Kulturno •- -'uštvo Ivan Trinko KNJIŽNICA - BIBLIOTECA KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA LETO 4 3^4 /A * Založba: Hov. Val. Reven In delavci Beneifca Slovenile ■ Ballila NAVADNO LETO 1954 začenja in končuje s petkom, ima 363 dni ali 52 tednov in 1 dan. Državno leto začne 1. januarja, cerkveno s prvo adventno nedeljo 28. novembra. PRAZNIKI CERKVENI: 1. januarja: Novo leto 6. januarja: sv. Trije kralji 19. marca: sv. Jožef 18. aprila: Velika noč 27. maja: Vnebohod 17. junija: sv. Rešnje Telo 29. junija : sv. Peter in Pavel 15. avgusta: Vnebovzetje Marije Device 1. novembra: Vsi sveti 8. decembra: Brezmadežna 25. decembra : Božič. DRŽAVNI: Vsi cerkveni in 11. februarja: Podpis Lateranskega pakta med Vatikanom in Italijo 25. aprila: Dan vstaje v severni Italiji 2. junija : Proglasitev ital. republike 4. novembra: dan zmage. ANDAR 1 P Novo leto, Obr. O. 2 S Makarij op., Martinijan 3 N Presv. Ime Jezusovo 4 P Tit šk., Angela Fol. 5 T Telesfor m. @ 6 S Sv. trije kralji 7 Č Valentin (Zdravko) šk. 8 P Severin op., Teofll m. 9 S Julijan in Bazlllsa m. 10 N 1. po razgl., Viljem 11 P Higin p., Pavlin 12 T Alfred op., Arkadij ) 13 S Osmina razgl., Veronika 14 Č Hilarij cerk. uč., Feliks 15 P Pavel pušč., Maver 16 S Marcel papež, Berard 17 N 2. po razgl., Anton p. 18 P Stol sv. Petra v Rimu 19 T Marij in tov muč. ® 20 S Fabijan In Sebastijan 21 Č Neža dev., Hilda 22 P Vincencij in Anastazij 23 S Zaroka Dev. Marije 24 N 3. po razgl., Timotej š. 25 P Spreob. iv. Pavla 26 T Pollkaij) šk., Pavla 27 S Janez Zlatoust ([ 28 Č Peter Nolask sp. 29 P Frančišek Šaleški šk. 30 S Martina dev. muč. 31 N 4. po razgl., Janez B. Sejmi v Slov. Benečiji: Laze - Sv. Lenart 1 P Ignacij škof nmč. 2 T Svečnica (Dar Gosp.) 3 S Blaž škof muč. © 4 Č Andrej Korsini škof 5 P Agata dev. muč., 6 S Doroteja dev. muč. 7 N 5. po razgl., Komuald 8 P Janez Iz Mate spozn. 9 T Ciril Aleksandrijski 10 S Sholastika dev. li 11 Č Lurška M. božja 12 P Benedikt spozn. 13 S Albuin škof, Katarina 14 N I. predp., Valentin 15 P Favstin in Jovita muč. 16 T Julijana dev. muč. 17 S Frančišek Klé tmič. @ 18 Č Simeon šk., Flavijan 19 P Konrad pušč., Julijan 20 S Sadot šk. in tov. m. 21 N 2. predp., Feliks šk. 22 P Sv. Petra stol v Ant. 23 T Peter Damijan c. uč. 24 S Matija (Bogdan) ap. 25 Č Valburga devica 26 P Andrej šk., Viktor (T 27 S Gabrijel Žalost. M. b. 28 N 3. predp., Roman op. Viikoria - Hlasta Peljali Sv. Lenart Erbeč - Kravar Alla - Ljesa - Črnlvrh Prosnid - Podklap Ulana (ned po sv. Valentinu) Mernik Oj jan Tipana - Urlila m MAREC 1 I’ Albin škof, Antonija 2 T Pust, Neža Praška d. 3 S Pepelnica, Kunigunda 4 C Kazimir sp. 5 P Janez Jožef od Kr. © G S Perpetua in Felicita m. 7 N 1. postna, Tomaž Akv. 8 P Janez od Koga spoz. 9 T Frančiška Rimska vd. 10 S Kv. sr., 40 mučencev 11 Č Sofronij šk., Kandid ) 12 P Kv. p., Gregorij 13 S Kv. sob., Teodora, muč. 14 N 2. postna, Matilda kr. 15 P Klemen Mar. Hofb, šk. 16 T Hilarij in Tacijan m. 17 S Patricij škof spozn. 18 Č Ciril Jeruzal. c. uč. 19 P Jožef ženin M. D. @ 20 S Feliks Larg in Dionizij, 21 N 3. postna, Benedikt 22 P Caharlja p., Lea vd. 23 T Jožef Oriol maš. 24 S Gabrijel nadang., Simon 25 Č Oznanjenje M. D. 2G P Emanuel inuč., 27 S Janez Dam. c. uč. (j 28 N 4. postna, Janez Kap. 29 P Ciril diak. muč. 30 T Janez Klimak opat 31 S Modest krški škof Dol. Darnas - Tipona Čepletlsie Črnlvrh 1 Č Hugo škof, Venancij 2 P Frančišek Pavelski 3 S Rihard škof, Sikst © 4 N 5. postna (tiha) Izidor 5 P Praznik božje glave 6 T Sikst I. papež 7 S Herman Jožef sp. 8 Č Albert škof muč. 9 P Marija 7 žal. 10 S Apolonija in tov. J 11 N 6. postna (cvet.) Leon 12 P Julij I. p., Lazar trž. m. 13 T Ifermeneglld spozn 14 S Justin m., Valerijan 15 Č Vel. četrtek, Teodor 16 P Vel petek. Benedikt 17 S Vel. Sobota, Anicet 18 N Velika noč ® Vstajenje Gospodovo 19 P Vel. poned., Leon IX. 20 T Konrad Parzhaniski sp. 21 S Anzelm c. učenik, 22 Č Soter in Oa) m. 23 P Vojteh (Adalbert) šk. 24 S Jurij muč., Fidelis Sig. 25 N 1. povelik. (bela) „ 26 P Klet, Marcelin C 27 T Peter Kan. c. uč. 28 S Pavel od Križa spozn. 29 Č Peler muč., Robert op. 30 P Katarina Slenska dev. Landarska jama - Sv. Lenart Sv. Peter Dol. Merstn - O/jan Lipa - Puhinjak Trčmun - Ljesa Za 7 kV I S N I K AV. 7 & u < iO, kT0*> 18 i l. ÒD I ìk 13.0 DO 1 0 1*j ,0 DO 18 11 ooo 3 6 ooD 9 6 80 0 ■-—— — 6 1s 0 0 1 S Filip (Zdenko) in Jakob 2 N 2. povel., Atanazlj © 3 P Najdenje sv. križa 4 T Florijan (Cvetko) muč. 5 S Varstvo sv. Jožefa 6 Č Janez Ev. pred lat. vrati 7 P Stanislav sk., Glzela 8 S Prikaz. Mihaela nad. 9 N 3. povel., Gregorij ) 10 P Antonin šk., Izidor 11 T Sigismund kr. m. 12 S Pankracij In tov. 13 Č Servaci) šk., Robert 14 P Bonifacij muč., Justa 13 S Janez Salle sp., Zofija 16 N 4. povel. Janez 17 P Pastial Bajlonski @ 18 T Venancij sk., Erik kr. 19 S Peter Celestin papež 20 Č Bernardin Sienski sp. 21 P Feliks Kantališki sp. 22 S Emil (Milan) muč. 23 N 5. povel. Janez Krst. 24 P Marija Pom. krist. 25 T Gregorij VII. P- C 26 S Filip Neri sp. 2T Č Vnebohod Gosp. 28 P Avguštin škof, Viljem 29 S Marija Magdalena P. 30 N 6. povel. (križeva) 31 P Angela d., Kancijan Tipana Matajur - Dreka - Srednje Dol. Brnas - Štoblank -Srednje Kravar Laze - Kosca Vrh - Aila - Ljesa - Brisia -Čepletlsče Dol. Mersln - VISkorša JUNIJ 1 T Fortunat spozn. £ 2 S Marcelin m., Peter 3 Č Klotilda kralj., Pavla 4 P Frančišek Kar. sp. 5 S Bonifacij škof, Valerija 6 N Binkošti, Norbert 7 P Robert, Baptista Var. _ 8 T Medard šk. Viktorin ) 9 S Kvat. sr., Primož In Fel. 10 Č Marjeta kraljica 11 P Kvat. petek, Barnaba 12 S Kvat. sob., Janez Fak. 13 N 1. poblnk. Pr. Trojica 14 P BazlllJ c. uč., Elizej 15 T Vid in tovariši muč. 16 S Frančišek R. sp. @ 17 Č Presv. Rcšnje Telo, Adolf šk., Lavra dev. 18 P Efrern Sir. c. uč., Marko 19 S Julijana F. d. 20 N 2. poblnk., Sllverij p. 21 P Alojzij (Vekoslav) O. 22 T Pavlin Nolanski sp. 23 S Agrlplna d. m. 5 24 C Rojstvo Janeza Krstnika 25 P Presv. Srce Jezusovo 26 S Janez in Pavel, muč. 27 N 3. poblnk., Ema Krš. 28 P Irencj spozn., Leon II. 29 T Peter In Havel ap. _ 30 S Spomin sv. Pavla © Sv. Kvirin Kltnji Kravar Oor. MJersa - Oor. Mersin . Rotiac 1-Laze - Oborta Čenebola - Platišča - Lan-daraka jama - Trčmun -Oor. TrbJ - Prapotno Topolovo TJeJa - Šemp. - Podctrk. 