Poštnina olatana v eotovlni l ©t O LVII. V L'ubii?ni. v nedello. dne 21 aorPa 1999 Št. 91 St. 3 Din Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Dlri za inozemstvo maiecno 40 Din nedeJSRa izda,a celote no v Jugo-slavll) 120 Din, za Inozemstvo 140 D S£OVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i slotp. pelli-vrsta mali oglasi po 1-3C in 2 D, veCII oglasi nad 43 mm vtSIne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pn vežiem o naročim popust Izide ob 4 ziuirAl razen pondeltKo ln dneva do orožniku ureanlinn /e v Kopliarievl ulici št. ti 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne spre/ema/o * t/reoniSiuo te le/on St. 20S0. unravnlitva St. 2328 Za pomoč kmečkemu gospodarstvu Vprašanje, ki se je v naši javnosti vse desetletje po ujedinjenju toliko razmotrivalo in za katero se je predlagalo v teku desetletja tolike različnih rešitev, je naposled našlo rešitev v za konu o privilegovani agrarni banki. Kakor da jc presekan gordijski vozel, stojimo nekoliko presenečeni pred to velikopotezno rešitvijo vprašanja kmetskega in zlasti zadružnega kredita. Dalekcsežnost in pomen zakona o privilegovani agrarni banki se nam pokaže v pravi luči le, če nameravano banko in nje delo gledamo ne iz posebnih poljedelsko-kreditnih razmer Slovenije, ampak iz poljedelsko-kreditnih razmer cele države. Kmet, ki je v seli pokrajinah razun v Sloveniji, trpel pod ederuštvom, bo imel možnost cenenega kredita. Zadružništvo, ki je vsa desetletja najbolj trpelo ravno na pomanjkanju kredita tako, da je bila njegova delavnost skozi popolnoma paralizcvana, bo dobilo možnost cenenega kredita in s tem možnost intenzivnega dela. Poskrbljeno je z zakonom, da bodo sredstva banke tako velika, da bedo res nekaj zalegla. Ne ustavi se pri 300 milijonih delniške glavnice; pravilno računa s celo milijardo pri zavodu, ki si je postavil tako veliko nalogo, da pomaga razvoju in napredku najvažnejše panoge gospodarstva in najštevilnejšemu stanu v državi, kateremu pripada 85 odstotkov prebivalstva. S tem bo tudi konec pritožb proti Državni hipotekami banki in Narodni banki, od katerih je kmetsko gospodarstvo, zlasti kmelsko zadružništvo zahtevalo kreditov, ki so jih tudi drugi stanovi in poklici v teh zavodih imeli na razpolago. Seveda Narodna banka ni mogla ustreči tem prošnjam, ker ni značaj njenih kreditov tak, da bi odgovarjal kmetskim potrebam, in ker so žc veliko manj bila njena sredstva dovolj velika, da bi zadostila tako velikim potrebam kot je bil poljedelski kredit. Državna hipot. banka pa je našla za svoja sredstva preobsežno polje hipo-tekarnih posojil za Belgrad in deloma druga velika mesta. Za zadružništvo pa je zakon o privilegovani agrarni banki pomemben še posebno radi tega, ker je zopet zedinil zadružne vrste. Direkcija za poljedelski kredit kot centrala »državnega zadružništva« je namreč s tem zakonom odpravljena. Svobodno zadružništvo jemlje to z zadovoljstvom na znanje in pozdravlja poleg sebe, v vrstah enakopravnega zadružništva one zadruge za poljedelski kredit, ki so jih prej postavljali proti fronti svobodnega zadružništva. Prodrlo je spoznanje, da ustanova, ki samo čaka in čaka na milijone iz državnih proračunov, ne more biti živ, močan iniciativen organi-nizem, ki naj bi z uspehom reševal velika vprašanja dviganja našega kmetskega proizvedstva, dajal smernice za intenzifikacijo in racionalizacijo našega kmetskega gospodarstva Enako je prodrlo tudi spoznanje, da ne gre In ne gre, da bi se iz proračunskih sredstev leto za letom jemali ogromni milijoni za umetno vzdrževanje življenja nesposobnega organizma, življenja sposobno, z velikimi moralnimi silami in iniciativnostjo razpolagajoče svobodno zadružništvo pa da bi se potiskalo v stran, omalovaževalo, naravnost zanemarjalo. Nehote se pri tem velikopoteznem načrtu porajajo tudi pomisleki. En tak pomislek bi bil, ali bo šel privatni kapital v to podjetje. Kot da bi čutil ta pomislek, je zakon o privilegovani agr. banki dal privatnemu kapitalu v delnicah banke prav posebne prednosti. Naj le omenjamo prioritetni značaj privatnih delnic, da gre iz dobička pred vsem drugim 6 odstotna dividenda poleg ev. superdividende, da je papir oproščen vseh davkov in doklad, da sc uporablja lahko za kavcije kot državni papirji itd. Ne more biti dvoma, da se bo na take propozicije privatni kapital prav rad odzval. Še eno pomembno, zares dalekosežno določbo za kmetski stan je prinesel zakon o agrarni banki. Menična sposobnost, ki jo kmet v Srbiji in Črni gori do danes ni imel, je uveljavljena tudi za te pokrajine. Privilegium odiosum, ki je veliko škodoval ugledu in kreditni sposobnosti kmeta, je končno padel. Odprava vizuma za delavce izseVence Belgrad, 20. apr. (Tel. »Slov.«) 25. aprila sc bo vršila v notranjem ministrstvu konferenca za pripravo zu konferenco zu Ženevo, na kateri se bt. razpravljalo o odpravi vizumov za delavce, ki potujejo v inozemstvo radi delu. Uprava /e uKopiior/em ui.Ai.b ^tekotnl račun: Llubllana štev. I0.650 In 10.34S aa Inseiale, Saralevošl.7St>3. Zagreb SI. 39.OH, Praga In Uunar št. 24.797 Ureditev naše npr Centralizacija navzgor, decentralizacija navzdol -- Enotnost uprave -- Vsa uradniška mesta bodo sistemizirana -- Preocena uradnikov -- Posebne ustanove Bolgrad, '20. apr. (Tel. :;Slov.<;) Uredba predsednika vlade o organizaciji ministrstev, ki je bila danes objavljena v »Službenih novi-nah« in je torej s tem stopila v veljavo, po-menja, da je sedaj urejena preosnova upravne ureditve, pristojnosti uradov in delovanja naše uprave. Najvažnejša sprememba, ki jo uvaja naredba, je ukinitev glavnih ravnateljstev in inšpektoratov. S lo reformo, kakor se nam v ministrskih krogih zatrjuje, je nastopila v naši upravi enotnost, ker so bila prej glavna ravnateljstva v nekem oziru oblast v a zase. S tem jo končno tudi ministrstvo vsako samo zase postalo z vsem svojim aparatom eno. Značaj ukinitve teh oblasti, ki so v marsikaterem pogledu upravo ovirale, je ravno v tem, da bo imel vsak minister neposreden vpliv na vodsivo svojih poslov in bo mogel na ta način popolnoma prevzeti v svoje roke politiko svojega resora v smeri, ki naj bi odgovarjala nalogam, ki si jih je stavil minister sam. Vsekakor se bo, tako se zatrjuje, kot se je izvršila centralizacija navzgor, izvršila decentralizacija v nižjih stopnjah upravnega poslovanja. Sedaj se pričakuje, da se bo s posameznimi uredbami izvršilo nadaljnje organiziranje posameznih mhrstrstev. Te uredbe so že določene z zakonom o vrhovni državni upravi. Z njimi se bo določila pristojnost nižjih organov. Na ta način se ho uprava popolnoma zaokrožila. Vprašanje preosnove vse uprave bo s tem dovršeno. Skoro vsako ministrstvo dobiva s to svojo uredbo svojo notranjo združitev. Število oddelkov se je zelo znižalo. S tem se je zmanjšalo število šefov cdsekov, kakor tudi načelnikov uradnikov višjega položaja, skoro na polov i Prcdsctlništ.. . o in nekateri drugi re-sori so v gotovem oziru zelo pojačani. Pred-sedništvo vlade ima tri oddelke, ki so mu dodeljeni: predsedstvena pisarna, osrednji tiskovni urad in državno statistično ravnateljstvo. Vsak izmed leh oddelkov pomenja v nekem oziru reser zase. Tako je predsedništvo vlade zgubilo prejšnji izključno politični in reprezentativni značaj. Pravosodno ministrstvo je izgubilo svoje pokrajinske oddelke, ki so sedaj združeni v skupne upravne oddelke. Preosnove imajo gotov praktični značaj, ker so v bivših odsekih golovi posli šli skupaj. Prav tako je prosvetno ministrstvo doživelo veliko p. ■•■osnovo s tem, da je izgubilo veliko šlevilo oddelkov in ima sedaj komaj tri oddelke, ki naj enotno vodijo prosvetno in šolsko politiko. Zelo značiine so preosnove v notranjem ministrstvu. Stvarno je policijska uprava ločena cd upravne uprave. Na čelu tega odseka bo slal pomočnik ministrov, da bo ta aparat ped enotnim nadzorstvom organov, ki bodo skrbeli za javni red in varnost države in i>osanieziii-kov. V notranjem ministrstvu je važna usia-nova glavnega inšpektorata, ki bo neodvisno od ostalih oddelkov tega ministrova vsak čas na razpolago ministru in pri izvrševanju stalnega nadzorstva nad celotnim upravnim aparatom. Ta ustanova bi imela važno vlego pri i/fiščevanju naše uprave. Velik pomen se pripisuje spremembi drugih resorov, posebno prometnega in finančnega ministrstva. V teli dveh resorih je ukinjeno veliko število oddelkov, v obeh pa glavni rav-aleljslvi. V prometnem ministrstvu se bo znatno ojačala pristojnost in delokrog oblastnih ravnateljstev. Uredba predsednika vlade je dala torej okvir, ki v glavnih pote/.ah določa oddelke ministrstev. Materijal za notranjo ureditev teh ministrstev je deloma zbran, deloma sc še proučuje. V prvi vrsti gre za število odsekov. Nekatera ministrstva jih bodo imela zelo mnogo. Tako je n. pr. zunanje ministrstvo, ki ima po odredbi predsednika vlade pel oddelkov, predložilo zase 17 odsekov. Odsekom bodo na-čelovali šefi, povečini šefi ukinjenih oddelkov. Te uredbe bodo nadalje odločile, koliko je uradništva pol rebrnega in koliko se ga naj odpurti. Mesta botlo natančno sistemizirana in število uradništva natančno določeno. Napredovanje bo nicgcče le, če bo mesto izpraznjeno. Spremenjena organizacija uprave ima za nujno posledico tudi spremembo činovnili razredov. V uredbi bo tudi to urejeno. Uredba bo uvedla nov način ocenjevanja uradnikov. Uradniški kader bo torej v teh dneh končno-veljavno prerešelan. Seveda bodo posamezna ministrstva imela posamezne ustanove, ki jih druga ne bodo mogla posneli. V zunanjem minis.rslvu predlaga uredba meslo stalnega pomočnika po zgledu londonskega Foreign Officea, ki bi bil vsaj za gotovo število let neodstavljiv. Druga j ministrstva bi imela pomočnike, ki bi bili običajni, ministru na razpolago dani uradniki. Vsa ta organizacija naj bi se po zatrjevanju vladnih krogov izvršila najkasneje v 14 dneh. Mala antania za rešitev manjšinskega vprašan|a Belgrad, 20. apr. (Tel. >Slov.«) Zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije in Poljske so preko Društva narodov predložili odboru trojice noto glede manjšinskega vprašanja, v kateri med drugim pravijo: Imenovane države se zavedajo dogovora za zaščito narodnih manjšin, kakor je ta odrejena v splošnih mi- Seja zakonodajnega Belgrad, 20. apr. (Tel. Slov.) O seji VZS je je bil izdan ta-le komunike: »Današnja seja VZS sc je pričela ob 3.30 in končala ob 6.30. VZS jc obravnaval uredbo o uporabi zasebnih cest. Pretres o tej uredbi je končan. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Na dnevni red pride stanovanjski zakon. Trgovinska pogajanja s Poljsko Belgrad, 20. apr. (Tel. Slov.) V najkrajšem času se prično pogajanja s Poljsko. Že več let ima naša država s Poljsko splošen dogovor. Sedaj pa se je na obeh straneh pojavila želja, da se sklene široka trgovinska pogodba, ki bi obsegala tudi tarifni del. V to svrho so bile žc pred dvema mesecema izmenjane med obema državama note. Ker se vrše sedaj pogajanja z Romunijo, se prično pogajanja s Poljsko takoj, ko bo dosežen sporazum z Romunijo. Dr. Pavelic v SoSiji Belgrad, 20. npr. (Tel. Slov.«) Hrvatski emigrant Pavelic je prišel na Bolgarsko, kjer je bil zelo svečano sprejet. Belgrajski listi poročajo o tem prihodu zelo obširno. Bolgarski listi nnglašajo, dn ni izkl jučeno, du ima dr. Pavelic posredovalno vlogo, da je njegova misija etni-nentno v zmislu jugoslovansko-bolgarskcga prijateljstva. Velika imenovanja v vo:shi Belgrad, 20. april«. (Tel. »Slov.) Vojni list« objavlja velik ukaz o vojaških imenovanjih. Med drugimi je imenovan za vršilca poslov predsednika izpraševalnc komisiic bn-gadni general Jovan Vcselinovič. rovnih pogodbah, ki so se sklenile na koncu svelovne vojne. Vse štiri države so mnenja, da se mora manjšinsko vprašanje rešiti, ker bi sicer pomenilo stalno nevarnost nemirov med naredi. Dosedanje postopanje trojice je dokazalo, da je zmožna rešiti to vprašanje. za Belgrad, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) Trgovinsko ministrstvo uradno objavlja: >Na podlagi uredbe o izvrševanju odredb pri državnih nabavah je vsak licitant dolžan, da k licitaciji prinese potrdilo o sposobnosti, s katerim dokaže, da je zaupanja vreden, pošten, vztrajen, kvalitativno in materialno sposoben za posel, za katerega licitira. Trgovinsko ministrstvo je natančno predpisalo obrazec, ki ga mora vsak licitant izpolniti, ako se hoče udeležiti licitacije državnih nabav. Zato opozarja trgovinsko ministrstvo vse resorc, da pri licitacijah zahtevajo od tujih Iicitantov, da imajo prav taka potrdila. Nadalje trgovinsko ministrstvo opozarja, da so v mnogih slučajih licitanti izključeni od udeležbe, ker niso predložili natančnih, predpisanih obrazcev. Da se vsi reflektanti izognejo škodi, ki bi jih mogla zadeti, ker nc bi izpolnili formalnosti, ministrstvo opozarja, da sc more odslej udeležiti državnih licitacij le tisti, ki bo imel potrdilo v smislu predpisanega obrazca.« Naš izvoz v marcu Belgrad, 20. aprila. (Tel. :>Slov.«) Naš izvoz v marcu 1929 je znašal 336.729 ton, v vrednosti 499,413.287 Din ali 45,517.053 zlatih Din. Lansko leto marca 363.721 ton v vrednosti 503,216.740 Din. Izvoz je padel za 26.992 ton. Deloma je narastel izvoz pšenice, špirita in usnja. Padel pa je izvoz moke, sliv in jajc. Izvoz jajc jc padel za 40 milij. Din. Skupni izvoz v prvih treh mesecih 1929 882.395 ton v vrednosti 1.310.294 841 Din. 119.562.469 zlatih Din. Lansko leto v istsni času 969.969 ton v vrednosti 1.372 478.548 Din. Izvoz jc torej padel za 87.574 ton v vrednosti 62,283.707 Din. Belgrafske vesti B e 1 g r a d, 20. aprila. Zdravje Vojvode Stepanoviča se je obrnilo vidno na bolje. Za šefa tiskovnega urada je imenovan Milan Marjanovič, znani kmetski publicist in bivši urednik zagrebške »Slobodne Tribune«: Dr. Andrej (Josar je z ukazom, ki ga je Nj. Vel. kralj danes pedpisal, imenovan za izrednega profesorja na tehniški fakulteti v 4. I. Za tajnika belgrajske nadškofije je imenovan dr. Jurelič, bivši šef kabineta ministrstva za socialno politiko. Inž. Stanko V urnik je z ukazom, ki je bil danes podpisan, napredoval v višjo skupino. Načrt o likvidaciji agrarskih odnošajev \ vseli naših pokrajinah je v kmetijskem ministrstvu končan. Dalje je gotov načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v južni Srbiji, ki ga je izdelal pomočnik Miloš Sretenovič. Zakon o lekarniških specialitotah je podpisan. Zakon vsebuje podrobne predpise o lekarniških predmetih, njih prodaji in določa. ' kaj spada med prodajo drogerij in lekarn. Trgovinsko ministrstvo se bo v ponedeljek preselilo v III. in IV. nadstropje nove palače na oglu ulice Miloša Velikega in Ne-manje, kjer se bo nastanilo v prvi polovici teh dveh nadstropij. Na belgrajski univerzi se je danes vršila slovesnost, ko je bil promoviran za doktorja honoris causa zgodovinar Bogdan Popovič. Slovesnosti so se udeležili ministra Boža Ma-ksimovič in dr. Kumanudi ter več tujih poslanikov. Sava v Sremski Mitrovici narašča. ZAGREBŠKI VEIESE3EI 2D.