Blaten hi v oetevmi Leto LXXIL, št. 242 a Cena Din t.— LOVENS Izhaja vsak dan popoldne brvzemii neOel|« k« praznik*. /7 tnserati do 80 potit vrat d Din 2. do 100 vrst a Din 2-50, od 100 60 300 *r*» a Din X večp insofoti poti vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni da*ek posebej // „Slovenski Narod* velja v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 2x— U Rokopisi to 00 URH>NI$TVO »4 UPtAVNlftlVO LJUBLJANA. Knafl|e*a ufea ttar. S filifon, 31-22. 31-3HL «-K 31-25 ki 31-21 Podružnico. MARIBOR. Grap« ka ft. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, tnlefon it. 26 H CELJE, cof|iko uredništvo i StTossmaverieva ulico 1. telefon št. 651 podružnico uprave, Koconovo ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Stotnikov trg 5 U Postna hranilnico v Izbijani it. 1035U BO 1 Ki mogoča europska blokada Hngliie? Iz notranje politike NARODNE MANJ Si N F V londonskih krogih smatrajo take načrte za neizvedljive, tudi če M se Nemčiji posrečilo dobiti vso podporo Rusije — Obširno tolmačenje položaja v londonskem „limesu • 44 I,oi>don. 24. okt. mp Današnji >Times< se v daljšem uvodniku bavijo z nemško namero o blokadi Anglije. Glede na to se > Times- vprašujejo, če bo Nemčiji uspelo to. kar se Napoleonu ni posrečilo. V zvezi s tem ugotavlja pisec, da je imela Nemčija v juniju 1918 zadnjič odprt dohod k zitrticam rusko Ukrajine in tudi do ru-rounskega žita. ko je premagala Rumuni-io. Tedaj je imela Nemčija neprimerno boliSi položaj. Vsega tega Nemčija danes rima. kljub temu pa trdijo Nemci, da bodo lahko vzdržali dolgo vojno, pri čemer računajo, da bodo krili svoje potrebe z zunanjo trgovino. Njihov račun je napačen, pravijo »Times<, kajti angleške vojne ladje zaplenijo na teden povprečno 50.000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo. List se vprašuje, kako bo mogla Nemčija to izgubo nadomestiti. Tudi je veliko vprašanje, čp bo lanko Rusija dobavljala vse. kar Nemčija potrebuje. Tudi če bi Rusija imela vppgra v izobilju, je vprašanje, ali razpolaga s potrebnimi prometnimi sredstvi. Razen tega pa še ni gotovo, če bo Rusija pripravljena dajati vse to Nemčiji na kredit Ruska zunanja politika dokazuje, da .stremi v prvi vrsti za svojimi političnimi ril ji. česar se v Nemčiji prav dobro zavedajo. Zaman jp nemški tisk skušal prepričati narod o priliki podpisa pogodbe 7 Rusijo, da Nemčija nadaljuje Bts-marekovn politiko. Dejstva govore o nasprotnem Nekdanja trdna nemška oporišča v Baltiku so se spremenila v mornariška in vojaška oporiča Rusije. Sploh pa se vse preočitno kaže ruska politika: za Rusijo je na.mrpč zelo važno, da se nadaljuje vojna na zapadu, kajti edino tako lahko ona nadaljuje svojo politiko na vzhodu Evrope. V zvezi s tem navajajo *TJmesEs-sener NaUonalzeitung«. glasila maršala Goringa. ki v obširnem članku raziskuje možnosti trgovine med Rusijo in Nemčijo. Po razglabljanju tega lista Rusija nikakor ne more zadostiti v celoti potrebam pogonskih goriv, ki jih potrebuje nemška mornarica. Rusija razpolaga s £00 000 vornimi vagoni, torej manj. kakor jih HT*a Nemčija in ker mora vpoštevati domača potrebe, ne bo mogla izvažati v toUk! meri, da bi zadostila nemški potrebi. V tem pogledu je velike važnosti dobava ruske nafte, kajti. *Essener Nationalzeitun^ pravi, da ni računati v večji meri na ru-munski petrolej. Rumunija namreč trdi. da je pridobivanje nafte v zadnjem letu močno nazadovalo in da Rumunija zaradi tega ne bo mogla izvažati v enaki meii kot doslej. >Essener Nationalzeitung« k temu pripominja, da je to samo izgovor, ker je znano, da je rumunska nafta pod vplivom angleškega in francoskega kapitala. »Times« se bavijo tudi z možnostmi ruskega izvoza v Nemčijo. Izvoz je mogoč le po treh potih: po črnem morju skozi Dardanele in nato po suhem v Nemčijo, po črnem morju do izliva Dunava in nato po Dunavu in tretjič po Vzhodnem morju v Gdansk. Prva pot je zaradi angleške blokade nemogoča, ker bi vsako ladjo v Sredozemskem morju zajeli Angleži ali Francozi. Druga pot bi bila mogoča, če ne bi bilo ankarskega pakta. Z njim pa je angleškim in francoskim vojnim ladjam omogočeno priti v črno morje in zapreti izliv Dunava. Preostane še pot preko Gdanska. Ker so ruski vrelci nafte povečini blizu črnega morja, bi bil potreben prevoz po železnici do Leningrada. Pri prevozu manjših količin je to izvedi ji vo, vendar Nemčija od tega ne bi imela nobenih koristi. Pri prevozu večjih količin pa je potreben zadosten vozni park in tega Rusija nima na razpolago. Znano je, da je samo 30e> ruskih železnic dvotirnih, le take pa prihajajo v poštev za prevoz večjih količin. Prevoz bi se zaradi tega tako zakasnil in kompliciral in seveda tudi podražil tako, da praktično ne prihaja v po-štev. >Times« zaključujejo, da je nemška blokada Anglije nemogoča, da pa je nasprotno angleška blokada za Nemčijo tako važen činitelj, da bo odločil o izidu vojne. Nemčija se še vedno poteguje za Turčijo? Papen je bil od Hitlerja v posebni misiji poslan nazaj v Ankaro London, 24. okt e. Po poročilu tukajšnje radijske postaje iz Ankare je bila v turški prestolnici z velikim začudenjem sprejeta vest, da je nemški veleposlanik Papen dobil od Hitlerja nalog, da v specialni misiji odpotuje nazaj v Ankaro. Ankarski krogi ne morejo razumeti, kakšne predloge naj bi prinesel veleposlanik Papen s seboj, ko je vendar turško-ancleško-fran-coska pogodba popolnoma točno in jasno izrazila stališče Turčije v sedanjem mednarodnem položaju. Ankara. 