1 Č Presv. Rešnja Kri 2 P Obiskov. Marije Device f S Lemi papež, Bernardin 4 N 4. poblnk. Urh škof 5 P Ciril in Metod 6 T Izaija pr., Bogomila 7 S Vilibald škof 8 Č Evgenij p , Elizabeta ) 9 P Nikolaj in tovariši 10 S Amalija devica 11 N 5. poblnk. PIJ |„ p. 12 P Mohor In Fortunal 13 T Anaklet papež, muč. 14 S Bonaventura škof 15 Č Henrik II., cesar 16 P Karmelaka M. božja ® 17 S Aleš sp , Marcelina d. 18 N 8. poblnk., Friderik 19 P Vincencij Pavelski sp. 20 T Marjeta d.. Hieronim 21 S Prakseda d., Angelina 22 Č Marija Magdalena 23 P Apolinarli šk., muč. (T 24 S Kunigunda d., Kristina 25 N 7. poblnk., Jakob ap. 26 P Ana, mati Dev. Marije 27 T Pantaleon m., Rudolf 28 S Nazarij In tov. 29 Č Marta d., Feliks ® 30 P Abdon in Sencu muč. 31 S Ignacij Lojol. sp. Ronac Srtenta - Sovodnja - Vrh -Čela - Rrosntd Ronac - Hlasta - Martarola Oblica A ila - Bljača Dol. Trbj - Sub id ► AVGUST 1 N 2 P 3 T 4 S 5 Č 6 P 7 S 8 N 9 P 10 T U S 12 Č 13 P 14 S 15 N 16 P 17 T 18 S 19 t 20 P 21 S 22 N 23 P 24 T 25 S 20 Č 27 P 28 S 29 N 30 P 31 T sv. Petra Kajetan spozn., Donat Liarivnvij I « Tiburclj muč., Suzana Joahim oče Dev. Mar. tlijacint spoz. Filip Benicij ap Jernej ap., P Ludovlk kr 'tolomej Patricija . uč. Špjetar Mersin Upa - Maiarola - Prosnid Mcsin Sv. Lenari - Lrnlvrh - Dol. Brnas - Staragora - Dreka -Srednje - Fojda - Brlsia Laze - Strmica - Čedad Dol. Brnas - Hlasta - Čjublc Petjah - Oblica - Aila Brca Landar - Kravar - Podcer-kev - Platišča 1 S Egidij (Ilij) opat 2 Č Štefan kr., Maksima 3 P Evfemija, Doroteja d. 4 S Rozalija (Zalka) dev. 5 N 13 pob. (angelska) ) G P Caharija pr , Petronija 7 T Marko in tov. muč. 8 S Rojstvo Marije Device 9 t Gorgon!) m., Peter K. 10 P Nikolaj Tolentinskl 11 S Prot in Hijacint muč. 12 N 14. pob., Ime Mar. @ 13 P Notburga d., Filip m. 14 T Povišanje sv. križa 15 S Kvat. sr., Marija 7 žal. 16 Č Kornelij papež muč. 17 P Kvat. p., Franč. rane 18 S Kvat. s., Jožef K. sp. 19 N IS. pob. (kvatrna), Januarlj ln tov. ([ 20 P Evstahij in tovariši m. 21 T Matej apostol in ev. 22 S Tomaž Vilanovski sp. 23 Č Lin papež muč., Tekla 24 P M. D. rešitelj, ujet. 25 S Nikolaj, Karnil 26 N 18. pob., Cipri lan 27 P Kozina in Damijan W 28 T Venceslav kr., Ljuba 29 S Mihael, nadangel 30 Č Hljeronim (Jerko) c. uč. Kosca - Žabnice Brca Dol. Brnas - Čeneboia - &to-blank Laze - Senčjur Erbeč Landar Brezje - Viškoiša - Topolovo - Peknjé 1 P Remigij škof, Janez D. 2 S Angeli var., Leodegarij 3 N 17. pob., (rožnoven.) 4 P Frančišek Asiški sp. 5 T Placld in tov. m. J 6 S Brunon sp., Marija Fr 7 Č Marija kr. rož. venca 8 P Brigita vd., Simeon st. 9 S Janez Leonard spoz. 10 N 18 pob., (žegnanjska) 11 P Materinstvo M. b. 12 T Maksimilijan šk. © 13 S Edvard kralj 14 Č Kalist p. muc. Just šk. 15 P Terezija dev., Avrelija 16 S Hedviga vojv., Oal op. 17 N 19. pob., Marjeta 18 P Luka evang., Julijan ([ 19 T Peter Alkantarski sp. 20 S Janez Kanclj spozn. 21 Č Uršula in tov. muč. 22 P Kordula muč., Filip šk. 23 S Klotilda muč., Severin 24 N 20. pob. (misijonska) 25 P Krizant in Darija m. 26 T Evarlst papež © 27 S Fruinencij šk., Antonija 28 Č Simon in Juda ap. 29 P Narcis škof, Ida dev. 30 S Alfonz Rodrlguez sp. 31 N 21. pob., Kristus Kralj Špjetar - Sv. Lenart - Dreka -Prosntd - Prein]e Vtana - Ljesa - Podklap Ronac - Lipa Štoblank - Landar h NOVEMBER 1 P Vsi sveti 2 T Spomin vernih duš 3 S.IViktorin šk., Hubert ) 4 Č Karel Bor. šk., Vital 5 P Caharija in Elizabeta 6 S Lenart (Lenko) opat. 7 N 22. pob., Janez Gabr. 8 P Osmina vseh svetih 9 T Teodor (Božidar) m. 10 S Andrej Avelinski sp. (?) 11 Č Martin (Davorin) šk. 12 P Martin papež, muč, 13 S Stanislav Kostka sp. 14 N 23. pob., Jozofat K. 15 P Leopold, sp , Albert 16 T Jedert d„ Otmar op. 17 S Gregorij Čudodelnik C 18 Č Posv. bazilike sv. Petra 19 P Elizabeta kr. vd. 20 S Feliks Valoaški sp, 21 N 24. pob., Dar. Dev. M. 22 P Cecilia dev. muč. 23 T Klemen (Milivoj), p. 24 S Janez od Križa sp. 25 Č Katarina dev., muč. © 26 P Silvester op., Peter A. 27 S Virgili) šk., Valerijan 28 N 1. adv., Gregorij III. 29 P Saturnin šk., muc. 30 T Andrej ap., Justina Šenlenart - Prosnid - Ronac Oor. Brnas Erbeč - Strmlca - Kravar Ž A P Ì S N 1 K DECEMBER 1 S 2 t 3 P 4 S 5 N 6 P 7 T 8 S 9 e 10 p 11 s 12 N 13 P 14 T 15 S 16 Č 17 P 18 S 19 N 20 P 21 T 22 S 23 č 24 p 25 8 26 N 27 P 00 C>4 T 29 S 30 e 31 p Marijan muč., Edmund Peter Krizolog c. uč. Melkijad p. ® Damaz p , Sabin šk. 3. adv., Aleksander d sp., Sp s., Kristlr ristina dev. Albina Kvat. p., Lazar šk. ([ Kvat. s., Oracijan šk. 4. adv., (Kvat.) Urban Evgenij in Makarij m. Tomaž ap., Severin šk. Demltrlj muč., Flor m. Viktorija (Zmagoslava) Sv. večer, Adam in Eva Božič, Rojstvo O. A Štefan prvi muč. Janez Evangelist ap. Nedolžni otročiči Tomaž šk. m., David Evgenij škof, Liberi! Silvester p., Melanija Jajnik - Ofijan - Srž e n ta -Štoblank Ažla - Oblica - Tipana Kravar -Utana Brca - Hlasta Sovodnja - Kodromac Landar PRAZGODOVINSKI PREBIVALCI BENEČIJE PRED PRIHODOM SLOVENCEV Prvi narod, katerega zgodovina imenuje na zemlji Beneške Slovenije, so bili ilirski Kami, ki so stanovali po gorah stare Veneeije, po Koroškem in po Kranjskem. Od njih sta dobili zadnji dve deželi svoji latinski imeni »Caran-tania« ali »Carintia« (Koroška) in »Carniola« (Kranjska). Prazgodovinske sledove tega ljudstva najdemo najpoprej pod Sv. Petrom, tam kjer stoji stara cerkvica Sv. Kvirina. Nedaleč od te zgodovinske cerkvice je leta 1893 dr. Marche-setti iz Trsta odkril 32 grobov, v katerih je našel posode, enake tistim, ki so jih našli v grobiščih pri Sv. Luciji na