-2S, aprila VT Razstava avtom* bilov in XI. Specijalni veliki sejem za poljedelstvo. Razstava in sejem za perutnino. (Kongres perutnintirjev.) Razstava turizma. V novo urejeni veliki dvorani večerne modne in reklamne revije. Potniške legitimacije ztt brezplačni povratek po železnicah in p rohroddi se dobivajo pri vseh potovalnih i isarnah in večjih denarnih zavodih v Jugoslaviji. Sovi stanovanjski zakon Načrt novega stanovanjskega zakona je bil f/ročen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki ga bo najbrže nespremenjenega sprejel in bo torej načrt postal -zakon. Novi zakonski načrt ima 14 členov, od katerih so najvažnejši členi, ki določujejo stanovanjsko zaščito, višino najemnin in izšelitveni rok. Čl. 2 določa, da ostane stanovanjska zaščita po 1. maju 1929 samo v mestih z nad 10.000 prebivalci (v Sloveniji torej le v Ljubljani in Mariboru), in sicer velja zaščita: 1. za trosobna stanovanja, če v njih stanuje rodbina z najmanj 5 člani, 2. za dvosobna stanovanja, z najmanj 4 rodbinskimi člani, in 3 za enosobna stanovanja z najmanj 3 rodbinskimi člani. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi ali po zakonu do drugega kolena in adoptirani otroci. K sobam se ne štejejo kuhinje, predsobe, hodniki, jedilnice, shrambe, kopalnice in sobe za služkinje. Nadalje so šc zaščiteni: 1. Vsi državni nameščenci, oficirji in podofi-cirji, ki nimajo stalnih dohodkov nad Sti.000 Din letno in ki niso v 1. do 3. skupini I. kategorije; zdravniki, inženerji, arhitekti, veterinarji, ki izvršujejo prakso, so od zaščite izvzeti; 2. upoko.jenri(ke), vdove upokojencev, razen upokojencev, Iti so odvetniki, zdravniki ali arhitekti. če izvršujejo prakso; 3. vojni invnlidi iu njih rodbine; 4. vojne vdove in rodbine padlih. Oboji poa 3. in 4. navedeni le, če so si bo situirnni; 5. vsi ročni delavci in obrtniki, ki ne del~jo na svoj račun; nadalie delavke in vdove delavcev in njih rodbine, če skupni mesečni nrejemki vseh žianov rodbine ne presegajo 2500 Din. V vseh drugih slučajih preidejo vsi stanovanja v svobodno razpoloženje hišnega posestnika. 1095 po višek najemnine. Za zaščitena stanovanja se plačuje dosedanja najemnina (z~kon od 30. aprila 1928), povišana za j 10%. Če ni drugače dogovorjeno. Takse za vodo, ' smetišče, čiščenje ulic, lijakov in dimnikov se ne vfteje v naiemnino. čiščenje stranišč gre v breme , hišnega posestnika. Če jo stanovanje deloma ne- j uporabljivo. d i ga najemnik no more v celoti iz- 1 koriščati, hišni posestnik pa noče izvesti najootrcb- i nejših poorsvil, se najemnina zniža sor"zmerno i neuporabluvestji sbnovnnv', če ni m<-d npi"m-Dikom in hišnim gospodarjem drugače dogovorjeno. Odpoved stanovanja. Hišni pos -talk sme odoovddi stanovanje: 1 če potrebuje stanovanje za svojega oženje-nega sina ali poročeno hčerko: 2. če mora p^rilopje podreti, ker crradi novo. Če dozida nadstropje, potem mora hišni gospodar tehnično popolnoma zavarovat) stanovanie najemnika: če pa neeb^dno potrebuje 7« zTad'tev stop-nie pli zn pridob'tev zvez" z nov;mi nadstrepii d»l prostorov, potem sme te prostore odvzeti najemniku: 3. če jo hišnemu nos"s'niku vsled števil' članov svoie družine in drvfih drufln. Vi jih ima v , svoji hiši, potreb"'! rezš^ionie stanovanj; 4. če najemnik ne plača dolžne najemnine dva mese'1: 5. če najemnik izkorišča stanovanje v nasprotja z njegovim ramenom. -li "i m naniponmi ali vsi-vl v«li>e r">m"rnosti kvari in če ne plača lastniku '-d5,-odnirte: " (V če mipn"-:k pil njr""vi čl-mi rodbine ali podnajemoiH vo-liio v stanovanju ""merilno življenje. ali donu^čalp. d-> dru«d to del io; 7. v slllčaiu raa~ ''-Tn alf fcfSttep« ne='st'-•"'-•) ali r"'""ev'vi članov rodbine, razen če je to hišni posestnik sem izzval. I7cei:treni rok. Najemnik se meri v sl"?aju ped 1. do 3. izselili v enem m^u V drugih slučajih pa 15 dni potem, ko je postrl sklep o umestnosti odpovedi izvršliiv. V slučaju, d" hišni posestnik po točkah 1. do 3. ne postopa in da ie pod '-atprbnkoli drwrim pobojem stanovanie odnovedal, se kaznuje z globo ) Italijanski kralj je danes otvoril 28. zakonodajno periodo s prestolnini govorom, v katerem je zelo malo političnih napovedi. Govor se začenja s tem, da naglasa čvrste podlage fašističnega režima. Omenja, da je sprava z Vatikanom še izpopolnila enotnost italijanskega naroda. — (Pritrjevanje.) — Dalje je uaglašal splošne naloge notranje politične uprave, uovo zakonodajo v zakonskem pravu, obnovo skupnosti s cerkvijo iu svobodno izvrševanje vsoh dovoljenih konfesij. Vlada bo posvečala največjo pažnjo poljedelstvu, industriji in soci-jalnemu skrbstvu. Sccijalno zavarovanje naj lx) vzgledno za vse drugo države. Vlada je čvrsto odločena, vztrajati pri dosedanji stabilizaciji lire in nadaljevati začeto deflacijo. Z velikim odobravanjem je bil sprejet del govora, v katerem pravi, da se je italijansko prebivalstvo pomnožilo, ki šteje že nad 42 milijonov in ki je ponos in bogastvo države. — V zunanjepolitičnem delu govora je izja- vil kralj z odobravanjem: Konference za razorožitev so se vrstile v zadnjih letih druga za drugo. Toda razorožitev je ostala do sedaj samo lepo upanje, katero pa je o vrženo z neprestanimi oboroževanji na suhem, na morju in v zraku. Dolžnost države je torej, da se pravočasno pripravi za obrambo domovine, italijanska politika se neizpremenjeno zavzema za mir in prijateljstvo med narodi, zahteva pa priznanje upravičenih interesov Italije, katerih Italija ne more opustiti. Dvig in vzgoja naroda mora biti najplemenitejša naloga vlade. Zunanja slika otvoritvene seje je pa bila zelo pestra in veličastna. Ko je prišel kralj, je Mussolini najprej zaprisegel poslance. Ko je kralj zapustil dvorano, so mu prirejali dolgotrajne ovacije. Potem je Mussolini v imenu kralja proglasil zasedanje za otvorjeno. Po seji je prebivalstvo prirejalo kralju ovacije, nato pa tudi Mussoliniju. Kritičen položaj reparacijske konference Pomirljive izjave dr. Schachta - Ostri francoski in angleški komentarji Pariz, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) Med člani konference stro. ovnjakov se v privatnih razgovorih skuša spraviti konferenco zopet v tek. Posebno delujejo na lo ameriški in angleški strokovnjaki, dočim francoski strokovnjaki čakajo. Dr. Schacht je imel dopoldne mnogo razgovorov, tudi z Ovsen Joungom in Mor-ganom. Zdi se, da se je formalno že naiše! most na ta način, da pripada sedaj naloga zopet plenumu konference, ker je delo v pododboru propadlo. Praktično se je treba varovati prevelikega optimizma. Največ upanja se stavlja sedaj na to. da bo nemška delegacija še sedaj ponujala koncesije. Pariz, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) Doktor Schacht je izjavil zastopniku »Journala«, da nikdar ni smatral nemškega momoranda za zadnjo besedo ::li ultiniatum, temveč za fazo že teden dni trajajočega oficielncga razpravljanja. Vedno je želel zadovoljivega rezultata in izjavljal, da bo zapustil konferenco zadnji. Pripravljen je, razpravljati o vseh protipred-logih zaveznikov, nikdar pa ni smatral konference za kupčijo, kjer se stavljajo ponudbe in zahteve. Naglašal je, da smatra kritike za povsem prezgodnje. Voditelj socialistov Blum izjavlja v »Populairu:, da še ne more in ne sme biti konference konec. To bi bil velik zločin proti miru na svetu. Že od početka tež' o sporazirnljenje je sicer otežkočeno rp,di postopka dr. Schachta, vendar pa še vmuio mogoče. »Volonte« izjavlja, da so nemški predlogi sicer res prenizki, da pa niso zadnja beseda. Tudi zahteve zaveznikov so več kot to, kar se more po pameti še sprejeti. Treba se je torej še sporazumeti. »Petit Parisien« ne veruje, da bi dr. Schacht sedaj mogel poskušali še zadnjo rešilno akcijo. Pokazal je preveč arogance in nerednosti. : Matin« izjavlja, da je podlaga za sporazum dana v ko-mercializaciii nemških plačil, če je dr. Schrcht pripravljen, opustiti transferno varstvo za večji del nemških plačil. »Echo de Pariš« protestira proti temu, da je francoska delegacija izpostavljena neznosnemu pritisku v smi- Pired krizo češke vlade Praga, 20. apr. (Tel. Slov.) »Express« javlja, da je radi estrih izjav dr. Kramara proti dr. Bencšu prišlo do težke krize v vladi. Namestnik ministrskega predsednika Šramek je cd odločilnega faktorja (mišljen je predsednik Masaryk) prejel nalog, zahtevati od dr. Kramara popolno zadoščenje za dr. Beneša. Če dr. Kramar ne prekliče svojih izjav, petem dr. Beneš nikakor ne more dalje ostati v ministrskem svetu. Dr. Kramar pa je odklonil vsako ublažitev svojih izvajanj na kongresu narodnodemokratske stran-*e. Kakor javlja omenjeni list, je »odločilni faktor« pozval sedanjo koalicijsko vlado k demisiji, da stepi na njeno mesto uradniška vlada. Drugi češki listi sicer demantirajo vest »Epressa« o bodeči demisiji, zahteva se pa, da dr. Kramar prekliče svoje žaljive izraze. Dr. Beneš je naravnost dolžan, zahtevati tako očiten način. »Pravo Lidu« piše, da se bo minisbski predsednik Udržal danes vrnil v Prago, da vzame stvar v reko in da ali pripravi dr. Kramara k potrebni lojalnosti v vladi, ali pa da ga vpraša, ali še reflektira na udeležbo svoje stranke na vladi Dr. Ender bodoči kancler Dunaj, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) Deželni glavar v Vorarlbergu dr. Ender je danes odpotoval na Duuaj. Dosedaj še ni formalno izjavil svoje pripravljenosti za prevzem mesta zveznega kanclerja, vendar je baje pripravljen, če se uredi najemninsko vprašanje, proti kateremu je posebno l^andbund. Agrarni program Landbunda dr. Ender ne smatra za popolnoma izvedljiv. Z Velenemci pa menda ne bo imel toliko težav. Najbrže se bo izjavil v ponedeljek, in če sprejme mesto, da bo glavni odbor desiNewyork World« izjavlja, da glavni cilj Nemcev ni revizija Dawesovega načrta, temveč versaillske mirovne pogodbe. Berlin, 20. apr. (Tel. Slov.«) Dr. Schacht je danes odpotoval v Berlin na poročanje in se bo še tekom nedelje vrnil v Pariz, da se udeleži plenarne seje konference v ponedeljek. Nemškemu kabinetu je že včeraj obširno poročal o dogodkih v Parizu. Miiitar!zacija poljske uprave Varšava, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) Poljska vlada namešča v državne urade častnike v vedno večjem številu, sedaj tudi v diplomaciji. Za prvega poslaniškega svetnika v Parizu je bil imenovan polkovnik generalnega štaba Schatzel, pobočnik Pilsudskega polkovnik Beck pa bo imenovan za namestnika zunanjega ministra. Upokojitve ministrov n. r. Belgrad, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je podpisal na predlog ministrskega sveta ukaz, s katerim se upokojujejo: predsednika vlade Uzunovič in Davidovič, nadalje se upokojujejo ministri n. r.: Dragotin Pecič, dr. Momčito Ivanič, Miša Trifunovič, Svetozar Pribičevič, dr. Mehmed Spaho, dr. Hinko Krizman, Ivan Pucelj, Krsta Miletič, dr. Gregor Žerjav, Andra Stanič, dr. Svetislav Popo-vič, Milorad Vujičič, dr. Ninko Perič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Dragotin Kojič, Milan Simo-novic, Svetozar Stankovlč, dr. Prvislav Gri-sogono, Šefkija Behmen, Ivan Vesenjak, dr. Franc Kulovec, Anton Sušnik, dr. Halid beg Hrasnica, Milan Grol, dr. Vlada Andrič, dr. Ivan Krajač, Anton Radojevič, Vasa Jo-vnnovič, Kujundžič, dr. Bogdan Markovlč, Svetislav Milosavljevič, dr. Andrej Gosar, dr. Aleksander Miovič, Dragomir Obradovič, Velimir Popovič, Čeda Radojevič, dr. Ger .Popovič, Sljepan Barič, dr. Čecla Mihajlovič. Razrešeni so ministri na razpoloženju: dr. Avgust Košutič, Ninko Subotič, Dragotin Cvetkovič, Daka Popovič. Upokojeni so državni podtajniki n. r.: dr. Večeslav Vilder, Mirko Neudorfer, dr. Josip Pasarič. Razrešeni so državni podtajniki n. r.: dr. Ju raj Krnjevič, dr. Ivan Pernar. Otvoritev zagrebškega velesejma Zagreb, 20. apr. (Tel. Slov.) Dopoldne ob 11 se je slovesno otvoril Zagrebški velesejem. V imenu kralja je bil navzoč odposlanec, mestni poveljnik general Beri Markovič. V imenu vlade veliki župan dr. Milivoj Zoričič. Navzoči so bili zagrebški konzuli, razen italijanskega, čigar ne-navzočnost se je v zagrebških gospodarskih krogih opazila. Po otvoritvi se je vršila seja zagrebškega velesejma v proslavo 20-letriice sejma. Seji so prisostvovali zastopniki kralja in vlade, gospodarskih korporacij, povabljenci in zastopniki zagrebškega, ljubljanskega, belgrajskega in tujega tiska. Predsednik zagrebškega zbora, ravnatelj Mestne hranilnice Eber je v svojem govoru obrazložil zgodovino ZZ, ki se je ustanovil 14. februarja 1009. Prvi velesejem se je vršil 1910. Po vojni se je vršil prvi velesejm 1922. Takrat se je zgradil sedanji velesejem, kar je stalo 20 milijonov, ki pa so se amortizirali v treh letih. Zagreb, 20. aprila. (Tel. »Slov.«) V okviru zagrebškega velesejma se je včeraj in danes priredila modna revija, ki je pokazala izdelke raznih zagrebških tvrdk. Prirejena je v reklamne svrhe. Ker je to bil prvi poskus te vrste v Zagrebu, je privabil velike množice občinstva. Zagrebške vesti Belgrad, 20. aprila. (Tel. Slov.) Skupščina trgovcev z vinom in vinogradnikov se bo vršila 22. maja v Zagrebu. Izdelali bodo pravilnik in razlago k zakonu o vinu. Konferenca se vrši na iniciativo ministra dr. Frangeša. Zagreb, 20. aprila. (Tel. >Slov.«) Pred par dnevi je bil aretiran dr. Ramljak, ker je bil osumljen soudeležbe pri Šleglovem umoru. Aretiran je bil na prijavo zasebnega detektiva Gjuriča, ki ga je bil Ramljak popreje oklo-futal. Sodni stol je poslal spise o dr. Ramlja-ku državnemu sodišču v Belgrad. Domneva se, da jih bo vrnilo sodnemu stolu v Zagrebu, ker ni razloga za proces pred državnim sodiščem. V preiskavi glede umora Tonija Šlegla niso nastopili nobeni novi momenti. Pač pa je policija izročila sodnemu stolu 14 dijakov. V'ah mu glavo odrezal Zagreb, 20. aprila. Tel. »Slov.«) Na kolodvoru v Dugem selu se je zgodila težka nesreča. Železniški delavec Božičevič je hotel skočili na vlak, pa mu je spodrsnilo tako nesrečno, da je padel pod vlak in so mu kolesa odrezala glavo od trupa. Program gršhega izteta Jadranske straže Belgrad, 20. apr. (Tel. »Slov.«) Jaftran-straža je izdelala končno veljavni program izleta v Solun in Atene. 1. maja se odpeljejo udeleženci iz Belgrada, 2. maja iz Niša. nato se odpeljejo v Solim. Tu bedo bh^i 3. in 4., nakar se odpeljejo v Atene, kjer si. bodo 5., 6. in 7. ogledali Atene, Pirej in okolico. 