116. številka. Ljubljana, srfedo 21. maja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežel« za celo leto 16 gold., za pol leta 8 g za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake veljA znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold, — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrst«' 6 kr. če se Oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat ln 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteiupelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravmitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši V IJ u l»lj ta nI. 20. maja. Večkrat smo že na tem mestu omenjali nevarnosti, ki žuga od strani germanizator-skih vladnih organov našim srednjim šolam. Zopet je Čas, da Slovenstvo na ta predmet opozorimo. V Ljubljani se mndi že nekaj dni znani renegat, inšpektor Wretsčhko, in predvčeranjem je prišel še sekcijski šef Fiedler sem. Iz Gorice se nam je baš pretočene dni pisalo, da je bil Fiedler tudi v Gorici. V vladnih organih smo brali o tem, kako skrbi vlada za nemški jezik na gori* škili, tržaških šolah itd. Fiedler, načelnik v urada naučnoga minister s t va, fao-totum vsaeega zadnjih mini' sterstev, a poleg tega zvit pa fanatičen sovražnik slovenščine — ne potaje zastonj na vizitacijah po naših srednjih šolah. Tudi ne hodi zavoljo kake male stvarce, ker mu niti treba niti poklica nij. In da se VVretsehko s posebno marljivostjo klati po primorskih in kranjskih gimnazijah, kjer ima slovenski jezik že nekaj mačešjega prava do bornega životarenja, to vse nam vzbuja sum, da ti visoki gospodje hodijo okolo nas, z namenom naši narodnosti neprijaznim. Videti je, da jih peko naše slovenske paralelke. V Ljubljani, Novemmestu, Kranji bi radi odpravili slovenski učni jezik, kolikor je uvedenega in zopet nemščino kot edini učni jezik na prestolj. To smo brali že on-dan v „D. Ztg.u naznanjeno. — V Gorici in v Frimorji sploh pa hočejo slovenščino in italijanščino na korist pruščine izpodriniti. Tako zidajo zopet nemški most do Adrije. Tako ministri in sluge ministrovi kažejo, da jim je mar za „travailler pour le roi de Prusseu (za pruskega kralja delati) — hoteči ali nehoči. Listek« Tako je v vojski. (Povest.) Dve lepi sestri ste bili, ki ste srečno živeli na najetem posestvu Bvojega očeta, starega Lcblauca v Mulinu pri (Iravelotte na francoski zemlji. Marija, starejša, vzela je za moža izsluženega korporala, dobro dušo, po imenu Francois. Koza je še čakala; bila je še le šestnajst let stara. Od one strani reke Zare je prišlo dosta nemških Maje rje v semkaj — Majerji iz Ba-varskega in Majerji iz Pruskoga. V mulinski fari BO bili trije: Frijc, Viljem in Janez, sami lepo izraščeui, marljivo delajoči in svoje žene osrečujoči Majerji. Ljubili so Francosko, ti ljudje, in dali so so kot Francozi uaturali-zovati, kolikor sc jo hotelo. Vse jim je jako dopadalo in navadili so se v svoji posinov-Ijeni domovini kmalu tako na tauko, da jim Kadar proti nam Slovencem tako postopajo, znano je, da imajo za izgovor višjo kulturo nemškega jezika in premalo razvitost slovenščine. Zato naš jezik iz srednih šol izrivajo. Da je to gola nemška hiuavščina, pod katero se skriva nemška požrešnost dežel in jezikov, nemška osvojevalnost in želja po raz-težnosti svojega nemškega bitja, to smo zrni-rom trdili. Dokaz, da se nijsmo motili, je vladno prizadevanje, s slovenščino tudi i t al i-janščino na pr. v Gorici v učiteljskem izobra-ževališči, izriniti. Italijanskemu jeziku vendar Germani ne morejo očitati, da je menj „kulturen" nego nemški, ker vedo, da je italijanska kultura in literatura starša od nemške. Bodo tedaj enkrat Nemci s svojo „kulturno'' hinavščino tiho! Italijanski listi, kakor „ProgresBo," „Isonio" itd., so nevarnost, katera tudi njihovim šolam od strani vedno ošabnejega avstrijskega nemštva luga, že zapazili in jo kažejo svojim bralcem s svarilom, naj Čuvajo svoj najdražji saklad narodnost, kje/ in kakor morejo. Lnako Slovence opominjati, je tudi naša dolžnost. Res je, da ne moremo ničesa zdatnega precej storiti, ako vlada s silo še to narodnega jezika, kar je njena prednica dala, vzame. Sila je sila. A ljubezni do narodovega jezika nam ne mora nobena vlada vzeti. Ako ga izrine iz šole, skušajmo mu drugod povsod, kjer nam mogoče, tla ohraniti in pridobivati. Prihodnje volitve pa naj bodo tndi protest proti vsem nakanam, katere zdaj niini-sterski sluge proti naši narodnosti in za naše germaniziranje