Tolminskem. Sledovi nasipov, med katerimi so bila odkrita grobišča, pričajo, da je moralo biti na Brdu (249 m), med Ažlo in Sv. Petrom, prazgodovinsko »gradišče«, enako tistim, v katerih so prebivali Karni. Še starejše človeško prebivališče je moralo biti v Landarski jami. Že v tistem starodavnem času, ko ljudje niso še znali zidati hiš in so živeli skupno z jamskim medvedom po naravnih jamah, so tudi v Landarski jami prebivali ljudje. Poznejše zidarije so uničile vse sledove jamskega človeka; le nekoliko jih hranijo v muzejih, ki nam pričajo, da sla tudi v Lan-darski jami nekdaj živela jamski medved in človek. Nikdo ni še preiskal prazgodovinskih »gradišč«, podobnih onim pri Sv. Kvirinu, ki so gotovo stala pri Sv. Andreju nad Erbečom, na Karkošu, na Starigori, na Volovjaku, na Kukanju pri Fojdi, na Križovim robu pri Ahtnu, na Mačji glavi pri Njemah in drugod po Beneški Sloveniji. O teh prebivališčih ne vemo nič natančnega, ker' niso bila preiskovana. Znano pa je, da so blizu Krvarije, pri Čedadu, izkopali sekire iz brušenega kamnja. 0 odkritih pokopališčih pri Sv. Kvirinu, misli že omenjeni dr. Marchesetti, da so tam začeli Pokopavati okoli leta 600 pred Kristusom in da so pokopavali do okoli leta 300 pr. Kr. Imen tedanjih prebivalcev nam noben dokument ne imenuje, ali iz orodja, ki so ga svojim mrtvim pokladali v grobišča, moramo soditi, da so bili ilirskega rodù, ali Kami, ki niso Prebivali samo v Balkanskih deželah, ampak tudi po Istri, po Benečiji tja do reke Pada (Po) in do jezera Garda. Karne so premagali Rimljani, ki so, kakor nam pričata T. Livij in Plinij, v letih 183-181 Pred Kristusom, ustanovili mesto Oglej (Akvi- lejo) v deželi Karnov. Karne je v drugo premagal rimski konzul Emilij Sevér leta 114 pred Kristusom, ki je kot prvi Rimljan udaril čez Alpe za bežečemi Kami. Karni so se obupno branili, a ko so videli, da jim nič ne pomaga, so pobili svoje lastne žene in otroke in sami sebe, da bi ne prišli v rimsko ujetništvo. Karni so bili torej prazgodovinski prebivalci Benečije. Ko je rimski vojskovodja Julij Cezar do leta 59 pr. Kr. spravil pod Rimsko oblast vso Galijo in Ilirijo, je zbral v Ogleju tri legije vojakov in z njimi premagal končno tudi Helvete. Po zimi leta 53-52 pr. Kristusom je Julij Cesar zopet prišel v Oglej in ob tej priložnosti je ustanovil vojaške kolonije »Forum Julij«, tam kjer je sedaj mesto Čedad, in »Julium Carnicum«, v Carniji, tam kjer je danes vas »Zuglio Carnico«. Rimljani so odprli novo cesto, ki je peljala iz Ogleja čez Čedad po nediški dolini do postaje »ad Silanos« (Kobarid) in od tam čez Predel do mesta »Virunuin«, na Koroškem. Ta cesta, imenovana »via Belojo«, je šla ob reki Nediži (Natissus). Prvič jo je prekoračila v Čedadu, tam kjer sedaj stoji »Zlodejov most« in takò prišla na nje desno stran. Od tam je šla ob Nediži do Sv. Kvirina, kjer je zopet prešla na levo stran. Druga rimska cesta je šla na levi strani Nediže pod vasjo Krvarija (Car-raria) čez potok Erbeč, pod Ažlo, kjer je moral biti tudi kak most, in se je združila s prejšnjo pri Sv. Kvirinu. Pred cerkvico sv. Kvirina so se pred nedavnim še poznale kolovozine rimske ceste, zarezane v živo skalo. Ta je bila najkrajša cesta med Akvilejo in Virunum. Pomniti pa je treba, da je že v dobi Rimljanov peljala druga še krajša pot iz Furlanske ravnine čez Fojdo, Cenebolo, Robedišče, Sedlo in čez Stol na Žago. Pod L Ogrni stoji še zelò star kameniti most čez Nedižo, kateremu pravijo »rimski most« ; pri Homcu so našli rimsko zidovje, na prehodu čez Stol pa celò kamenite sekire. Lega ob »via Belojo« je podelila Čedadu veliko važnost in kadar je v Ogleju začel postajati nezdrav zrak, je Čedad zelo narastel in postal glavno mesto dežele, kateri je dal tudi imč »Forum Julij« Friuli. Leta 452 po Kristusu je bil tudi Čedad pomandran od Hunskih divjakov kralja Atile, vendar se je mesto kmalu zopet dvignilo. Poleni ni več trpelo velikih nesreč do prihoda Longobardov. Postalo je veliko tržišče ali »forum negotiationis«, kakor ga imenuje Pavel Rijakon, zgodovinar Longobardov. MOST ČEZ NEDIZO pri Sv. Kvirinu (165 m), kjer teče tisočletna meja med Furlani in Benečkimi Slovenci. Maja meseca, leta 569 po Kristusu, so prišli po Nediški cesti Longobardi in so po hudem boju zavzeli Čedad in vso Furlansko ravnino. Kmalu za njimi pa so prišli naši pradedi Slovenci in naselili hribe in doline, kjer mi prebivamo. Ako hočeš vedeti kako se je to zgodilo, vzemi v roke lanski »Trinkov koledar« in tam boš našel kratko zgodovino prihoda tvojih pradedov v Beneško Slovenijo. LETNI ČASI Pomlad začne 21. marca Poletje » 21. junija Jesen » 22. septembra Zima » 22. decembra. MRKI SONCA IN LUNE muki sonca= 5. januarja, pri nas neviden 30. junija, pri nas le deloma viden. Mrki lune: 10.-19. januarja, popoln, pri nas videu 15.-16. julija, pri nas neviden. turist : »Al je biu v tej vasi rojen kak velik mož? P Usnik: »Odkar se spominjam jest, v naši vasi so se vsi rodili otročiči!« IZ DOMAČE ZGODOVINE SLOVENCI OB KARNAHTI Slovenci so se za stalno naselili na ozemlje današnje Benečije od leta 600 do leta 700 po Kristusu, kakor smo dokazali v lanskem Koledarju. Med tem pa je Slovencem ob Nediži uspelo zgraditi si in ohraniti demokratično in neodvisno avtonomijo, v okviru Landarske in Mjerske Banke, so jo Slovenci nad Tarčetom (Tarcento) in Njeinami (Nimis) ali tako zvani Terski Slovenci, zgubili takoj v začetku vsled nepovezanosti zasedenih dolin in hribov, ki jim niso nudili skupnega središča. Oni so torej bili popolnoma ločeni od Nediškili Slovencev in gospodarsko odvisni od furlanskih ali mešanih središč Tarčeta, Njem in Fojde (Faedis). V zgodovinskih virih jih le zdaj pa zdaj srečamo v borbi proti svojim cerkvenim predstojnikom oziroma župnikom (»ple-banom«) v Tarčetu, Njemah in Fojdi, ki so jih versko zanemarjali ali jim vsiljevali laške duhovnike, katerih niso razumeli., V tej stoletni borbi za svoje duhovne