8. odpotujejo in se 9. vrnejo v Belgrad. požar S(> (Glej podrobno poročilo na tretji strani.) K podrobnejšemu poročilu o požaru v Ga-tini pri Grosupljem, ki ga priobčujeino na drugem mestu, smo od našega poročevalca, ki si je ogledal požar na licu mesta, prejeli še sledeče podatke: Vsega je do tal pogorelo 1» poslopij, med temi tri stanovanjske hiše, od katerih je ostalo samo golo zidovje. Uničeno je tudi vse sadno drevje na vrtovih med hišami. Večina poslopij je bilo kritih s slamo. Ogenj se je širil v sledečem redu na posamezna poslopja: Hiša Janeza Kneza (pogorelo vse), domačija Franca Podržaja (šupa, pod, dva prešiča, eden 100, drugi 60 kg težek, trije svinjski hlevi, kašča, vse gospodarsko orodje, hiša ožgana). Zavarovan je za okoli 25.000 Din. Andrej Trontelj (vse gospodarsko poslopje zgorelo, hiša ožgana). Marlin Žitnik (streha nad hišo, svinjski hlev, žito, vsa živila. 15.000 Din gotovine, ki so jo imeli shranjeno v hiši, so v zadnjem trenutku rešili iz plamenov). Franc Rus (hiša, vse gospodarsko poslopje, gospodarsko orodje, živila, obleka). Je med prizadetimi najbolj prizadet. Zavarovan je bil za 7500 Din. Anton Brlan (vse gospodarsko poslopje, razen kozolca in hiše). Jože Žganjar (pod, dvojni kozolec, manjše gospodarsko oro. d je). Matija Pavčič (hlev, pod). Anton Rus (pod, ki se je trikrat vnel, a so ga oteli). Ljudje so jedva reži 1 i živino iz plamenov. Kar je bilo lesenega, je pogorelo do tal. Vsi zmedeni in. obupani tavajo prizadeti po pogoriščih in glasno jokajo. Nimajo strehe ne zase, ne za živino. Tudi živila jim je uničil ogenj. Mnogim je ostal samo krompir, ki so ga že posadili. Nesrečnežem je potrebna najnujnejša pomoč. Novosadska vremenska napoved. Vedro. Zmerni jugozapadni vetrovi. Oblačnost se bo širila od severa proti jugovzhodu. Dunajska vreftienska napoved. V južnih Alpah najbrže samo malo oblačno z malo iz- premenjeno temperaturo; v severnih Alpah in na vzhodu bolj oblačno, bolj hladno, padavine niso izključene. / / aj/e novega Koledar Nedelja, 21. aprila, 3. povelik. Anzelm, Simon, Brunon. Pondeljek, 22. aprila. Soter in Gaj, Leon. Jubilej Slovenske Krajine Proslava osvobitve Prekmurja lOletnica 1929. Murska Sobota, 19. apr. Slovenska krajina bo letos proslavila 10-letno osvobojenje v narodni državi na poseben slovesen način. Ob 10-letnici osvobojenja bodo šli o binkoštih Prekmurci na božjo pot k »Mariji Pomagaj« na Brezje in si ogledali prestolico Slovenije in lepote Oorenjske. Znižana vozna tarifa je dovoljena Gener. dir. drž. žel. br. 29.267-29 z dne 12. aprila 1929 za vse vlake od 10. do 22. maja 1929. Vodstvo pripravljalnega odbora v Ljubljani je prevzel g. prelat in univerzitetni profesor dr. Slavič. Cujemo, da se vrše v Ljubljani, na Brezjah in na Bledu velike priprave, da bodo Prekmurci povsod slovesno sprejeti. Vsa narodna obrambna in prosvetna društva, oblasti in korporacije so naprošeni, da gredo pripravljalnemu odboru na roko, da bodo Prekmurci, ki so bili 1000 let ločeni od Slovenije, a kljub temu ohranili slovenski jezik in narodno dušo, spoznali ljubezen slovenske prestolice, lepoto Gorenjske in ponesli v sleherno prekmursko obmejno vas glas vseobsegajoče požrtvovalne bratske ljubezni. Za tem romanjem sc pripravlja osvoboditveni teden po vseh osnovnih šolah v Prekmurju od 22. do 29. junija s šolskimi izleti v Mursko Soboto, oz. Crenšovce, kjer bodo razstavljena ročna dela, filmska in skioptična predavanja o lepotah našega morja, države, slovenskih planin in protialkoholna razstava. Narodni osvoboditveni tabor v Murski Soboti, dne 11. avgusia 1929 bo imel sledeči spored: 1. Ob pol 10 zahvalne službe v vseh treh svetiščih; 2. Ob pol 11 uri obhod po Murski Soboti. 3. Manifestacij-sko zborovanje na Glavnem trgu. Za sodelovanje so naprošeni diviz. general g. R. Maister, vseučiliški profesor g. dr. Slavič, profesor bogoslovja g. dr. Kovačič, delegati na mirovni konferenci, vsa kulturna društva in prosvetni delavci. Organiziral sc bo tudi poseben vlak za posetnike tabora iz Ljubljane in Maribora, da spoznajo Slovenci onkraj Mure lepoto Slovenske Krajine in dobrosrčne Prekmurce. Slovenci v Ameriki Srebrna maša slovenskega duhovnika v Ameriki. Dne 4. aprila je pel srebrno mašo rev. F. L. Klopčič, slovenski župnik na Calumetu v Michiga-nu. Rev. Klopčič je pel novo mašo v istem kraju dne 4. aprila 1904. V cerkvi sv. Jožefa. V Ameriki je le malo duhovnikov, posebno pa slovenskih, lei bi peli prvo in srebrno mašo na isti fari in je zato imel Klopčičev jubilej izreden značaj. Klopf-ič jc prišel v Ameriko s pokojnim So-jarjem, ki mu je tudi pridigal na novi maši. Potem je bil poslan v St. Paul v Minnessotti, v St. Thomas Seminary. V duhovski stan ga je posvetil pokojni marquettski škof Eis. Ko je radi bolezni odšel s farc v Calumetu župnik Pakiž, jo je prevzel Klopčič. Rev Klopčič je med ljudstvom zelo priljubljen. To se je pokazalo zlasti lani, ko so mu zgradili krasno župnišče, vredno 20.000 dolarjev. Smrtna kosa med rojaki. V Clevelandu je umrl Jolm Milavec, stanujoč na Trafalgar Ad. Doma je bil iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah, kjer zapušča več sorodnikov. V Clevelandu je umrl tudi 50 letni Anton Skočaj iz vasi Kotičja v Istri. Zapušča ženo in otroka, v domačem kraju pa mater in več sorodnikov. Kaj pravi trta v Bel. Krajini Metlika, 19. aprila. Strokovnjaki pišejo o letošnjih vinogradih in njihovih izgledih glede trt. V resnici je najnehva-Iežnejši posel, prerokovanja glede bodočega pridelka. Izredna zima je gotovo mnogo škodila, a dognati se še ločno ne da vsa procentuelna škoda. Nevarne, morda še bolj kot zimske, so pomladne pozebe. Letos ne bodo sami ledeni možje in Zofija nevarni, ampak so že ti dnevi. Noč.i so tako hladne, da imamo prav močno slano žc par juter sem. Tudi letina je silno zastala, saj smo ravno na istem kakor drugod, dasi smo 150 m nad morjem. Pa mnogo bolje je za vse, da mraz zadržuje naravo, da se le počasi, počasi probuja. Tudi krompir ni še v zemlji, saj ga itak še ni, ker moramo vsled pozebe in lanskega kvalitativno slabega pridelka, čakati semena iz inozemstva. So že pod ključem ! Murska Sobota, 19. aprila. Vlomilci na okrajno glavarstvo so že pod ključem. Soboški orožniki so se zopet enkrat dobre izkazali. Že ko smo prvič poročali o vlomu na tukajšnje glavarstvo, smo omenili, da so bili osumljeni cigani, da so oni izvršili drzen vlom v uradne prostore glavarstva. In res, včeraj je žandar-merijska patrola privedla (> ciganov iz ciganske naselbino pri Borejcih v soboške sodne prostore. Vsi aretiranei taje, ali da so našli pri enemu dleto, na katerem se je našlo še del barve, to jih je pa popolnoma pokopalo. Cigani so namreč boleli vlomiti tudi v železno uradno blagajno, jo poskušali z dletom na vse mogoče načine odpreti, kar pa ni šlo. Ali je vseh 0 ciganov udeleženih pri vlomu, bo pokazala šele nadaljnja preiskava. Soboškhn orožnikom pa še enkrat vsa čast! Močna slana. Že dva jutra zaporedoma je padla nad vso Krajino močna slana. Obakrat je bilo zjutraj do —3" C. Sreča, da še »i drevje odgnalo. Šola za sestre pomočnice Državna šola za sestre pomočnice v Zagrebu je razpisala natečaj za IX. kurz, ki se bo začel dne 1. septembra t. 1. Natečaj traja do 27. junija t. 1. Šola za sestre pomočnice je zavod za vzgojo civilnih sester za zdravstveno-vzgojno in zdrav-stveno-zaščitno delo med narodom, bodisi v zvezi z zdravstvenimi zavodi v mestu, bodisi v zdravstvenih domovih na deželi. Dolžnost sestre je, da navaja ljudstvo na zdrav, higijenski način življenja, da mu nudi prvo pomoč v nezgodi, da ga uči postopati z bolnikom v slučaju bolezni in valovati zdravje onim, ki so vsled razmer ali poklica zdravstveno ogroženi. Dolžnost sestre je torej, da spremlja ljudstvo v zdravju in bolezni kot njegova svetovalka in učiteljica. Poklic sestre pomočnice je ženski poklic, ker vodi sestro med ljudstvo, med vse one, ki potrebujejo sveta in pomoči. Mnogostranska in odgovorna služba sestre pa zahteva, d* vstopijo v ta poklic samo one devojke, ki so popolnoma zdrave, zadosti resne, ki imajo voljo do dela in ljubezen do ljudstva. Šola traja 2 leti in se deli na teoretsko in praktično izobrazbo. V prvem letu se vrši praksa ob bolniški postelji, da si učenke pridobe vaje v negovanju bolnika — nemogoče je namreč, da bi bila sestra dobra svetovalka v zdravstvenih vprašanjih, ako ne zna postopati z bolnikom; pogosto pa je potreba, da sestra tudi pokaže, kako sc ravna z njim in to more samo, čc je temu vešča. V drugem šolskem letu prakticirajo učenke v so-cialno-higijenskih ustanovah; lo so razni dispan-zeri, zavodi za zaščito dece, šolske poliklinike, razen tega se uvajajo v zdravstveno delovanje na selu. Koncem dvoletnega tečaja sc polagajo diplomski izpiti, potem se nastavijo učenke po uradniškem zakonu kot sestre pomočnice. Prve štiri mesece po začetku šole je pripravljalni tečaj, ki je obenem čas poskušnje za učenke. Definitivno se sprejmejo po končanem pripravljalnem izpitu, ko so s svojim teoretskim znanjem, s svojim praktičnim delom in svojim obnašanjem dale neko garancijo, da so sposobne za sestrinski poklic Pogoji za sprejem so sledeči: 1. da je prosilka dovršila 18., a ni prekoračila 28. leto starosti. Izjema sc dovoljuje pri učiteljicah z večletno prakso, toda tudi v tem slučaju starost nc sme prekoračiti 32 let, 2. da je državljanka kraljevine SHS, 3. da je telesno m duševno popolnoma zdrava, 4. da je z uspehom končala vsaj štiri razrede višje dekliške ali srednje šole. Prednost imajo one z gimnazijsko maturo ali pripravnico, 5. da je moralno neoporečna, 6. da je popolnoma vešča slovenskega ali srbo-hrvatskega jezika. Ako je prosilka po končani šoli bila doma ali v kaki službi, priloži sc potrdilo poslodajalca oz. občine, kje je živela in s čim se je pečala, odkar je izostala iz šole. Lastnoročno napisane prošnje se pošljejo na naslov: Ravnateljstvo državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu, Mlinarska cesta 12, in to najkasneje do 27. junija 1929. — Reflektantinje se opozarjajo, da bodo pred rešenjem prošen; pre-g e-dane po zdravniški komisiji v šoli za sestre. Za zdravniški pregled dobe pismeni poziv. Zdravniški pregledi se vrše po končanem natečaju, v drugem tednu meseca julija. — Vsaka, ki je slaba, ki boluje ali ima kako organsko napako, se odkloni. Sprejete učenke stanujejo v šolskem internatu; izjemoma se dovoli, da učenka obiskuje šolo kot eksternistka. Za popolno oskrbo in šolanje plačajo učenke po 700 Din mesečno. Revnejše učenke se sprejmejo za polovično ceno t. j. 350 Din mesečno. Uniformo si nabavijo učenke same. Štipendijska mesta se razdele po zaključenem pripravljalnem tečaju onim učenkam, ki so najrevnejše, a obenem najpridnejše. 60 letnica ptujske gimnazije Ptuj, 19. aprila. Letos ob zaključku šolskega leta poteče (K) let od ustanovitve tega pomembnega kulturnega zavoda. Iz skromnih početkov se je ptujska gimnazija razvila do polnovredne ustanove, ki ima vzorno in bogato zbirko učil ter moderno urejene pro-slore, ki jih vzdržuje mestna občina, ki ni nikdar štedila s sredstvi, da si zavod uredi in vzdržuje na višku, število učencev raste od leta do leta in abi-lurijenti ptujske gimnazije so uživali že od nekdaj dober sloves. Ptuj je na glasu kot študijsko mesto in bi bil zlasti za humanistično gimnazijo nalašč kakor ustvarjen, da se — žal — ni pretvorila gimnazija v realno, ki je na klasičnih tleh nekdanje Poe-tovione v nesoglasju spomeniki klasične dobe, ki jih tu srečaš na vsak korak kakor nikjer v Sloveniji. Dve generaciji sta žc doživeli in preživeli ptujsko gimnazijo. Zadnje čase pa so se množili glasovi, da bo plujska gimnazija, ki zre prav letos na dvanajst lustrov svojega obstoja — ukinjena. Ptujski župan g. M. Brenčič in mestni sv. dr. 1. Fermevc sta nedavno intervenirala na merodajnih mestih v Belgradu, da bi se la namera ne udejstvila in je upanje, da se bo proslava (JOletnice vršila brez bojazni, da bi bila ta jubilejna slavnost nagrobnica enemu najstarejših učnih zavodov v Sloveniji. Kroj nove „meščanske" Dcčvc H * »Mi 1 Železničar « 82 letnik Med mnogimi dandanašnjimi jubileji ne moremo prezreti jubileja Ivana Snioliča, ki praznuje jutri, 22. aprila, svoj 82. rojstni dan. Rojen lela 1047 v Artičah pri Brežicah, je najprej študiral v Zagrebu in potem absolviral višjo poljedelsko it: gozdarsko šolo ^Joaneumc v Gradcu. Kljub veselju do polja gozdov iu prirode same, so ga bolj zanimale železnice, ki so se tedaj v naših krajih šele prav začele graditi in razvijati. Zato je leta 1872 vstopil kot uradniški pripravnik v železniško službo. Začel je na Dunaju. Kot Slovenca so ga poslali v Lekenlk. Leta 1872 je prišel v Zagreb, kjer je kmalu napravil strokovne izpite in postal prometni uradnik. Ker se ni hotel učili madžarščine, je bil leta 1888 premeščen v Zagorje ob Savi. Leta 1885. je prišel v št Peler na Krasu, kjer se je izbral za ženo tamošnjo učiteljico Zofijo Podkrajšek. Tu je tudi vzljubil lov in so ga kol lovca poznali daleč na okoli. Toda leta 1890 so ga premestili v Na-brežino, lela 1894 pa je bil postavljen v Postojno za postajnega načelnika, kjer je kot tak služboval do lela 1909, ko je bil po 37. letih službe upokojen. Vojna lela je prebil v Ljubljani. Nizka pokojnina ga je primorala, da si je našel spet varnega zaslužka. Sprejeli so ga k železnici jeseni '1C19 kot nagradnika in je sedaj dnevničar pri ljubljanski železniški direkciji. Soproga mu je umrla pred 4 leli. Zvesto mu sedaj na strani stoji hčerka edinica, ki je sedaj učiteljica v Hntarju-Sapu na Dolenjskem. Ce primerjamo tok in pisanost njegovega življenja z njegovo sedanjo telesno in duševno sve-žostjo, se moramo čuditi. Solidno življenje, ki ga diči redka skromnost, veselo duševno razpoloženje in marljivost, ga je ohranilo pri redkem zdravju. Želimo mu ob 82. letnici še desellelja lake sve-žosti in zdravja. Specijalist in operateur za bolezni ušes, nosa in grla DR. DRAGO SVAJGER je olvoril ordinacijo v Beethovenovi ul. št. 2 Sprejema od 1.0. — 12. ure dopoldne in od 3. — 5. ure popoldne. ki je bila sestavljena na splošno željo k novemu dečvinemu blagu iz modnih in praktičnih razlogov. Vas Gatina v ognju Pogorelo 17 poslopij — 10 požarnih hramb gasi Grosuplje, 20. aprila. Danes (»poldne je postala vas Gatina pri Grosupljem žrtev strašnega požara. Sodijo, da je ogenj zanetila iskra lokomotive. Goreli je namreč zače a hiša Janeza Kmeta št. 12, ki je edina bila krila s slamo in stoji blizu železnice. Ogenj je izruhnil na hiši ob pol 1 popoldne. Hiša je bila mahoma v ognju in je do tal pogorela. Ker je pihal silen jugozapadni veter, se jc ogenj bliskoma razširil in jc bila v nekaj hipih v ognju vsa severna stran Gatine. Na pomoč je prihitelo ljudstvo od blizu in daleč. Najprvo je stopila v delo domača požarna hramba iz Gatine. Kmalu je bilo skupaj 10 požarnih bramb s svojimi brizgalnami. Motorne brizgahie so pripeljala društva: Šmarje in Višnja gora, navadne brizgalne pa so pripeljala društva: domače iz Gatine, dalje iz Vel. Loke, Malega Mlačevega. Gro-suplja, Slivnice, Št. Jurja, s Police in iz Žalne. Združenim naporom 10 gasilskih društev se ie posrečilo, ogenj omejiti. Sedaj v tem Irenutku (ob pol 5 popoldne) sicer še gori, a jc požar omejen in se ne širi več.