24. okt. s. Zunanji minister Sa-radzoglu je podal včeraj v parlamentarnem klubu turške vladne stranke dveurni ekspoze o svojih razgovorih v Moskvi. Komunike. Id je bil pozneje izdan, pravi, da so bila njegova izvajanja o vprašanjih, ki so bila v Moskvi v razpravi, kakor tudi o neizpremenjenem prijateljstvu med Rusijo in Turčijo, sprejeta s splošnim odobravanjem. London, 24. okt. mp. Današnji londonski listi komentirajo pomen podpisa an-karske pogodbe in zlasti naglašajo. da predstavlja zagotovitev neodvisnosti vseh balkanskih držav. Nemčija je hotela iz Turčije narediti orodje nacionalno socialisti čne politike, a sta to namero prepre- čili zavezniški državi. S sklenjeno pogodbo je Velika Britaniia prišla v neposredno bližino balkanskih držav, kar ie Angliji omogočilo, da s poudarkom zagotovi njihovo neodvisnost. Drevi bo govoril Ribbentrop Berlin, 24. okt. mp. Zunanji minister Ribbentrop bo govoril danes ob 20.15 v Gdansku. Njegov govor, ki bo trajal približno eno uro, bodo prenašale vse nemške radijske postaje. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Ribbentrop govoril v glavnem o problemih v vzhodni Evropi. London, 24. okt. s. Po poročilih iz Berlina so nemški okrožni vodje, ki so bili zbrani k razgovorom s kancelarjem Hitlerjem, zopet odpotovali iz Berlina na svoja službena mesta. O v?eb:ni njihovih razgovorov ni .bilo izdano nobeno poročilo Verjetno pa je, da bo namen posvetovanj v Berlinu osvetlil današnji govor nemškega zunanjega m'nistra Ribbentropa v Gdansku. Ribbentrop je imel vč?raj daljši razgovor s kancelarjem Hitlerjem. Nadaljevanje pogajanj med Finsko in Rusijo Po prvih razgovorih upajo, da bo prišlo do kompromisne rešitve vseh spornih vprašanj 24. okt. mp. Agencija Tas je sooči objavila naslednji uradni komunike: Dne 23. oktobra je prispel v Moskvo pooblaščeni odposlanec finske vlade dr. Paa-sikivi v spremstvu finančnega ministra Tannerja. finskega poslanika v Moskvi Kokinena in uradnikov zunanjega ministrstva Paasonena in Nykova. V imenu sovjetske vlade so jih sprejeli Moljitin. sovjetski poslanik v Helsinkih DerivjanskL Barkov in vodja oddelka za baltiške države Vasjukov. Finska delegacija se je nastanila v »Domu državnih gostovc. Ob 18 je bil prvi sestanek v Kremlju, ki je trajal nad dve uri. London, 24 okt. s. Finska delegacija je imela včeraj v Kremi j u dva sestanka z zastopniki ruske vlade. Pri prvem so bili ska pogajanja normalno nadaljevala in je ..otrjeno upanje, da bo prišlo do spora- Helsinki. 24. okt. mp. Finančni minister Tanner je pred odhodom v Moskvo izjavil, .a se bo pri pogajanjih s Sovjetsko unijo prav gotovo našla kompromisna rešitev, ako vodi sovjetsko vlado enaka dobra vo- ^a kakor finsko vlado. Na taki podlagi ob-stoja možnost, da se doseže pameten sporazum. Helsinki. 24. okt. s. Zastopnik finskega uinanjega ministrstva je izjavil, da poro-č.la iz Moskve kažejo, da rusko-finski razgovori potekajo normalno in uoravičuieio nado na skorajšnji ugodni zaključek po--^janj. Finska delegacija je imela prvi razgovor v Kremlju včeraj ob 18.. drugega pa ob 22. Danes bo tretji razgovor. Finski proračun Helsinki, 24. okt. mp. Finančni minister V VOJVODINI Minister N. Besiic je v svojem govora v Starem Bečeju izjavil med drugim, dn imajo naše narodne manjšine vse pravice kakor Jugosloveni. toda manjšine ne sme-_ jo pozabiti, da je Vojvodina srbska osili roma jugo&lovenska. Ce bodo to lojalno §upoštevale, se Jim ne bo zgodilo nič. »Mi dopuščamo«, j> rekel minister, »da manj-n šine svobodno goje svojo kulturo, zato jim Tanner je izdelal nov projekt za novi pro- □ dajemo šole. toda o usodi Vojvodine bo-račun za leto 1940. Novi projekt je v pri- R m° odločevali mi. Vsi oni. ki «0 doslej mJ-meri s prejšnjim, ki jo bil sestavljen po- H s,iU na kako de,it*v umikanje, naj veleti, precej spremenjen. Dohodki so nam- □ do, da se bo ves na* narod postavil na reč predvideni za 1 mil jar do in 200 mili- § branik naše države.* jonov finskih mark manjši, kakor pri pr- n SFX\TSKE VOLITVE votnem projektu, kar gre na račun zmanj- □ » ZFTSRI BANOVINI šane zunanje trgovine. V svrho ravnovesja M »o predvideni novi davki, zlasti na vžiga- n v zetski banovini je 307 voiiUrv za selice in tobak. Prejšnji proračun je znašal □ aatogje. Od teh je Z6Z kmečkih zui>a4»ov. 5 5 miljard 7 milijonov, po novem predloga H motnih županov in 40 banskih svetnikov. pa 4 milijarde 485 milijonov finskih mark Nova bolgarska vlada V vladi so štirje novi ministri, toda noben član sobranja — Zunanja politika Bolgarije se ne bo Sofija, 24. oktobra e. Mandatar krone dr. Kjoseivanov je snoči zaključil misijo, ki mu je bila poverjena. Sedma vlada dr. Kjoseivanova je sestavljena takole: predsednik in zunanji minister: dr. Ge-orgij Kjoseivanov, ministrstvo notranjih del in ministrstvo narodnega zdravja: rcEcrvni general Nikola Nedev, minister za narodno prosveto: prof. Bogdan Filov, finančni minister: Dohri Božilov, minister pravosodja: Vasil Mitakov, vojni minister: general Tcoclizij D a* kalo v, minister za trgovino, industrijo in delo: dr. Slavko Zagorov, minister za narodno gospodarstvo: Ivan Bagri janov, minister javnih del: inž. Dimi*. Vasiljev. minister za železnice pošte fn brzojavi Feter Gabrovski. V novi vladi dr. Kjočeivanova nasproti vsem pričakovanjem ni nobenega narodnega poslanca. V vlado 50 vstopili štirje novi ministri in sicer Mitakov. Gabrovski, Vasiljev in Zagorov. O BOHOVIH VOLITVAH V NARODNO SKl'PfcCINO je govoril v Bosanci GradišKi muiiater dr. Branko Cubrilovič, ki je med drugim izjavil, da se pripravlja zakon o občinah in zakon o volitvah narodnih poslancev. Glasovanje bo svobodno in tajno. OpozJ-cionalne stranke bodo lahko postavile svoje kandidatne liste. Svoj govor je končal s pozivom, da še nikoli ni bila pri nas tako potrebna politika medsebojne ljubemi, bratstva in enakosti, kakor ie to potrebno v naših resnih časih. Vlada, ki jo je sestavil dr. Kjoseivanov. ni taka, kakor so jo pričakovali politični krogi. Ti krogci so mislili, da bodo v novo vlado stopili kot ministri narodni poslanci, da bi se na ta način doseglo boljše sodelovanje med zakonodajnim in izvršnim odborom. Nasproti temu pričakovanju so vstopile v vlado štiri osebe, ki niso narodni poslanci. Bilo bi pa prezgodaj, če bi se reklo, da sestava novo vlade dr. Kjosoi-vanova v sobranju ne bo naletela na dober sprejem. Nasprotno se lahko pričakuje, da W bo sobranje kljub tej sestavi izglasovalo Hmer,Ji «*^,tn,k* osebne varnosti m imrt-zaupniro vladi, ker je bila tv.di sedanja u !