potrebe in pravice, so navadno našli razumevanje in pravico le pri najvišjem predstojniku, oziroma pri Patriarhu v Ogleju. Nepristranski in pošteni furlanski zgodovinar, sedaj umrli duhovnik Peter Bertolla, piše v brošurici »La Plebe Slava di Nimis«, o Slo-venicih ob Karnahti, spadajočih pod Njemaški Plebanat, takole: »V hribih nad Njemami živi ljudstvo slovenskega pokolenja, četudi se sedaj, na južnih obronkih, že pozna vpliv furlanskega ljudstva in jezika. Prvotni prebivalci teh hribov so bili preprosti ljudje, odrezani od ostalega sveta, ki so živeli v skromnih hišicah, razsvetljenih po ozkih okncah, in pokritih s kamenitimi ploščami. Možje so nosili kratke hlače iz debelega volnenega sukna, preproste čevlje in široke klobuke. Ženske so nosile črne »kikije«, na ledjih prepasane s belim pasom; bile so vajene tudi najtežjemu delu. Pred XVI. stoletjem se sploh niso bavili s poljedelstvom in so živeli skoro izključno od živinoreje. Ker je bilo njih življenje odvisno le od njih pašnikov, jih srečamo na poti v Benetke vsakikrat, ko so tarčejski ali njemaški farani skušali vriniti se na njih planine. Nekatere teh planin so bile last njihovih cerkva, na primer planina »Pojac« je bila last cerkve v Bizon tu (Chialminis) in v Viskorši (Monteaperta). STARA, MATIČNA CERKEV sv. Lenarta v Potkrtamaki dolini (221 m). Možje Viškorskega županstva so do tal podrli hleve, ki so jih oni iz Brda (Lusevera) bili sezidali na planini »Starmac« in v Muzcovi dolini. Neprestano so branili svojo lastnino proli faranom iz Njem »luogo sempre fatale alle loro infelici contrade.a O tem ljudstvu bistrega razuma, ki je močno napredovalo in je svoje prvotne hišice spremenilo v udobne in zdrave hiše, bom navede/ nekoliko zgodovinskih podatkov.« NJEME (ital. Nimis) Brez dvoma so Njeme (Nemus-Nemausium) bile že v rimski dobi in so imele morda že v prazgodovinskih časih svoje naslednike, kar potrjujejo tudi neke izkopavine iz let 186(1-1871. Na zvišenem mestu, na levi strani Kar-nahte, so Rimljani sezidali grad, iz katerega so straže opazovale gibanje sovražnikov, ter dajale sosedom znamenja, kakor optični telegraf. Ta grad je obstojal tudi v Longobardski dobi in je bil porušen šele v 13tem stoletju. Peter Bertolla piše v monografiji »La Pieve di Nimis«, da je bila že v najstarejših časih, ki jih ni mogoče določiti, lam blizu sezidana Prva ali matična cerkev, posvečena svetima ■»»učenikoma Jervazju in Protazju in da je tam »»«stala prva župnija ali »Plebanatus«, ki je obsegal vse ozemlje levo od Fojde do Tarčcta, in Belega potoka v Reziji. Na tem ozemlju so prebivali Slovenci in Furlani. »Plebanus« (župnik), je bil navadno lujec, ki je le tu pa , tam obiskal svojo župnijo in je vršil dubovno pastirstvo po dveli vikarjih, od katerih je bil eden Slovenec in je stal pri matični cerkvi sv. Jervazija in Protazija, drugi pa Furlan in je stal pri cerkvi sv. Štefana, na desnem bregu Karnahte. Prvi je oskrboval slovenske vernike, drugi pa furlanske. < SLOVENSKI VIKARJAT V NJEMAH »Že od najstarejših časov,» piše Berlolla, »so bili Slovenci vikarji, ki so vršili duhovno službo po vaseh v hribih. Pozneje so jim bili dani v pomoč tudi italijanski duhovniki. ki so, po konkordatu iz leta 1364, skupno z njimi delili dolžnosti in dohodke. Ko je manjkalo slovenskih duhovnikov, so ti prihajali iz Lahinja, Kotora, Drača, Krka, Zadru in drugih dalmatinskih mest. Ker so ti duhovniki govorili hrvatsko, jih ljudstvo ni popolnoma razumelo, kakor je pričal neki slovenski duhovnik na Patrijarhovi Kuriji. Ti duhovniki so živeli od »berarnje« volne in sira, ki je znašala po 6-8 dukatov, od ka- ter ìli so morali odstopiti »plebanua določeni odstotek. Slovenski vikarji so bili dolžni maševati po enkrat na mesec v cerkvah sv. Jurija nad Tor-lanom, Črneji, na Bizontu, v Tipani in Viš-korši. Ob tej priliki so podučevali otroke in odrasle v kristjanskem nauku in v postnem času so romali od vasi do vasi za velikonočne spovedi. Seveda je bila ta služba zelò naporna in zato tudi precej pomanjkljiva.« Ako pomislimo, da so morali hoditi po 4-5 ur daleč po nevarnih kozjih stezah, presekanih od številnih potokov, ki so bili v neurju nevarni, moramo spoznati, kako težko življenje so imeli ti duuhovniki. »Pozimi, ko je zapadel sneg, je večina vernikov umirala brez sv. zakramentov in po šestih dneh so mrliče podkopavali brez duhovnika. Otroke so morali nositi h krstu v Njeme. h ečkrat se je zgodilo, posebno pozimi, ko so h Hi kratki dnevi in steze zaledenele, ali ko niso dobili domu ne slovenskega ne laškega vikarja, da so morali prenočiti v kakem hlevu v Nje-Kali in da so otroci umrli od mraza in lakote.« »Poroke, so se največkrat vršile v Viskorši Po starih običajih: po privoljenju noviča in Koviče, je eden od navzočih odvezal stari pas, ; s katerim je bila opasana novica in jo opasal s novim belim pasom.a Pripomniti moramo, da nam Peter Bertolla nič ne pové o dušnem pastirstvu v slovenskih vasèh vzhodnega dela razsežnega Njemaškega Plebanata, li kateremu so spadale slovenske vasi: Podrata, Porčinj, Podklanec, Melina (Forame), Subid, Prosnid, Platišča in Brezije. (Montemaggiore). Vemo pa, da je tudi Ahten (Attimis) spadal pod Njeme in da je župnik (plebanus) najraje stal v Ahtnu, kjer je imel dovolj udobno župnišče ali pa je imel tudi tam svojega vikarja. Mogoče, da je imel tudi tam, ako ni sam znal slovenski, kakega slovenskega duhovnika za slovenske vernike imenovanih vasi. Drugače bi ga k temu prisilila višja cerkvena oblast (Patrijarh), kakor se je zgodilo Povsod v podobnih slučajih. UKINITEV SLOVENSKEGA VIKARJATA V NJEMAII SPOR MED SLOVENCI IN ŽUPNIKOM »Okoli leta 1590 je župnik (plebanus) Bernardin De Benedictis - da hi izboljšal svoje dohodke - svojevoljno ukinil oba njemaška 'nkarjala: slovenskega in furlanskega. Ker je bil mlad in je sam znal slovenski (rojen je bil v Hoji (Coia) pri Tarčetu), je hotel osebno oskrbovati tudi slovenski