- Pogorelo je vsega skupaj 17 pcs'opij. Razun 2 prašičev, ki sta zgorela in 2 kokoši, menda ni zgorela nobena žival. Saj doslej se še ni ugotovilo. Tudi človeških žrtev ni. Pogorela je Janezu Kmetu št. 12 hiša. >Jer-ueju« št. 5 je pogorel kozolec; na št. 6 je Pakletu )K>gorel pod in hlev; Kranjčanova hiša šl. 7 je pogorela, ž njo je pogorel dvomi kozolec, pod, hlev in 2 prešiča; na šl. 8 je pogorela hiša Martina Žitnika; na št. 9 pri Martinu Pavčiču je pogorel pod in hlev. Ančniku na št. 10 so pogorela 4 pos'opja: dvojni kozolec, svinjski hlev, pod in šupa. Držaju na šl. 11 ie pogorel h'ev ter hišno ostrešje, ki se pa ni sesulo. Pri vsej nesreči ie sreča to, da so vse hiše, razun Kmetove bile pokrile z opeko, vsled česar so bile manj izposlavljene nevarnosti. Ce bi tega ne bilo, bi tudi požrtvovalni gasilci ne bili mogli omejiti strašnega požara. G r o s u p I j e, 20. aprila. (Tel. ;>Slov.<) Nedvomno je, da je požar zanetila lokomotiva št. 9315 Prebivalci vasi Gatine so se že dolgo bali, da jim lokomotiva ne zaneti vasi in so v slučaju južnega vetra bili vedno na straži, da jim iskre z železnice ne požgo domov. Tudi danes je šel sosed prve hiše, ki se je vnela, France Podržaj proti železniškemu prelazu, ko je naenkrat opazil, da se je vnela s slamo krita streha Janeza Kmeta, oddaljena komaj 30 korakov od proge. Pri Kmetovih ni bilo nikogar doma. Žena je bila pri posestniku Pavčiču na dnini, mož pa pri nekem zidarskem delu v Žalni. Opoldne se. ni kurilo za kosilo in je torej izključeno, da bi požar nastal radi isker iz dimnika. Omenjeni Podržaj in njegov sin pa sta | opazila, da se je vnela najprej slamata streha in sicer takoj, ko je odvozila iokoiuotiva proti Novc-i mu mestu. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker jc | v vodnjakih kmalu zmanjkalo vode. Gasili so nato [ tudi z gnojnico. Požar se je tako hitro širil, da j sprva gasilcem nili ni bilo mogoče stopiti v akcijo. Omeniti moramo, da je takoj, ko je |>ožar izbruhnil, dala tovarna motvozov in vrvi Ščinkovec v Grosupljem med prebivalstvom za slučaj požara dogo-| vorjeno znamenje s sireno. Tako je bilo obveščeno 1 ludi eno uro oddaljeno gasilno društvo v št. Juriju i in na Polici. Požar je bil daleč viden radi silnega dima, ki se jr razvijal. 1'ogorelei so sami revnejši kmetje, polgrun-tarji in kočarji. Nesreča v nesreči je bila, da su bili skoro vsi vaščani tedaj na polju pri delu. Zgorelo je mnogo krme in živil, saj so gorele celo kadi s kiselino. Škoda bi že na prvi pogled znašala poldrug milijon dinarjev, dejansko pa bo še mnogo več. Ljudem je ostalo le to, kar imajo v zemlji: krompir. Pogorelci so bili zavarovani za neznatne zneske. Ljudje so vsi obupani. Pohvaliti moramo poleg gasilcev Se orožnike, ki so z veliko vnemo organizirali akejo za omejitev požara. Grosupejski župan Miha Adamič in njegov sin, občinski tajnik JožeA damič, sta bila kljub temu, da stanujeta izven vasi, takoj na licu mesta, in ljudi tolažila pri nesreči. Enako se je izkazal ludi knjigovodja tovarne motvozov g. Kozamernik, ki je mnogo pri-speval k reševalni akciji, tolažil obupane ljudi in obvestil oblasti v požaru. Uredništvo '.»Slovenca« je bilo o požaru obveščeno že tekom prve ure požara ter je takoj na lice mesta odhitel naš posebni poročevalec. Naše uredništvo je obvestilo o nesreči tudi oblnstni odbor, kakor smo bili naprošeni od prizadetih vaščnnov. Ljudje so bili znnlno potolaženi, ko so »vedeli, da so o njihovi grozni nesreči obveščene žc oblasti in da morejo pričakovati pomoči. Ker niso rešili prav ničesar drugega, kot golo življenje, iu seme v zemlji, je nuzna pomoč zelo potrebna, da se ubogim pogorelcem vsaj za silo olajšt strašna beda, v katero so zašli brez lastne krivde. gozdni požar pri Litiji Ponoviški gozd gori - Zgorelo 25 ha oblaslnegu in 7 ha kmetskega gozda Litiju, 20. apr. (Tel Slov.c) Dopoldne, četrt na 10 je pričelo goreti na oblastnem posestvu Po-noviče pri Litiji, Goreti je začelo v laku zvanem Roparskem grabnu, in sicer takrat, ko je vozil esebni vlak proti Litiji. Pogorelo je približno 25 ha gozda, nasadov cd oblastnega posestva in približno 7 ha kmetskih gozdov. Kraj pnžara si je takoj ogledal okrajni glavar g. vi. sv Podboj, ki je ukrenil vse potrebno, da se je požar lokaliziral. Na lice mes a so prišla gasilna društva iz Gradca, tovarniško gasilstvo iz Litije in gasilci iz štnartna pri Litiji. Posebno se ie odlikoval Perteren od tovarniškega gasilnega društva. Glavna zasluga, da se je požar omejil na ta prostor, pa gre upravitelju posestva Ponoviče Ituplju, in pa prejšnjemu upravitelju Tomazimi. Ce bi ne bila la dva pravo- Avto se prevrnil (Nezgoda radi prehitre vožnje.) Vič, 20. aprila. Nekateri šoferji in motociklisti so vkljub temu, da se v zadnjem času skoro vsak dan pripeti avtomobilska nesreča, zelo drzni in vozijo že mimo Viča in Gline s hitrostjo, ki niti najmanj odgovarja predpisanim 15 km na uro. In ravno iz vzroka prehifre vožnje se jc dne 18. t. m. popoldne na nekem hudem ovinku na Brezovici, kjer jc cesta čez in čez z gramozom posuta, pripetila zopet nesreča, ki je sicer lažjega značaja, a bi lahko zahtevala tudi večjih žrtev. Neki manjši avto tvrdkc »Pegcot« je privozil na omenjeni ovinek z neznansko brzino in ni opazil, da je cesta posuta in da vozi nasproti drugo vozilo, ki jc srečno zavozilo h kraju, dočim se je avto na gramozu parkrat sunkoma zavrlil in se s treskom prevrnil ter pokopal pod seboj oba vozača, ki sta zadobila po obrazu in rokah občutne praske; tudi avto jc precej poškodovati, ker so sc pri padcu zdrobile vse šipe. Boljša previdnost kot pozneje zastonj prerekanje, ker po loči zvoniti je prepozno. časno zagradila ognja, bi se bil pnžar razširil na velikanski kompleks do 3(K) ha gozda. Povečini so uničeni vsi mladi nasadi: 15-letne smreke in borovci. Škoda se dosedaj ceni na 300 do 400.000 Din. Požar je sedaj omejen. Poskrbljeno je. da se straži, in sicer straži j o gasilci, uslužbenci ponoviškega posestva, orožniki in okoliški kme je, zlasti listi, katerih gozdovi so sedaj v nevarnesii. Upati je, da se bo do 10 zvečer požar popolnoma pogasil. Ko lo poročamo (ob £ zvečer), še. gori. Vendar je požar omejen na golov prostor v neki grapi. Kdo je zažgal, se ne ve. Orožniki zasledujejo nekega moškega, ki so ga videli, kako je pritekel iz grmovja, čim je pričelo goreli. Na drugi strani jo mogoče, da je požar zanetila iskra iz lokomotive. Kaj je res, bo ugotovila preiskava. „Šam pršu do gošpuda" Napadalec cigan Brajdič se je sani javil! Kostanjevim na Krki. 19. aprila. Poročali smo o napadu cigana na gdč. 1'epeo Moča novo. Dekle je napadalca spoznalo. Cigan Brajdič ima ua vesti ta napad. Ker jc vedel, da ga zasledujejo, se je sam javil sodišču. V zapor ga je spremljal gazda Brajdič s tremi drugimi cigani. Gazda je prepričevalno zatrjeval Gošput, poglejte, naš ni štoru tišto... salo je pa Sam pršu do go-špudac. Na sodišču pa se je takoj pri prvem zaslišanju pokazalo vse drugače, tako namreč, da je Brajdič pravi napadalec na 1'epco Močan, ki ga jc izvršil 11. t. m. krog 10 zvečer. Brajdič bo oddan okrožnemu sodišču v Novo mesto. Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO- FERR1N. — Dobi sc v vsaki lekarni. Uboj vsled zmote Brežice, 20. aprila. Preko zime so medsebojni prelepi med faiili počivali. Sedaj, ko se je začelo deio po vinogradih, pa so se že začele kazati posledice vinske krize. Vinogradniki imajo razmeroma veliko vina še neprodanega in ga v obilni meri in preko inere dajejo na večer svojim delavcem piti. Posledice ne izosta-jajo. V petek zvečer se je vračal 32-letni Franc Škof-lanc s svojim tovarišem nič hudega sluteč iz Malene domov v Skopice. Nenadoma je dobil s kopačo udarec po glavi, njegov tovariš je slišal krik napadalca, da ni zadel pravega ter potem spoznal tudi napadalca Janeza Jankoča iz Krške vasi. Ta je imel radi nekega dekleta jezo na drugega fanta, ki ga je v opitem stanju šel v zasedo čakat in ga zgrešil... Težko poškodovanega Škoflanca so takoj zapeljali v brežiško bolnico, kjer pa je tekom nočt radi razbite glave umri. Osebne »esii it i z železniške službe. Upokojeni so: riradniki 111. kal. 1. skup. Bizjan Jakob, strojevodja, kar. II. Ljubljana gor. kol.; Ošaben Ivan, stroje-;wodja, kur. 11. Ljubljana gor. kol.: Kline Josip, strojevodja, kur. Maribor; Hriberschek Jurij, stroj, mojster, kur. Maribor; WitschanskyJosip, strojevodja, kar. Maribor; Vavrovsek Karel, strojevodja, kur. Maribor; Tschitschek Blaž, strojevodja, kur. Mari-3x>r; Martelanc Uinko, admin. uradnik, Ljubljana gl. kol.; Pintar Josip, skladiščnik, Jesenice; Struna tvan, skladiščnik, Ljubljana gor. kol.; Fischer Frauc, nadsprevodnik, Maribor gk kol.; Pekolj Franc, prem. itadz-iratelj, Celje; Kopač Toma/, nadsprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Gorjam: Štefan, nadsprevodnik, Ljubljana gl kol.; Kralj Matija, nadsprevodnik. Ljubljana gl. kol. — Premeščeni so: Uradnik L kat 9. skup. inž. Mikuž Milan, fehn. uradnik, strojno odeljenje v kur. II. Ljubljana gor. kol.; uradniki II. kat. 2b skupine Novak Ivan, admin. urad-Jtik, prom. komerc. odelenje v Maribor gl. kol.; 3. skupine Kastelic Ivan, komerc. uradnik, prom. komerc. odelenje v Ljubljano gor. kol.; 5. skupine Pretnar Jakob. tehn. uradnik, kur. II. Ljubljana gor. Vol. v kur. izpost. Pragersko; uradniki III. kat. .I. skup. Lenassi Herman, strojni mojster, kur. izpost. Murska Sobota v kur. I. Ljubljana gl. kol.; Ogrinc Rudolf, strojni mojster, kur. izpost Murska Sobota v kur. izposl. Pragersko; 2. skup. Beguš Viktor, sprev. vlakov. Murska Sobota v Celje; 3. skup. Srebočan Pavel. prom. uradnik, Kamnik v Mursko Soboto; poduradniki I. kat. 3. skup. Šajher Alojzij, prom. poduradnik, Cakovec v Kraijevcc Prelog; 4. skup. Reeelj Vinko, strojevodja, kur. izpost. Jesenice v kur. II. Ljubljana gor. kol.; Jerele Josip. prom. poduradnik, Stična v Šmarje Sap; poduradniki II. kat. 1. skup. Bračič Štefan, blokovnik, Tezno na Pragersko; Marčič Franc, kretnik, Tezno na Pragersko; Jančič Josip, sprevodnik, Kandija v Novo mesto; Prodničar Franc, sprevodnik, Velenje Izvirne francoske pastilje VALDA proti pranemu prehladu, nahodu, grloliolu. vnetju krhlja, akutnim in kroničnim katarjem, hr pi, influcnci, na lnhi. Prodajajo vse lekarne in drogerije. Paai Louis Courier: Noč v Nekoč sem potoval po Kalabriji. Tu bivajo zlobni ljudje, ki menda ne ljubijo nikogar, prav posebno pa so gorki Francozom. Da bi vam povedal zakaj, bi bilo predolgo. Zadošča naj, da nas smrtno sovražijo in da se ne godi ravno dobro onemu, kdor pade v njihove roke. Za popotnega tovariša sem imel mladega moža. Pota v teh gorah so strmoglava, tako da so naši konji le s težavo stopali. Ker je. moj tovariš idog spredaj, krenil na stezo, ki se mu je zdela pripravnejša in krajša, sva zašla. Jaz sam sem bil kriv: zakaj sem se pa zaupal dvajselletni pameti? Iskala sva, dokler je bil dan, poti skozi šume; ali bolj sva iskala, dalj sva zašla; povsem se je znočilo, ko sva prišla do zelo temne hiše. Vstopila sva ne brez bojazni, kaj nama je kazalo drugega? Našla sva tu celo oglarjevo družino pri večerji, h kateri so naju takoj povabili. Mladi mož se ni dal prositi; evo nas: jedli smo in pili, saj moj tovariš, ker ja/. sem motril kraj in obraze najinih gostiteljev. Našim gostiteljem se je pač videlo, da so oglarji; toda hiša, imeti bi jo bili inogli za orožarno. Tu ni bilo drugega ko puške, pištole, sablje, navadni in lovski noži. Nič mi ni ugajalo in videl sem, da tudi sam nisem ugajal. Moj tovariš pa ravno nasprotno; bil je kakor domač, smejal se je in razgovarjal z njimi. Iz neprevidnosti, ki bi jo bil jaz moral predvidevati, je sprva povedal, odkod prihajava, kam sva namenjena in kdo sva: Francoza, pomislile malo! Pri naših smrtnih sovražnikih sama, nevedoč. kje, tako daleč od vsake človeške pomoči! In nato, da bi ničesar ne opustil, kar bi nas moglo pogu-biti, se je delal bogatega, obljubljal tem ljudem za stroške in za nase vodnike za drugi dan, kar so hoteli; končno je še omenil svoj popotni kovčeg, proseč, naj nanj skrbno pa- v Celje; Mittoni Franc, blokovnik, Trbovlje v Litijo; Dobovšek Franc, kretnik, Prevalje v Bistrico; 3. skup. Premk Anton, kretnik, Litija v Zidani most; Pleuičar Franc, kretnik, Sava na Pragersko. — Nastavljeni so: za poduradnike L kat. 4. skup. Peterman Alojzij, prom. poduradnik, Lesce-Bled; liirsch Josip, obrtnik, gradbeno odelenje; II. kat. 2. skup. Kirn Franc, desetar, Škofljica; 3. skup. Romik Martin, desetar, p. s. Maribor gl. pr.; Slana Alojzij, vozov, zapisovalec, Kotoriba; Zupan Lovrenc, Brzojavec, Jesenice; Cumpfl Ivan, vozov, zapisovalec, Kotoriba; Ankon Avguštin, vozov, zapisovalec, Ljubljana gl. kol.; Cemažar Anton, tov. sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Taškar Franc, sku-pinovodja, p. s. Zidani most; Bizjak Josip, skupino-vodja, p. s. Jesenice. — Uradnikom 111. kat. 3. skup. je imenovan Žerjal Anton, sprev. vlakov. Ljubljana gl. kol.; 4. skup. Premzel Štefan, sprev. vlakov. Pragersko, dosedaj poduradnika I. kat. 1. skup. Ostale vesti it Nj. Vel. kralj Aleksander je ugodil prošnji Jugoslovenskega kinološkega saveza in prevzel zopet pokroviteljstvo nad razstavo vseh vrst psov, ki se bo vršila v Ljubljani o Binkoštih. To visoko odlikovanje naj smatrajo vsi ljubitelji psov ene ali druge pasme kot spodbudo in poziv, da prijavijo lepe pse čimprej in v čim večjem številu. Začetkom drugega tedna bodo razposlali posamezni v Savezu včlanjeni klubi prijavnice vsem svojim članom. Kdor ni član enega ali drugega kluba oz. bi prijavnice ne prejel iz kakega drugega razloga, naj jo zahteva pismeno ali ustrne.no v Poslovalnici razstavnega odbora, Miklošičeva cesta 20 telef. 