*■ Energično bom zatiral vse napake po<1-viada dr. Kjoseivanova i nzen dveh mini- urejenih kakor pijančevanj-, lahkomiseln sirov sestavljena iz oseb i^ven parlamenta, n nC!n iri f"*uu]~> Krr w * tcm nc sa1 V zunanje političnem-pogledu se že sedaj □ upied NALOGE ORO?M*TV\ NA HRVATSKEM Poveljnik orožniskp brigade ba. n me Hrvatske general Kv. Tarta^lia je izjavil novinarjem: Svoje bodoče delo si ramlš-Q Mam tako, da kot poveljnik hrvatskega - orožništva dvignem avtoriteto oblasti s pomočjo naroda, ki mora videti v žandar- lahko z vso gotovostjo reoe, da bo nova vlada nadaljevala politiko nevtralnosti in prijateljstva z vsemi sosednimi državami in z vsemi velesilami. Sofija, 24. okt. A A S*efani. Nova vlada na čelu z dr. Kjoseiv^novom ie prisegla pred Nj. Vel. kraljem Pred parlament bo stopila 28 t. m. Nova vlada ne predstavila nobene važnejše spremembe, ker so samo 4 novi ministri. oroiniske ustar.ov«-ugled državne oblasti. m;irvfc l.idl Nemci zaplenili ameriški parnik Odvedli so ga v rusko luko, kjer pa so ga pridržale ruske oblasti \Vashington, 24 okt. s Ladjo Citv of Fiint-«- je po inf< i" ••»•;nh HmerJšk»>ga' mornariškega ministra v soboto zapl«miia nemška kiižarks, češ da vosi vojno-tihotapsko blago. Berlin. 24 okt. s V krogih nemške ad-miralitetc izjavljajo, da jim ni mv.e--:r znanega o zap'enitvi amciiškega paiui:;a - Citv of FIint'\ London, 24. okt s Ruska uradna agencija Tas je danes javila, do j& m friški parnik »Gtty of Flint pod n^iršk-o zastavo ir» z nemško posadko priplul v Mur-mansk Ruske oblasti so paroik znplcniie in posadko IS mož internirala. Patnik -Citv of Flint je znan po trm. da je svoje-časno rešil velik d^l pot- f*?\c potopisnega angleškega parnika »Athen!« Fo poročilih iz Wasb«isgtooa je pred ti orni tedni »City of Flint ■ iz Ztoinjenjh držav cdplula v Liverpool in Glasgow. Na odprtem morju pa jo je zadihala nemšk-3 patrolna ladja, ki je ir^premenila ustavo na larlji in zamenjala posadko z Nemci. Citv of Flintc je nato ja^n pemčlcn zastavo odplula najprije, v ro^^^-ko !uko Tromso. od tam pa v Murmnnsk. W.»*hin$;tnn. 24 okt A A Havas: Uve-ti^na je piOiskjva. da se točno ugotovi, kakšen tovor je vozjJ parnik »Citv of Flint«. Fiadnt kiogi naglašajo, da je Nemčija, čp je bilo na ladji tihotapskega blaga HRVATI V ODBORIH NARODNE BANKE Finančni minister je odred I da pride v »I. \ izni. uvozni in izvozni odi»Oi Narodne banke po en predstavnik paoOVilM Hrvatske. V sestav deviznega odbor. 1 pride tudi r'ni^nik finančnega mmistra. NOVA STRANKA V BANOVINI HRVATSKI Dr Božidar Adžija poro! ranke. ZA PR JAVNO IN NARODNO SKLl»NOST V »Novi Riječi« pozdravita Večeslav Vil-d'^r dr. Mačkova proglasa na hr\atski narod, ki naj ohraui red, disciplino in slogo v današnjih resnih časih, nakar obsoja negativno stran cenzure in pomankljive in- oV r ah vec \ s^ga tovora. Imela pravico j=j formacije naših listov o našem notranjem ladjo zapleniti A tudi v tem primeru je n p«iožaju. Ker objavljajo listi vojna poro-tiena dokazati, da so lastniki ladje ali pa □ ciIa na na5in kakor da bi Dui mi v njen kapitan vedeli, da njihova ladja prevaža tihotapsko blago, će vlada USA ugotovi, da je bilo na ladji manj kakor 50rr vojnega tihotapskega blaga, bo zahtevala □ vojnem stanju, se ustvarja brez potrebe P »vojna psihoza«, ki se izraža v notranjih □ fizičnih razraeunavanjih. Nen*/položenJe □ proti vojni se pretvarja pri nas s pomočjo 'ran jI moč- SSnSm J£ d* ^ oi ^ Ro^HihrttW^ase državne in riarodne fkup- 5.0U0 ton hlaga, mt-o druffim slanine, žita. O od nemsKe m sovjetske vlade, da ladjo iz- □ tuje „„,,,„!, v defetizem in notr pusti m oa nr.drži samo tihotapsko blago □ kaos S2mo tedaj> re botllo notraaJ~ „ Newyorskim pristanttk^a oblastvom je zna- M nj in u bomo dviffnill svojo mora!o kc nron iranega mesa, jabolk, bombaža asfalta, raznih strojev, traktorjev itd. New Vork, 2 4. okt. s. K zaplenitvi ameriškega parnika Citv of Flint-r piše današnji »New Vork Bera Id Tribune :. Prevladuje vtis, da je Nemčija, tudi če se je držala pri tem mednarodnih zakonov, napravila z zapTemtvijo psihološko napako, ki ji bo odtujila američko javno mnenje. Zane Grey f navzoči samo Stalin, Molotov. dr. Pa^si-kivi in Tanner. Drugemu razgovoru je prisostvoval tudi še sovjetski poslanik v Hel- j sinkih. Tako z ruske kakor tud; s finske strani ni bilo o vsebini razgovorov ničesar objavljeno. V splošnem pa prevladuje v finskih uradnih krogih glede pogajanj optimizem. Kakor poročajo iz zasebnih virov, Rusija nikakor ne zahteva Aalandskih otokov, temveč samo garancijo od Finske, da bodo ostali Aalandski otoki neutrjeni. Rusija res zahteva odstop nekaj manjših otokov v Finskem zalivu, ne namerava pa nastaniti svojih posadk na finskem ozemlju. Helsinki, 24. oktobra, e. Snoči je bilo v zunanjem ministrstvu sporočeno, da se bodo po poročilih iz Moskve finsko-sovjet- Nt« Vork. 24. okt ». v Kaliforniji je umrl včera.5 znani romanopisce Zane Grev, star 64 let. Zane Grey je nadaljeval tradicijo ameriške literature, ki jo je pričel Cooper in ki je našla v Ameriki, pa tudi v starem svetu mnogo hvaležnih bralcev. V svojih motivih je živahno opisoval življenje ameriškega ljudstva, zlasti pa divjega zapada in je dosegel precejšen uspeh. Več njegovih del je izšlo tudi v slovenskem prevodu. Tudi Jutro« je prineslo več prevodov njegovih romanov. Izselitev baltiških London, 24. okt. t. Skupno število Nemcev, ki se bodo iz baltUkUi držav morali izseliti v Nemčijo, oziroma Poljsko, znate okoli 100.000. Njihovo premoženje cenijo nad 1^00 000.000 nemških mark. V Nemčiji s s Židom še povišali davek Berlir. 