del Ple-banata. Ker pa je stanoval v Ahtnu, se je sporazumel s kaplanom bratovščine »dei Battuti« v Njemali in ga imenoval za svojega pomočnika, četudi je ta znal samò furlanski. Zaman so se dvignila in ostro protestirala njemaško in vsa slovenska županstva: on se je izgovarjal s tem, da ni zadostnih dohodkov in da Slovenci že dovolj razumejo furlanski jezik. Leta 1595 so se verniki dvignili proti temu župniku in so mu s silo zabranili, da ni odnesel Najsvetejšega iz cerkve sv. Jurija nad Torlanom. Umrl je leta 1609. Naslednik je bil njegov vnuk Ivan De Bene-diktis, ki je takoj, ko je prevzel službo, poveril oskrbo slovenskih vasi furlanskim kaplanom v Njemali in Ahtnu, on pa se je sprehajal po svojih posestvih v Ra vozi. Ko je leta 1626 prišel v Njeme na kanonično vizitaeijo patrijarh Grimani in se je pleban zbal pritožb slovenskih vernikov, je previdno vložil prošnjo za vzpostavitev novega slovenskega vikarjata nad Njemami. Ker pa so bila razen viškorškega, vsa druga županstva, s njemaškim vred, nasprotna in so zahtevala obnovitev starega slovenskega vikarjata v Nje-mah, ni bila njegova prošnja uslišana. Ko je leta 1640 prišel v Njeme na kanonično vizitaeijo patriarh Marko Grimani, je izvedel iz pritožb vernikov, da župnik De Be-nedictis ni vršil svojih dolžnosti in še posebno »da furlanski duhovniki niso skrbeli za slovenske bolnike in da kadar so bili prisiljeni h bolnikom, ker niso znali slovenski, so jim ukazali moliti očenaš in zdravamarijo in potem so jim duli sv. odvezo aì POSTAVITEV NOVEGA SLOVENSKEGA VIKARIATA »Ker je itplebana De Benedictis videl, da se nad njegovo glavo zbirajo črni oblaki,a je ponovil prošnjo iz leta 1626 za vzpostavitev novega slovenskega vikarjata nad Njemami. Kljub temu, da so se vsa slovenska županstva Upirala, je dosegel, da je patrijarhov generalni vikar, upoštevajoč župnikove razloge, z dekretom z dne 9. decembra 1642 ustanovil nov Slovenski vikarjat nad Njemami. S tem dekretom je bila dana slovenskim županstvom pravica, da si izberejo svojega vikarja in ga predstavijo ^lebanu v potrdilo : da določijo vas, kjer naj bi bil sedež vikarjata in izberejo cerkev, v kateri naj bi se postavil krstni kamen in tabernakelj slovenskemu vikarju je bila dana ju-risdikeija za delitev vseh zakramentov, razen zakramenta sv. zakonu, ki naj bi bil rezerviran fijemaškcmu Plebanu. Protestirala so župan- stva, protestirali so verniki in zahtevali obnovitev slovenskega vikarjata v Njemah, pa nič ni pomagalo proti Patriarhovemu dekretu; počasi so se le morali udati novim razmeram. Za sedež novega slovenskega vikarjata je bila izbrana vas Torlan ob vhodu v dolino Kar-nabte, ne daleč od Njem, zato ker je bil Torlan dostopen tudi za Cernejo, ki je v dolini, vzhodno od Njcin. Ker pa v Torlanu še ni bilo cerkve (slovenski vikar je moral hoditi maševat v bližnji Romandol), se županstva niso mogla zediniti glede določitve Vikarijske cerkve. To težavno zadevo je izkoristilo Viškorsko županstvo, ki je ob priliki kanonične vizitacije patriarha Dijonizija Delfina, po svojih zastopnikih, prosilo patriarha, da hi povzdignil cerkev sv. Mihaela v Viškorši v kuracijsko cerkev. Seveda je v to zadevo močno pihal nje-maški plehan (župnik) z namenom, da bi pospešil neslogo v konzorciju slovenskih županstev. Prošnja ni bila uslišana. Ponovili so prošnjo leta 1708, potem ko so pritegnili še nekatere sosednje vasi in si poskrbeli odobritev j tudi od Beneškega Senata; to pot so dosegli svoj nainen. Leta 1710 je patriarh dovolil, da se v cerkvi sv. Mihaela postavi krstni kamen in leta 1711 še tabernakelj. Vpostavitev kuracijske cerkve v Viškorši, ki je čez dve uri hoje od Torlana in štiri od VAS TIPANA v dolini Karnahte (510 m). Cerneje, je ustvarila nove težkoče za konzorcij koinunov slovenskega vikarijala, z ozirom Ha rezidenco vikarja, za volitev istega, za njegovo vzdrževanje in za odnose med vikarjem 'n podrejenim kuratom v Viškorši. Viškorša se je skušala izviti iz konzorcija vikarjata, in na-stal je dolg prepir med Viškoršo in ostalimi «Upanstvi in med vikarjem v Torlanu in viškor-skim kuratom, prepir, katerega bi bilo predolgo opisovati. Njemaški župniki ali plebani, so bili vedno na strani Viškorše proti slo-venskemu vikarjalu, ker le na ta način je bilo mogoče »lomiti stoletno slogo slovenskih vasi za obrambo svojih duhovnih pravic. Da so njemaški plebani netili neslogo med slovenskimi verniki, nam potrjuje to, kar je pustil pisano v svoji »Avvisi ai successori« pleban Franc Zanuttini (pleb. od 1737-1771) (Bertolla: Note storiche, »Pieve di Nimis«, str. 24): »A'«j pazi moj naslednik, da ne bo podpiral Slovencev nad Njemami proti Viškorškemu županstvu, ker je koristno za plebana, da jih drži nesložne, s tem da podpira Viškoršo, ker ako bodo složni, se bodo skušali ločiti od matične fare . . . dokler se bojo med seboj prepirali, bodo pustili v miru svojega poglavarja (župnika). Je dovolj da so povezani v kristjan-ski ljubezni.« Slovenski vikarjat v Torlanu je hiral skoraj do konca 19stega stoletja, četudi že v rokah furlanskih duhovnikov, imenovanih od ujemaš-kega župnika. Dejansko je ta večni nasprotnik Slovencev, nastavljal v slovenske vasi laške duhovnike in tako je izginila iz cerkva božja beseda v domačem jeziku, slovenski krščanski nauk,, pesem in molitev. To posebno potem, ko so za Viškoršo, tudi druge vasi zahtevale lastnega kurata. Njemaški plebani pa so jim pošiljali večinoma laške kurate. »MAŠNIKI« Kako globokoverni in goreči za božjo čast so bili Slovenci njemaškega plebanata, gotovo mnogo bolj kot njemaški pleban sani, nam priča dejstvo, da je že od starih časov vsaka vas ali podružnica v hribih, najela na svojo rokò in na svoje stroške kakega duhovnika iz Istre ali Dalmacije, da je bival v vasi in maševal v domači cerkvi. Take privatne duhovnike so imenovali »mašnike«, ker so smeli le maševati in niso smeli deliti svetili zakramentov, ki so bili rezervirani le za Plebana in za njegovega vikarja. Na podlagi dekreta iz leta 164*2 niso smeli »mašniki« podeliti niti sv. olja umirajočim vse do leta 1794. Se razume, da je v župniji, ki je bila velika kakor mala škofija, Večina vernikov umrla brez sv. olja. SLOVENSKE VASI v katerih je oglejski arhidijakon vršil kanonično vizilacijo med leti 1495-1503, spadajoče Pod njemaški plebanat, so bile: Gorenja in Dolenja Černeja, Tipana, Viškorša, Bizont, Melina, Subid, Platišča, Prosnid, Rekluz, Porcili j, Podklanec, Podrata, Krnica, Brezje, Ro-utandol, Torlan. Leta 1601 je bilo vernikov nad 12-11 letom starosti, ki so že bili pri prvem obhajilu v Njemah (Nimis) Romandol (Romandolo) Torlan (Torlano) Krnica (Monlepralo) Bizont (Chialminis) Viškorša (Monteaperta) Suhid (Sul)it) Platišča (Platischis) Prosnid (Prossenicco) Dol. Černeja (Cergneu infer.) 