kujejo. — In ako vsi vkup odločno bijemo boj proti germanizaciji, prišel bode čas, ko se ne bode smelo v Av- noben rojen Lorcnec v tem nij bil enak, in da so ljudje tiste, ki pota nijso znali, zavračati z besedami: „VprašajteMajerjazapot!4 Ali najlepši vseh Majerjev je bil oni, ki je bil spomladi leta 18(38 iz pruske renske provincije sem prišel. Bil je mlad in cvetoč; njegovo roke solnce nij orujavilo in njegova raBt je presegala vse polkovske tam-borje. Drugi Majerji hi se bili leliko vsi skrili ]>red njim. In poleg tega je bil učenjak. Govoril je v latinskih verzih z župnikom in izdal je celo knjižico polno pobožne učenosti, da bi „življenje Jezusovo" od Kćnana ovrgel. Z Kozo so je zabaval samo v francoskem jeziku; pa bilo je le z francoskega prestavljeno. Poezija pri luninem svitu služila mu je v to, poklanjati jej svojo udanost. S tem sc morejo živci vsake ženske vzburiti: noč, mesečni svit, pokopališče, duhovi, ljubezen____ In vcudar žio toliko govedine s toliko krompirjem in zeljem, ti duhovi iz Germanije! Kralj vseh Majerjev, z imenom Franc, striji govoriti in pisati, kar je one dni pisati se predrznil Fiedlerjov kolega, ali podložni uradnik baron Dumreioher, namreč ve leidajo : „Oesterreiek ist eine deutsche Ko-lonie." Politični razgled. Notranje clc£(?le. V IJuhljani 20. maja. t*»'ftf/rt vendar enkrat ima svojega župana. Josip H u le S, kateri je bil od mestnega zastopa za župana izvoljen , dobil je cesarsko potrjenje. Huleš spada k mlado-češki stranki. Ker je tudi on deklarant in si je vlada Za svoje načelo postavila, da nobenega deklaranta ne bode dala potrditi kot načelnika bodi si mestnega bodi si okrajnega zastopa, moramo si misliti, da minister-stvo v tem trenotku si ne upa že prenapetih strun na Češkem še bolj napeti. Mladi in stari .Vcimci so vsled zbora v Toplicah v vedno hujšem razporu. „D\ Z." dokazuje nepoštenost starih in kliče po novih možeh, kateri nijso tako omadeževani po dunajskem borznem „Sch\vindel nu , kakor sedanji nemški voditelji. Stari pa se imajo za nezmotljive in nijso volje, še tako skoraj svoje sedeže opustiti. Očitajo mladim, da motijo edinost med Kemci in „N. Fr. P.u svoj žolč razliva nad Pikert-om in Knoll-om. Sicer pa škilijo mladi in stari črez mejo, samo da mladi to javno izrekajo, stari si pa tega samo na tihem žele. „&rh*i£f Narod" poroča, da je mini-sterski predsednik Szlavv, ko je bil nedavno na Dunaji, bil tudi od cesarja v avdijenciji sprejet. O tej priložnosti je cesar povprašal o stanji srbskih cerkvenih in šolskih zadev. Vsled te avdijencije bode v malo dneh sklican ministerski svet in kmalu potem se bode novi srbski metropolit imenoval. — Dalje piše „Narddu , da je baron Majtbcnvi samo zarad svojega slabega zdravja odstopil, da pa ostane kraljevi komisar v Novem Sadu je na onem vseučilišči ravno študiral, na katerem se mlada Nemčija pred gospodom Biz-markom s klicem: „Živela svoboda!" na — trebuh polaga. Zakaj jo bil v Mulinu? Da se zabava; prijetno so mu je zdelo, fortifikacije risati in trdnjava Mee mu je bila eelo blizu. Njegovi načrti so potovali v Berolin, kjer je gospod Mol tke jako rad sliko deviške trdnjave petstokiat sprejel. On je ve-likansk nabiralec! Koza in Franc sta sc ljubila, in šc naj-nežnejc. Občutljiva sta kakor struna, ta dva junaka, kakorsne nemška uljudnost „tajne ogleduhe" imenuje. Kmalu je bilo ženilo vanje. Vsi ljudje so govorili, da je Koza veliko srečko zadela. Na županiji je lehko vsak videl, da Kozini Majcr nij bil navaden Major j nego plemeniti „von" Majcr. Da, da, žlalitnik je bil! — In spomladi 18t>9 prišla jc Ijubez-njiva belolasa glavica na svet. Nikoli še nij bilo sladkejšega mladega zakona. Nobeden izmed njiju nij mogel brez druzega živeti in in da je za to mesto ministerijalni svetovalec Jekelfalussi imenovan. Ta mož bode pri Srbih ravno toliko opravil, kakor Majthenvi. Of/rr.tk* državni zbor je svojo prvo sesijo sklenil 16. maja in k drugi sesiji sklican na 19. maja. Prva sesija je trajala od 4. septembra 1872 do 16. maja, tedaj osem in pol mesecev. In v vsem tem dolgem zasedanji, kaj je imenitnega učinil državni zbor? „Pester Lloyd" razmatra to vprašanje in odgovarja, da državni zbor skoraj nij druzega storil, nego državni proračun za 1. 