najlepša je mladost! Mladost ne pride več nazaj! Juh Avgrust, sodni višji oficijal v pokoju. Najdena skrita imena 1. Dolga je pot v Ameriko, še daljša je pot okoli sveta. 2. Pridem k vam v torek, ako ne bo posebne oVire. 3. Govori resnico, kajti mnogo sovraštva ln jeze r°di laž in kleveta. 4. Od rib nikar ne pričakuj petja! 5. Grda sta laž in tatvina, a umor je še grši. 6. Male ujede smo pregnali, velikih ne moremo. 7. Peter, stric želi, da se vrneš kmalu, žalosten je brez tebe. 8. Vedeževalka veliko govori, a ma!o ve. 9. »Velik greh je lenoba«, je rekel učitelj. 10. Cuješ Bartol, municijo pusti v miru! V gornjih stavkih so se torej skrivala naslednja imena: Potok, reka, jezero, ribnik, morje, naliv, luža, dež, bajer, tolmun. Rešitev re&ttsov žganje pomori jih več kakor kuga, glad in meč. Lenoba je vseh grdob največja grdoba. Manica: V šoli Učitelj: »Mirko, po čem sklepaš, da ima tvoj pes razum?« Mirko: »Moj pes ima razum, ker vselej cvili, kadar moja sestra klavir igra!« R. V.: Strahovi Mrak je neopazno nanašal vijoličaste, svetlo- in temnosive barve na nežno, rdečo večerno zarjo. Zrak je bil omamen in miren, tako miren, da so sanjavo blodečim oaamijencem po zapuščenih cestah misli uhajale naravnost proti nebu. šum ulic je postajal medlejši in skrivnostnejšL Sredi mesta, ob vznožju visokih hiš, ki so obrobljale velik, prazen prostor, porasel z drobno travo, so mimo dremala ostarela drevesa, ko da bi jih za hip uspavala toplota in mir, v pričakovanju dogodkov. Bele luči so se prižigale druga za drugo, komaj opazno, boječe se v svoji bledosti nastopajočega mraka. Tu in tam so se neslišno odprla težka, okovana vrata, iz teme pa so se prikazale sence, ki so se obudile v nepomembne prikazni, ljudi in pse. Zdaj tu, zdaj tam, so se omahovaje odprla okna, iz njih pa se je zazrla v mrak in sence osamela žena ali deklica, ki je brez zanimanja opazovala trudne živali s povešenimi glavami, iščoče nekaj po tleh, in njihove čuvarje, ki so se leno prestopali in ozirali za psi ter za oblalji cigaretnega dima, ki se nikamor niso hoteli zgubiti. S pol zastrtega, pol svetlega okna drugega nadstropja je bučno zahreščala godba, ko v gledališču, ko se prične predstava. Drobne veje dreves so se zganile, oči s cest in oken so se zbistrile in uprle v kraj, odkoder se je oglasila motnja. Neznaten, majhen pes je zagnal čuden glas, godrnjav vzklik, ki se je ostro zarezal v hrup glasbe. V četrtem nadstropju nasproti sta istočasno pogledala skozi široka okna dva rjava velikana v belih srajcah. Zagledala sta se in se zadovoljno nasmehnila drug druge- mu. že je vedel vsak misli drugega. Ozrla sta se na cesto. Zagledala sta tretjega, Iti jima je okorno pomahal z roko — ia visoka hiša je pogoltnila vse tri. Znašli so se v lepi, okusni jedilnici, šest svetilk je metalo mračno svetlobo na veliko, težko mizo z rjavo prevleko. Vsak večer jih je pričakovala ta tiha miza. čakala je ponižno, da se prikažejo vojskovodje in vojaki in da se nad njo vname srdita bitka. Vsem trem, Metodu, Petru in Pavlu, je bil večerni tarok življenjska potreba, Vedeli so, da jih čudežne karte zazibajo vsak večer v neki tuj, lep svet, kjer najdejo pozablje-nja vsemu. Zato so se s strastjo predajali tem razburljivim bitkam. Vsak večer, ko se je tihotapil mrak med hiše, so sedli, smehljajoč se, počasi, skrivnostno za mizo. Ta pa jih je s svojo rjavo-peščeno površino pritegnila nase kot skrivnostna puščava in jih dolgo držala pri sebi, včasih do daljnih rožnatih juter. Sreča je imela vse tri rada. Večje odločitve dolgo ni bilo. Nekega soparnega večera pa se je strastno vrgla na Pavla in ga ni več spustila. Metod in peter sta osupnila. Nista mogla razumeti. Tudi ta večer je bilo tako. Metod sam ni vedel, kdaj je z vso silo tlesknil s težko roko po mizi, da so karte kar poskočile. Dražeča soparna vročina mu je za trenutek vzela razsodnost. Trde bese le so mu butale iz ust in bobnele v dušeči zrak. O tem, kdo bolje razume to bojno umetnost, ne more biti govora. Vsaj on je takega,mnenja. Svojega učitelja Pavel v tako kratkem času ne bi mogel prekositi — temu mora biti vzrok samo čudna, neumna, nerazumljiva, prokleta srgča, ki da enemu vse, drugemu nič. In da jo dosežeš, se moraš najmanj z vragom spajejašiti! Potne kaplje so mu stale na čelu in licih, ko je prenehal. Jezno si je strgal kravato izza vratu in jo zalučal čez stol. Pavel ga je mirno, hudomušno gledal. Srajca se je tudi njemu lepila na kosmata prsa, razburil pa se ni. Sopara je nanj drugače delovala ko na Metoda. V sanjah je glelal pred seboj lepo barvane karte, za-riplega Metoda in mrkogledega petra. Zdelo se mu je, da je vse nekje daleč od njega, a vseeno tako blizu, da vsak čas lahko odločno poseže vmes, samo da se zgane. Čutil se je velikega vojskovodjo, ki lahko z eno samo kretnjo mrko bojišče spremeni v razsvetljeno poljano. Pogled mu je plaval sanjavo in zopet samozavestno po predmetih v sobi, ustavil se je na kipcu harmonikarjev, vdihnil vonj rdečih cvetov ob oknu in zdrknil v globino, v temo. Vstopili sta zali ženi, svetlolasa Petrova Magda in temnolasa Meto lova M J rta. Hrup ju je privabil. Metod se ni mogel umiriti: »Sta «e prestrašili, kaj ne? Pa ni hujšega, veste, le tale neženja pavel ima tako prokleto smolo pri ženskah, menda samo zato, da naju lahko ženi pri kartah. ženi sta se nasmejali in sedli k mizi. Skozi priprta vrata sta prikoracala, iržeč se za roko, mala Martica in Petroek. Pavel se je naslonil na pol stola in s priprtimi očmi opazoval prijetni družinici Nenadoma se mu je zahotelo, la bi odgovori! Metodu, da bi govoril tudi Petru in vsemu svetu, počasi, prijetno, o sreči in njeni senci, nesreči — o lepotah, Čudovitostih, skrivnostih! In ko je govoril o nenadnem prihodu sreče, so bese i e opojno, enakomerno valovale ko vabljive morske pene ob žare-čih večerih. »Naše karte so danes lepe, visoke, vse rdeče — zjutraj bodo mogoče vse črne in nizke! Vzroka iščamo vsepovsod, pravega težko najdemo. Včasih je zamotan, zelo zamotan, včasih pa tako preprost, da je velika umetnost, najti ga!