500 60 30 46 30 180 72 68 40 68 Gor. Černe ja (Cergneu super.) 180 Ahten (Attimis) Rckluza (Racchiuso) Melina (Forame) Brezije (Montemaggiore) Porčinj in Podrata (Porzus e Clup ) 180 70 74 30 (mešana) 78 Dovoljen je bil krstni kamen: v Viškorši; leta 1710 - Plastišča 1770 - Prosnid 1806 - Ti-pana 1808 - Černeja 1849 - Bizont 1850 - Toriati 1854 - Krnica 1863. Do teh let, so morali nositi krstil v Njeme ali Ahten, do 5 ur daleč. Trda bisteka — »Kamerir, prinesite mi sekiro, kiell z nožem si ne morem nič pomagati z vašo bisteko.« „NA TRČMUNU SEM BIU“ Počasi kobacam na Trčmunsko gorò, po strmi in od vode izruvani stezi. Levo in desno Je globoka dolina. Po eni teče tam od Livka Rijeka, ki se izliva / Savodnjah, v Nàmorno. Ta izvira pri Skrilah, 1400 visoko, pod Ma-tajurom. Namorna je skoraj 13 km dolga in pri Ažli se izliva v Arbeč, ta pa pri Sv. Kvirinu v Nedižo. Dohitela sta me dva trčmunska moža, ki sta nesla vsak po velik Žakelj moke na ramah. Močna sta, prava trčmunska »jinaka«, in hodita takò hitro, da komaj morem za njima, eetudi brez Žaklja na rami. Pozdravita me in *ačne se razgovor. Iz pogovora spoznam, da je 2ivljenje v teh hribih zelò težko. Vse je treha znositi na ramenah, gori in doli. Živeža se tukaj le malo pridela in »sirk« *a vsakdanjo »polento« si preskrbijo s lem, da Jeseni hodijo po Furlaniji na »harat«, oziroma kamenjat »burje« (kostanj) za »sirak«, saj prav tukaj je prava dežela kostanja. Tudi to zvem, da so med zadnjo vojsko veliko trpeli. Mlajši mož je bil sedem let v v°jski kot italijanski vojak in se je bojeval raznih frontah, tudi v Španiji, in nazadnje Je revež bil še v Dachau. Mnogo je trpel, toda v vsem trpljenju je iskal tolažbe v veri in molitvi. Odločno mi pove, da za sveto vero tudi rad uinrè in da je velik nasprotnik tistih, ki hočejo širiti brezverstvo tudi v njegovi domovini. Zapazil sem, da mi možaka ne zaupata popolnoma in o tem sem se moral prepričati, ko mi je mlajši mož kar zagrozil, če sem morda kak propagandist. Ko mu povem, kdo sem in da grem samò pozdravit njihovega vaščana gospoda monsignorja Trinka, se pomiri in prijazno spet z menoj nadaljuje pogovor. Postala sva najboljša prijatelja. Ko pridemo do Trčmuna, možaka niti potna nista, od mene pa se kar cedi. Mlajši odloži svoje breme na »počivalo« in ine vljudno sprejme do »Pjernovih«. Prijazno, dvonadstropno hišico z vzidano podobo Matere božje ima gospod monsignof Trinko, nekoliko oddaljeno od drugih hiš-Dobim ga zunaj na klopi sedečega z zaprtim molitvenikom v roki. Ko me zagleda, hitro vstane in, opirajoč se na dve palici, ini gr1’ nasproti. Pri njegovih 90 letih je (tostava se vsa ravna, opira se na palice, ker ga je pred 13 leti v Vidmu prevrnil s kolesom neki vojak in mu zlomil desno nogo v stegnu. Z askelió'j • nega, nekoliko bledikastega obraza mu žar1 očetovska dobrota. Po videzu bi mu ne prisodi toliko let, še manj po duhu, ki je še ves biste* i in mlad. Predstavim se mu in povem odkod JUSA PROF. MSGR. IVANA THINKA na Trčmunu pozimi 1952. prihajam. Zelo je vesel obiska. Takòj ine pelje v »izbo«. Izročim mu pismo in pozdrave odlične osebe iz Vidma in pozdrave od znancev. Za vse se tpplo zahvaljuje. V svoji veliki ponižnosti se' opravičuje, da ga vse preveč častimo. Odgovoril sem mu, da je to tudi Bogu v čast in v čast prelepe Benečije. To ga zadovolji. Razvije se prav prisrčen pogo\or, v katerem mi gospod profesor razkriva zanimive spomine iz svojega dolgega in delavnega življenja. Nad hišnimi je nekoliko pogodrnjal, ker niso takoj prinesli »južine« in bučo »trč-munskega«, ki more ugasiti še najhujšo žejo. Po »južini« sva se spravila na klop pred hišo. Pokaže mi od svoje hišice nekaj metrov proti vshodu staro hišo »Pjernovih«, kjer se je rodil 25. januarja 1863 in kjer je prebil otroška leta. Prav romantičen razgled izpred Trinkove hiše, ker se vidi v ozadju mogočni Krn, Tolminska gora in gladki Matajur, tam proti jugovzhodu goriška Sveta gora, veliko bliže pa beneška Stara gora; doli v ravnici Čedad, kjer je monsignor hodil v ljudsko šolo; Videm, kjer se je šolal v seminarju 12 let in dolgih 60 let učil bogoslovce; široka Furlanija in naprej tja dol do Jadranskega morja. Na moje vprašanje, kako da se počuti, m1 je odgovoril, da bi še se pomeril z Mgtajurom-ako bi ga noga držala. Na vprašanje, da li mf »11 dolgčas v tem Samotnem kraju, je odgovoril, da je vedno zaposlen. Vstane okoli 10 ure, počasi mašuje v domači kapelici in potem ves dan moli, se pogovarja z domačimi, sedi na klopi, vživa vedno lepi razgled po deželi in čita znanstvene knjige včasih do polnoči. Na vprašanje, da li ga kdaj obiščejo so-bratje duhovniki, je odgovoril, da tu pa tam pride kdo iz Vidma, kjer ga niso še pozabili stari prijatelji: »kar pa je v Benečiji furlanskih duhovnikov,« je dostavil, »se ne spominjam, da bi me bil kdo obiskal, morda zato, ker sem že prestar in po vrb tega še Slovenec.