1873 pretres oval. „P. L." svetuje poslancem, da bi manje govorili in več delali. Najvažnejše in najpotrebnejše reforme so ostale nerešene, ker so poslanci čas tratili z neskončnimi govori o malenkostnih predmetih. Ljudstvo je po pravici nejevoljno na svoje zastopnike, kateri nijso niti reformo parlamenta, niti dav-kino reformo, niti bankino, niti cerkveno vprašanje v pretres vzeli. V m t u J c države. Na /'i«Meo*A7'f« so se začele stvari razvijati, katere kažejo na to, da se kljubu divjemu nasrtanju monarhistov vendar dokončno utemelji republika. Thiers je odpustil ministra notranjih zadev Goularda, kateri je zastopal v kabinetu skrajno reakcijo, ter je poklical na njegovo mesto Pericra, kateri je že po smrti Lambrechta leta 1871 nekaj časa minister bil. Perier se je še poslednji čas večkrat izrekel za dokončno proglašenje republike — opomnimo tu le na odprto pismo, katerega je pisal 5. t. m. uredniku lista »Journal des Debats" in v svojem govoru v Bar sur Aube — zato je imenovanje njegovo popolen in jasen program, znamenje, da se je Thiers povrnil k svojemu poročilu od 13. novembra lanskega leta. Na Španjsteemn sedaj vse pozorno gleda nasproti odporu ustavodajnih kortesov kateri se snidejo 1. junija. Zbor ta bo še le dal deželi dokončno upravo. Inozemske mo-narhične vlade izgube potem pretvezo zanikati španjsko republiko. Kar so pisali ultramontanski listi o „sijajni" zmagi K ur lista Dorregaraya pri Estelli se reducira na to, da je Dorregarav četo republikanskega polkovnika Navurc, kateri ga je že štiri dni zasledoval, in se pri tem preveč oddaljil od druzih republikanskih Čet, zavrnil. Kakošna pa je njegova „ zmaga "Jbila se vidi najbolje iz tega, da je moral takoj zopet bežati dalje. Tako popisuje boj dopisnik angleškega lista „Times", kateremu moramo verjeti, ker je znano da Angleži nijso prijatelji spanjske republike. Mtalijan*k€* zbornica poslancev je v seji 17. t. m. sprejela I. in II. odstavek postave o odpravi samostanov. Ministerstva predsednik Lanza je bil poprej v imenu vlade izrekel, ka je pripravljen, sprejeti popravek belolasee je plaval v samem ljubkanji. Stari Leblanc je bil najsrečnejši oče; ako je rekel: .moj zet" širila so se mu prsa. Nekega dne je bil v Mulinu velik smeh. Pariški listi so pisali o bližajoči se vojski med Francosko in Nemčijo. Te novine! Vojska z Nemci? Tako vrli zeti in tako v deželi zvedeni farani! Neumnost! rHi se Ti proti nam bojeval, ljubljeni Franc?" vprašala je Koza vendar-le. Oče Leblanc jo okrega. Kaj tacega se ne sme vprašati ! Ali nekega lepega jutra pride en francoski polk skoz Mulin. Vojna je napovedana. Zvečer prideta dva polka, potem deset, naposled petdeset. In tako ponosno konjiŠtvo! in tako lepi kanoni, pri kojili se komu srce ponosa smeji! „Vi tukaj," vprašali so Majerje, „ali se ne boste dali med vojake zapisati?" „0 pač!" odgovore enoglasno nemški Majerji, in vsak izmed njih poveže si culico. Franc najnazad- vladnemu predlogu. Po tej ministerijalni izjavi je bil sprejet prvi del I. odstavka, ki dopušča nekatere izjeme Drugi del tega odstavka pa se je spremenil tako, da bode ta postava veljavna tudi za Rimsko. Pri II. odstavku je nasvetoval Ricas oli, ka naj vlada vsako leto plačuje rimskemu stolu 400.000 frankov za vzdržavanje redovnih generalatov in dokler ta v tem ne odloči, naj se izroči oskrbovanje redovnim generalom, katerim naj vlada tudi primerna stanovanja preskrbi. Nasvet ta je bil z 200 glasovi proti 193 protivnim sprejet. V seji je bilo navzočnih 420 poslancev. Kakor se kaže, se bode vendar to za Italijo toliko važno vprašanje kmalu rešilo. Dopisi. Iz Trsi«. 18. maja. flzv. dop.) Du-hovništvo lavantinske vladikovinc moralo je popolnem izgubiti svoj kredit, ker se nij dobilo boljega moža za opata v Celje, nego je bivši vojaški kaplan v Gradci g. Wre-tsehko. Ta duhovnik vendar nema nobenih zaslug, ni v svojem poklici, ni zvunaj njega, ki bi ga za tako častno mesto pripo-ročevale ; naj brže se mu štelo je to za zasluge in priporočbo, da je součenec ministra uka in bogaČastja, da ima za sorodnika znanega a'i bolje glasovitega germanizatorja slovenskih srednjih šol, inšpektorja W., in da je, kakor tudi ponemčeno ime priča, sam nemškutar, torej ustavak. Njegove konduite vsaj nijso dale povod za novo imenovanje! Ako bi se bilo v tisk pogledalo, razvidno bi bilo, da je luč njegovega karakterja in delovanja jako temna. Prezreti bi se ne bilo moglo v merodajnih krogih, da je bil gosp. Wretscbko pred par leti zavoljo marsikaterih službenih in neslužbenih nedoslednostij od samostojnega vojaškega kuratstva v Trstu za navadnega vojaškega kaplana degradiran in v Gradec za kazen prestavljen, od