2779. Pravočasna prijava je važna, kajti prepozno prijavljeni psi ne bodo mogli biti objavljeni v razstavnem katalogu. Razstavni katalog bo izšel v veliki nakladi in se zanj že zbira potrebno, zlasti tudi inseratno gradivo. it Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti g. dr. Marko Natlačen v ponedeljek dne 22. t. m. ne bo sprejemal strank, ker odpotuje- * Izlet v Prago. Kdor se je prijavil za praški orlovski izlet, naj poSlje takoj predsedstvu Jugoslovanske orlovske zveze, v Ljubljani, Ljudski dom, sledeče podatke: natančen naslov (ime in priimek), redno bivališče, pristojnost, poklic, dan, mesec in leto rojstva ter naslov postaje, na kateri se namerava priključiti skupnemu transportu. V bodoče naj vsebujejo vse event. nove prijave navedene podatke. — Pripravljalni odbor. it Nove šmarnicc. Sv. Terezije deteta Jezusa in presv. Obličja ali Mala Cvetka Marijina. Spisal dr. Miroslav Brumat. Cena vezani knjigi 45 Din. Berilo je zelo zanimivo in koristno ob današnjih življenskih zablodah. Knjiga je zelo obširna; obsega nad 400 strani in je berilo vsakega dne razdeljeno na 4 dele in sicer tako, da se eden ali dva dela lahko izpustita in dnevno premišljevanje izdatno okrajša. £ ir V Uradnem listu od 18. aprilu je objuv-Ipn Zakon o izpremenibah in dopolnitvah zakonu o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah: Zakon o amnestiji in aholicjji; dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednih davkih, taksah, trošarini in carini: Pravilnik o iikoriščanju državnih gozdov v iaslni režiji; Uredbo o povračilu potnih stroškov za ona službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se. iz-vr.še v korist in ob stroških privatne stranke in ii:i njeno zahtev tr, iu Uredbo o opravljanju prisege v resortu ministrstva za šume in rudnike v šumnrski stroki. •k Izlet v Dalmacijo priredi dne 14. maja Fmetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. * Pri razdražljivosfi živcev, glavobolu, pomajkanju spanja, utrujenosti, pobilosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Jcsef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja i/, kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo ludi pri ljudeh visoke starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. t> Ir> mogoče doseči olajšave glede viza, bo Slu pot po suhem do morja deloma skozi Italijo. Izletnike odpelje izletniški parnik Knradjordje na šestdneven izlet, na katerem sc; ustavi na vseh /.namenitojših točkah Dalmacije vse do Kotoru. Cene so razmeroma zmerne: 1. razred 1800 Din (vožnja in liranu skupaj), 11. razred 1300 Din. Izletnikom bo razkazoval zanimivosti Dalmacije, zlasti umetnostne, g. dr. Fr. Stole. — Uradniki prosijo le zu štiridneven dopust in izrabijo dva dneva o binkoštih. Kdor se misli izletu priključiti, nuj to nemudoma, vsekakor pa do vštevši 30. aprilu, sporoči z dopisniku t. č. tajniku dr. S. Vurniku, nasl. muzej, Ljubljana. Društvu je plačati prijavnino 100 Din, za kar društvo uredi vse. podrobnosti in preskrbi strokovno vodstvo. it Tabor Krekovih družin na Lescah. Vabimo vas na prijetno zabavo pri veseli tomboli. Krekovci bomo imeli 5. maju tabor v Lescah. Sprejeli vas bomo ter imeli ob tO skupno sveto mašo. Po sveti maši ua taboru bomo slišali govor tovariša J. Lancusa o naših ciljih. Ob treh popoldne bomo imeli tombolo v korist bodočega prosvetnega doma. Morda boš ravno ti tisti srečni, ki bo zadel samo za 5 Din opravo za spalnico: 2 omari, 2 postelji, umivalnik /, ogledalom, miza in drugo, ali drugo tombolo kravo, ali kolo. Pa tudi kvintern boš vesel; morda dobiš vrečo moke, 2 zaboja sladkorja, por čevljev ali p« tudi krasno sliko v okviru Jezusa 'Siu Ol jski gori in še mnogo drugih dobitkov. Nato se bouio Se malo pogovorili in razveselili. Za pijačo in jedačo bo preskrbljeno. Pu tudi ugodnost polovične vožnje je že dovoljena od 3. do 7. maju. Med potjo lahko poromamo na Brezje uli Bled. Do Lese zahtevaj celo vozovnico z mokrim žigom. Pri nas dobiš izkaznico in sc pelješ zastonj domov. Pojdi 5. maja v veselo družbo v Lesce ler si že sedaj preskrbi tablice za tombolo pri tajnici Krekove družine: Mimi Žagar. Lesce, številnega, veselega svidenja vam želim v Lescah! it Nikar ne odlašajte, ako želite o binkoštih na Trsat in na otok Krk! Sporočite svoj naslov Sveti vojski v Ljubljani, da vam čimprej pošlje pojasnilo! Zadnje dni se prijave brezpogojno ne bodo več »prejemule. it Vreme 20. aprila ob 8 zjutraj. Ljabljana: baroni. 7633, topi. min. 8.6, maks. 19.8. Mirno, jasno. — Maribor: barom. 761.8, topi. min. 3, maks. f8. Mirno, jasno. — Zagreb: barom. 762.2. topi. min. 7, maks. 18. Zahodnik, malo oblačno. — Belgrad: baroni. 763.9, topi. min. 3, maks. t3. Mirno, jasno. — Skoplje: baroin. 766.1, topi. min. I, liinks. 15. Mirno, deloma oblueno. — Split: barom. 765.9, topi. min. 9, maks. 17. Malo oblačno. ir Železniškim vpokojencem v vednost. Društvo železniških vpokojencev za Slovenijo je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1920 leta. Društvo si je vzelo za nalogo, da pribori starovpokojencem pokojnino v isti višini, katera je potrebna za preživljanje, kakor tudi da brani prislužene pravice vseh železniških vpokojencev. Vsakoletni občni zbor določi funkcijonarje, kateri v imenu društva kot zastopniki vpokojencev na vseh merodajnih mestih nastopajo za interese železniških vpokojencev. Zato opozarjamo vse železniške vpokojencc, naj se oklenejo pre-potrebnega društva ne pa tistih, kateri se za hrbtom društva skrivajo in nastopajo kot zastopniki vpokojencev neupravičeno, ne premislijo pa, da s tem škodujejo sami sebi in skupnosti. — Predsedstvo. ik Maturanti trgovske akademije v Ljubljani se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so omogočili s kakršnimkoli prispevkom poučno ekskurzijo po Grčiji, Turčiji in Bolgariji, ki je v vsakem pogledu uspela. Posebno se zahvaljujemo odboru Jadranske straže, komisarju oblastnega odboru, predsedništvu trgovske zbornice ter trgovskemu gremiju v Ljubljani, Kamniku. Litiji. Ormožu. Slovenjgradcu in gozdne-mn uradu Karela Auersperga v Kočevju, ki so z. večjimi prispevki v prvi vrsti omogočili ekskurzijo. Iskrena hvala vsem! it Razpisana dela pri cestnih zgradbah. Oblastni komisar mariborske oblasti razpisuje oddajo zemeljskih del v akordu pri zgradbi nove ccste Rogaška Slatina—Cerovec ter za pridobivanje gramoza v kamnolomu v Ceroveu pri Rogaški Slatini, oboje po ustmeni licitaciji, ki bo v soboto 27. aprilu ob tO pri ravnateljstvu zdravilišču v Rogaški Slatini. Vsak akordant, oz. udeleženec licitacije mora plačati kolek od D&Hro SE branfti se pravi, zagotoviti si v vsaki življenjski dobi množino fizične in duševne energije, ki Vas stavi v položaj, da kljubujete vsem težkocam življenja-Da bo vsakdanja bran« odgovarjala lemu namenu, je potrebno, da se njena vrednost poveča z dodatkom kakega dietetičnega izdelka, ki vsebuje v najmaojši količini veliko množino hranilnih sestavin. To je naš znak ki je dragoceno sredstvo za vse one, ki so sicer zdravi, še bolj pa za one, ki morajo podpreti oslabele organske moči ali izčrpane sile. Dobiva se povsod po ceni Din tS"50 za škatljo. Zahtevajte brezplačui vzorec, sklicujoč se na oglas v Slovencu*. 1>U. A.WANDER D. D.. ZAGREB ŠLEZIJSKI PREMOG *J U L I U S« odlične in priljubljene znam. ZOPET DOBAVLJA ki se ne kadi in ne dela saj, D. Čebin, Wolfova 1. Tel. 2056 5 Din. ki se prilepi na licitacijski zapisnik ter obenem položiti kavcijo v iznosu 3 odstotkov ponujene vsote, obenem pu podpisati izjavo, da pristane nu družbene in dobavne pogoje. Za kavcijo je merodajna iz.mera kubaturc, ki jo namerava akordant prevzeti in katera je za posamezne odseke razvidna iz načrtov. Zn kavcijo pri kauinolomskcm obratu pa služi kot podlaga dobava od 3000 kub. metrov gramoza po izdraženi ceni. it Zvita goljuf ion. Po štajerskem se klati ženska srednje velikosti, dobro rejena, modrih oči in plavili los ter zelo lepih rot, katere oči-vidno skrbno neguje in ne ljubi, kakor je videti, preveč dela ter zbira denar za vsevrstne dobrodelne namene, kakor ji boljo kaže: za misij on išče v Grobljah, za frančiškane v Šiški, za invalide, za salezijaucc, za dom duhovnih vaj ild. Nekaterim sc predstavlja, da je iz Ljubljane, drugim, da je z Viča. Pripoveduje, da je njena sestra usmiljenka na Koroškem in sicer imenuje različne prostore njenega bivanju, kur priča o njeni laži. Nazadnje pride do ene, ali druge osebe, o kateri sc: jo prepričala, da je usmiljena, in s solzami v očeh pripoveduje, da jo izgubila denar za vožnjo, pri drugih, da ga ji je zmanjkalo, pri tretji, da ji je bil ukraden... in na ta način je že pri marsikateri osebi dobro opravila. Naj ljudje pazijo, to je golju-1'ica, in naj vedno zahtevajo izkazalo, potrjeno z žigom. Zdi se, da je to ista, ki jc pred par zijo, naj mu ga denejo v podvzglavje postelje; rekel je, da noče nobene druge blazine,-Ah! mladost! mladost! kako je tvoja doba obžalovanja vredna. Menili so, da nosimo diamante. Po večerji so naju ostavili same; naši gostitelji so spali spodaj, midva pa v zgornji sobi, kjer smo bili večerjali. Naše ležišče je bilo v viseči čumnati v višini sedem do osem čevljev visoko, do katerega se je prispelo po lestvici. Bilo je neke vrste gnezdo, v katero si prišel, plazeč se pod tramovi, obremenjenimi s celoletno zalogo živil. Moj tovariš je splezal tja gori iu se ulegel ves zaspan z glavo na dragocenem kovčegu. Jaz pa, odločen, da bedim, sem si zakuril iii se vsedel poleg. Skoro cela noč je potekla dosti mirno in že sem se počutil nekoliko varnega, ko za-slišim ob času, ki se mi ui zdel več daleč od jutra, spodaj v pritličju, kako se je razgovarjal naš gostitelj s svojo ženo in ko sem nastavil uho na kamin, ki je vodil iz pritličja, sem popolnoma razločil te moževe besede: »Pa da! Kako toraj? Ali naj zakol jem oba-dva.-: Nakar je odgovorila žena: »Da.« Več nisem slišal ničesar. Kaj naj vam povem? Obstal sem, komaj dihajoč, vse moje telo je bilo mrzlo ko marmor; da ste me videli, ne bi bili vedeli, dali sem živ ali mrtev. Zaboga! Kadar mi pride to na misel!... Midva skoraj brez vsakega orožja, proti njim dvanajstim ali petnajstim, ki so ga imeli toliko! In moj tovariš, mrtev od spanja in utrujenosti. Nisem si ga upal zbuditi, ker bi povzročil hrup; da bi pa ulekel sam, nisem mogel. Okno ni bilo nič kaj visoko, toda tam doli sta tulili dve dogi kakor volka... Predstavljajte si le, če si morete, v kaki stiski sem se tedaj nahajal. Četrt ure pozneje, ki se mi je zdeia zelo dolga, sem začui doii na stopnicah nekoga in skozi špranjo vrat sem opazil gospodarja; v eni roki je držal svetiljko, v drugi pa enega svojih dolgih nožev. Stopal je gori; njegova žena pa za njim. Jaz sam pa za vratini. Odpre, toda preden vstopi, postavi svetiljko na tla, ki jo potem dvigne žena; nato vstopi bosonog, ona pa mu de s tihim glasom: »Tiho, hodi tiho« in zastira obenem z roko premočno luč. Ko je bil prišel do lestvice, je stopal po njej z nožem med zobmi. Dospe vsi do višine postelje, ubogi mladenič je ležal tam, čakajoč ga z razgaljenim grlom, je prijel z eno roko za nož, z drugo pa je zagrabil za ... gnjat, ki je visela od stropa; z enim mahom j6 odrezal kos in zopet odšel prav tako kakor je prišel. Vrata so se. zopet odprla, luč je ugasnila in ostal sem sam s svojimi mislimi. Komaj se je zdanilo, nas je z velikim hrupom zbudila vsa družina, ],akor smo naročili. Prinesli so jedače: postregli so z zajtrkom, zelo dobrini in obilnim. Dva kapuna sta bila vmes, od katerih, je rekla naša gostiteljica, naj enega vzameva s seboj, a drugega pa pojeva. Ko sem ju zagledal, sem končno razumel pomen onih strašnih besedi: »Ali naj zakotjem obadva.« In sodim vas za toliko bistroglede, da uganete sedaj, kaj je to pomenilo. Prevel —ž. Osip Dimov; Povračilo škode Mr. Calvvell, sodnik v Ne\v Yorku, je prišel s sodišča domov, pokosil in z zadovoljstvom pomislil, da bo lahko pol urice zadremal. »Prosim, da me do sedmih nihče ne moti,« je rekel služkinji in stopil v svojo delavnico. Enakomerno je tiktakala velika ura, cigara je razširjala prijeten vonj. Sodnikove misli so začele bloditi. Stotine obrazov se je gnetlo pred njim: vsi tihotapci alkohola, agenti, detektivi, priče, tatovi, policaji, ki so se vsak dan vrstili pred njim. Zavest se je izgubljala v počasnih, prijetnih valovih, bližal se je blaženi, popoldanski spanec. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata. »Kaj je?« je jezno vprašal sodnik. »Prosil sem vendar, naj me nihče ne moti!« »Mr. Jerkins je prišel,« je naznanil glas služkinje. »Oho!« je rekel sodnik iu skočil z zofe. »Kar naprej.« Vstopil je Mr. Jerkins, mož srednjih let, neobrit, v ponošenem, zmečkanem plašču. »Prinesel sem,« je rekel s liripavim glasom. »Dobro. Mislil sem že, da ne bosle prišli,« je smeje pripomnil sodnik. »Zakaj ne? Ono nima nič opravka s tem,« je odgovoril Jerkins. »Prinesel sem vse, kar ste naročili. Deset steklenic konjaka, petnajst vina, osem \vliiskya. Vse je v predsobi.« »Sijajno. Koliko sem dolžen, Jerkins?« Jerkins je malo pomislil, nato je rekel: »Za konjak bom računal desel dolarjev za steklenico. Vino je ludi za dolar dražje, whiskya za poldrugi...?« »Zakaj pa?« se je začudil sodnik. »Vedno ste mi računali konjak po osem dolarjev, vino po štiri...« Jerkins je pogledal svojega slarega odjemalca zamišljeno in v skrbeh ler rekel: »Danes zjutraj ste me obsodili na denarno kazen tristo dolarjev. In nekdo mi inora povrniti te stroške .. .t ■fe n Kdor hoče imeti sobno llAlfIV I s jfrs« > IJo ponajmoder-lvf|#|§B V nejšlh vzorcih iu prvovrstno I Uhlll a izvršitev, se bo oglasil le pri J.MARTINC-u ■sumi ..............■""" (preje F Ks. Stare), Ljubljana. Naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna ulica št. 12. — Cene solidne! meseci na isti način zbirala in goljufala po Dolenjskem. Splavarji porušili pontonski most v Srr-mu. V petek ob 4 zjutraj so trčili, baje radi ne-opreznosti splavarjev trije splavi zemunske tvrdko Uinder in Polgar v pontonski most v Sremski Mi-trovici in ga razbili. Najprej jo trčil en splav, toda most je ostal cel ter je prenesel celo udarec drugega splava, dokler ni tretji splav končno razbil most in desni del mostu odnesel Most je odplul po Savi navzdol. Pri tej priliki je bil razbit tudi električni kabel preko Save Podrinska Mitrovica pa je ostala brez svetlobe. Pontonski most se jc obenem s splavi ustavil kakih 85 km nižje. Cini so zjutraj v Sremski Mitrovici zvedeli za nesrečo, je mestni inženir takoj pohitel za splavarji, jih dohitel in jim odvzel legitimacije. Škoda sc ceni na 100.000 dinarjev, razen tega pa imata škodo šo električna cen;rala in mesto, ki ne bo dobilo 14 dni nobene prevoznine, Podrinska Mitrovica pa bo 14 dni brez luči. Po izjavi mestnih strokovnjakov je do nesreče prišlo radi nespretnosti splavarjev. Po predpisih morajo namreč splavi pluti pred mostom v razdalji 300 metrov, takrat pa so vozili le v razdalji 10 do 15 metrov. S popravilom električnega kabla so že pričeli, iz Belgrada pa je bil poklican remorker, ki bo most privlekel nazaj na prvotni kraj. ■jc Vinska razstava in semenj v Ljutomeru bo 29. aprila. Tozadevne priprave so v polnem teku. Med producenti vlada veliko zanimanje za to prireditev, radi česar se z gotovostjo računa, da bo ta sejem izredno dobro obiskan iu se bo dobro obnesel. Vina so dobro prežim i In ter so milega in zelo dobregu okusa. Interesentom ljutomerskih vin bodo torej 29. aprila na razpolago velike množine vin raznih vrst. ■jc Zahvnla. Podpisana mati ponesrečenega sinu Josipa Nckiča iz Bohinjske Belo se najto-pleje zahvaljujem »Prometni zvezi« za podeljeno podporo v znesku 250 Din in to tembolj, ker je bil moj sin šele nekaj tednov član '/.veze. — Ivana Nekič, Bohinjska Bela. ■jc Tnmburnškim zborom sporočamo na ponovna vpraševanja, da jc žc v tisku popolna Tamburnškn šola, ki jo je spisal prof. M. Bajuk in jo je založiln Jugoslovanska knjigarna. Šola bo obsegala vse potrebno iz teorct.