« »Tudi na slovenske duhovnike, ki me zdaj Pa zdaj obiščejo,« je nadaljeval gospod profesor, »črno gledajo, morda zatò, ker sumijo, da bi jaz ne skuhal kake revolucije proti državi, ker držim vedno pri sebi, kar dve palici,« Smejala sva se na glas. Dolgo sva se pogovarjala in prišel je čas, da sem se moral ločiti od prečastitega starčka. Ko mi je stiskal rokò v slovò, se je spomnil, da je bil naročil gospodinji še črno kavo, zalito z »božjimi suzicami« (žganjem). Dolgo je inahal z belim robcem za »nenoj, ko sem se spuščal v dolino. Dr. BUCAR „S TREBUHOM ZA KRUHOM" Naša dažela, Beneška Slovenija, jc premaj-liana, nas pa nas je njiinar vič; je rjevna in ne more dat’ »pulente« za vse. Ne moremo se šerit’ tadorna, ne moremo dol na Laško, kier tud’ tamdol ne vedo kam z ljudmi. Veliki davki, tuča, preveliko dažovje, nam trgajo »pulento« iz ust in zaluò nam ne ostane dru-zega, ku iti po svjet »s trebuhom za kruhom«, al pa tarpjet’ lakot tadorna. »Oj Iiožime te dolince«, »Oj Božime lata in mamau, »Oj Božime sestra in bratu! Šarce se ti topi od žalosti, suzé ti zalivajo oči, kadar zadeneš »fagot« in zadnikrat pogledaš tisto hišco, kjer si se rodiu, tiste dolince, ki si nji-mar jubu, ki so takuò lepé, de ljeuših njé na svjete. Pa nič ne pomaga! »Sila kola lomi« in ti muoreš po svjete »s trebuhom za kruhom«, kakor cigani! Kam? Svjet je šarok an za pametnega člo-vjeka nikjer ne manka »kos pulente«. Sloven ima to srečo, de ima pridne in močne roke, dobro vojo za djelat’ an je pošten na vse kraje. Povsod ga imajo radi. Ne gre rad deleč od svoje domovine. V starili časib je hodu gledat djelo na Kransko, na Koroško, na Hrvaško al tam okuole; današnji dan po tistih krajih ni nič, in zatuò, popriet ku zadjet SNEG v Benečiji pozimi 1952. «fagot«, djela vsegà de b’mogii najti djelo V Švici (Svizzera). Švica je ljepa in zdrava da-žela, puna vesokih breguov, ljcpih dolin in jezer; ljudje so brumni, plače dobré. V Švici živč skupe trije nacijoni (narodi): Njemci, Francuozi in Italijani, ki govore vsak svoj jezik: njemško, francuosko in italijansko. Nič se ne kregajo, nič se ne zaničavajo adàn dru-zega zavojo jezika; vsi žive lepuò skupe pod adniin samim governom, kù bratje, kù kristjani, in zatuò jim gre dobrò, so bogati in j ujemajo potrjebo hodit’ po svjet »peljala kruha, kakor midruz. Pri nas, v Italji, se muoreš bat’ guorit tuoj matrni jezik, de ne boš »šfc/a/« in de ne se bojo bali, de si pruot Italji, zatuò kier ne guoriš njih jezika. V Švici lahko guoriš na glas slovensko špraho povsod in te štimajo še buj ku Italijane. Škoda, da Švica ne nuca puno djelucu in, kier vse sili v Švico, je težkuo najt’ djelo tam. Vsedno, v vsakem mjestu, v vsaki fabriki, na vsakem velikim djele, najdeš kajšnega Slovenja iz Nediže, iz Rečanju al iz dolin od Tcrii. Posebno najdeš tam pitno dikli iz naših kraju. Vsi so zadovolni in ti povedo, de čelud’ Švi-cari so venčpart protestanti, dajo našim dje-lueom in diklam vso frajnost, de grejò v katoliško cijerku in do izvaršijo vse svoje kri- štjanske tlužnosli. Zarjes de jc lepuo lom v Svici! Če naš človek ne more v Švico, gre pa na 1'rancuosko. Tam v Franciji je že puno Beneških Slovenju. Šli so djelat v hosti tam j»ri Touloiizi; nekateri so že tulku zaslužili, de so kupili hišo in zemjò, ined njimi ima lepò kumetijo tudi Jožef Terliker iz Ažle. Vse puno naših djeloucu najdeš posebno okuole m jest a Lyona; narvič iz Tipajskega komuna in iz Brda (Lusevera). Če od Metza greš pruot prajskemu konfinu, prideš v daželo Moselle, kjer so minjere od Uogja. Že vič naših ljudi je v zadnjih 1 jet ih, v teh minjerah pustilo suoje življenje; med njimi tudi Jakob Kosarinič (Cossarutto), Ujgjo Mok, Gino Kobaj in Gildo Bokonjo iz Viš-kuorše (Monteaperta). Pod Luksemburgom, okuole Hyange, Bou-lange, Monceau, - les Mineš, Cernay, naši dje-louci djelajo v minjerah od željeza. Mjesca januarja lanskega ljeta je šlo nič manj ku 70 naših Rezijanu v Francijo za zidarje in ho-starje. Blizu konfina od Belgije najdeš vse puno Nedižoucu: v Quievrechain najdeš Gina Na-»torja, v Rombasu Alojza, Ivana in Ido Spe-konja od Spehuonju pri Podbonjescu. Še v Parizu najdeš nase ljudi, med njimi Aniona Trušnjaka. V Franciji ne manka djela, samuò zaslužak nje takuò velik, kit v drugih daželah. Za liste, ki znajo sparai, v Franciji je ljepa par-ložnost za kupit, dobar kup premoženje in nje težkuo zadobit francuosko »citadinanco«. Naši Qualizza, Trinko, Prividorji in drugi beneški Slovenci, so že stari francuoski kumčtje in njih sinuovi se že loučejo za Francijo v Indokini. Francuozi so ljudje dobrega sarca in gledajo lepuò naše djelouce, kier so barki in pošteni. Kaduor pa če imjet srečo na Francuoskem, se muore varval dne velike skušnjave. Tam je puno dobrega vina in je dobar kup. Gorje djeloucu, ki se pusti zapejat’ od vina in ga začne pit’ brez mjere: rala tajšan pijanac » Valenta Ošnjaka iz Ošnjčga, ki je živeu LANDARSKA BANKA. Okoli te »laštre« ali kamenilc mize v Tarčetu »o se zbirali župani iz vasi ali »k»; munov« spadajočih pod »Landarsko banko« in se menil1 o skupnih potrebah pod predsedstvom »velikega ži>' patta«. Okoli te »laštre« se je zbiralo 12 sodnikov, k® je bilo treba koga soditi za kriviee ali zločine. T# pravica je bila ukinjena od Avstrije po letu 1800. »KOLEDO« - novo ljeto v Terski dolini v djaleklu, ki ga govore v Zavarliu (Villanova! »No njemajo žakja tej berači. No majò r«1 (samò) sakéto (žep), ano dobar malin (žel°' dec). No njeso ’mjéli kadà (časa) nenči st i tulku ljet dol na prode za ne plačovat obed-nemu daukou, za ne bit’ obednemu na pot\ nobednemu podložan, ku samemu Bogù! <1111111, ko no žej pletò (tekajo) po vasi, orjàvi •ej ti stari čedenči (rjave ketne). Dež, mraz ’li snjeh ... no ne se ustrašijo. Nàs (danes) u ne jih ustavi jédan (nihče)! Kuò so za dni? Kan no hodijo? - A ne vesta? -So naši otroci. Nàs (danes) t’é Novo ljeto. No hodijo po koledo za te dušice (duše) v vicah! So čakali cjelo jesen za se najesti ljčšnike ano «rjehe. Za sé jedra, tem dušijcam . . . lupine! ’Le’ (glej) jih ta na uràtah !... - »Nuna, ®ino paršli po koledo, Novo ljeto!