koder je sedaj za opata v slovenskem Celji po časten. Pa kaj briga to sedanjo liberalno (?) ero? G. Wretschko je njene gore list. Pravica in resnica terjati, da smo to objavili, se bo na to kaj ozir jemalo?! Iz Ptujske okolice, 17. maja. [Izv. dop.] Volitve v okrajni zastop — so končane. Nijso ravno tako izpale, kakor bi bili slobodno pričakovali, moramo se vendar s tem tolažiti, da nijso slabše, kakor so predzadnje bile. Izvoljeni so sledeči: iz nje, in kako sta se oženjena jokala, on sam in pa njegova Koza! „Moj ljubček, ali mi zopet prideš?" — ,.Jaz pridem zopet!" Oče Leblanc pristavi: „Saj trpi le tako dolgo, da naši v naglem diru v Berolin in zopet nazaj pridejo!" Neizrekljiva je žalost, ležeča v tem, ako prvi kanon poči in tihe planjave prodere. Že so bili Nemci premagani, vendar vojna še nij prestopila meje spodnjerenskega de-partementa. Posebno okolice pri Meci je junaški polk strahu varoval. „Kanoni!" pravi oče Leblanc. Daleč, daleč donel je grom, ali oče Leblanc ga je poznal od leta 1815, ko je bil Šest let star. „Kanoni!" kriči Francois, ki se je kot „franc-tircur" ali prostovoljec uniformiran pred Mec vrnil. In kmalu je donelo glasneje in bližje in večkrat. Potem so pokale puške — vasi gorele — in četa ulanov je drevila na svojih malih konjih mimo in zginila v vzdignenem skupine velikega posestva: Grof Wurmbrand, Gnndaker, Sabedcr Ivan, Druževič Ig., Pih-lar Jož., Meško Jakob, Kaiser Martin, Rajšp Ferdo, Jurca AndreS, dr. J. Ploj. (Razen prvega sami narodnjaki). Za trgovino in obrtnjjo: Selinscbegg Vido, Reiter, Brata-nitseb, Bratschko, Ekl, Furst, Kofler Adolf, Pisk, Sima, Zistler, (ustavoverci). Za mesta in trge: Markel, dr. Strafella, Fichna, Pas-cotini, Goriupp, Strohmaier, Wibmer, dr. Michelitsch, (ustavoverci). Za deželo: Dre-venseheg, Marinitsch, Pesel, Drazovič Johann, Damian, Sel, Hrga, Sohler, Leskoschcgg, Senekovič, (večji del privrženci ustavoverske stranke). Za Črno goro še se imata dva zastopnika voliti, katera bota skoro gotovo narodna. Po takem je 12 zastopnikov odločno narodnih, in tudi iz skupine za deželo bodo nekateri bolje z narodno stranko vlekli, kakor s protinarodno, ravno tako pa bodo nekateri polovičnjaki vsikdar na proti-narodni strani stali. Da smo v skupini za deželo propali, je kriva brezobzirnost v agitaciji od protinarodno stranke pod vodstvom g. dr. Strafella in njegovih privržencev, s katero soliden značaj Slovencem konkurirati ne more in neče (!), dalje je kriva na tem korupcija alf popačeno st ljudstva na pravem bregu Drave, t. j. Haložanov in dravskih poljancev. Kakor je pri volitvah navadno, je narodna in proti-narodna stranka volilne liste med volilce razdelila. Ko so vendar volilci na volišči zbrani bili, pride mestni župan g. dr. Strafella z mestjannm Pogatschniggom (par nobilo fratrum) in drugi privrženci te vrste. Ti so neki čas volilce nagovarjali, naj volijo tiste, kateri bodo od njih nasvetovani, narodne kandidate oziroma njih voditelje pa grdo zasra m o val i, in na vsak način črnili. Potem so jim piva kupili, kolikor jim je volja bila piti. Ko so tako preparirani bili, so jim od narodne stranke izročene volilne liste iz rok po sili vzeli, raztrgali, in svoje listke vrinili, kmetje so morali tedaj, ker prejšnih kandidatov iz glave nijso znali, tiste voliti, katere so na listu imeli. Pri HaloŽanih in poljancih pa je pivo žalibog naj bolj koristilo. Največ pa se je zoper duhovnike vspehoma agitiralo. Dr. St. je nekega duhovnika skoro v zapor htel djati, ker je agitirah Da to potem nij prosto biranje, bode mi vsaki potrdil. G. dr. Strafella je svoj namen dosegel, da prahu. In , o, strah! tri ženske spoznajo v tej četi očete svojih otrok! Brez trepetaaja jo vodijo — ti Majerji — saj so doma. Roza jih je štela, enega in drugega, 6krita za plotom. „0n" vsaj nij bil zraven, njeni cenjeni Franc! Vsaj to je vedela! — Ob reki Mozi nakopičevala so se trupla. Veter je prinašal osmoj eni duh semkaj. V razdejani vasi je vladala mrtvaška tihota, oče Leblanc in Francois sta stala v ognji zoper sovražnika; Koza sama je čuvala hišo. Pritiskala je svoje dete na srce, kakor da bi ga hotela znotraj svojega telesa v srci samem skriti; kajti smrtni svinec ne pozna niti žensk niti otrok. Mrtva leži sestra Marija na postelji; krogla jej je bila prsa prebola. Bil je večer bitve pri Gravelotti. Koza skuša moliti, pa ne more. Tu zakliče nek glas: „Koza!" In da bi bila imela prsa pro-drta, kakor sestra, ta glas bi jo bil vzbudil. „ Franc; moj Franc! Ti si!" Da, — on je bil, imel je zmešane lase, čelo in roke s krvjo je načelnik okrajnega zastopa, „und das Staatsschiff ist gerettet." Iz 1*1 iiJ11. 