« Tiho, neslišno je odšla Magda. Vrnila fe je s steklenico šumeče rudninske vode. Sveža, peneča voda jih je za trenutek osvežila, dokler jih niso skri^T>i...io padajoče besede spet potegnile za seboj. Zunaj je bilo Dopolnoma mirno, dušeč zrak je silil v šumenje bese i. Utinnilo ie za trenutek tudi v sobi. Takrat se je oglasilo piskajoče trkanje nekje ob steni. Vsi so se prebudili in osupli strmeli tja, odkoder se je slišalo skrivnostno trkanje. Opogumil se je peter: »To bo ura v tvojem stanovanju, Metod! Le poslušaj, kako enakomerno trka.« Metod in Marta sta napeto vlekla na uho. »Ne bo držalo, ne verjamem, da hi kdo postavil tja uro, sicer pa lahko skočim pogledat!« Takoj se je vrnil Metod, s skrivnostno nasmejanim obrazom. »Niti duha o kakšni uri! Vrag vedi, kaj bi to bilo!? Kaj pa, če bi bil črv v omari?« Dvignili so se in poslušali z ušesi ob veliki, razkošni omari. »Rask, rask, ras k« je zamolklo, enakomerno udarjalo. Vzravnala se je Magda: »Bežite no, da bi v takile omari bili črvi! Tega vaim res ne verjamem!« In oglasil se je Peter-. »Sicer pa dobro poslušajte, dragi moji, saj niti ne tolče več tu ob steni, niti ob omari, temveč se je preselilo na drugo stran, tja gori k svetilki!« Nanovo začudeni so se Obrnili preti stropu. In rea se je zamolkel »rask« oglasil s stropa, od lestenca sem. »A,« se je predramila Marta, »to pa bo gotovo vešča, mogoče kakšen smrtogiave ki ga je privabila luč!« Preiskali so z veliko vnemo ves iestencc, o vešči pa ni bilo sledu. Metod pa se ni pustil ugnati, stvar je hotel popolnoma razjasniti! »že vem, kaj bo! Veliko sem že slišal govoriti o takih pojavih pri električnem toku in gre tudi tu prav gotovo za isti pojav. Saj se čisto razločno sliši udarjanje zdaj tu, zdaj tam.« Tiho, ko da bi slišali nekaj zelo važnega, so strmeli vsi v Metoda, potem pa zopet negotovo proti steni, vratom in na drugo stran, čez mizo, proti luči. Tedaj se je zganil Pavel. Odpenjal si je srajco, ki ga je dušila pol vratom in s pritajenim glasom spregovoril: »Kaj bi tisto, ura, črvi, vešče, električni tok — strahovi so to, pravi strahovi!« Oko mu je temno zagorelo, nagnil se je mednje, ko da hi jih hotel začarati. »Ali, če hočete, recimo, da so to tiste temne, še neraziskane sile v našem življenju, ki jih srečamo na vsakem koraku, ki jih je naše življenje tako polno! Kaj nič ne čitate časopisov ?. Ni dolgo, ko so ravno o tem toliko pisali. Ljudje so pošiljali od vseh strani poročila in opazovanja o nezaslišanih storitvah teh temnih sil. Zdaj o strahovih na Starem trgu v Ljubljani, pa zopet o skrivnostih v Babnji vasi! Zakaj ne bi ti strahovi danes nas obiskali!« Moža neprijetno dirnjena, ženi z grozo v očeh, so se primaknili bliže k mizi, pod luč. pavlove počasne, doneče, šepetajoč* besede so jih vkovale v napeto strmenje ia vodile nekam v skrivnostno dno. Nihče pa ni opažal igrajočih plamenov v Pavlovih očeh. Zunaj je postalo že popolnoma temno ta \ roni • Smrt zglednega karabinjerja. V vojaški bolnišnici v Gorizii je karabinjer Ottavio Greco s karabinjerske postaje v Chiappovanu podlegel rani. ki jo je dobil v boju z nekim nevarnim razbojnikom v Locavizzi. Zločinec se je bil skril v hiši. ki jo je Greco s svojimi tovariši obkolil, ter začel streljati na karabinjerje. Pri tem je Greca smrtno nevarno zadel, ta pa je imel še zmerom dovolj moči in zbranega duha. da je napadalca ustrelil. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so se zdravniki z vso skrbnostjo zavzeli zanj. a njihova pomoč je ostala brez uspeha. Naslednji dan je vrli orožnik rani podlegel. • Mlad vojaški duhovnik — žrtev čet-nikov na Balkanu. Nekje na Balkanu je padel mlad vojaški duhovnik, Giovanni Pettendhi iz Pavie. v izvrševanju svojega svetega poslanstva, zadet od četniške svinčenke. Pokojnik, ki je bil komaj 32 let star, je bil v Pavii koadjutor cerkve sv. Gervazija, na začetku sedanje vojne pa je zaprosil za vpoklic v vojsko. Zmerom je kazal posebno živo zanimanje za vzgojo mladine. • Na vzhodni fronti je padel Horst Wer-ner pl. Baum, poročnik in ordonančni oficir v oklopljeni genadirski brigadi, častni vitez johanitskega reda, odlikovan z več odlikovanji, star 33 let. Nadalje je padel dr. Friderik Reichsfreiherr pl. Bourscheldt-Merotghen, plačilni mojster nekega peša-dijskega polka. , • Tobačne nakaznice bodo tudi na Finskem uvedene s 1. oktobrom. S tem nI rečeno, da bi bili finski kadilci imeli doslej srečne dni. Nasprotno, ministrstvo za javno oskrbo je izjavilo, da se da racioniranje uvesti samo tedaj, kadar je kaj na razpolago. Za prvi obrok v oktobru je kadilcem obljubljena škatlica 20 cigaret. Kakor v drugih državah, so oblastva tudi na Finskem razmišljala kako bi učinkovito preprečila, da ne bi nekadilci dobili tobačne karte.. Finska ni tako srečna kakor švedska, kjer dajo nekadilcem za nagrado poseben obrok pristne kave. Na Finskem nik-do ne dobi kaj posebej, marveč se bodo morali kadilci odreči obroku sladkorja „y Iznosu 250 gramov, kar je pri mesečni dodelitvi 750 gramov natančno tretjina.. Kadilci so izprva sicer ugovarjali, češ da ne gre mešati tobak z živilom. Toda ker ni boljšega načina za preprečenje zlorab, se bodo pač morali odreči sladkemu užitku, če imajo rajši grenkega, • Igra narave o priliki nevihte. Ko je nedavno divjala silovita nevihta v okolici Coma in Comskega jezera, so ljudje opazili nekatere nenavadne naravne pojave. Nebo nad pokrajino se je povsem stemnilo in vlila se je silna ploha. Ko pa se je nad gorami že prikazal rob jasnega neba, je udarila strela