24. okt. A A. DNB: Lani v novembru so nemški 2idje dobili nalog, da plačajo eno milijardo mark kontribucije. in sicer v obliki 20 odstotnega obdavčenja premoženja vsakega Zida. Nemška obla-stva so izdala uredbo o tem. da se bo ta odstotek povečal ali znižal, če bi se znesek 1 nvlviarde mark ne dosegel ali pa prekoračil. Po dosedanjih vplačilih se vidi, da znesek 1 milijarde ie ni dosežen. V zvezi s tem je finančno ministrstvo izdalo uredbo, da se ima dosedanji 20 odstotni davek povišati na 25 odstotkov od celotnega premoženja. Prihodnji obrok, ki zapade 15. novembra t. U bodo morali nemški 2ldje plačati po novi uredbi, to je v visini 25 odstotkov.__ Borzna poročila. Curih, 24. oktobra. Pariz 10.1375, London 17.885, Ncw York 446, Bruselj 74.85, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178. Stock-holm 106.225. Oslo 101.35, Kopenhagen ^ 86.10. nosti. bomo očuvani pred vojno. Z nere-Cj dom, neslogo in anarhijo kličemo nad nas § samo strahote. Ako bi se vsak dan le za □ trenutek spomnili usode Cehov in Poljakov, bi bili boljVi. kakor miio, :m n-amet-nrjši. kakor se zdi, da smo zdaj. NAPAČNA POT t'niv. prof. M. Ilić, ki je sodeloval kot rokovnjak pri pogajanjih za sporrzum s Hrvati, piše v beograjski reviji *Naprcd«, da ni bilo v današnjih razmerah nobene potrebe za razpis senatskih volitev, ki ne bodo prav nič doprinesle k normalizaciji naših političnih prilik, kajti pogoj za normalizacijo je normalna pot za njeno izvedbo. Najprej bi morale biti občinske, nato skupščinske in končno senatske volitve. Opustitev te normalne poti izziva samo razna ugibanja, ki morejo povzročiti le nove zmešnjave in negotovosti. JNS V POŽAREVCU Bivši predsednik vlade B. Jevtič je ▼ spremstvu V. Popovića in M. U rose vi ea prišel v Požarevac, kjer je imel ožjo konferenco s svojimi političnimi prijatelji o bodočem delu JNS v tem srezu. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da bo 5. novembra širša konferenca JNS, katere se bodo udeležili tudi P. ZJvkovič in drugi člani strankinega vodstva. SENATSKE KANDIDATURE JRZ NA HRVATSKEM fi Po poročnih iz Beograda bo JRZ kandidirala v banovini Hrvatski tri kandidate in sicer notranjega ministra 81 Mihaldži-6m, bJviega ministra D. Magaraševica ln nekega muslimana. Prav tako poročajo bi Beograda, da je notranji dUc vstopa v Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 24. oktobra 1939. Mlađi sokolski rod na Pobrežju Prodoren uspeh nedeljske naraščajske akademije v nabito polne« Sokolsk Maribor, 23. oktobra Moški in ženski naraščajski odsek sokolskoga društva Maribor II Pobrežje sta nas s svojo prvo telovadno akademijo, ki je bila prirejena v nedeljo 22. t. m. v Sokol-skem domu na Pobrežju, prijetno iznenadila. Prostrana dvorana novega Sokolskega doma je bila to pot do zadnjega kotička zasedena, saj se je tega dne zgrnilo v Sokolski dom vse, kar čuti sokolsko in nacionalno. Ne samo Pobrežam, ki so se v rekordnem številu udeležili te prve sokolske mladinske prireditve, temveč tudi bližnje sokolske edinice so se v častnem številu odzvale pozivu pobreškega sokolskega naraščaja. Prireditev je bila sama po sebi po vsebini ter izvedbi posameznih sporedov-nih točk. kakor tudi po obisku spontana manifestacija sokolskega Pobrežja. ki nam je v zadnjih letih doprineslo že toliko do kazov svojega sokolskega in nacionalnega duha, ki je bil ob tej prliki kronan še z dostojnejšo prireditvijo pobreške sokolske mladine. Prva samostojna telovadna akademija pobreškega sokolskoga naraščaja nam je po kazala prve sadove neumornega in vztraj nega prizadevanja našega nadebudnega so kolskega rodu. Društveni načelnik br. Ban čigar ime najdemo v vseh poročilih, ki su v neposredni zvezi z razvojem pobreških Sokolov, si je nadel težko nalogo vzgajati iz pobreške mladine zdravo in samoniklo sokolsko generacijo. Izvedba te naloge je bila tem težavnejša v onih letih, ko dru Štvo še ni imelo lastne strehe za redno telo vadbo Danes je ta ovira odstranjena V pobreškem Sokolskem domu se zbira so kolska mladež. Tu vlada od jutra do več-ra živahno vrvenje. Tu se zbirajo mladi S-> količi in Sokoličice ter si krepijo svoje m šice in jačajo svojega duha za vzvišene v kolske cilje Komaj zgrajeni prostorni S'> kolski dom postaja že pretesen in prema i hen, tako da bo moralo društvo že v do gledni bodočnosti misliti na razširitev svo jega iz lastnih sredstev zgrajenega doma Skrbno sestavljen spored prve naraščaj ske akademije, ki je bil izpopolnjen z ne katerimi deklamacijskimi in recitacijskim ter pevskimi točkami* je tvoril v celoti bar monično povezano skupino vsega, kar spa da v okvir telesne in kulturne vzgoje mla dega sokolskega rodu. V nabito polni dvorani je ob dvignjeni državni zastavi, ki ji je sokolski zbor izka zal čast, spregovoril prosvetar naraščajni-škega odseka br. Hojnik, ki je uvodoma pozdravil vse zbrane, predvsem zastopnike bližnjih sokolskih edinic in mariborske sokolske župe. nadalje zastopstva kolesarskih društev »Perun«, »Pobrežje« ter kulturnega društva »Vzajemnost« kakor tudi zastopstvo »Slovenskih fantov«, ki so se istotako udeležHi te pomembne sokolske mladinske prireditve ter s tem izpovedali nepobitno resnico, da gre mladina preko ■vseh ovir ter da dosledno hrvaja geslo: Mladina za m z mladino. V svojem jedrnatem in globoko zamišljenem govoru je poudaril dejstvo, da hočejo pobreski sokolski naraščajniki in na- raščajnice s to prvo akademijo pokazati javnosti sadove svojega dela vsem onim, ki trde, da Sokol nima mladine in ne naraščaja. Da temu ni tako, nam dokazujejo prenapolnjene telovadnice, nadalje iz dneva v dan naraščajoče število telovadečega članstva ter živahno udejstvovanje naraščaj niških odsekov tako pri telovadnih nastopih kakor tudi manifestacijah ter pri vsakem intenzivnem sokolskem delu Naraščaj je danes številčno najmočnejši predstavnik skupne sokolske družine. Naraščaj je danes žarišče vsega sokolskega razgibanega življenja in vir bodoče sokolske moči. Sokolstvo se živo zaveda, da mu je naraščaj nujno potreben in je baš radi tega potrebno čim večje in čim samostojnejše izživ-'lanie v sokolskem delu. Soknlska mladina >e vzgaja danes v borbenem duhu v prave ^okole-Jugoslovene. ki naj kot dobri in vneti sokolski delavci v bližnp bodočnosti nadaljujejo delo starejše generacije. Moški naraščajski odsek pobreškega sokolskega Iru.