16. maja. (Izr. dop.) Učiteljski društvi mariborske okolice in ptujskega okraja ste osnovali „Maifahrt der steirischen Lebrer, Schul- nnd Volkafreunde nach Pettau am 15. Mai d. J." Učitelji, odborniki, deloma v Mariboru, deloma v Ptuji stanujoči, so sklenili, da se ima nemški in slovenski slovesnostni govor govoriti, prvega si je pridržal g. prof. Dominkuscb, slovenskega govoriti je bil naprošen gosp. prof. Glaser, kateri je tudi obljubil, to storiti. 14. maja so pa odborniki v Ptuji stanujoči slovenskega govornika prosili, naj nemški govori, ker pre slovenski govor v Ptuji dela „boses Itlut". Gosp. prof. Glaser pa odločno reče, da bo slovenski govoril, ker je od slov. odbora bil za to naprošen, ali pa ne bo govoril, in prosi ob enem, naj mn slavni odbor vsaj do večera naznani svoje sklepe. Odborniki v Ptuji stanujoči se obrnejo do odbornikov v Mariboru stanujočih, telegra-fiČno vprašaje, kaj v tem slučaji storiti. Oberbefehl dojde: slovensko se nema govoriti. Drugi dan ob desetih vre vse na kolodvor pričakovat stotine in stotine učiteljev iz cele „zelene Stirgke." Pričakovali so jih od 400—120O. Ptuj se je praznično oblekel; Feuervvchr, Gesangsverein, muzika je na nogah, slavolok z napisom: „Will-kommen, freics Volksschulgesctz; freies Volk" je postavljen ; ljudi se je vso trlo na kolodvoru; ob desetih pripelje vlak trojanskega junaka Dominkuscha in 12—10 slovenskih učiteljev: „parturiunt montes, nascitur ridu-culusmus." Gosp. dr. Strafella, mestni župan, jih pozdravi ganz in G aH a," hvalisa nove šolske postave in terja za to od učiteljev „korrektes politisches Verhalten." (Strafella! leta 184* narodnjak, leta 1873 hud nemškutar, povejte nam, kaj je korrekt?; Gosp. prof. Dominku8ch se zahvali in pravi da je prišel kakor lani v nemško Lipnieo, letos na Ptuj z namenom, novo šolsko postavo ndcn Maibaum des Menschengeschlech-tes recht tief einzupflanzen, damit die Zu-stiiude in St.aat und Kirobe etc. sich bcs-sern und Frieden vverde unter den Volkern etc. etc." Potem prosi gosp. prof. Žitek besede in razlaga mnogobrojnemu na kolodvoru omadežane. Ona se smehlja — uboga revica, draga duša, smehlja med solzami in reče: „0 Frane, kako junaško si se boril za nas!" Namestu vsacega odgovora pritisne jo on sebi na prsa. „Kje je Marija?" — „Prusi so jo usmrtili: Ti jo bodeš maščeval." — „Kje je Tvoj oče? kje Francois?" — „Vrnila se bosta. Ti ju bodeš branil." Franc potegne z roko čez svoje v znoji prepoteno čelo. — „Pa kaka lepa uniforma je to?" vpraša Koza, fantička z lovnimi vrvcami in pretvezami igrati se pustivša, jaz ne poznam vseh naših polkov. Daj, da te na tanko ogledam, moj Franc! nikdar Te nij sem videla tako lepega! Ti si častuik postal. Kako se svetijo Tvoje pištole !;* 8 tem vzame eno izmed njih izza pasu Francovega, da jo tem natančneje ogleda. „Koza," pravi njen mož, „Ti mi trgaš srce. Jaz Te ljubim! Zdravstvuj!" V tem trenutku sc prikaže Francois na pragu. Sredi prs je imel veliko rdečo piko; na ramah je nosil .starega očeta, iz katerega zbranemu občinstvu, kako je s slovenskim govorom; da si jc zbral slovenski govornik za tema : važnost učiteljskega stanu, da si je vestno izogibal vseh sedanjih dnevnih vprašanj, in da se je slov. govor izbrisal iz programa; „ne sme tedaj Slovenec na slovenski zemlji k slovenskim učiteljem v materinem jeziku govoriti"; končal je gosp. govornik z besedami: Somit habe ich dem Ansuchen meines Collegen: „der verehrten Vcrsaramlung die Erklarung, betreffend dic Abiinderiing des Programmes und seiner Nichtbetheiligung kundzugeben," entsproehen. Te besede so poparile vse. — Conticuerunt omnes etc. Se stari konsekventen politikar Strafella bi bil barvo spremenil, ko bi le mogel, pa od leta 1848 jc korektno barve spreminjal in zdaj ne moro več spremcnjave izraziti. Muzika je spremljala blamirane v mesto v kazino, kjer je gosp. prof. Dominkuscb svoj žc v Lipnici čitan govor poln puhlih fraz o „finstere Mlichte" zopet čital. Potem nastopi gosp. Lapajne, ljutomerski učitelj, (naj inteligentniši štajerski slov. učitelj), graja breztaknost slavnega komiteta j priznava dobre strani šolske postave, pa tudi odločno in vrlo dobro poudarja, da jih je treba pre-narediti, da bodo Slovencem koristne. Pri obedu in pozneje pri veselici na