izredne moči in povzročila kratek stik, da je vsa dolina ostala brez električnega toka. Isti mah se je pod vrhom grebena gore Alpe Acqua-negra v širini kakšnega kilometra odprla cela vrsta močnih izvirkov, da se je ulil cel niz hudournikov proti dolini. Pojav — česa podobnega doslej še niso opazili na tem kraju — je trajal poldrugo uro. Količina vode hudournikov je ves ta čas naraščala in upadala. — Svojevrstno dogodivščino je ob času iste nevihte doživel Angelo Zanella, čuvaj Lombardske družbe na jezeru Palu. Ko se je ulila ploha, je bil Zanella s svojim nečakom in nekim delavcem v kuhinji. Iznenada je strela udarila v hišo, pa tako, da je čuvaja vrglo s tal proti stropu, nato pa na veliko kuhinjsko mizo. V kuhinji je bilo tudi veliko vedro vode, ki ga je strela prav tako vrgla pod strop. Niti Zanelli niti njegovima tovarišema pa sicer strela nd prizadejala hudega • Razburljiv požar v FirenzL V skladišču Italijanskega konzorcija za izposojanje filmov v Firenzi je v sredo nastal požar, ki je zavzel nevaren obseg. Goreti je začelo v shrambi za filme v pritličju, ki je posebno zavarovana proti ognju, in plameni so kmalu uničili 50 filmov. Iz shrambe pa so se zublji razširili tudi na ostalo poslopje. pa medtem ko je 2. nadstropje ostalo nedotaknjeno, so plameni iznenada zajeli 3. nadstropje. V 3. nadstropju hiše se nahaja delavnica 53-letnega mojstra Angela Castellanija, ki je bil pravkar z dvema delavkama pri delu. Ko je Castellani opazil nevarnost, je planil na stopnice, ki so bile deloma že v ognju, in srečno pobegnil na plan. Delavki mu nista upali slediti in sta se nadejali, da bosta na varnem, če vrata delavnice zapreta. Toda ogenj je kmalu vdrl do njiju, in ker nista videli drugega izhoda pred seboj, sta odprli okno in druga za drugo poskakali iz 3. nadstropja v globino kakšnih 9 metrov. Imeli sta srečo, da sko- tudi v sobi so prameni gornjih svetilk komaj premagovali mrak. Enakomerno šepetajoče besede o strahovih, spominih, čukih, so se prepletale z dolgimi sencami, ki so jih metali ti svetlobni prameni po sobi in s tihim skrivnostnim trkanjem, dokler ni jasen vzklik Petrčka, ko svetel pogled sonca'uničil temno skrivnost. »Mama, mamica, voda, buum!« se je oglasilo izpod mize! Predramili so se. Magda se je sklonila proti sinčku, potem pa se je sunkoma obrnila k petru, ko da bi jo šele zdaj udaril žarek spoznanja. »Vidiš, no, saj res! Voda najbrže v predsobi uhaja iz pipe! šele otrok nas mora na to spomniti!« Dvignili so se od mize, poparjeni, ker so bile uničene lepe sanje! Peter je planil proti predsobi. Z mogočnim zamahom se je odrinil od mize, ko da bi hotel do konca razjasniti skrivnost. Pot pa mu je zastavilo nekaj težkega in mu zapletlo noge, da je zaplaval po zraiku in treščil po tleh. Ozrl se je in divje zaklel. Na tleh, za njegovim hrbtom je ležala skoraj prazna steklenica rudninske vode, ki so jo pri kartanju postavili pod mizo, ostanek pa se je pretakal na gladki parket in na dragoceno preprogo, prav do Petra. Ko so po prestanem razburjenju za trenutek utihnili, so nemo obstali. V sobi je bilo tiho, popolnoma tiho — tistega skrivnostnega »rask« ni bilo več čuti! Hodili so sem in tja po sobi, vlekli na ušesa, strah pa se ni hotel več pojaviti. Tedaj je pave! smehljaje se brcnil zama-šek steklenice s šumečo vodo, ki je ležal na tleh. »Tukaj si lahko ogledate strah in prepričate, da je imel Petrček popolnoma prav! ka nista poplačali z življenjem. Obe pa sta si polomili noge in dobili pretres možganov. * Letos bo Genova prižgala lučko sv. Frančišku Asiškemu. Za Rimom, Torinom in Milanom je letos določena Genova. da pokloni olje za votivno lučko italijanskih občin na grobu sv. Frančiška Asiškega. Olje se bo slovesno po kapljicah zbiralo med vsem genoveškim prebivalstvom dne 3. oktobra, na predvečer svet-nikovega praznika. Olje bo sprejel v varstvo genoveški župn, ki bo nato s tem simboličnim darom odpotoval v Assisi, da ga ob navzočnosti predstavnikov cerkve in javne uprave izroči zastopnikom svet-nikovega rojstnega kraja. Olje bo shranjeno v vrču, okrašenem z grbom Genove in opremljenem s posvetilom v latinskem jeziku. IZ LJUBLJANE u— Izredno lepe dni nam je ob svojem slovesu naklonil letošnji avgust. Izvzemši kratek naliv v ponedeljek, imamo že teden dni mnogo srnca. Noči so jasne, jutra prijetno hladna ln vedra, dopoldne je sama sinjina, popoldne se včasih nakopičijo oblaki, ki pa na večer spet izginejo. Najlepši dan smo imeli v četrtek, ko je bila jutrnja temperatura 13.8°, C, čez dan pa se je živo srebro povzpelo na 28.4° C. Bilo je torej le za spoznanje manj vroče kakor prejšnji dan, ko smo imeli sploh enega najbolj vročih dni letošnjega poletja (29.7° C). V četrtek je bilo nebo ves dan jasno in sonce je prigrevalo kakor se za poletje spodobi, vmes pa je zdaj pa zdaj zavel topel vetrič. Kopališča so bila spet polna, zlasti na Ljubljanici je bil živ-žav, da se je voda kar sproti kalila, toliko je v njej mrgolelo malih in velikih kopalcev. Na bregu pa je mladina tolkla žogo pri odbojki, a starejši so prisedli k duraku. Vse do mraka je bilo živahno. Nič čudnega, ker se je dan zaključil s krasnim večerom, v katerem je pihljal zefir. Noč na petek je bila spet docela jasna ln je mesečina oblivala Ljubljano. V petek zjutraj je bila najnižja temperatura zadnjih dni in sicer 10.9° C, kolikor smo imeli 17. t. m. Jutro je bilo prijetno sveže, že zarana sončno in docela jasno. Barometer je letos tretjič dosegel visoko stanje nad 769 mm. ti— Papirnate vrečice za sladoled, olup ke, tramvajske vozovnice in druge odpadke nekateri malomarneži še vedno mečejo kar na cesto, čeprav so že neštetokrat lahko brali v listih, da je tako nastiljanje in smetenje ulic prepovedano. Namesto da bi stopili nekaj korakov do bližnjega koška za smeti, pa