« - »Ja, bosčiči, jà! Počakajta na màr (mal). -Bouno jili, viste . . . črno pouno pjeti (moli-•')«. Nuna n’é šla von na čjast (podstrešje), ^uobiči no čakajo ano se kòskajo (kregajo); "Mene več! Ti si žej mjeu, jà njesi mjeu šinjč ^<č«. . »Tiho, vi druži: Če na dà jàbuka, ne hh okusite: hožac te (tisti) ko polipa dcn.« -"Bježi, hježi (pojdi) oucòn (kozel), to se ne ^jola tàko: usjém (vsém) na ’mà dati,« »Na *'e, na ré (gre)! Bježi ti, jà te parvi.« Nuna na napòunila krilo, à (ga) darži z 'Kjemi rokami. Na notrc zahràla orjéhe, ljéi-' jé onà fi niša 1 u (končala) reči, sousij (vsi) ' Litografijo - Senefelder » 1800 Električno luč - Dalvy .. 1812 Električni motor - Jakobi >, 1834 Pisalni stroj - Faueault » 1843 Telegraf - Morse » 1843 Telefon - Meucoi » 1857 Dinamit - Nobel » 1867 Mikrofon - Hughes » 1878 Gramofon - Edison » 1878 Fotografijo - Lippmann » 1891 Telegr. brez niti ■ Marconi » 1895 Radio - Peter in Marija Curie .. 1898 Areoplan - bratje Wnigt >» 1903 Insidino - Bantig in Maeleod » 1921 Streptomicin - Waksman ,, 1943 KOLIKO ČASA JE POTREBNO, DA ŽELODEC PREBAVI (POCÉRA) SLEDEČA ŽIVILA? kruh 3 ure in 30 minut polento 3 » » 30 » mleko (surovo) 2 » » 15 » mleko (kuhano) 1 » » 40 » sir (ser) 3 » » 30 » maslo 3 » » 30 » jajce kuhano 3 » » 30 » jajce surovo 2 » — — riž 1 » — — — krompir 3 » » 30 » meso kuhano 4 » — — — meso svinjsko 4 » — — — mesò pečeno 3 » — — kokošje meso pečeno 2 » » 30 » kokošje mesò kuhano 2 » » 15 » k osličevo meso 2 » » 30 » jetra 2 » _ — VELIKOST IN PREBIVALSTVO SVETÀ Evropa 10,050.000 kvadr. km - 530,000.000 prebivalcev Azija 41,010.000 » » - 1,238.000.000 » Afrika 29,800.000 » » - 172,000.000 Amerika 42,000.000 » » - 302,000.000 Avstralija 8,960.000 » » • 11,000.000 TEŽA LESA kubični meter suhega smrekovega lesù teži 600 kilogr. » » mecesnoivega » » 700 » » bukovega » » 750 » » dobovega » » 750 » » orehovega » » 700 » ZANIMIVE MERE 1 HP = konjska sila = 75 kg-metrov, t. j. moč, ki vdigne 75 kg v eni sekundi 1 meter visoko, ali pa 7.5 kg v 1 sek. 10 m visoko. 1 ATMOSFERA je pritisk zračnega tlaka na zemljo v višini morske površine in znaša isti na vsak cm2 1’033 kg. 1 VOLT označuje enoto elektro-motorske moči (nekako oni Danielovega elementa). I AMPÈRE močan električni tok je oni, ki v eni minuuti izloči 19’73 miligramom bakra, ali pa razvije 10’5 cm3 pokalnega plina. (1 ampere je malo več kakor 1 volt). Kiloampčre = 1000 ampere. I VAT označuje ono delo, ki ga izvrši 1 ampère močan tok elektro-motorslke sile pri 1 voltu napetosti v eni sekundi. 1 konjska sila = 736 vatov. Kilovat je 1000 vatov, t. j. 1,35 konjske sile. 1 KALORIJA je ona množina vročine, ki je potrebna, da sc I kg vode segreje za 1 stopnjo Celzija. KAZALO Stran Koledar.................................................. 5 Prazgodovinski prebivalci Benečije .... 30 Letni časi...............................................35 Mrki sonca in lume.......................................35 IZ DOMAČE ZGODOVINE Slovenci ob Karnahti.................................36 Njemc................................................39 Slovenski vikarjat v Njemah..........................10 Ukinitev istega......................................43 Postavitev novega slovenskega vikarjata - - 45 Mašniki..............................................49 Slovenske vasi.......................................49 Na Trčmunu sem biu.......................................51 S trebuhom za kruhom.....................................56 Mati božja na Starigori..................................67 Mrvice iz zgodovine naših vasi...........................74 Kropjeunjaki ...........................................78 Klenkae..................................................81 Koledo (iz Terske doline)................................81 Uganke...................................................87 REŠITEV UGANK S STRANI 87 1. Griča. 2. Malin. 3 Mož na konju. 4. V tisti, ki je poun. 5. Cerješnja. 6. Samo 4 mačke, ker vsalka mačka ima pred sabo te druge 3 mačke in sedi na lastnem repu. Kristus in sv. Petar v Gorenjem Barnasu • - 88 Ncdiška pravljica »Videm«........................91 Duše v vicah.....................................92 Kralj Atila pred Landarsko jamo ... 93 Matajurski »Hostnjaki«...........................96 Strašila pri »Mrtvaškem Studencu« - - - 100 Škrat in jagar..................................104 Jutamje strašila................................106 Pečanska mora...................................110 PESMI: Te drobne suzijce.........................................113 Barnašfki zvonovi.........................................113 Strupena žena.............................................114 Ne hodi vič v vas.........................................114 Pust pride an pasa........................................114 Rožmarin se je posušu.................................115 Na Miji...................................................115 Sem stara, sem stara......................................115 Novici gredo..........................................115 Miha z Borjane........................................115 Zaurisikni na glas........................................115 Svetovišarski pastir..................................116 Božična iz Mersina....................................119 O ti grješna duša.........................................119 še 'Dno rož’co ti bom dala • - - - - 120 Rezijanska nevjesta -.................................121 Svet’ Anton oslepi hudiče.............................121 Ali veš kdo je iznajldil?......................................123 Prelbava živil.................................................124 Velikost in prebivalstvo sveta.................................124 Teža lesa......................................................125 Zanimive mere..............................................125 Rešitev ugank..............................................1 TRINKOV koledar za beneške slo