večer v kazini se je živo slovensko napivalo, pelo in govorilo in ptujski neniČurji in kulturo-nosci so se s kislimi obrazi udeleževali veselice, ki nij tiste dospela, katerim je veljala; namerjevali so nemško demonstracijo in postala je lepa veselica za slovenske učitelje. Takih blamaž še Ptujčanom več privoščimo. Domače stvari. — (Sokolov prvi izlet) bode v nedeljo 25. maja na ./<#«/<•<• in Vel&eI Sokoli sc zberd na kolodvoru, odpeljejo ob l/t6 uri z mešancem do Laz, kjer bo obed na prostem, potem odido na Janj če in odtod v Velčc, kjer bo obed in razvcselje-vanje s petjem godbo in plesom. Zvečer odhod iz Velč. Na celi poti spremlja Sokola godba. Ker je iz JanjČ krasen razgled daleč okrog po deželi, se je nadejati, da se bode tega prvega izleta udeležilo mnogo Sokolov in druzega občinstva. zevajoče črepine je kri curkoma lila. „ Tukaj smo," pravi. „Kili smo tam doli v zadnji straži. Ostanite tukaj in ne umrite mi pred eno uro, nam je rekel oberst, ko nas jc vzpostavljal. Ostali smo in storili, kar je bilo v naši moči. — Že se je sovražnik od-mikal pred našimi polki in oče je že rekel: „ Zmaga je naša!" — tu naenkrat se prikaže četa nemških hudičev, vojena po častniku, ki kraj dobro pozna, nas zgrabi od zadaj — in cel polk belili oklepnikov je Šel črez naša telesa.u On prcmolkne — zapazil jc negibljivo in nemo tu stoječega Franca. „Tišti častnik!" izklikne. „Franc! Oh, vedel sem, daje bil eden naših!" Spustil je svoje breme in padci sam povprek črez prag na starca, ki nij dihal več. Blisk šine iz Kozine roke, ki je pištolo vzdiguila proti Čelu — svojega moža. Do smrti zadet pade Franc in reče umirajoč: „Prav sem storil, tudi Ti si prav storila ... Taka jc vojska... Jaz Te ljubim\u — („Zora.") Poslednja 15. maja izšla številka „Zore" obsega: Frančiška z Riraini od Silvia Pellika. — Ljubezen Urha celjskega. Novela, spisal Lapajne St. (Konec.) — V noternjoj Srbiji. Potopisna črtica. — Štefan Nemanja L srbski veliki župan. Sp. Fr. La-voslav. — General Suvarov. Sp. D. T. — Literarni pogovori in odpisi. J. P. V. — Tej številki pridjani „V e s t n i k" ima sledeče sestavke: Narava in civilizacija. J. Tavčar. — Sv. Hicronvni je-li Slovan. D. Trstenjak. — Nikolaj Kopernik, sp. prof. dr. J. Subic. — Narodne priče, navade, stare vere. M. Valjavec. — Slovanske besede za oblačila. Sp. D. Trstenjak. — Ogeršica — repica. O. Gaf. — Drobnosti. J. Pajk. — Književni vestnik. J. P. — (Od sv. J u r j a na Š a v n i c i) piše sc nam: Kat. pol. društvo bode 22. t. m. o l/^4 popoldne v Uraševcevi hiši v Vidmu zborovalo. Kazpravljale sc bodo važne reči posebno zadevajoče sedanji čas. — (Od Borovnice) na Notranjskem se nam poroča, da se tam jako širi kužna bolezen škarlatina. V saboto teden je ležalo 0 na tej bolezni umrlih v Borovniškem kraji. A slavna c. kr. vlada, ki strašno delavnost razvija, kadar se podpisuje kaka nedolžna peticija, ne stori prav nič, čisto nič proti razširjevanju belezni. In vendar bi bila to njena prokleta dolžnost! — (Tz Krke) na Dolenjskem se nam piše: Živinska kuga je pri nas hvala bogu ponehala. Zaprtija je preČ, saj je tudi prav. Vojake smo imeli, ki nijso besedice slovenskega niti nemškega razumeli, tedaj druzega nijso potnikom povedati niti kazati znali, kakor puške in bajonete. 12. t. m. je neka GO let stara ženica pri nas na „ispo" lezla, pala in se do smrti ubila. — (Iz Ljubljanice) so 14. t. m. potegnili na Poljanah mrtvega človeka, katerega so spoznali ljudje za kotlarja Kužarja. Cre-pinjo je imel ubito. Za to bode preiskavanje deželne sodnijc še le dognalo , ali je bil s silo v vodo vržen ali ka-li. — (Požar.) Pogorela je ena Auersper-gova hišica v Dvoru ob Krki. Razne vesti. * (Za poškodovane rodo v ine) kranjskih unesrečenih delavcev, o katerih smo zadnjič poročali, je ogerski minister notranjih zadev ukazal nabirati mile darove po vsej deželi, ki se bodo potem po ministru dotičnim izročili. * (Iz Rusije.) Višji poveljniki imajo sedaj novo postavo o vojni organizaciji v natančneje posvetovanje : Osobara, ki so primerno izšolane, se službin Čas skrajša, in sicer so za to šolski zavodi v štiri vrste razdeljeni: Vseučilišča, gimnazije, progimna-zije in ljudske šole. Tisti, ki so kurs v učnih zavodih prve vrste dokončali, bodo samo pol leta, oni druge vrste leto, tretje leta in četrte štiri leta v djavni službi, in potem se štejejo med rezervo. Vse osobe prvih treh kategorij sc sprejmo tudi kot takoimenovani prostovoljci in