vrečico za sladoled ali drugi odpadek kar nezavedno vržejo na tla, ne da bi pri tem pomislili, kako grda je tako nastlana ulica in kako slab vtis napravi na vsakogar, ki je vajen reda. To so pač ljudje, ki ne poznajo reda niti doma in ne na cesta ter jim je brezglava komodi-teta več vredna kot dober glas naše bele Ljubljane. Zato spet opozarjamo predvsem mladino in velespoštovane dame, da je po mestu na primernih krajih pritrjenih 230 koškov za smeti, ki se naj jih prebivalstvo poslužuje za odlaganje odpadkov. Vse one pa, ki ljubijo red in jim je še kaj aa ugled ljubljanskega prebivalstva, pa prav lepo prosimo,, naj posebno mladino opozarjajo na to grdo razvado. Vse tiste, ki po ulicah sinete, pa zadnjikrat opominjamo s prijaznim sporočilom, da so se oblasti odločile k strožjim meram ter bodo sladkosnedneži za odmetavanje neokusnih vrečic za sladoled in drugih odpadkov po predpisih tudi kaznovani. Kar se tramvaja tiče, pa spet opozarjamo, da je v vsakem vozu na desni strani ob izhodu predalce za rabljene vozovnice in druge odpadke, ter vse prav lepo prosimo, naj se naposled vendar že navadijo na ta predalca tudi brez opozorila tramvajskega voznika ali sprevodnika. Pohvalno moramo omeniti nekatere redke slaščičarne, ki imajo nad mizo za sladoled, na vratih in na drugih prostorih prijazna opozorila, naj kupci sladoleda ne mečejo vrečic na cesto, temveč v bližnji košek za smeti. Upamo, da bocto prav v kratkem vse slaščičarne imele take napise z opozorilom, kje je najbližji košek. u— Opozarjamo na javno produkcijo g°- jencev počitniškega tečaja šole Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 31. t. m. ob 18. v mali Filharmonični dvorani. Na produkciji bodo nastopili učenci pripravnega tečaja ter nižje in srednje šole Glasbene Matice. Spored obsega dela za klavir, violino in čelo. Na produkcijo opozarjamo starše in prijatelje mladine. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice, velja 3 lire ln je obenem tudi vstopnica v dvorano. V ponedeljek zvečer je torej šolska produkcija, naslednji dan, v torek, pa začne vpisovanje za. novo šolsko leto. Podrobnosti v veži zavoda, pojasnila pa daje pisarna Glasbene Matice. u— V torek, dne 1. septembra, se začne vpisovanje na šolo Glasbene Matice za novo šolsko leto 1942/43. Vpisovanje traja od torka do petka 4. septembra; v soboto, dne 5. septembra, bo dodelitev gojencev k posameznim učiteljem ter dodelitev urnika. Redni pouk pa se bo pričel v ponedeljek, dne 7. septembra. Na šoli Glasbene Matice se bodo poučevali v novem šolskem letu naslednji predmeti: solopetje, klavir, violina, čelo in ostali orkestrski Instrumenti, dalje splošna glasbena teorija, harmonija, mladinsko petje in deklamacija Ce se prijavi dovolj gojencev, po potrebi tudi ostali teoretični predmeti. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasb.me Matice, kjer se tudi dobe vsa potrebna pojasnila. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-ln trimesečni strojepisni tečaji prlčno v sredo 2. septembra. Pouk po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Uspeh je zajamčen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Vpiše se lahko vsakdo. Za dijake-inje posebni oddelek. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije in prospekte daje brezplačno: Trgovsko uPilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. u— Za dijake-inje srednjih, strokovnih in ostalih šol prične v sredo dne 2. septembra nov enomesečni počitniški strojepisni tečaj. Pouk po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Uspeh zajamčen. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Tečaji so po želji posameznikov dopoldanski ali popoldanski. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje brezplačno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. u— Popravni izpiti za srednješolce. Dne 1. septembra prično posebni tečaji za ponavljanje ln izpraševanje učne snovi iz vseh predmetov. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev na, Poljanski gimnaziji, sedaj Lich-tenturnov zavod, dnevno od 8. do 12. u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Poseben tečaj za ponavljanje in izpraševanje predpisane učne snovi prične l. septembra. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev Zrinjskega c. 7,U, dnevno od 8. do 12. u— Kamnoseške pomočnike in delavstv,, vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 30. avgusta t, 1. ob 9. dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva Skupine in raznoterosti. Pričakujemo čim večje udeležbe. Skupina kamnoseških pomočnikov pri PDZ. u— šivilje, modistke ln čevljarske pomočnike vljudno vabimo, da se zanesljivo udeleže sploš-aega sestanka delojemalcev oblačilne stroke, ki bo v nedeljo, dne 30. avgusta, ob pol 11. v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22, pritličje desno. Na sestanku bo predsedstvo skupin poročalo o tekočih zadevah. Ob tej priliki bodo udeleženci prejeli tudi kolektivne pogodbe iz svoje stroke, ki so ravnokar dotiskane. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo, da bo udeležba čim večja. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke. u— Glasbena šofti »Sloga« sporoča, da bo vpisovanje od 1. do 4. septembra t. 1. v šolski pisarni v PražakoVi ulici 19 (vhod v pisarno nasproti glasbene dvorane) od 9. do 12. in od 15. do 17. V soboto, dne 5. septembra, ob 16. bo razdelitev ur. V ponedeljek, dne 7. septembra, se prične redni pouk. Poučujejo se vsi predmeti pevskega in tast rum en talnih oddelkov ter osnovna in višja glasbena teorija. K mladinskemu petju se lahko vpišejo vsi otroci pred mutacijo. Ostali podatki so razvidni s šolske deske. u— Na šoli Glasbene Matice se bodo poučevali v novem šolskem letu poleg splošne glasbene teorije še naslednji predmeti: glasbena zgodovina, nauk o instrumentih ter oblikoslovje. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. Pouk bo začel 7. septembra. u— Sestanek vseh ljubljanskih zdravnikov, ki opravljajo zdravniško prakso, kakor tudi zastopnikov klinike, oddelkov bolnišnic, sanatorijev bolniških blagajn sklicuje mestni fizikat v sejno dvorane na magistratu v nedeljo 30. t. m. ob 10.30 dopoldne. Zdravniki bodo na tem sestanku dobili važna sporočila ter je zato udeležba obvezna. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Bleivveisova cesta 62. Ko se je z Martico igral pod mizo, je lahko čisto od blizu občudoval čudovite piskajo-če glasove stisnjenega zraka, ki je uhajal iz pravkar narejene rudninske vode, ob za-mašku iz steklenice. Slišali pa smo trkanje enkrat na tej, drugič na drugi strani, ker smo poslušali zdaj s te, zdaj zopet z druge strani steklenice. To je bila vsa skrivnost! Oddahnili so se in nasmejali, Pavel pa je nadaljeval: »Visoko smo bili, visoko so bile naše misli, daleč od zemlje in petrčka, tako so bile napete, napihnjene, da so se nujno morale razpočiti ln pasti na tla. S padcem šele smo prišli k spoznanju! Tako je navadno v našem življenju! Uboga steklenica rudninske vode, ki si jo sami postavimo pod noge, je vzrok skrivnostnim pojavom! Strah, kasneje prijeten, sanjav občutek nas omamita, da naša čutila ne zaznavajo več razločno in resnično. Duša nam potem roma nekam daleč, k neznanemu cilju — pota pa so preštevilna in temna, tako, da se človek po napornih in brezupnih blodnjah oddahne, ko ga resničnost udari in mu zaplete korake, da telebne po tleh.« Zunaj so se zamajala drevesa, ko da bi se oddahnila ob prihajajočem koncu napete predstave, ki so ji bila priče skozi prozorne zastore. ' Močni udarci deževnih kapelj so zaropotali po oknih, pavel je končava!, obrnivši se proti Metodu in Petru: »In tako, kakor sem povedal, kakor je bilo danes zvečer pri nas, takrat na Starem trgu in Babnji vasi, je tudi pri našem taroku, draga prijatelja! Vse mogoče strahove iščeta, povsod se ozirata, da bi našla vzrok moji veliki sreči, nikdar vama pa ne pride na misel, da bi iskala ta vzrok kje blizu! Kaj bi bilo, če bi bil vzrok v tistile stekleni omari? Se vama ne zdi mogoče, da bd lahko videl vse vajine karte v steklih te lepe omare? Kaj pravita na to?« Osupla sta skočila pokonci. »Torej si naju goljufal?!« »Kdo to pravi!?« je mirno nadaljeval Pavel, »rekel sem samo, da bi to bilo možno, ne da bi se vidva na tako preprosto reč sploh spomnila! Sicer je pa pravi vzrok vajini smoli-še bolj preprost! Premalo pazljiva sta oba, to je tisto, in preveč raztresena! poglejta, saj se, recimo, motita v številu tarokov, pozabljata barve, ki ostajajo v kartah in ne spominjata se navadno niti tega, kdo je na vrsti za mešanje. Vidita, draga moja, pri vsem tem se ne smeta čuditi svoji nesreči. K vsemu temu pride še vajina hitra razburljivost in jeza, oči vama postanejo slepe in tako z lahkoto zgubita pot k sreči, ki jo meni tako zavidata! Ne rečem, da nimata vzroka, biti raztresena in razburljiva. Saj imata oba res dosti skrbi za svoji prijetni družinici, toda resnici je treba pogumno pogledati v oči, ne pa ji obračati hrbet in se predajati utvaram!« Ko se je ulila ploha na cesto, sta postala Metod in Peter prosta vseh težkih misli! • S prihodom jasnih, žarečih zvezd na čisto nebo pa so izginili vsi strahovi lz Petrove jedilnice, v nji so ostali le Metod, Peter in pavel, ženici in mala dva, vsi nasmejani. u— Domovnice, Vse one, ki so aprosttl za domovnice potom Dk-uštva železničarjev Ljubljanske pokrajine, prosimo, da jih dvignejo v društveni pisarni, palača Grafike, Cesta Soške divizije 14/1, desno. u— Izven Ljubljane, odnosno Izven kontrolne črte bivajoči dijaki se opozarjajo, naj si pravočasno preskrbe dovolilnice pristojne oblasti za prihod k popravnim in drugim izpitom v jesenskem roku. — Iz pisarne prosvetnega oddelka Visokega komisariata. u— Vpisovanje gojenk na Državnem osrednjem zavodu se bo vršilo dne 1. ln 2. septembra 1942. Ravnateljstvo. u— Svarilo pred nakupom ukradene umetnine. Včeraj 27. t. m. mi je bil na rafiniran način ukraden kipec, ki predstavlja sv. Krištofa iz žgane gline. Velik je ca 35 cm. Vrednost kipca je 800 lir. Kdor bi tatu z Imenovanim kipcem Izsledil, prosim, naj sporoči na moj naslov: France Gorše, Ljubljana, Gosposvetska 13. Z Gorenjskega Ranjence in bolnike na Golniku je obiskal okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice. Izročil je vsakemu majhen dar in za pokušnjo kozarec vkuhanega sadja, ki so ga pripravile žene lz radovljiškega okrožja. Nastopil je tudi pevski kvartet, ki je prepeval koroške pesmi. Radijski voz varnostne policije, ki ga ima zdaj na razpelagp Okrožno propagandno vodstvo v Kranju, potuje po kranjskem okrožju in vrši propagando proti boljševizmu. V Radovljici so bile sklicane krajevne ženske in oddelne voditeljice. Okrožna ženska voditelj;ca Goritschniggova je otvorila propagandni del, okrožna oddelna voditeljica Glantschniggova pa je dala praktične pobude za naprave zalog v domačem gospodinjstvu. Prišel Je tudi okrožni vodja, ki je govoril o ženskih nalogah v vojni. V Komendi praznuje gasilsko društvo svojo petdesetletnico, šteje 54 članov ter ima dve motorni in dve ročni brizgalni ter dve skladišči. Gasilci so že imeli dober pevski zbor in občina želi, da bi spet začel delovati. Pri Sv. Križu so ustanovili brambovskl oddelek, ki šteje 341 članov. Imajo redne vaje ter tudi nogometno skupino. Zlasti se v delo uvaja mladina. Ob Uasu vkuhavanja svari gorenjski tednik, naj gospodinje pri hranjenju, vkuha-vanju ln dovretju sadežev ne uporabljajo cinkove posode, ki jo močno napada sadna kislina. Pri tem se razkroji cink, ki je tudi v manjših množinah močno strupen. Tudi pri sočivju je previdnost na mestu in ga naj gospodinje nikdar ne vkuhavajo v cin-kovih posodah. Dve nevarni zastrupljen^. 