-glasbenih poglavij, natančen opis vsakega instrumenta, uglašanje, sestavu tamburuških zborov, navodila za skupne vaje in nastope, nekaj vaj zu vsak instrument posebej in za vse skupaj ter nekaj izbranih pesmi zn ves tumburaški zbor. Ves nauk v šoli je jasen, lahko umljiv, preračunan pruv nu naše podeželske tamburaše. — Opozarjamo že sedaj na to šolo. •jc Častitiin župnim uradom sc priporočam z'i izdelovanje cerkvene posode in orodja po načrtih in zn popravila starih predmetov ro zmernih cenah. Avg. Megušar, pasar, Karlovsku cesta 2, poleg zvonurnc Sumussa, Ljubljana. ■jc S.Marija Marta Chambon — lepa knjižica (po 10 Din) je pred dobrim mesecem izšla v uršulinskein samostanu v Ljubljani. Te dni so izdale uršulinke listke (po 20 para), ki so posnetki knjižice in vsebujejo tudi rožni venec sv. ran. — Dobivajo se na samostanski porti. Po pošti se pošiljajo le v večjem številu, najmanj 50 listkov skupaj. Knjižico in listke zelo toplo priporočamo. •jc Ravnokar dospele nove poskočne slovenske narodne pesmi na gramofonskih ploščah. Iv. Bonač, Ljubljana. ■jc »Strički Matički«. Priljubljeni mladinski pesnik Albin Čebular bo mladini in vsem, ki z njo čutijo, poklonil zopet lepo zbirko pesmic. Knjiga, ki bo obsegala 47 pesmic in 50 niičnili slik, bo v kratkem dotiskana. Da bo tudi siromašnim otrokom dostopna, l«> cena izredno nizka. stala bo broširana 8 Din, vezana v celo platno z zlatim napisom 14 Din. Prva zbirka »Prijateljčki v ugankah« je našla mnogo priznanja. Naj omenimo samo, da jc slovenska mladinska šola v Clcvelatidu naročila sto izvodov naenkrat. Brez. dvoma bodo tudi »Strički Matički« hitro našli pot med naše najmlajše. Naročila sprejema Brezalkoholna produkcija v Ljubljani. ■jc Pomlud in zdravje. Prvi znaki pomladi nas morebiti navdajajo s takim navdušenjem, da pozabimo popolnoma na vsako previdnost; odlagamo topla in oblačimo lahka oblačila. Ta neglu sprememba v načinu oblačenju je zelo pogosto vzrok prehlada, iz katerega se kaj lahko izcimi nevarna bolezen. Da pa bomo mogli že pri prvih znakih obolenja uspešno zavarovati se pred nevarnejšo boleznijo, je potrebno, da se poslužimo v ta namen preizkušenega sredstva. Med take spada Kresival »BajTer« sirup prijetnega okusa, ki nas hitro reši prehlada in ž njim združenih neugodnosti. ic »Targa Florio« za motorna kolesa 1929. Tudi ta mednarodna prireditev je podala dokaz o trpežnosti in zanesljivosti Continentul-obro-čcv. Voznik Kiippen je zmagal na B M. V. s Continental obroči v razredu preko 500 cm ter pcstal tako zmagovalec »Targa Florio«. Kiippen jc vozil nepretrgano v najboljšem dnevnem času (5 ur 23 minut in 58 sekund) s povprečno hitrostjo 60.074 km). Ta zmaga se nam zdi tem pomembnejša, ker jc bila »Targa Florio« dirka, ki se prireja na 524 km dolgi, izredno težki Ma-donie-progi na Siciliji — pridobljena sedaj že trikrat povrsti na Continental-obročih. ■jc Devet zvezkov Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki so dosedaj izšli pri Novi založbi v Ljubljani, je najodličnejša slovenska izdaja bodisi po skrbnosti prireditve pisateljevega teksta, bodisi glede strokovnjaških uvodov in opomb njihovega urednika Iz. Cankarju. Dobe sc v trojni vezavi: v polusnju, celem platnu in polplutnu. Oprema vseh vezav je odlična. jc Iz predvojnega časa znani specialist za biciklc in lastnik prve predvojne avtomobilnc tvrdkc K. Čnmernik v Ljubljani, kateri jc marsikateremu Ljubljančanu prodal bicikelj, moto-cikelj in avtomobil ali istega popravil, in ku-teicga poznajo starejši Ljubljančani kot solidnega podjetnika in mlajši svet kot lastnika pive šoferske šole v Ljubljani, je ustanovil sedaj na Dunajski cesti 56. telefon 2236 (Jugo-auto) autotaksi podjetje za vožnje v tu- in inozemstvo r. novimi najmodernejšimi avtomobili. Agilnemu podjetniku želimo tudi mi v novem ptdjetju mnogo uspeha. (Glej današnji inserat.) Kari Hauzvezek II. IzSel Ilshitrna Sv C rila v nar boru. ★ OPOZARJAMO NA OGLAS OBLAČILNIMI ZA SLOVENIJO, Miklošičeva c. 7, ki obstoja že 10 let in ni identična z nobeno drugo novejšo Oblatilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim strankam na dom. ★ OPOZARJAMO na oglas Spodnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. ! izkoristite priliko in si preskrbite plašč in obleko po najnižji ceni pri tvrdki P. Magdic, Ljubljana ★ LEPOTIČNO GRMIČ JE, ciprese, borovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pela-gonijc itd. priporoča Anton Bajec, Ljubljana, vrtnarija na Tržaški cesti 34, trgovina Pod Trančo 2. Telefon 3222. ★ ROGAŠKA SLATINA, najbolj reno-mirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, iolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte! ★ PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana. IVolfova 12, prosi vljudno milodarov. SLAMNIKI v snaženje se sprejmejo '< do konca tega meseca pri P. MAGDIČ, Ljubljana. * LEP SPOMIN na birmo je dobra ura, zlatnina, ki jo kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg .9. * VSELEJ, KADAR VAS NAPADE ■ VROČINA, sploh pri vsakem nerazpoloženju pri odraslih ali otrocih, še isti večer masirajte telo z ■>AlgoAlga osvežuje in preprečuje razna vnetja. Alga okrepljuje. V vseh lekarnah in drogerijah 1 steklenica 16 Din. * KO NASTOPI TOPLO VREME in se začno pojavljati molji, je najboljše sredstvo zoper iste 'PAR MOL. Izdeluje ga »Chemo-techna«, d. z o. zLjubljana Mestni trg 10. Ljubljana Nočna služba lekarn Dnevna in nočna služba v nedeljo: Bohin-čeva lekarna na Rimski cesti in Levstikova lekarna na Resljevi cesti. — V noči na torek: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Shranile c grobov Ljubljana, 20. aprila. Na »rampi« so ležali, v samih srajcah (in v i hlačah seveda), suknje pa so imeli pod hrbtom ter ; se greli na solncu. Z nekakim užitkom so opazovali, ; kako se drugi mučijo z avtomobili in jih vlačijo z vagonov. Tako idilo na »rampi«, to je na dovoznem kolodvoru more zmotiti kvečjemu dež ali pa kdo s policije Tudi tokrat jih je zmotil gospod Policijski. Prišel je in se naredil, kot da se nič ne zmeni za počivajoče lenuhe. Ti pa so koj vedeli, da gospod nc ! namerava skladati avtomobilov, temveč bi radi nekaj I drugega, vendar so ga pobarali: »Si mislite enega ! izbrati?« V mislih so imeli seveda avtomobile. Gospod Policijski jih je pozorno ogledal — lenuhe namreč — in dejal: »Seveda si mislim izbrati enega!« Ampak ta preklicani fotograf, ki naredi črno-lasemu človeku plavo frizuro plavolasemu pa črno! : Eden med pečivajočimi je bil na las podoben onemu, i katerega sliko je ime! Policijski s seboj. Na las. i lase same pa je imel drugačne. Fotografija jih je ! kazala črne, možakar pa je bil plavolas. Se dvakrat trikrat se je Policjski izprehodil po rampi iu si ogledal razstavljene lenuhe. Nihče se ni ganil, vsi so čakali: »Zdajle bo, kar bo! Nemara bo mene!« Policijski se je končno le odločil in stopil k onemu, ki je bil fotografiji najbolj podoben: ' »Saj ste vi Avgust Tavčar?« Nagovorjeni je zardel, trenutek nato pa se je škrlatna barva njegovih lic spremenila v bledico: »Sem! Kaj pa je? Je že spat kaka »fovšija« vmes.« »Kar ustanite!« »Presneto, da se mora človek toliko truditi!« Komaj je vstal. »Pojdite z menoj!« Na policiji so ga nagovorili prav lepo: »Lc povejte, da ste prejšnji teden trgali pločevino z grobov pri Sv. Krištofu?« Gustelj je tedaj poskoči': »Jest? Jest, pošten delavec? Nikoli!«. V sobo so stopi! mehanik H., vajenec L. in trgovski pomočnik N. Ti so Guslelina tedaj zasačili, ko jc na pokopališču odtrgal že 25 kg bakrene pločevine. Hoteli so ga ujeti, toda Gustelj jim je ušel, /:očil preko zidu in izginil v noč. »Poznate tega?« »Ah seveda,« so pritrdili vsi trije. »Ta je tisti, ki smo ga takrat lovili, je že pravi!« »No, Gustelj, kar udajte se! Saj ste bili vi! Boste še tajili?« »No, ja, če »žlehte jeziki več vedo, sem pa.« »Kam ste mislili z ukradeno bakrovino?« »O, v denar bi jo že spravil, samo če bi jo mogel spraviti s pokopališča. Pa ni šlo. So se li trije morali vtekniti vmes. « Ko je policija povpraševala pri raznih ljubljanskih trgovcih, kdo kupuje bakrovino sumljivih virov, ni hotel nihče vedeti o tem. Tudi Gustelj ni hotel povedati, kam bi pokradeno pločevino prodal in si je mislil: »Saj nisem neumen. Nemara bi potem še zvedeli druge moje »kšefte«. Gustelj pride pod strog paragraf. Skrunjenje grobov ni majhna reč in mu bodo na sodišču za daljši čas že vzeli veselje do tega. 0 Pastoralna konferenca za arhidiakonat Ljubljano bo v ponedeljek, 22. t. m., v semenišču. Začetek ob 15 © Proračun mestne občine ljuhlianske. Včeraj smo pod tem naslovom obiavili članek, ki ga nam jc poslal ugleden javni delavec in je torej članek predvsem izraz njegovega mišljenja. Mirno in stvarno pisan Članek jo bil obenem opozorilo na proračunsko debato, ki jo prične ljubi ianski ob-. cltiski svet v ponedeljek. Ker se bo debata brez I dvoma vodila zelo ob'ektivno in izčrpno b<> v krai-1 kem podana jasnn slika liublianskega občinskega gospodarstva. 7,n'o bomo pror-č-mski debat' po-i svetili vso pozornost in o njej vestno in izčrpno ' poročali. , 0 Materinski večer v zavodu za zaščito dece I se. vrši 34. t. in. točno ob 8 zvečer. Vstop prost. | Govori mil, g. škof, vseuč. prof. dr. Gregor Rozman o razvoju mladine in verskem pojmovanju z diskusijo. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi septembra 1928 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 2. maja, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 10. maja t. 1 od 15 dalje v uradnem lokalu. V soboto 27. t. m. urad zaradi snaženia ne posluje. 0 Moto-Kolesarski klub »Ilirija- naproša svoje člans.vo, da se udeleži pogreba nenadoma preminulega člana-odborniku g. Mirko Prošeka. — Pogreb bo danes ob pol 5 iz splošne bolnišnice do Sv. Krištofa, nakar se zemeljski ostanki prepeljejo na pokopališče na Jezici. 0 Rešilni avto je že popravljen in ga bodo danes preizkusili. Danes popoldne bo najbrže že mogel začeti prevažati bolnike in ponesrečence. Neuporaben pa je še vedno s ari rešilni avto. ki se je pokvaril pri zadnjem karambolu na Miklošičevi cesti. Nujno potrebno bi bilo. da se popravi še drugi rešilni avto, kajti Ljubljana brez rešilnega avta prav težko izhaja. Pri zadregi, ki je n— stala zadnje dni, ko ni bil noben avto na razpolago, se je pokazalo, da tudi dva rešilna avta ne zadostujeta več. Mestna občina so bo morala v kratkem baviti z vprašanjem, da se nabavi še tretji rešilni avto, ki bi prvima dvema služil za rezervo. Kajti pogosto je naneslo že dosedaj. da oba rešilna avla nista več zadostovala Na-.-i7pn-va proti 26 letnemu trg. nameščcncu Josipu Dužc-viču iz Starega grada radi razpcčivanja komunistične brošure »Klasna borba«. Njegov sedrug; 23 letni čevljarski pomočnik Antc Alekr, pa sc sploh ni prikazal k razpravi. Senatu ic predsedoval vdss Posega, vdss Guzelj, dss dr. Tombak in dr. Lesjak, votanti. Obtožbo jc zastopal državni pravdnik dr. Zorjan, zagovornik dr. Leme.l iz Ljubljane. Duževič je bil ohsoicn na dve leti težko ječe, za Aleksom pa se jc izdala tiralica. Wove obha: Ine nodobe nudi čč. gg. katehelom PRODAJALNA K. T. I). (H. Ničman) v Ljubljani, in siccr nad 20 raznih vzorcev Z lahkoto si izbere vsakdo po svojem okusu z besedilom in tudi brez njega. — Cene zelo nizke, po Din: 3.—, 3.50, 4.— in 5.—. Celje 13 Danes popoldne ob pol 4 zaključna predstava Krekove družine v NarAinem domu. Vprizori se veličastna Schillerjeva tragedija ljubezni »Kovar-stv in ljubezen«. Vstopnice se danes dobe v Narod-uein domu. J3 Gostovanje Ljubljanskega g edališča. Gledališka sezona je ob nastopu pomladi v Celju poslala hvalevredno živahna in umetnostno prvovrstna. »Učiteljica«, »Lepa Vida« iu »Romeo in Julija« so bili dogodki odlične umetnostne vsebine. Sedaj je najovedano gostovanje ljubljanskega gledališča za petek 26. t. m. Igrali bodo M. Maeter inckovo dramo dramo v 3 dejanjih »Stilmondski župan«. Vstopnice se dobe v knjigarni Goričar & Leskovšek. & Med vcžtijo je zblaznel. Na celjskem kolo-dveru je sprevodnik popoldanskega vlaka odložil blaznega siromaka v osebi 30-letnega štefona Jr. .orni ka, lojenega v Kaitelu. Med vožnjo iz Ljubljane je Javornik začel naenkrat fantazirati, otenein pa je potegnil kar tri žepne nože in z njimi ogrožal potnike. Pravil je. da ie nazadnje delal v neki tovarni tkanin v Kranju, sedaj pa, da bi moral domov, lcer je posvečen cd sv. Štefana, svojega patrona. Mož je v navalu blaznosti nasilen, gri2e in razbija, pa so ga mo/ali v Celju obleči v prisilni jopič. Mestni fizik je odredil odpravo v opazovalni oddelek v Ljubljano. & Mestni škropi ni avto na delu. Izredna vročina, ki smo jo v Cilju čutili v petek in včeraj, je popolnoma osušila ceste, velik promet pa nam pripravil prahu od sile. Veter je dvigal prah kar v oblakih in že smo se skero jezili na mestno občino iu na njen novi avto-škropilnik. Pa je bil prah zajel najbrž tudi že magistrat, kajti popoldne je na veliko veselje pasanlov prigrmel skozi ulice avto ter na mah končal divjaški posel prašnih oblakov. 13 Podružnice Hmeljarskega drušiva. Zadnje ledne se ie »ustanovilo več podružnic Hmeljarskega društva. Opozoriti moramo, da ie večina teh »ustanovitev« neveljavnih in nepravilnih Ustanovni občni zbor podružnice se more izvršiti še le potem, ko je oblast odobrila pravila dotičue podružnice. Odbori, ki so se doslej izvolili, so zgo j pripravljalni odbori, katerih dolžnost je, da vlože pravila, in pravica, da nabirajo člane za bodočo podružnico društva. — Pri tej priliki bi apelirali na društveno vodstvo v 2alcu, naj se vendar potrudi in da svojim zaupnikom malo točn^jša navodila. Poleg tega bi bilo več kot na mestu, da ne informira dnevnega časopisja zgolj o nekem svo em de'ovanju, temveč daje preko časopisja račun tudi o vprašanjih, ki inte-resirajo vse hmeljarje v stanovskem oziru. Tako n. pr. v Celju ogron:na večina hmeljarjev niti [>ojma nima. da se snuje podružnica. Kako pridejo hmeljarji do tega, da jih neka čisto svoja vrsta ljudi postavi naenkrat pred gotovo dejstvo. Hmeljarsko društvo je stanovska organizacija vseh hmeljarjev. Naj se v Žalcu ne čudijo, če bedo hmeljarji začeli malo odločneje nastopati proti »edanjemu vodstvu. sa V preko 400 lastnih pcdružnicah prireja svetovna tvrdka Julio Meinl od časa do časa brez-p'ačno poskusno kuhan;e kave in čaja, pri katerem naj bi se iavnest na lahek in neposreden način seznanila s sijajnimi kvalitetami kave in čaja, s katerima produktoma oskrbuje tvrdka danes vso Evropo. Celjska podružnica Julio Meinl priredi poslorno kuhanje kave v ponedeljek, dne 22. aprila 1929 v svojih prostorih na Kralja Petra cr ti. Edinstvena organizacija tvrdke omogoča da nudi v vsaki svoji podružnici, pa čeprav v najmanjšem mestu, interesentu vse, kar si je tvrdka tekom 60-letnega obstoja v skušniah nabrala, torej blago prav iste prvovrstne kvalitete kot v največjih centrih kontinenta. Prednost tvrdke je zlasti v tem. da uvaža kavo in čaj neposredno iz krajev produkcije brez vmesne [posredovalne trgovine. 