imajo izgled, častniki postati. * (Ruska rudarska ob rtu ost.) Ku-ska dežela ima največ rudnin. Oficijelno vladno poročilo obsega naslednje sedaj delajoče rudnike, in siecr 112<> sledov zlata (zlasti v Sibiriji) (j sledov platine, 2 1 parniki, 2223 vodnimi kolesi in turbinami skupne moči od 5<>*255 konjev. • (.Panji iz šote.) Dr. Wittemark je v poslednjem zboru teltovskega gospodarskega društva opozoril na panje iz lehke šote od dr. Kustnerja v llordcsholmu. Taki panji so baje zaradi toplote po zimi in hladu po leti jako priporočljivi. Narodno-gospodarske stvari. — Dunajska borza. Upanje in tolaženje ustavovernih listov, da je kriza na borzi končana, sc dozdaj še nij uresničilo. Narobe postaja kriza od dne do dne hujša. Na borzi nij nobene kupčije s papirji in se skoraj druzega no sliši, kakor žalostni zvon, s katerim vladni komisar pozvoni, kadar ima naznanjati, da je ta ali ta firma ustavila svoje plače. Zdaj celo že banke začenjajo podati. Prva je falirala „Wiencr-Ko-missions-Bank", katera je imela 2 milijona gold. fonda in katere delnice so se še nedavno po 300 gold. prodavale; zdaj pa se za 2 0 gold. dobodo. Še več drugih bank se maje. Vlada je zategadelj naložila svojim komisarjem, da morajo položaj vsake banke natanko preiskati in bilanco napraviti. Su-spendovanje bankine akte se kaže za borzo brez uspeha, kajti nacijonalna banka po svojih pravilih sme posojevati samo na zastavljene varne papirje. Delnice vseh teh malih dunajskih bank in industrijskih društev, katera so kakor gobe iz tal zrastle, pa nemajo nobene vrednosti. Na drugo stran pa je po suspendo-vanji bankine akte državni kredit vidno poškodovan, kar se vidi iz kurzov državnih obligacij, in iz ažija, ki se vedno poviša. — „Montags-lievue" poroča, da je vlada sklenila, nobeno novo koncesijo za ustanovljenje kakega novega delniškega društva podeliti, dokler nij potrjena nova delniška postava. Vlada hoče dalje vse koncesije, katere so dovoljene, pa dosle še ne izvršene, za neveljavne spoznati, kotiranje ustanovnih papirjev pa zabraniti. — Nacijonalna banka vzame zdaj v zastavo tudi vse delnice in prioritete železnic, katere so v Avstriji ali na Ogerskem garantovane in sploh nij tako zbirčna pri posojilih. — Borzijski komptoar Placht je zdaj tudi faliral. Pri njem izgube zlasti po deželi bivajoči ljudje, kateri so vsled njegovih bahastih naznanil v Časnikih, mu zaupali svoje denarje. — Iz Trsta se piše: Kakor poprej na severu, hoče se zdaj v jugu monarhije avstrijska žele/nična mreža razvijati. Dalmatinske in istrske železnice, kakor tudi črte Dunaj - Novi in Kuittelfeld - Zaprešič so že postavno dovoljene in brez dvombe se bode ustvarjala druga zveza Trsta z notrajnimi deželami. Dalje slišimo, da se več konzorcij poteguje za koncesije železnic, katere bi šle od Gorice črez Rakek in Novo mesto do Zaprcšiča in imele postransko črto v Kočevje. (Želimo, da bi se to uresničilo. Ur.) — Vsi železniški načrti, katere je državni zbor v poslednji svoji sesiji sklenil, so neki že dobili cesarsko sankcijo. Med temi je tudi železnica kuittelfeld - Zaprešič in Dunaj-Novi. Zdaj gre samo še za potrebni denar, potem pa se zidanje lahko pričenja. Pa baš denar dobiti sedaj, to bode teško. Dunajska borza je popolnem uničena, njeni papirji so skoraj ob vso veljavo. Se pred nekoliko meseci bi se bilo na nove železniške delnice dobivalo lebko toliko milijonov kakor zdaj še tisučev ne. Bojimo se tedaj, da zaželjena proga Kuittelfeld-Zaprešič še ne bode kmalu zagledala belega dne. Tržni* i»oi-o< i — Iz Dunaja 18. maja. Žalostne borzne razmere so tudi na žitno kupčijo uplji-vale. Ves kredit je ponehal, drug druzemu ne upa, proti kasi pa le malokdo hoče ali more kupovati. Sicer pa žitne cene poskočujo, ker je slabo vreme poslednjih tednov setve zelo poškodilo. Pšenice se nikoli še nij tako malo prodalo, kakor ta teden; tudi reži sc je le za najpotrebnejšo silo kupilo. Ječmen je začel v ceni padati za 25 do 30 kraje., ker pivovarji že na letošni čakajo. — Iz Pešte 18. maja. Prvo polovico preteklega tedna je bilo še hladno, deževalo je in celo toča je padala. Zc smo imeli strah, da zopet nastopi mraz, vendar termometer nij padel pod 0° in poslednje dni se je zve-drilo in nastopili so toplejši dnevi, lija na pšenici se je vsled hladno-deževnega vremena še bolj razširjala; tudi pomladne setve so v rasti zaostale. Leto 1873 se bode tedaj teško prištelo dobrim letinam. Žitna kupčija ta teden nij bila