7 letni Jože Bradač iz šmarjete je nabral volčjih jagod ln je tri pojedel. Nastopilo je nevarno za-strupljenje in so ga prepeljali v celovško bolnico. Tam leži tudi 37 letni inž. Eduard Mayer, ki ga je na dopustu v pliberški planinski koči vsekal modras. Njegovo zastrupljen je je precej nevarno. Na vzhodni fronta so padli koroški rojaki: 24 letni prostovoljec pri oboroženem oddelku SD Kurt Trampusch, ki ae je boril že na raznih bojiščih, 201etni prostovoljec pri oddelku SS Engelbert Seebacher, 20 letni planinski lovec Janez Tratnik, letalski poročnik Heinz BrSnlmann, desetnik Kurt Panzer, ai letni planinski desetnik Felix Angelo, planinski narednik Ernest Kolb, 36 letni desetnik Boštjan Kopič ln 32 letni desetnik Franc Gerra, edini sin uglednega posestnika z Gonovca. pri Borovljah. S SfHHlitie štajerske Celjski gledališki prostovoljci, ki so na delu zadnja dva meseca, so se doslej dvakrat predstavili v Celju, nadalje so priredili predstavo v Westnovem obratu, potem za rudarje v Libojah, za delavstvo v Šoštanju, preteklo nedeljo pa za prebivalce na Ponikvi. Vprizorili so kmetsko igro »Blaž išče svojega očeta«. Prihodnje predstave bodo 5. in 6. septembra na Dobrni, 13. septembra v nekem celjskem obratu ln 19. in 20. septembra v Rogaški Slatini. Zloraba živilskih nakaznic. 56-letnl Janez Rauch iz Maribora je bil zaposlen pri mestu em gospodarskem uradu. Novembra 1941 si je prisvojil odrezke krušnih nakaznic ln jih izročil branjevki Mariji Knezovi. Prav tako ji je dajal nakaznice za mesd, presno maslo, kruh, jajca in svinjsko mast. Zagovarjati se je moral te dni pred kazenskim oddelkom poveljstva varnostne policije. Rauch je bil obsojen na 2 in pol leta ječe, Knezova pa na 8 mesecev. Dve žrtvi strele. Nekje na štajerskem je v ponedeljek ob krajevni nevihti ubila strela 33 letno pocestnico Klaro šturmovo in njeno 16 letno hčerko Rozo. Nevihta ju je zalotila pri spravljanju sena. številne nesreče so se zadnji čas spet primerile na Spodnjem štajerskem Navedemo naj samo nekatere: 18-letni delavec Jože Verčanski, doma -iz Osijeka, se je v prehodnem taborišču v Mariboru ranil na nogi ln si zastrupil kri. Nevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Tja so spravili tudi 65-letno posest-nico Nežo Zafošnikovo iz Spodnje Polska-ve, ki je pomotoma pila oetovo kislino ln Je dobila hude poškodbe v ustih in v grlu. V št. Jakobu v Slovenskih goricah je krava pobodla kmetico Antonijo Kurnlkovo ln jo močno poškodovala. Pri Krškem je ob nekem trčenju padel občinski tajnik Pleše iz Rake tako nesrečna, da si je zlomil ključnico. 40-letnl Štefan Terček, strojnik v nekem mariborskem podjetju, se je hudo poškodoval na kolenu. Iz Hrvatske Slive se morajo porabiti predvsem za hrano. Velika župa Lašva-Glaž je eno najvažnejših huratskih okrožij, kar se tiče gojitve sliv. Letos so slive izredno dobro obrodile. Da se prilelek v resnici zagotovi ljudskemu konzumu, so oblastva izdala nekatere važne ukrepe. Obiranje sliv se ne sme začeti pred 15. septembrom. Zdrave siive se smejo poraJblti samo za kuhanje marmelade in za sušenje, medtem ko se sme žganje kuhati samo iz sliv, ki za marmelado in za sušitev niso uporabne. Žganje se bo smelo kuhati samo na podlagi odobritve posebnega okrajnega odposlanca. Prepovedano je, kupovati slive na drevesu. Vsak lastnik kotlov za kuhanje marmelade ln sušilnice mora kotle in sušilnice prepustiti svojim sosedom v uporabo, kadar jih ne rabi sam. Brez odobritve velike županije se ne smejo slive izvažati v količini nad 100 kg. Kršitelji teh naredb bodo kaznovani z globo do 500.00o kun in zaporom do 6 mesecev. Izkupiček zaplenjenih sliv pojde v korist državne blagajne, 20 odstotkov pripada prijavitelju za nagrado, 10 odstotkov pa dobi sklad za gradnjo javnih sušilnic. Nove uniforme zdravstvenih pomočnikov. Ministrstvo zdravstva je Izdalo pravilnik o novih uniformah zdravstvenih pomočnikov in deztafektorjev. Uniforma bo obstajala iz čepice, suknjiča ln hlač črno-sive barve. Enake barve je tudi pelerina, izdelana iz gumirane ali impregnirane tkanine. Iz Srbije Potovanje v Banat je mogoče samo s posebnim dovoljenjem. Minister notranjih zadev je izdaj zakonski odlok, da morajo osebe, ki nameravajo potovati v Banat, brez ozira na svojo državljansko pripadnost, pri pristojnem policijskem oblastvu vložiti pismeno prošnjo, o kateri odločuje policijski prefekt v Velikem Bečkereku. V primeru potrebe lahko policijski prefekt Izda tudi trajno dovoljenje, a v nujnih primerih lahko izda dovoljenje tudi po telegrafski poti. Za pripadnike diplomatskih zastopstev zadostuje službeno naročilo potovanja ki ga izda prizadeto diplomatsko zastopstvo. Osebe, ki pripotujejo v Banat. se morajo v 24 urah javiti policiji, prav tako se morajo odjaviti pred odpotovanjem. Ureditev avtomobilskega prometa. V zvezi z ureditvijo avtomobilskega prometa v Srbiji je Izšel nov odiok, po katerem mora lastnik motornega vozila v 14 dneh prijaviti to vozilo okrajnemu glavarstvu, ki je pristojno za njegovo bivališče. Razen lastnika vozila je dolžan izvršiti prijavo tudi lastnik zemljišča, na kateerm se vozilo nahaja. Za dobo enega meseca je prepovedana vsaka sprememba garaže ali posesti motornih vozil brez predhodnega dovoljenja pristojne vojne komandanture. Prav tako je prepovedano, odnašati posamezne sestavne dele vozil. Vsaka poznejša sprememba posesti ali garaže se bo morala prijaviti. Pred sodiščem Obtoženec je trdil, da ni ukradel prav nobene kokoši. Sodnik ga je vprašal: »Ali Imate za to priče?« »Kakšne priče?« je ugovarjal obtoženec. »Vidi se, gospod sodnik, da niste nikoli kradli kokoši. Ob taki priliki se vendar ne jemljejo priče s seboj!