štva datira iz leta 19^5 in je njegovo Jelo tesno povezano z vzporedno vzgojo naše sokolske dece ženski naraščajski od-•»ek pa je začel s samostojnim delom dve leti kasneje in istotako dokazal, da je življenja sposoben Pobreška sokolska mladina je v delu za svoje odseke spoznala globino sokolske misli in so v sokolski ideali najvišji in najlepši vzor v življenju. Mladi sokolski rod je ponosen na svoje slovansko pokolenje in ie vprav njegovo delo •■ajboljše jamstvo za u?ptšno vzajemno *e\o vseh Slovanov Svoj eovor je br Hoj-i;k zaključil z besedami Na naši zemlji mo mi gospodarji in tudi ostanemo! O bogatem sporedu akadenvje naj ome-no da sta bila nri izvedbi vseh spore- dovnih točk polno zaposlena ženski in mo ški naraščaj, ki sta v osmih točkah (balet ni ples. drog, miza s prožno desko, simbo lične vaje, visoka bradlja, mistični ples raznoterosti ter zaključna točka »Slovenec Srb, Hrvat«), kar tekmovala v medsebojn plemeniti tekmi, hoteč s tem pokazati zbra nemu sokolskemu zboru čim več svojil~ uspehov na telesnovzgojnem polju. Za svo ja izvajanja sta žela zasluženo priznanjt Med posameznimi točkami so bile posre čeno vpletene narodne pesmi, ki jih je vne to odpel pevski zbor »Zarje« pod vodstvon svojega zborovodje g. Živka. Poleg tega j< bilo po sporedu še dvoie deklamacij in s cer deklamacija br Kukovca: Tu smo hi ostanemo . .. ter deklamacija s Danice Po žarjeve, ki je z občutjem deklamirala Zu pančičevo pesnitev »Z vlakom . .« ter bi':1 deležna še posebnih simpatij od stran zbranega občinstva. Br. Hojnik je pred za ključno točko recitiral še Gregorčičev* »Naš čolnič otmimo ...« S telovadno skladbo »Slovenec, Srb, Hr vat«, ki jo je ob pevski spremljavi pred vajal moški naraščaj, je bila dostojna aka demija zaključena, nakar je zbrana množi ca pred sklonjenim naraščajskim praporom stoje odpela vseslovensko himno »Hej Slo vani« in s tem zaključila oficielni del pri reditve. Po akademiji se je v vseh prosto rih Sokolskega doma razvila razgibana sokolska zabava. Sokolskemu naraščaju na Pobrežju, zlasti pa prireditvenemu odboru, čestitamo na doseženih uspehih prve telovadne akademi je v trdnem prepričanju, da bo započeto delo nadaljeval, zvest 1 vrševim. jugosloven skim in vseslovanskim načelom. Zdravo škotsko gnezdo ob vztiožli? Koziaka Ustanovitev samostojne sokolske čete v Kamnici Maribor 23. oktobra Ponosno sokolsko snezdo Kamnica nk r»od našim mejnim Kozjakom, ki je imelo -4 septembra leto« svoj prv* telovadni na- top. beleži v svoji razvojm zgodovini zo-oet nov velik korak nanrei Kamniški Sokoli so bili doslei vč'anien' pri mariborskem matičnem sokolskem društvu. Imeli so svoj poser-en odsek ki jt posvečal svojo ajvečjo skrb sokolski ;n nacionalni vzgoji Vfia važnega predela našega kozjaškega jrebena Po prvem nastopu so se agilni sokolski delavci odločili, da si ustanovijo sa- oostojno sokolsko četo V nedeljo 23. t m je bil sklican ustanovni občni zbor kamniške s kolske čete v pri>storih gostilne Kosič. Udeležilo se ga je izredno lepo število sokolskih pripadnikov. Občni zbor je otvoril in vodil dosedanji oredsednik kamniškega odseka matičnega društva br. Gornik Oskar, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju dosedanjega odseka, ki je s tem dnem zaključil svoje delovanje. Po pozdravu, ki ga je naslovil na navzočega matičnega starosto br. dr. Fornazariča in po podanem poročilu, je bi-«a izvoljena naslednja nova uprava: staro- sta br Oskar Gornik, tajnik tr Smid lg nac. načelnik br. Davorin Godec, načelni ca s. Anica ECosičeva h'a2a iničarka s Eli ca Čepe ter ostali člani uprave Četa ^teje danes 65 članov ter obeta po dosedanjih uspehih sodeč najlepši razvoj. Zanimanje za obćm zbor ie bilo veliko, sa i se ga je udeležilo nad 50 sokolskih pripadnikov. Po izvolitvi nove uprave je /brane So kole nagovoril župni podstarosta br Kranjeki je spregovoril na naslov čete tople sokol ske pozdrave in čestitke k doslej doseže nim uspehom ter izrazil željo, da bi bilo započeto delo tudi v bodočnost' kronano z uspehi vztrajnega in nenehnega dela Naša Kamnica. vsa sokolska in nacionalna, je postala s tem dnem važno torišče sokolskega dela ter močna sokolska edini ca, ki bo bratsko in vzajemno sodelovala z vsemi bližnjimi sokolskimi društvi. Dosedanji odsek je vodil br. Vošner Pavle, ki je s svojim delom in uspehi, zlasti s septembrskim nastopom, ustvaril ob vznožju našega mejnega Kozjaka sokolsko četo. ki ima danes vse pogoje in zdrave temelje za nadaljnje uspešno delo na sokolskem torišču. Upravičene pritožbe obmejnega trgovstva glede velezaknpa soli — Umestni in pametni predlogi Maribor, 23. oktobra Obmejno trgovstvo se pritožuje zaradi velezakupa soli, ki ne odgovarja interesom konzumentov, še manj pa praktični izvedbi pri detajlistih. V vrstah našega trgovstva se je pričela akcija, da se reorganizira prodaja soli, tako da bo odgovarjala stvarnim potrebam. Za trgovstvo bi bilo najprimerneje, če bi bila prodaja soli popolnoma prosta. Ker pa to zaenkrat ni mogoče, bi se veleprodaja soli reorganizirala morda zaenkrat tako. da bi se rajonirala po političnih srezih, kjer naj bi oddala monopolska uprava velezakup soli posebnemu zakupniku. Kjer pa je v večjih centrih več sreskih sedežev, kakor n. pr. v Ljubljani in Mariboru, bi lahko prevzel po en zakupnik prodajo soli detajlistom za vse sreze, ki imajo v dotičnem mestu svoj sedež. Umestno bi bilo tudi, da se organizira veleprodaja soli tudi na sedežih tistih sodnih srezov, ki predstavljajo gospodarsko zaokrožene celote, kakor n. pr. Šoštanj, Ormož, Gornja Radgona itd. Težko je namreč zahtevati, da se vozijo n. pr. detajl isti iz Rečice ob Paki v oddaljeni Slovenj. Gradec, t. j. sedež sodnega sreza namestu v bližnji Šo- štanj. Sličen primer je za trgovce detajliste s periferije ormožkega sodnega