posebna; pšenice seje samo kakih n'OUO centov prodalo; cena je zmiraj enaka. Za jesensko pšenico se baran-tuje po gl. 5.72. Tudi reži in ječmena se je malo privažalo. Turšice seje 25.000 centov prodalo po stari ceni. Kepica je malo dražja postala. Moke pa so v ceni poskočile, ker mlinarji skoraj ne morejo ustrezati vsem naročilom. Pa to velja samo za navadne, črne moke; bele Hnejše pa so zanemarjene in mlini na deželi mislijo popolnem ustaviti mlenjo belih mok, ker se pšenica teško dobiva. Turško proso je za 15 do 20 kraje, pri vaganu poskočilo; ogersko proso se je po gl. 2.60 do 2.80 prodavalo, beli fižol po gld. 3.50 do 4; leča in grah po gl. 5 do 6. Listki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvi trije zvezki so že na s vitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna** v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lcrchur; Zcschko&Till* OtokarKlerr. — VCelovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru: E. Forlineo. — V Trstu: F. II. Sclumpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Hlankc. I. zvezek...... 85 k r. Stenograllja, si». dr. Uibić. — Životopisje, sp. Itajč Išoz, — Prešern, Prešorin ali Presimi, sp. Fr. Levstik. — Teleoia pečenka, novelu, up. J. Jurčič. — N. Madiiaveili, sp. dr. Itibič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. CeJet/tin. — Tištvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vo&ttjak. — Čoguva bode ? »p. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, apisul L. llatlerlaj*. II. zvezek.......r>0 kr. Ivan Erazem Talenliah. Izviren roman, spis. J. Jurčič. III. zvezek......85 kr. Prvi poljub. Novela, opisal J. ShaJtc — Na mi i zemlji. Novela, spisal ./. Skaltc. Opomenica. KKseKiuim«, družbe 28. maja: Cornovo, 1145 jft., v Vrhniki. — Tostovo, 17f>o gl., v Vipavi. — Glažarjevo, 3596 gld., v Postojni. — Stojničevo, 155 gl., Rabuzovo, 310 gl. in Alihorievo, 328 g]., v Črnomlji. — Voglarjovo, 3G86 gl., v Ptuji. — Radano-vitVvo, 30*37 gl., v Brežicah. — 24. maja: Bežlajcvo, ^9l»0 gl., Kunstovo, 472 gld., Kociuurjovo, 1530 gld. in Gantarjevo, 2950 gold., v Ljubljani. — Kantovo, 804 gld., v Loki. — Posestvo, 870 gl„ v Tržiči. — Erjavčevo, 8800 v Ljutomeru. — 25. maja: Bukovce vo, v Črnomlji. DunajBka borsa 20. maja. (Izvirno telegrafiči.o poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . *J8 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 70 _ 1860 drž. posojilo.....101 , 50 Akcije narodne banke . . 950 „ — „ Kreditne akcije...... 300 „ — _ London.........109 „ 50 „ Napol..........8 „ 73 „ O. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........109 „ 50 Čestitomu p. n. občinstvu dajem uljudno na znanje, da se moja zaloga oblačil iz Mandel-jeve fabrike, od 10. maja v glediščnih ulicah štev. 20 v Ili<*4l4'i--jevi liinI nahaja. Za doslej meni obilno izkazano bla-govoljnost izrekam srčno zahvalo in prosim, da se mi taista tudi v prihodnje ohrani. (144—1) Se spoštovanjem Jan. Bach. V Ljubljani 8. maja 1873. Učiteljske službe v vranjskem okraji so razpisane: a) Pri dvorazredni šoli na Vranjskem, koje razširjenje v trirazredno se je že naprosilo, — nadučiteljska služba, z letno plačo 500 gld., z doklado 50 gld. in s prostim stanovanjem; b) na ravno tej šoli podučiteljska služba i letno plačo 300 gld., 60 gld. deželne doklade in s prostim stanovanjem: c) pri. cnorazredni šoli na Gomiljskem, učiteljska služba z letno plačo 400gld., deželno doklado 60 gld. in s prostim stanovanjem ; d) na dvorazredni šoli v Braslovcah, podučiteljska služba z letno plačo 300 gld., 60 gld. deželne doklade in s prostim stanovanjem. Prošniki, kateri morajo biti nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnem zmožni, naj svoje postavno obložene prošnje po predpisanem službenem potu pri dotičnem krajnem šolskem svetovalstvu do 25. junija t. t. vlože. Okrajno šolsko svetovalstvo na Vranjskem, dne 15. maja 1-S73. Predsednikov namestnik : (148) E. Sc-haiir. Tuj«!. 19. m a j a. i u 11 > : Dr. Julio iz Trsta. — Obersteiner iz Gradca. — Braimur t/. Dunaja. Pri Klefnntu: Schiffrer iz Moravč. — Potnika, go&pa Klinar iz Bleda. — Volta i/, Kamnika. — Klarnian, tunder iz Dunaja. Pri Malici: Miliu-r i/. Dunaja. — Peče iz'Ložu. Pri Zamorci: Pihan iz Pošte. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast J>|*. O. K il , Berlin, Louisenstrasse 45. (255—55) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Jzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".