« Naročite se na romane knjižne zbirke o K! V oktobru prične v založbi Narodne tiskarne Izhajati nova zbirka romanov »Dobra knjiga«. Vsak mesec bo izšel po en roman v obsega 200 do 300 strani in v okusni opremi Knjige bodo obsegale dela iz domače in svetovne literature, ki so po svoji vsebini polna napetega dogajanja, a pri tem literarno visoko vredna. Cena bo z ozirom na obseg in kakovost knjig Izredno nizka, saj bo znašala samo 10 lir za knjigo. Naši naročniki pa si bodo mogli nabaviti odlične romane DK še ceneje: že is naročnino 8 Ur z a knjigo. Do konca tega leta bodo izšli naslednji trije romani: Mira Pucova: Tiha voda Roman dveh usodno povezanih ljudi, ki se odigrava v okolju slovenskega rudniškega kraja v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Arnaldo Fraccaroli: Grofica iWalewska Roman Napoleonove ljubezni, v katerem se nam velika osebnost Napoleonove ljubezni odkrije v povsem novi lučL John Knittel: E1 Hakim Delo avtorja znanega romana Via Mala, ki opisuje skrivnostno življenje bližnjega vzhoda, kjer se razvija pretresljiva usoda znamenitega egiptovskega zdravnika. Nadaijnfi program DK obsega naslednja dela: J a c k London: Jerry z otokov; Lnigi Pirandello: Eden, nobeden in sto tisoč; Trjgve Gnlbranssen: In večno pojo gozdovi; Mario Puccini: Prevara mesa; Lonis Bromfleld: Veliko deževje; Nora Lofts: Gospodar svoje usode; Davorin Ravljen: V džungli; A u b r y : Cesarica Evgenija; Ardengo Soffici: Lemmonio Boreo, roman nenavadnega potepuha. Romani DK se bodo lahko naročili tadi v boljši opreatf in vezani v platno Cena za te posebne izvode bo 22 1 i r, «a naročnike našega lista pa samo 18 lir. • .1 j ■. L:. Gaastatorj itaEani sni fronte — Italijanski rokici na ruski fronti. ŠPORT Med vrstami Spodnji Štajerci v športni kronM Se nekaj nedeljskih športnih rezuJtartm s Spodnje Štajerske nam je prišlo ▼ roke z nekaj zamude, pa bi jih kljub temiu radi še zabeležili, da bomo vsaj nekoliko vedeli, kako se v tej stroki udejstvujeijo naši nekdanji znanci in športni tovariši. Nogometaši so igrali v Mariboru doma, ena Garnitura pa je odšla tudi na gostovanje v Lipnico. Železničarji so na svojih tleh sprejeli v goste ekipo LSV iz Gradca in »o po zelo učinkoviti igri gladko zmagali z 2:0. Pri tej igri se je močno poškodoval mariborski vrafar Macheinz. Poštarsko nogometno moštvo iz Maribora je bilo v Lipnici in je tamkaj slavilo prav čedno zmago s 5:2. Tudi trboveljski nogometaši so imeK zadnjo nedeljo prijetno spremembo z gostovanjem v Kapfenbergu, kjer so kljub tujemu zunanjemu obeležju dobili tekmo z 2:1. Trboveljčani so se pokazali v prav dopad-1 j i vi formi, pa tudi domači so bili mnogo boljši kakor zadnjič, ko so se prišli pokazat v trboveljski rudniški revir, pa so jih domači mojsitri ob žogi nakresaili kar s 7:1. Večjo lahkoatletsko prireditev so imeli isto nedeljo na Glaziji v Celju, na kateri so razen domačinov nastopili tudi atleti oboicga spola iz Gradca. Maribora, Laškega in Trbovelj. Med doseženimi izidi je bilo nekaj prav dobrih, med katerimi je treba omeniti tek na 100 m pri moških, v katerem je zmagal Gradčan Babitsch z 11.8, in pa tek na 75 m pri dekletih, med katerimi je bila najboljša članica mariborskega Ra-pida Bajde s časom 10.4. Izredno dramatična je bila borba na 5000 m, kjer so sodniki po svoji nerodnosti spravili ob zmago domačina Steinerja in jo prisodili Gradčanu Stoinschegu s časom 16:47.6. Zmagovalec v skoku v daljino je bil nekdanji slovenski rekorder Fleterschek z znamko 6.12 m. V skoku v višino so prišli na tem mitingu do višine 1.75, v štafeti 4X100 m pa na čas 46.8. Med ženskami je bila v skoku v daljino spet najboljša Rapidova članica Bajde z znamko 4.39 m. * V Oslu bodo imeli v dnevih 5 in 6. septembra velik mednarodni atletski miting, na katerem bodo razen domačinov sfcartali tudi nekateri odlični predstavniki nemške, danske in holandske atletike. Od Nemcev bodo obiskali ob tej priliki norveško prestolnico prvaki Mellarowicz, Syring in Wa-gemanns ter še dva odlična tekača Seibert in Behrend. Holandci bodo bržkone poslali tjakaj svojega najbolj znanega tekača »starega« Osendarpa ki mora na Holandskem nositi še zmerom vse breme mednarodnih nastopov. Ministerialni direktor prof. dr. Krummel, ki se je ponesrečil pri hudi letalski nezgodi skupno z generalom von GaMenzom, je bil velik prijatelj športa in si je pridobil posebno mnogo zaslug pri ureditvi telesne vzgoje na srednjih in visokih šolah. Razen tega je bil tudi znanstveni vodja tečajev za telesno vzgojo v obrambnem ministrstvu ter je povsod kot športni učitelj in zdravnik opravil dragoceno delo, za kakršno ga bo težko nadomestiti. Nove iaks^isae v ©lyttipal Ravnatelj mednarodnega olimpijskega zavoda v Berlinu dr. Karel Diem je objavil v zadnji izdaji revije »01ympische Rund- •cltau«, Id Jo ureja saan, nekatere zanimrve ugotovitve o novih izkopdnah v Stari 01ympaS. Dr, Diem navaja tamkaj, da so zdaj končanja vsa dela pri izkopavanju južnega in zapadnega nasipa antičnega stadiona in so prav tamkaj prišle na dan nove podrobnosti. Pokazalo se je, da sta imeli obe najstarejši stad ionski napravi iz arhaične dobe nekoliko drugačno lego, kakor se je splošno domnevalo. Tekališče je vodilo skoraj tja do svetega gaja, cilj pa je bil v bližini Ze-nonovega oltarja. Izkopavanja na zapadu in jugozapadu pailestre so odkrila ostanke stanovanj za atlete, kolikor jih ni odnesla voda, ne daleč od tam pa še tri kopališke naprave. Vodilni arhitekt pri teh delih prof. Schleif je našel tamkaj tudi temelje plavalnega bazena, ki je meril 30X15 m in je bil do 1.80 m globok; v njegovi neposredni bližini je bila zgrajena posebna slačilnica in ločen prostor za sedeče kopeli v kadeh. Iz rimske dobe izvira na onem mestu tudi velika in dragocena terma, okrog katere so odkopali krasna tla v mozaikih. Razen tega so