sreza glede na daljni Ptuj ali pa iz daljne Gornje Radgone v oddaljeni Ljutomer. Glede čistega dobička detajlistom pa bi bilo primerno, da se glede na zelo pogoste velike transportne stroške (visoki hribi, velike daljave, slabe ceste itd) poviša dobiček od sedanjih 30 par na 50 par. Za kmetovalce, ki se bavijo z živinorejo, pa je zelo neugodna in celo škodljiva odredba, da smejo prodajati rdečo živinsko sol samo veleprodajalci, saj vendar ni mogoče zahtevati, da bi moral kmet z vrha Pohorja ali Kozjaka za 5 kg rdeče soli v Maribor, ker je trgovec v njegovem kraju ne sme prodajati. Prodaja rdeče soli za živino naj bi se zagotovila maloprodajalcem pod istimi pogoji kakor pri hranilni soli V teku pa je tudi akcija, da se ukinejo tako zvane solne knjižice. Trgovstvo poudarja, da so te knjižice popolnoma odveč, saj je vsaka manipulacija s soljo, kakor n. pr. mešanje soli itd. itak nemogoča, pač pa povzroča kompliciranje celotnega nabavnega postopka. Mariborske in okoliške novice — Poroke. Poročiti so se v starokatoliški cerkvi v Mariboru g. Friderik žižmond, šofer iz Maribora, in gdč. Zora Udovič, šivilja iz Pobrežja*; g. Karol Krištof, preglednik finančne kontrole, in gdč. Ana Hribe rnik, zas. uradnica, oba iz Preval j. Rilo srečno! — »Vzajemnost« Maribor priredi v sredo, dne 25. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9-EL, predavanje o plinski vojni- Predaval bo g. prof. MotHc Stanko, kateri bo pokazal tudi par eksperimentov. — Cene na mariborskem trgu. V smislu poročila št. 42 mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu sledeče cene: svinjsko meso s kostmi 12 do 13 svinjsko meso izlusceno 13 do 14, riba 16 do 17, salo 15 do 17, slanina 15 do 16, pljuča 7 do 8, jetra in rebrca 10 do 12. Zelenjava: krompir merica 8.50 do 10. čebula 2 do 3, česen 6 do 8, kislo zelje 4, kisla repa 2, karfijola (komad) 1 do 6 hren 7 do 8, paradižniki 2 do 4, šopek peteršUja 0.50 do 1, komad glavnate solate 0.50 do 1.50, komad endivije 0.50 do 1.50, kup motovUca 1, kup radića 1, kup špinače 1, kup korenja 0.50 do 1, kup fižola v stročju 1, iuščen grah 10. Sadje: jabolka 2 do 4, hruške 3 do 6, breskve 3 do 6, grozdje 3 do 8. orehi 5 do 7, luŠčeni orehi 24 do 26 kostanj 2 do 3, liter 1.50 do 2.50, pečen' kostanj liter 6, Sipek 3. 2ito: pšenica in rž liter po 1.50, ječmen 1.25 do 1.50, koruza 1.50 do 1.75, oves 1, proso 1.5 do 1.75, ajda 1, proseno pšeno 3.5. Fižol prodajajo po 2 do 3 65n. Mlečni izdelki: smetana liter 7.5 do 10. mleko 1.50 do 2, surovo maslo 20 do 24, čajno maslo 28 do 30, domaČi sir 8 do 10. Perutnina: kokoši po 20 do 30, par pdSčancev 22 do 60, gosi po 35 dO 45, purani 35 do 65, race *13 do 16, domači zajci 5 do 26 riin Krme na sobotnem, trgu ni bilo. — Brat na brata. Pri Sv. Juriju ob ščavnici sta brata Vivar mlatila na domačem skednju. Pri delu si je 281etni Alojz Vivar prižgal cigareto. Radi tega mu je brat dejal, naj vendar v skednju ne kadi, ker lahko nastane požar. Ker pa Alojz Vivar ni hotel odvreči cigarete, je to brata tako razjezilo, da je zgrabil za neko železno palico in z njo s tako silo udaril po bratovi glavi, da je obležal brat nezavesten s težkimi poškodbami. Alojzija Vivarja so odpremili v mariborsko bolnico, njegovega brata pa so orožniki ovadili sodišču. — Razne novice. V Racah je krava brcnila Dietnega posestniškega sina Srečka Brložnika v glavo. Ubogi deček je dobil nude poškodbe in so ga morali odprerniti v bolnico. Tja so prepeljali tudi 321etne-ga Žagarja Franca Jelenka lz Ruš, ki mu je cirkularka odrezala prste na levici. V stanovanje hišnega posestnika Josipa Smer-duja v Radvanjski ulici 18 se je vtihotapil doslej še neznani in neizsledend zliko-voc, ki je odnesel iz spalnice zimski plašč. 2 obleki in druge predmete v skupni vrednosti 2500 din, — V Jarendni je neki hlapec udaril s kolom 351etnega posestniške-ga sina Franca Grobe rja, ki so ga morali odpremiti v mariborsko bolnico. — Na Aleksandrovi cesti je Deki kolesar podrl na tla 54letnega posestnika Ivana Hrova-tina iz Selnice ob Dravi, ki je obležal s poškodbami na rokah in glavi. — 100.000 din ftfcode zaradi Požara. V Ranci pri Pesnici je iafonihnil pote v gospodarskem poslopju posestnice^ Jožefe Žižkove. Ogenj se je razširil z bliskovito naglico in je v kratkem času uničil vse gospodarsko poslopje z vsem inventarjem vred. K sreči so prišli pravočasno na kraj požara pesniški in mariborski gasilci, ki se jim je posrecflo, da so ogenj lokalizirali, sicer bi ogenj prešel še na sosednja objekte. Žižkovi so zgoreli vsi gospodarski stroji in ves letošnji poljski pridelek, tako da je oškodovana za preko 100.000 din. Kako je ogenj nastal se točno ne ve, domnevajo pa, da ga je podtaknila zlobna roka. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, teL 28—12, ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13. — Okradeni pismonoša. V stanovanje pismonoše J. Božička, ki stanuje v Mark-sovi ulici 5, se je splazil doslej še neznani in nei zaledeni zlikovec ki je ukradel iz neke omare zlato žepno moško uro ter druge predmete v skupni vrednosti okoli 3000 din Policija si sedaj prizadeva, da bi izsledila vlomilca. — Nezavestnega starčka so našli na klopi v mestnem parku. Poklicali so mariborske reševalce, ki so starčka prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer so zdravniki dognali, da je starčka zadela delna kap. Gre za 751etnega vpokojenega poštnega brzojavnega mojstra Antona Kljuna, s tami jocega v Gregorčičevi ulici 10. — Grob pri gr°bu. V Jezdarski ulici 8 je preminil 621etni pekovski mojster Anton Omerzu. v Dravski ulici 8 je umrla zasebni ca Marija Leskovšek, stara 62 let! Žalujočim svojcem naše globoko so žal je. — Namesto venca na grob gospe Olge Balonove je darovala za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju glavni tajnik Združenja trgovcev v Mariboru g. Skaza 100 rtin, rodbina Vertnik tudi 100 din, — Poučno predavanje. V okviru preda-valne sezone