našli tamkaj tudi večje število umetnin. Izkopavanja se bodo spet nadaljevala prihodnji mesec. ZA SMEH IN KRATEK ČAS ZADOŠČENJE — Mojo ženo ste užalili, gospod. Zadoščenje zahtevani! — Prosim! Tamle je moja žena, pa jo užalite! • • • V REDU — Kaj pa je teta Spela zapustila vašemu Jakcu, ki je zmerom pravil, kako rad ima njene mačke? — Mačke! * » * V UREDNIŠTVU — Dvajset lir vam dam za pesem ... — Tako poceni je pa ne morem dati. Vso svojo dušo sem položil vanjo... — No, naj bo pa zaradi duše pet Ur več. DEMON ALKOHOL V kavarni v mirnih časih. Pol devetih. Sedem. Pr] sosedni mizi en in ona. Molk. Devet. Nežen klic pr} sosedni mizi: — Mirko, čuj, ne pij piva s takšno naglico! Molk. Deset. Rahel vzdih prj sosedni mizi: »Ti pivo kar vase zlivaš«. Molk- Napišem pismo. Osem dolgih strani. Enajst. Otožen stok pri sosedni mizi: »Mirko, kako moreš toliko spraviti v želodec. Ne razumem te!« Molk- Dremljem. Polnoči. Upor pri sosedni mizi: »Mirko, ali ga še nisi do grla sit? Sram te bodi!« Pol ene. Mirko pokliče plačilnega: »Imel sem malo pivo ...« # * * RAZUM Prijatelj slavnega Lessinga profesor Neumann je napisal razpravo o razumu in sreči in jo je predložil Lessingu, da bi jo ocenil, Lessing jo je prebral in rekel: »Človek, kako moreš pisati o rečeh, ki jih nisi nikoli imel,« « Važno za stanovanjske najemnike Pojasnila o predpisih glede oddajanja opremljenih sob v podnajem Ljubljana, 27. avgusta. Opa»or8o davčne uprave, ki jc izšlo te dni t časopisju, je priklicalo v spomin uredbo Visokega komisarja z dne 27. oktobra 1941, ki odreja maksimalne najemnine m opremljene sobe. Omenjeno opozorila pa odreja, pismene pogodbe za podnajem-reinska razmerja glede opremljenih sob, pogodbe, ki morajo biti na vpogled organom finančne kontrole in ki morajo biti kolko-vame kakor pogodbe za najem stanovanj, namreč pri letni (t. j. 12mesečni) na emnini: nad 2400 a dajanie naslova ali za iifro L Križem svati Srečen zaključek pravde, ki je trajala 266 let. Leta 1677 je v Hamburgu umrl nizozemski maršal Ernst von Orenholm ter zapustil ogromno premoženje, ki so ga cenili na nič manj ko 150 milijonov goldinarjev. Preden pa je mogel zakoniti dedič bogatega maršala prevzeti dediščino, je amsterdamska mestna občina posegla vmes in mu začela v svoj prid osporavati pravice. Začela se je pravda, v teku katere je zakoniti dedič, eden izmed Ornholmov, umrl. Za njim so njegovi potomci terjali dediščino zase, medtem pa je amsterdamska občina uveljavila svoje pravice. Proti razsodbi, ki očitno ni bila povsem v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi, pa so Orenholmovi vložili priziv in tako se je pravda zavlačevala in zavlačevala. Pred leti je neki potomec Orenholmov obnovil pravdo, ki ni bila nikoli pravilno zaključena, temveč samo ponovno prekinjena. Pred kratkim je civilno sodišče v Amsterdamu izreklo sodbo, s katero je bila amsterdamska mestna občina obsojena, da Orenholmovim dedičem izroči vse imetje davno umrlega maršala z obrestmi vred. Premoženje se ceni zdaj na dober milijon nizozemskih goldinarjev. Najzvestejši arestant. Na Danskem so se listi razpisali o redkem primeru zanesljivosti in zvestobe, ki jo je pokazal neki kaznjenec. Naneslo je, da ga je moral policist z vlakom odpeljati v neko oddaljeno kaznilnico v pokrajini Seeland. Vožnja je bila dolga in stražnik je zadremal. Izne-nada pa je planil iz sna, ko se je bil vlak na neki postaji ustavil in se je pravkar že spet začel pomikati. V trenutni zmedenosti je stražnik mislil, da je bila to že končna postaja njunega potovanja, pozval je svojega jetnika, naj mu sledi, in je skočil iz voza. Medtem pa je vlak že tako pospešil svojo hitrost, da kaznjenec ni mogel slediti njegovemu ukazu in se je sam odpeljal dalje. Do njune namembne postaje je bilo namreč še lepo število kilometrov. Stražnik je bil ves obupan, ko je opazil svojo nerodno napako, poiskal je avto in se je odpeljal, da ujame svojega varovanca. Z vsem skupaj pa se je ravno toliko zamudil, da se je njegov jetnik medtem že pripeljal na cilj. Sam je s postaje lepo krenil do kaznilnice, pozvonil na vratih in se vljudno predstavil ječarju: »Jaz sem številka ta in ta, ampak stražnik mi je na poti ušel, zato sem prišel sam.« Mož je zahteval malo preveč. Pred nekim ameriškim sodiščem je bila nedavno izvedena ločitev zakona med lepo, mlado Edith in njenim soprogom Jamesom. Ločitev je zahtevala žena, češ, da je mož od nje zahteval preveč in je življenje zanjo že v prvih dveh mesecih, to se pravi, še v času medenih tednov, postalo neznosno. James je od mlade soproge zahteval ne samo, da mu je bila žena in gospodinja, dobra kuharica in šivilja, temveč da mu je bila tudi zanesljiv šofer in pa dobra varietetna pevka in plesalka Zahtaval je od nje, da pride zmerom z avtomobilom ponj pred njegov urad in da ga vsako nedeljo in praznik popelje na sprehod. V stroj ji je narekoval vso svojo korespondenco in druge pi-sarije. Ker je ni mogel videti brez dela, si je pogostokrat gumbe potrgal, da mu jih je šivala nazaj. Ob zimskih večerih mu je morala prepevati, pa tudi kakšen plesni nastop je zahteval od nje, da bi ga razvedrila. Počasi se je toliko nabralo vseh teh reči, da se je žena naveličala in sodnika zaprosila rešitve. O n»vem načinu merjenja ledeniškifi razpok poročajo nemški dnevniki: Da izmerijo globine ledeniških razpok, se poslužujejo raziskovalci zvočnih valov. Z eksplozijo v globini razpoke ali zijavke postanejo zvočni valovi slišni in jih je mogoče natančno izmeriti. Višina ali globina zvoka natančno razodene, s koliko metri lahko računajo raziskovalci. Na ta način so doslej izmerili že največje in najbolj znane ledeniške razpoke okrog Severnega in Južnega tečaja. Doslej ugotovljena najgloblja razpoka je na Grenlandu, ki seže v globino 1850 metrov. Prvi i