tukajšnje >Vzajemnosti« je predaval prof. B. Stupan o poteku francoske revolucije. Podčrtal je glavne gonilne sile, ki so pospešile izbruh ter potek francoske revolucije. Predavatelj je žel za svoja poučna izvajanja prisrčno odobravanje hvaležnih poslušalcev. — Preložena razprava. Kakor znano, je uprava Delavske zbornice v Ljuciiani tožila svobodne delavske strokovne organizacije zaradi izpraznitve društvenih lokalov, ki se nahajajo v tukajšnjih prostorih ljubljan. Delavske zbornice v prostorih OTJZD. V svrho zaslišanja prič pa je biia razprava, ki vzbuja veliko pozornost v vrstah mariborskega delavstva, preložena. — Za sokolski planinski dom na Pohorja je bilo v zadnjem času darovanih 10.700 din. Nadaljnje darove sprejema Posojilnica Narodni dom in Ljubljanska kreditna banka v Mariboru. — življenja se je naveličala 501etna Alojzija S. iz Košakov. Hotela se je obesiti, pa so jo svojci v zadnjem hipu rešili. Vzrok obupa nad življenjem ni znan. — Gibanje mariborskih stenografov. Kakor SMEJO so se svojčas mariborski stenografi organizirali v poseben stenograf-sld krotek. V zadnjem času pa je delo v krožku zastalo. Mariborski stenografi si spet prizadevajo, da bi požrvfli delovanje svojega krožka in se v ta namen zbe-ro jutri v poslopju trgovske akademije. S tem hočejo mariborski stenografi nadaljevati svoja prizadevanja na torišču stenograf akega vežbanja ter izpopolnjevanja — Vračajo se. Naši sezonski delavci, ki so bili zaposleni na sezonskem deiu v Nemčiji, se polagoma vračajo v domovino. Zaenkrat prihajajo le manjše skupine po 15 do 80 oseb. Gre za sezonske delavce in delavke, ki so nastopili zaradi bolezni pot t ueraovino ali pa zaradi poteka pogodbe in drugih tehtnih vzrokov. S seboj niso mogli prinesti večje vsote prisluženega denarja. Zaenkrat se vračajo* naši sezonski lelavci le v manjših skupinah. Po 1. novembru pa bodo že prihajali z večjimi transporti. — Študentke nOvice. v četrtek 26. ok-obra je otvoritveno predavanje nove pre-lavalne sezone naše agilne Ljudske uni-erze. Otvoritveno predavanje ima ured-;k dr. Fran Vatovec. ki bo predaval o te-ni > Razmišljanj a ob 1501etnlci francoske evolucije«. Na sporedu so tudi druge obi-ajne točke prosvetnih večerov Ljudske ni verze v Studencih. « — Kolonialno blago. Tukajšnja i Delavca politika« poroča v številki 121: >Za-adi padca tečajev našega dinarja in porazi tve prekomorskega prevoza se stal-kQ dvigajo cene kolonialnemu blagu in ploh vsemu blagu, ki ga uvažamo. Kolo lialno blago kot kava, riž, poper, cimet td. je gotovo tako zelo potrebno za našo ^idsko prehrano, da ga ne moremo pore sati. Podražitev tega blaga pomeni te-ak udarec za ljudsko prehrano. Dala pa >i se preprečiti in sicer na ta način, ako • država sorazmerno s poviškom cen bla--u znižala silno visoke carine in trošan-le. ki se navadno pobirajo od kolonialnega blaga. Na ta način bi se preprečila porazite v. Seveda bi s tem nastal neprijeten izpadek dohodkov za državno blagajno. Toda tudi ta izpadek bi bilo mogoče kriti na kakšen način. Naša država še davno ni izčrpala možnosti obdavčitve lam, kjer to najmanj boli. Konzumente pa je v sedanjem času treba dvojno ščititi.« — Tezenske novice. Tudi letos bo za božič obdarovana naša revna šolska deca. V to svrho se je že vršila skupna seja članov kr. šoL odbora in odbora RK. Upajmo, da se bo nabiralna akcija dobro obnesla ter bo vsakdo pomagal lajšati bedo naše dece po svojih močeh. — Tatvine Koles so pri nas skoraj na dnevnem redu. Tako je bilo pred dnevi ukradeno izpred •Teke gostilne kar dvoje koles. Vrli oro*-nili so tudi kmalu izsledili nakovala, izmed katerih je bilo eno težko 85 kg in je vrnjeno lastniku. — Te dni so posipali z gramozom Stritarjevo ulico, kar je bilo že davno potrebno. — Od šole se je poslovila zaslužna in marljiva učiteljica ga Betrianijeva. želimo, da po polni službeni dobi dela in truda mirno uživa v prijetnem družinskem krogu še mnogo let v sreči in zadovoljstvu. — Neobičajna nesreča se je pripetila včeraj popoldne okoli 3. ure na križišču Vrbanovo in Gosposvetske ulice. V omenjenem času je namreč privozil po Vrba-novi ulici v smeri Kamnice tovorni avto. Prav na ovinku pa so se nenadoma odprla stranska vrata na avtomobilu in v na-«!pdnjem trenutku je padla iz avtomobila mliženska ki je Imela v naročili otro-čička. Ženska je obležala nezavestna, do-Cim se ni otioku po izredno srečnem naključni nič hudega pripetilo. Na kraj neobičajne nesreče so prišli mariborski reševalci, ki so Žensko odpremili v tukajšnjo bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo. Gre za 271etno tr-eovčevo ženo J. Stokovo iz Kamnice. ki se je mudila v Mariboru, pa je naprosila nekega znanega šoferja, naj jo vzame s seboj do Kamnice. kjer ima njen mož trgovino. Vest o tragični nesreči gospe Sto-kove je zbudila splošno sočutje pri vseh, ki so jo poznali Njeno zdravstveno stanje je silno resno in je le malo upanja, da bo okrevala. — Nesrečno Stokovo so prepeljali domov v Kamnico kjer je še vedno v nezavesti in vsak trenutek pričakujejo katastrofo. Mariborsko ?»led?l!šč Torek 24. ob 20.: Veriga. Red B. Sreda 25. ob 20.: Celjski grofje. Gostovanje v Celju. četrtek, 26. ob 20.: Hlapec Jernej in njegova pravica Red A. ★ Prva letošnja opereta »Navihanka«, pod vodstvom kapelnika Herzoga in v Ha rast oviče vi režiji, tudi v svojih zadnjih pripravah dozoreva za premiere, ki bo v kratkem. t Iz Celja —C V nedeljo bo v Celju zopet zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 29. oktobra popoldne bo na Glaziji povratna podsavez-na prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki. V prvi tekmi z Atletiki je Celje zmagalo s 4:2. Celje, ki je sedaj v dobri formi, velja tudi za nedeljo za favorita, a ne bo smelo nasprotnika podcenjevati, ker utegne sicer doživeti neprijetno razočaranje. Tekma bo gotovo zopet privabila nmogo občinstva. V nedeljo bo v Celju tudi drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim in prvenstvena tekma mladin Jugoslavije in Atletikov. —c Kreftove »Celjske grofe« bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v sredo 25. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. —c Novi grobovi. V soboto sta umrli v celjski bolnici 62-letna krojačeva žena Ana Kragljeva s eTharja in 13-letna po-sestnikova hčerka Marija Krivčeva iz že-tal. Na Dobrovi pri Celju je umrl petletni sinček cinkarniškega delavca Ivan Romih CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. oktobra ob 20.: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Zagorja — času primemo. Na občinski deski je nabito obvestilo, da občinska uprava do nadaljnjega ne bo izdajala dovoljenj za prirejanje veselic, plesov in zabav. Odločbo utemeljuje z resnimi časi, v katerih živimo :n ugotavlja, da bi čezmerno pijančevanje po nepotrebnem trosilo moralno in gmotno moč državljanov. — Osebne ve*ti. Med počitnicami je zapustila našo dolino ga. Pavla Pelkova. vdova po nepozabnem šolskem upravitelju topliške šole, ki je umrl letošnjo pomlad. Do zadnjega časa je bila aktivna učiteljica na topliški šoli, kjer je žrtvovala vse svoje zmožnosti napredku šole. Letos jo je zadel usodni udarec s smrtjo moža, nakar je zaprosila za upokojitev. S svojo hčerko Vando se je preselila v Ljubljano, tu pa je ostavila številne prijatelje in znance ter generacijo hvaležnih učencev in učenk, ki se bodo njenega blagega srca in ljubezni, s katero jih je vzgajala vedno spominjali. Gospe in njeni družini želimo mnogo zadovoljstva in zdravja. Na lastno prošnjo je bila s topliške šole predstavljena na Dobrovo gdč, Cecilija Prose-nova. ki je v kraju službovala ravno deset let. Njen razred je prevzela ga- Zora KoJarjeva, — GramOx napeljujejo kraj glavne ceste, toda tako, da je s tem oviran promet. Ponekod sega kup kar do srede cestišča. V m te resu varnosti je, da se ta nedosta- tek takoj odpravi. Zgleda, da kani jo cestišče precej temeljito nasuti, želeli bi. da bi ga utrli z valjarjem, ki je menda še na lazpolago. — N°g°metna tekma med lomačim SK Svobodo in SK Litijo je končala z zmago gostov 5:3, čeprav so domačini v prvem polčasu vodili že z 1:3, ker so imeli v drugi polovici igre precej smole in bi bilo stanje prav lahko izenačeno. — Društvo šola in dom ki ga je priklicala pred leti ustanovitev meščanske šole, je imelo preteklo nedeljo redni občni zbor z običajnm dnevnim redom. Izvoljen je a\ po večini stari odbor s predsednikom ^. Murovičem Vinkom, rudn škim podura-mikom. O vzgoji mladine je imel nred dokaj številnimi starši predavanje profesor 7". Venceslav č"opi<* iz Ljubljane. Društvo vabi k pristopu še tiste starše, ki doslej iz katerega koli vzroka še niso pristopili. Cianartna znača letno 10 dinarjev. Iz Radeč — Zn gradnjo zaklonišča pred letalskimi napadi. Papirnica bratje Piatnik namerava zgraditi v neposredni bližini tovarne za svoje uslužbence zaklonišče pred letalskimi napadi, za kar je že predložila načrte. Sresko načelstvo v Krškem je razpisalo komisijonelni ogled in razpravo na mestu v Radečah 30. t. m. ob 11.15. K ogledu in razpravi se vabijo vsi sosedje in drugi interesenti, kjer bodo lahko navedli svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi najkasneje takrat, ako niso tega stoiili že prej pismeno, ker se na poznejše ugovore ne bo oziralo ter se bo dovolila naprava zaklonišča če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja. — Piatnikova papirnica a°bi nove kopalnice za delavstvo. Tvrdka bratj-e Piatnik, tovarna za dokumentni in kart m papir na Njivicah, je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidek k stanovanjskemu in garažnemu poslopju in sicer za nove garaže in kopalnice za delavce po predloženih načrtih. V četrtek 19. t. m. se je v svrho 'zciaje zaprošenega dovoljenja vi šil komisijski ogled in razprava na mestu, ki jo je vod U sreski načelnik g. dr. Tomšič iz Krškega — Našim izšel je n^kim delavcem v Nem-čiji. Izseljenski komisarijat v Zagrebu sporoča, da sezonski delavci v Nemčiji lahko pošiljajo svojcem v doi :ovino po 40 nemških mark. Nafti izselj^niftk- povrat niki pa naj ne prinašajo nemških mark v Jugoslavijo kor se jih tunaj v *«e invrn času ne more zamenjati. >5Scm.9 kritiz'ratno, v večni smo apoziciji!" V vrstah hrvatskih »Križar;e\« je nastala kriza. Članstvo odpada in prestop^ v organizacijo »Hrvatski junaka, k::mor se je zatekel tudi hiiši vodja »Križarjev« dr Ivo Protulipac pač zato, ker so mu o tet organizaciji odvzeli vodstvo Sa/bol j navdušen podpornik zaščitnik in pospeieva lec križarske organizacije je sarajevski nad škof dr šarič. Ni se torej čuditi, ako posveča nadškofovo glasilo »Katolički t nik« krizi v imenovan- organizaciji svoio pozornost. Takole piše: »Ako preživlja danes križarstvo krizo, smo vsi mi dolžni pomagati, da jo prebrodi tn premaga Kositi moralne kapitale in velike \rersko k'i'iurne pridobitve, to ni junašt\o. to je mani in T repična manija, kateri bo tir>£ nei/pr sodnik. Zakaj njegovo delo se uničuie VJ/ smo se že neštetokrat pritoževali r.uli hrvatske bolezni večnega opomrnrin Hi °e ie tudi še danes bojimo. Ona je k ikor nek..k', prokletstvo nad slovanskimi nntoJi Mi smo oni ljudje v sv pismu, ki se jim isi smejejo. 1'edno z veliko i/otjo in n:i\ dušenjem polagamo temelje, tcdn nikoli se nam ne posreči, du bi hišo spravili pod krov. T*ko) pOTU&mo, kar smo \ čerat zgradili, pa udri znova. Pra\ k.krjr otroci, ki se v blatu kraj njive i^raio zidane fmamo neko čudno potrebo, dj po\sr>d in na vsem najdemo neko napako da vedno samo kritiziramo in da smo v večn> opo/iV/ ji. 1'sak hoče biti učitelj, ideolog m graditelj — da vse, kar so drugi ustvariti, hrene z nogo v jarek in začne \ se iznova A potem bo tudi on vržen v — ropotarnico«. — .V/ neutemeljena sodba nadškufo\ e^a organa. O vprašanju izselitve nemških manjšin zselitve nemških manjš:n iz battt.sk-m in drugih držav je obia\nl v glasilu nacionalsocialistične sttanke > Vč?kisch?r Beobachter