60-letno izkustvo v praženju kave ter dejstvo, da uživa tvrdka nedeljeni renome, ko lahko zadosti tudi nairazvajeneišemu ob priliki poskusnega kuhanja. Prepričan naj bo, da bo prijazno sprejet in iskreno pozdravljen. 13 Ne nasedajte inozemskim trgovskim potnikom! Znana tvrdka E. Schipper, tovarna perila na Dunaju pošilja po da jšem presledku zopet v naše kraje svojega zastopnika, ki obiskuje privatne stranke v svrho nabiranja naročil. Sreski gremij trgovcev nuino in resno opozaria vso javnost, da je trgovskim inozemskim potn i kom absolutno prepovedano posečaii privatne stranke. V njih lastnem interesu so naprošeni. da zastopnika gornje tvrdke takoj ovadijo najbližji varnostni oblasti kakor hitro ugotovijo konkretni slučaj prestopka predmetnega predpisa. Šamana »seh vrst — zajamčeno naiboliše kakovosti priporoča _ANTON FAZARINC. CELJE • • Dopisi Ptuj Prosvetno društvo v Ptuju je prošio nedeljo priredilo predavanje o sv. Frančišku v mestnem gledališču ob filmu tega velikega svetnika. Predavanja in predstave so bile izborno obiskane in so žele obče priznanje. Le nekemu gospodiču, ki je še lani trgal hlače na gimnazijskih klopeh, predavanja niso bila všeč in mu je pri predavanju prof. Bajuka moral nekdo pokazati vrata. Ako bo gosjx>d G še kazal svojo nrav preočitno, bom prišli na dan s točnim imenom in podatki. IG. Pretekli četrtek popoldne se je vršil veličasten pogreb umrlega bogoslovca Iv. Skrjanca iz Matene. Na njegovi poti so ga sprem'jali vsi bogoslovci iz Ljubljanskega semenišča trije gg. od vodstva semenišča in tudi Škofovi zavodi so jposlali zastopstvo na pogreb bivšega gojenca. Tako lepega pogreba že dolgo nismo videli v naši fari. Gg. bogoslovci so mu zapeli pred hišo, v cerkvi in ob grobu. V imenu vseh se je ob grobu s prisrčnimi besedami poslovil od njega g. bogoslovec M. Stare. Tako krasen pogreb je bil za njegove domače velika tolažba v tej težki izgubi. Da bi ga ohranili pri življenju in mu pomagali do cilja, so njegov oče in obe sestri veliko žrtvovali. — Nad eno leto je moral pustiti študije, veliko je trpel posebno zadnji mesec Tiho in mirno je prenašal bolezen in ko je bil v trpljenju očiščen vsega zemeljskega prahu, je dozorel za srečno večnost. — Dragi Ivan, Bog Ti daj pokoj in mir, naj Ti sveti večna luč. Ivan — z Bogom! B-il ocmnnacljsko trrntalno kopa'l3re dolenjske I ORLICE (To lire pri Novem mestu) go edino in Irnjno sigurno zdravilno sredstvo pri rhanmatlzmu, neuralfti 'ah, ženskih bolesnlli t.t.d. - KopaliSčne naarave so vseskozi ucposrerlno n" Izvirkih. - Sezona od I, maj« do 80. sepiombra. -ZelezniSka podaja straža Toplice. doienjs.a «e,ez „ica. - Zahlevajt« prn>pekie. — Cene znIJane, posebno v prid- in po seetek zjutraj so dobili na Lesjakovem kozolcu za šupo blizu stanovanju obešeno Anico Kumpovo. soprogo lesnega trgovca iz Kandije. Že dolgo časa je bolehala na živcih. V zadnjem času se je njeno stanje tako poslabšalo, tla je dobivala težke živčne napade, ki so se stopnjevali do blaznosti. Nesrečnica zapušča tri nerloletne otroke, izmeri katerih je najmlajši star komaj poldrugo leto. Novomeški kanitelj je dobil novega g. kanonika v osebi bivšega dekana v Trebnjem g. Plantariču. Svojo novo mesto ie nastopil preteklo sredo. Novemu g. kanoniku kličemo dobi odošlieo. Žunnnski tečaj. 16. aprila se je vršil v Roki delskem domu županski teča j, katerega so se ttdeelžili vsi župani in svetovalci ter občinski tajniki iz novomeškega političnega okraja. Na tečaju so predavali komisar oblastne samouprave dr. Natlačen, ravnatel j oblastnih uradov dr. Lcgar in maior Lam nič. Na kmetijski šoli na Grmu je bil na iz-piaznjeno mesto hišnika imenovan Ivan Kovn-čič. Na toplo priporočilo ravnateljstva bodo dobivali otroci umrle hišnice Mari je Bartolove miloščino od oblastne samouprave, ki bo znašala ! še nekaj več, kakor je bila celotna plača hiš-j ničinu. i ———---———_ ——— Človek in paragraf KA.T STORI COPATA...? - 'lam pod Sv. Katarino nekje je bil preri dov-j nimi leti v zibel položen Gregorčev Joža Menda mu je bilo že tedaj ^sojeno, da se bo bavil skozi in skozi z različnim Nvom. Ko je bil še prav mlad, je lovil žabe in Metulje, časih za spremembo tudi batine od kogjarsibodi, potlej si je za predmet svojega lovskega udejstvovrnja privoščil bolhe in nemara še kakšno njim sorodno zverjad — nazadnje je pa Joža le postal resničen in od vseh upoštevan lovec. V gmajnah lazi za zajci in po polju za jerebicami ter tako nemoteno opravlja svoj življenjski poklic. Pa ga je zadnjič doletela neljuba usoda, da je z lova gredoč ujel tudi — copato. Ja, resnično copato! Šel je .loža z lova in se je mimogrede ustavil, pri hiši Oš]>etnikovega Blaža. »Entej vendar, Blaž. kako se že kaj imaš?« je pobaral znanra. »Bo že, Joža. bo že. no ju in pa one... — in je Blaž pripovedoval našemu Joži tako po vrsti različne stvari. Ko sta bila znanca trko zatopljena v pogovor, je odnekod priletela copata in ie ta copata pogodila Jožo ravno v glavo. Še ne samo v glavo, naravnost v nos mu jo je zabrisala neznana roka. Jože je koj ugotovil, da bo izvor tega copatinega strela Blaževa veža. Osumil je Štimovega Petra, ki se je tedaj nahajal v veži, da je on vrgel copato. Peter je odločno trdil, da to ni res. Jože pa svojo. Bližal se je Peter k Joži, ta pa se je ritensko odmiknl. In da bo z« vsak slučaj pripravljen, je lovec Jože snel r, ramen nabasano puško, jc : raštimal« na strel in ... Jožo ritensko s puško v roki, Peter korak za korakom za njim. Samo 15 korakov se je odmaknil Jože. Tedaj je sprožil puško in strel ie zn'M Petra v lovo kračo. To pa Joži še ni bilo dovolj. Udaril je Petra še s puškinim kopitom po glavi. Jasno: Peter se je zvrnil v obcestni jarek. Peter v bolnico, Jože pred sodnijo. Peter je kljub teinu, da so mu v bolnici odrezali levo bedro. vsled splošnega zastrupJjenja krvi in otrpnjenja srca umrl Jože pa pred sodniki: Ja seveda sem ga. Ampak le v silobranu, jasno. Zbrali so se tamkaj različni ljudje in pred hišo je bilo proti meni silno sovražno razpoloženje. Upravičeno sem se bal napada.« Bil pa je pokojni Peter brez orožja, zato se napada ni bilo preveč bati — pravi obtožnica. Jože je dobil vsled prekoračenja siiobrana 3 tedne zastonjskegu ležišča na sodniji Tako nevarna je tedaj ropata na nepravem kraju in ob nepravem času. Povzročila je enemu smrt. enemu tri tedne bivanja v kajbici. In še se ne ve, kdo je copato pravzaprav zagnal... »DEBELA JE BILA, PA PEST ..!« Namreč ženska. Tista, ki je v čajni nesla zajca v Ljubljano, da bi ga tamkaj prodala. — Tako jo povedal priča Matevž, paznik pri mitnici, ki je zajca vzel, žensko pa naznanil. Bilo je tako. Sin se razume na zanke, pa je kajpak ujel tistega zajca v gmajni. Ampak samo tistega, da veste; ne prej ne pozneje nobenega. Pri hiši pa tislega zajca niso murali, kdo pa bo jedel meso ob postnih dneh! Pa je tedaj peljala inati zajca v Ljubljano, par kovačev bi že skupila zanj. Kar na vlak je sedla mama, v Šiški pa jo je zastran zajca pobaral uslužbenec na mitnici Nič ni bogvekaj onegavil ž njo, kar vzel ji je dolgouhca. Žena jo rekla, da je doma iznod Šmarne gore Pa so jo potlej iskali, iskali... Tri orožniške postaje so imeli pos'a s to zadevo; najprej šentviška, potem medvodska — žene nikjer. Spisi so se kopičili, že so presegli debelino tistega zajca, romali so dalje, tja in nazaj — žene nikjer. Uslužbenec Matevž je še enkrat točno opisal žensko, kakšna da je bila in kakšno čajno je imela — pa je končno oko postave vendarle zasledilo dobro mamico, ki je debela in >fejst ... Pn kje so jo našli? — v Nadgorici. Od tam bo do Šmarne gori dve uri hoda. Zdaj pa ima žena. Zato ker ie debela, da tega skriti ne more in jo koj »porajta« vsak paznik, bo pa 4 dni sedela. Radi nesrečne ca.ine in ubogega zajca. Sin pa, ki je zajca ujel, je dobil 5 dni Spori S. K. Jadran. Danes prv. tekma s A. S. K. Primorje. Na igrišče A. S. K. Primoria so pozvani ob 16 igralci I. moštva: Vidmar, Zor, Brcar, Oven, Rogač, Kosmač, Benedetič, Macarol, Logar, Rape, Gaberšek. Januš. Ob 14 igralci rezerve: Plrhota, Steiner, Čemažnr, Sever, Plevel. Kocjan, Logar II., Masle, Januš, Heinz, Sušnik. Reditelji gg. Kalan, Klir. Peterca. Stranski sodnik rezerve: g. Čema-žar. Prosim točnost! — Načelnik. Poset Adar-a v Mariboru. Vsem, ki ste pripomogli z vztrajnim in umnim delom in s svojo navzočnostjo, da se je izvršil, poset čislanih gostov iz Nemčije na tako dostojen način in ste s tem pripomogli, da .je pe«tal naš lepi Maribor v veliki nemški državi tako dobro poznan, kakor do sedaj Ljubljana in Zagreb, izreka iskreno zahvalo odbor mariborske sekcije Automobilskega kluba kraljevine S. H. S. Športni dogodki Toliko je bilo vika in krika, hrupa in trušča, iu sedaj je vse v redu. Avstrijska nogometna zveza se je glede incidentov na Holie Warte opravičila. Italijanska nogometna zveza je v seji v Bo-logni vzela opravičilo na znanje — zadeva je likvidirana. Ostane samo še poraz Italijanov 0 : 3. — Svetovne nogometne prvenstvene tekme hočejo prirediti najprvo Urugvajci, »kot dvakratnim olimpijskim zmagovalcem nam to pristoja«. Če ne bodo s svojo zahtevo uspeli, bodo prireditve bojkotirali. Njih moštvo Rampla Juniors je zmagalo nad ruhr-skim prvakom Sehalke 5:1. Urugvajce jKivsod vabijo. Omenimo še: Torino—Bari 2 : 1. Rapid— \Vacker 1 : 0; Sheffield ima 51 točk Lerester in Aston Vilki po 46; Admira 21. FAC 19 itd. Francozinje igrajo nogomet bolje kot Belgijke in so zmagale 6-0: sicer se nam pa. kot smo že pisa'i, nogomet ne zdi najbolj pripravna igra za ženske. Veliko lepši za ženske je tenis Vsepovsod potrjujejo — \Villsova, Nuthnllova, Au=senova, Ryanova itd., — in se obetajo najzanimivejši boji. Po dolgem odmoru se je pojavil zooet Lacostc in bo nastopil v več turnirjih. Holandci so premagali Špance 6 : 5. Španski bokser Paolino je zopet enkrat določen za Schmelingovega nasprotnika. Bivši Schme-lingov tekmec Bonaglia je v Argentini nastopil z I uspehom in je popravil poraz rojaka Roberta Ro-i bertija, preniagavši Delfina pred 20.000 gledavci • v rundah po točkah. Najbrž se bo boril sedaj s samim Firpojem. Drug jugoameriški bokser, Ro-| mero Rojas, prihaja v Evropo. Dundee je bil premagan po točkah od Mola, 10 rund. Revanšni boj med Pladnerjem in Gcnarom se je zaključil z diskvalifikacijo Pladnerja, ki je v peti rundi pregloboko udaril. Tekma za evropsko prvenstvo v sabljairu v Neapolu se je zaključila z zmago Ogrn Glvkaisa. Vemo, da si je zmago v floretu priboril Italijan Pulitti, zmago v meču Francoz Cattiau, zmago dam v floretu Nemka Mayer. Torej je vsak narod nekaj dobil. Po narodnostih so razvrščeni ludi zmagovalci v rokoborbnih tekmah srednje teže na Dunaju: 1. Rus čiruhin, 2. Šved Nestrom, 3. Italijan Equa-lore, 4. Romun Angelescu. Šved Arne Borg je bil, kot vemo, premagan od Amerikanca Crabbeja na 400 m; poraz je kmalu popravil in je p'aval 880 y v 10 : 25, 30 ni pred Crnbbejem, 1000 m pa v 13 : 00.6 (Crabbe 13 : 21). Borg Barany in Taris so sedaj najboljši evropski zastopniki v prostem plavanju; Taris se odlikuje tudi na kratke razdalje, I dO m n. pr. pod I : 02. Izredno pozornost vzbuja desetletni Nemec Jabusch; 100 m prosto je plaval v 1 : 07.2! Sicer ne tako mlad, a zelo mlad je Amerika-1 nce Bo ven; J00 m je pretekel v -17.8; Bello-va je tekla 50 y v 6.2. Myers je vrgel kopje 67.16ni daleč; znani Lovve je postal predsednik angleške pokrajinske atletske zveze (County Athle-tic Union). — APetske »zvezde« si marsikaj lahko dovolijo, česar si drugi ne smejo; Ladoumegue in Martin sta bila svojčas susnendiram in sta sedaj že spet jiomiloščena, predčasno. Utemeljevanje: potreba športne propagande za francosko lahko atletiko. Ta lahka atletika bo dobila knnlu tako soorlno palačo 1-ot je newyerški M-dison Souare Garden: zidali jo bodo ameriški iu francoski kapitalisti. Seveda bodo prirejali tam tudi druge športne tekme, ne samo lahkontletskih. — Ponovimo uspehe ameriškega atleta Berlingerin: skok v višino 1.00. na daljavo 7.30, ob palici 4.08. krogla 14.25. Najmanj 25 je v Ameriki atletov, ki sVo-čiio ob palici nad 4 m viso'ol Schvvab je prehodil 20 km v 1 : 37 : 05.8, 2S km v 2 : ito : 110.4. Cathenvodnv« si je zojiet osvoiPa rekord v vllSin-skem skoku in je dosegla krasno višino 1.S" m! Campbpll pa upa. da bo dns^rroi s pvotmi dir-tnbiim avtomobilom rPttie Bink (Modra ptica) 385 indiciranih km na uro. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek eb 80 uri. Nedelja 21. aprila: THEODOR & COMP. Izven. Ponedeljek, 22. apr.: DANTONOVA SMRT. Red A. Torek, 23. aprila. Zaprto. Sreda, 24. aprila: PRAVKAR IZŠLO. Rod A. Četrtek, 25 aprila: BITKA. Premijera. Preinijer- ski abonma. Petek, 26. aprila. Zaprto. Sobota, 27. aprila: ŽIVI MRTVEC. Poslovilna predstava g. Rogoza. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. nri. ' Nedelja, 21. aprila: BAJADERA. Gostuje g. Iličič. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22. aprila. Zaprto. Torek, 23. aprila: GROF LUKSEMBURŠKI. Go- i stuje g. Iličič. Red C. , Sreda, 24. aprila: SALOME. PRED VRATM1 VEČNOSTI. Red B. Četrtek, 25. aprila. Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 21. aprila ob 20. uri: AD1EU M1M1. Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek, 22. aprila. Zaprto. Torek, 23. aprila. Zaprto. Sreda, 24. aprila ob 20: TAT. Ab B. Premijera. Gostovanje ge. Vide Podgorske in g. Hinka Nučiča. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 22. apr. ob 20: CHARLEYEVA TETA. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša. Poizvedovanja Izgubljeno. V sredo zvečer je bila na peti od Zvezde do Rimske ceste izgubljena zapestna, zlata damska ura z nekoliko obrabljenim trakom; ker je j dr g spomin, se prosi za vrnitev proti nagradi v upravi »Slovenca«. Darovi I V počastitev mnogoletnega svojega čislanega ! vladnega komisarja, dne 15. t. m. umrlega dvornega svetnika gosp. Janka Kremenška je uprava : Meslne hranilnice ljubljanske votiralu za mestne ' reveže 500 Din. Cerkveni vestnih Kongregai ijsko zborovanje. V velikih počitnicah bo: 22., 23. in 24. julija zborovanje vseh slovenskih akademskih in dij ških kongregacij V Zu-j vodu sv. Stanislava. Zborovalci bodo po dobroti ! presvetlega knezoškofa dobili hrano in stanovanje brezplačno. Naš prvi namen je, da vzbudimo v kon-1 gregacijskih vrstah smisel za liturgični apostolu!, ki naj ga vršimo tudi med drugim dijuštvom in ljudstvom. Daritev sv. maše se bo darovala en dan pe latinskem, drugi dan po vzhodnem obredu. Po zborovanju v zavodu bo kongregacijsko romanje na Šmarno goro, kjer se bo nadaljeval razgovor o kongregaciji in katoliški akciji med našim dija-štvomni. Podrobnejši program prinese nova kou-gregacijska revija »Mnrijin. mornar«, ki bo poslej izhajal štirikrat na leto kot glasilo dijaških kongregacij. Procesija pri cerkvi sr. Jožefa bo danes ob 4 popoldne. Po procesiji posvetitev družin varstvu ] sv. Jožefa in darovanje za cerkev. Vsi častilci sv. Jožefa iskreno vabljeni. Meščanska Marijina kongregaci.ia pri sv. Jožefu ima danes ob 11 svoj redni shod. j)opoldne ob 4 pa se udeleži cerkvene slovesnosti pri sv. Jožefu. Prireditve in društvene vesti Ljubljanska kmetijska podružnica priredi v torek 23. t. m. tečaj za obrezovanje špalirjev. Zbirališče udeležnikov tečaja ob 2 popoldne pri Kmetijski družbi, nato odhod na vrt, kjer se bo tečaj vršil. Tečaj bo vodil g. Franc Kafol, strokovni tajnik Kmetijske družbe. Društvo Kuratorij slepcev ima svoj redni lel-ni občni zbor v ponedeljek 29. aprila 1929 ob 5 popoldne v dvorani Mestnega doma. Razen običajnih točk je na dnevnem redu tudi izprememba društvenih pravil. — Na obilno udeležbo vabi vse člane in prijatelje društva — odbor. Občni zbor Podpornega društva orgunistov v Ljubljani se vrši v torek dne 30. aprila ob 11 do-i poldne v Rokodelskem domu v Komenskega ulici l ši. 12. Polovična vožnja za vse udeležence občnega zbora je dovoljena Vsak udeleženec naj vz-nie vozni listek do Ljubljane. V Ljubljani ob izstopu na kolodvoru listka ne sme oddaii. Pri občnem zboru dobi potrdilo, da se je istega res udeležil, na kar se z istim voznim listkom odpelje domov. Organ isti! Tovariši! Pokažite zavednost s tem, da se udeležite občnega zbora v obilnem številu, ki j naj bo dokaz, da se zavedate važnosti naše orga-| nizncije. | Šentjakobska prosveta jn-iredi danes ob ,8 zvečer v Rokodelskem domu, krasno ž-loigro »Pra-dedov greh v štirih dejanjih in eni sliki Vljudno vabljeni. — Odbor. Akad. klub za proučavanjc mednarodnih problemov poziva člane in vabi prijatelje, da se udeleže 2. seminarskega sestanka, ki se vrši v ponedeljek 22. t. m ob pol 21 v damski sobi kavarne Emona. Predava g Stanko Mencinger, abs, iur. o terni: Mirovna misel v Evropi in Ameriki. Koncert narodnega orkestra, sestavljen po gg. prof. Beničijti in Krsliču iz selj-kov pod priznanim vodstvom, se vrši v torek 23. aprili t. 1. ob 20 v veliki dvorani hotela Union v Ljubij-nl. Program obsega same narodne pesmi, čisti dobiček je namenjen za vojne žrtve, XXVIII. redili občni zbor Trgovskega društva »Mc-kur« za Slovenijo v I j"b).iani se bo vršil v ponedeljek 29. t. m. ob pol 20 v posvetovalnici Zbornice TOl, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in preglednikov računov. Volitve odbora. Določitev ustanovnlne, članarine in prf-stopnlne za leto 1929. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne pred'oge je naznanili pet dni pred občnim zborom pismeno drrštvenemu predsedstvu. — Odbor Trgovskega društva : Merkur - za Sloveniio v Ljubljani. Pevska zveza s t"m naznanja, da se vrši od-borova seja v lorek 23. t. m. ob pol 5 v dvorani Akademskega doma. Prosimo sigurne udeležbe. Prostovoljno gasilno društvo v Bohinjski Bi-strici prosi-vi dne 2. junija t. 1. 25 letnico' obstoja društva in blagoslovitev nove motorne briztntne. Prosimo sosednia društva, da se ozirajo na la dan s svoiiml prireditvami. < L»crop«l sigurno sredstvo proti kašljii, kafnru. prehladu, in-fluenci. kroničnemu vnetju bronhijev itd Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, llica 11 Vera in znanost Vedno in vedno se razpravlja o medsebojnem razmerju vere in znanosti. Predmet je tudi vreden tega zanimanja: zakaj vera in znanost sta dve mogočni sili človeškega delovanja in življenja ter sta po svojem izvoru, po svojih prepričanjih, po vplivih v zvozi med seboj. V poljudnih časopisih in revijah se največkrat obravnava vprašanje o nasprotju med vero in znanostjo. Ime znanosti in znan-stvenosti se pogostokrat z 1 o r a b 1 j a zavestno ali nezavestno zalo, da bi se pokazala nezdružljivost vere, posebno razodete vere, z znanstvenimi dognanji. V takih poljudnih člankih, ki so zato napisani ali pa so vsaj izliv osebnega mnenja enega človeka ali nekaterih posameznikov, ne pa znanstvenega sveta in torej same znanosti, se na čudovit način mešajo razni izrazi in pojmi tako vere kakor znanosti, dejstva in načela, izvestna dognanja in podmene, strogo znanstveni zaključki in pa samovoljne ali osebue filozofske dedukcije, navidezno spoštovanje do vere in nasprotje do razodete vere teologija n; vera. Na koncu koncev pa se postavi kot zaključek iz lake mešanice: Vera v dogme, verske resnice krščanstva ali katolicizma je nezdružljiva z znanstvenim mišljenjem, dogme same so v nasprotju z znanstvenimi ugotovitvami. Znanstveno ugotovitve pa so našemu razumu popolnoma razvidne ali vsaj razvidno dokazljive. Torej treba iti z razumom in zavreči — dogme. Bridek občutek sramotenja znanosti in krivičnosti nasproti veri smo imeli, ko smo v nekem slovenskem poljudnem časopisu brali članke, ki razpravljajo o teh vprašanjih. Znanost zahteva resnobe in predvsem spoštovanja Po poljanah stare zapaduo civilizacije teko pogubne vode, ker so ljudje v Evropi pretrgali vez z Bogom in so zatrli v srcih družin in družbe pojem Boga; ljudje se smatrajo kakor izrodi iz živalskega vrta. Zoper trozvezdje krščanskih socialnih čednosti: čistosti, preprostosti in ljubezni se vzdiguje iz materialistične družbe trojstvo oboževanja čutnosti, nečimernosti in sebičnosti... Napak menijo nekateri, da sta kultura in neobrzdanost eno in isto in da, kdor hoče biti izobražen, mera biti brezbožen. Kulturno delo mora biti prevzelo visoko nravstvenosti, mora biti na dnu krščansko in bistveno reli- giozno. : Vitamini Skrbite za otroka po vseli higienskih predpisih, glejte, da bo telo snažno, vedno pri. merno negovano, oblečeno. Dajte mu navidezno najrazličnejše potrebne hrane. A vzemite tej hrani vitamine, koliko časa bo otrok živel? Skrbite za izobrazbo otroka po vseh modernih metodah, oznanjujte mu ljubezen do domovine, a izločite iz tega dela vitamine verskih vrednosti, in moči verskih sredstev, ne boste vzgojili plemenitega rodu močnega v burji in strasti, požrtvovalnega v službi domovine. Moralnost se ne hrani iz predpisov in izobrazbe ampak iz verskih sil in vrednot. Ne ljubi resnično domovine, kdor hoče vcepiti mladini izobrazbo brez vere, megleno in brezbarvno moralnost brez največjih moralnih vrednot. Iz brezna nekulture Poganski kult telesne lepote cvete. Lepotne tekme se prirejajo za drag denar. Na pariški lepotni tekmi je bila izbrana za miss Evropa ogrska Židinja. Njen povratek v domovino je bil podoben razkošnemu triumfu. Na Dunaju so jo sprejeli celo uradni zastopniki ogrskega poslaništva. V Pešti se je peljala v gala-vozu, okrašenem s cvetjem in spremljanim od čete policistov na konjih sredi ;$0—40.000 glave množice. V Parizu je bilo odpuščenih iz modnih ateljejev 200 deklet — mannequius. Zadnja moda zahteva »zaokroženo polno linijo«. Niso se mogla dekleta dovolj hitro in zadostno zrediti. Prej so stradale, ker je moda hotela suhih modelov, sedaj so prišli modi na misel rojeni modeli, zato so ob kruh. Prej stradanje, sedaj brez kruha! Tako je plačilo mode dekletom — modelom. Vodilne krojačnice lxmdona so spravile na trg novotarijo. Dame so bile prej pozorne pri izbiri obleke na barvo. Sedaj naj bo odločilen vonj obleke. Tako so se domislili kralji mode. Zato izdelujejo obleko iz blaga — tako parfumiranega, da duha ue izgubi. Vonj obleke, no toliko barva uaj izraža svojstve-nost žene. Newyorški bankir je poneveril 8 milijonov dolarjev bančnega denarja. Rabil jih je za prijateljico, filmsko igralko Peggy Joyce. Samo za leto dni jih je bilo dovolj. Podaril je prijateljici poleg drugih darov avtomobil, ki je imel hladilnik iz platine in okovje iz zlata Psičku igralke jc kupil briljantno zavrat-nico za UO.OOO dolarjev. Nikdar ni oblekla igralka iste, še tako drage toalete dvakrat; šolnov ima 570 parov, rokavice nosi uačelno le take, ki imajo briljantne gumbe. Služab-ništva potrebuje v svoji ne\v-yorški palači 25 oseb. >Pa uaj ob takih pojavih, ki niso le slučaji, ampak ilustracija cele smeri, še kdo vprašuje, če sodobni moderni svet ni visoko kulturen, požrtvovalno čuteče socialen ter i vzvišeno moraleu! Laži kultura! Kam vodi j tvoja pot? V prepade in brezna skrahiranih eksistenc, slabotnih in uničenih rodov ter divje razdvojenih ljudskih plasti. IVAN PREGELJ: Zbranih spisov 1. zvezek. Štefan G o 1 j n i n Njegovi. Tolminske novele. Prvak slovenskih pisateljev nam je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grajščin-ske mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnika tistega času. ki da življenje za svoje ovčice, in prepletel krepko stavbo svojega nedosež-nega romana s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji nežni izvedbi nima sebi ennkc — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi nn Pust in »P u Iver und B 1 c i« ter biser našo uovelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) Zbrnnih spisov 2. zvezek. B o -g o v e c Jernej. — Balade v prozi. V strašni borbi mesa z duhom nam pisatelj tu predočuje pre-dikanta, ki jc zadnji propovedovn-Iclj luteranstva nn Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, se dviga v »Bogovcu« pred nami ona divje strastna doba, skozi katero seva v vsej svoji trpki lepoti slovenska zemlja, ki je nepremagljiva. — Balade v prozi so mojstrovine. ki sc bodo čitnle Kol vzor slo-veuskega jezika in zrcalo slovenske duše. (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) Dobi se v :.Tug<>slovanski knjigarni« v Ljubljani. * UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorja Oro; ž n u odgovarja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči čhenik z lahkoto in temeljitostjo obenem uvnjn v no-polno znanje češkega jezika. (Cena broš. 40, vez. 50 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani OBE VSA T RO in še bolje vsak večer naj se gojijo in snažijr dragoceni zobje, kajti to je dolžnost sebeohrane. rabite za temeljito j očiščenje ust in zobovja, Dve minuti ima vsakdo časa. CELO ŽIVLJENJE lepi zdravi zobje in nobenega zobobola to je plačilo za vsakega, ki uporablja dnevno SARG" JfcL mm® K sporedu prihodnjega tedna Nedeljski profrrami so večinoma posvečeni — kolikor je to možno — le domači slovenski glasbi. Pri popoldanskem programu nastopi v novi formi pevski zbor Savski val« pod vodstvom konserva-Iiiita g. Arnica, pomnožen istotako % gojenci kon-servatorija. Novost tvori Arničev zbor "Škorci:, ki bo topot prvič izvajan. Vmesne točke bodo solistični spevi. — Večerne točke bodo slov. narodne pesmi v orkestralni obleki, izmed katerih bodo nekateri venčki prvič izvajani. Enako bodo nekatere znane pesmi spremljane s petjem. Ker se od začetka tedna dalje časa mudi v Sloveniji Zikov kvartet, bo skušalo vodstvo postaje angažirati tudi la ansambl za prireditev enega koncerta. Naročniki bodo pravočasno opozorjeni. — Pevski kvartet >G1. Matice«, ki je ponovno že uspešno kon-eertirat, se bo pri svojili sporedih oziral na vedno lepe — pa že skoraj pozabljene zbore i/. Aljaževe (Mohorjeve) pesmarice in jih oe je težišče romantičnih osnov preselilo drugam. Medtem je pa začel Duna.i na drugem polju vstvar-jati nova dela in to zlasti na polju pleme godbe m operele. Izoblikovanje plesne oblike — znane pol ("imenom dunajski valček — je navezano zlasti na dve imeni: I.anner (-j- 1843) in Straufi (t 1819) Obema sta nasledovala sinova: Avgust Launer Najmodernejše darilo, ki razveseli birtnanca je dober detektorski ali celo elektronski aparat. Prodajni od t. Radio Ljubljana, Miklošičeva 5 ("t 1855) in Joliann Straufi ml. (t 1899), kal3r:h zadnji je dobit ime: Valčkov l.ralj. Strautt ml začenja svojo umetniško karijero pri očetu, toda zlasli v oblikovnem razmahu gre preko njega: zlasti se to pozna pri melodični liniji, ki stopa ven i/, ozkega okvira, dobi širok vzpon v tvorbi daljših lokov, metričnih razmerij in s tem prostor za toč-ne.jša iu močneša harmonska ix>dčrtavanja. Kljub temu pa ostane še zmiraj otvorjeua zveza s pristnim ljudskim dunajskim tonom: dostojno veselim, šegavim. pa vendar umetnostno ohranjajočim. — Znana dela: Kunstlerleben. Weiti, Weib, (iesang, Fruhlingstiminen, G'schichten aus dem \Viener Wald in morda najbolj popularno delo: An der schonen blauen Donau so osvojila svet. Straufi je bil v svojem jedru instrumentalni komponisl in kot tak je zašel tudi na polje operete, čemur je dal povod Oftenbach. Skoroda klasični opereti: Netopir in Cigan baron se zibljeta v okviru mu/.i-kalne veseloigre, mestoma ob genre komične opere zadevajoč. Radio Ljubljana, o anketi Radioicella:. Pred mesecem je uredništvo dunajske radio revije »Radiovvelti razpisalo nagradno anketo: »Kako spoznam oddajno pos ajo . Odgovorov je prišlo neštevilo in jih sedaj revija objavlja. V zadnji številki ie podana karakteristika nekaterih postaj, med temi tudi ljubljanske. : Radiovelt pravi o njej tole: Znamenje za odmore: kukanje — Napovedovalec govori slovensko, zelo monotono, in javlja postajo z besedami: Radio-Ljubljana. Oddaje končavajo z besedami :Laku noc (!). nakar sledi narodna himna. — Karakteristična znamenja: kukanje in izredna tehnična dovršenost oddajanj. — Kako so okusi različni! :Radiowe.lt>.-ovemu anketarju je glas našega napovedovalca monoton, dočim od slovenskih poslušalcev dobivamo številne ustmeiie in pismene izjave, ki kar si-jejo zaljubljenosti v prijetni glas našega napovedovalca. Ankelar pomotoma navaja cclo, da lah-konočneimu- voščila sledi narodna himna, čeprav se to dosedaj ni godilo, pa bi morda bilo cisto umestno. Pohvalno pa se izrača o tehnični dovršenosti, kar je za ugled naše postaje v svetu vsekakor zelo laskavo. Ingelen zvočnik RAMONA Din 520-— Ingelen U 4 - Din 3950' Orle, ki imajo radio, bo gotovo zanimalo poročilo češkoslovaške orlovske zveze, ki ga bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 22.15 oddajala po praškem radiu. Poročila se nanašajo na prireditev orlovskega tabora v Pragi ob priliki letošnje svetovne ta vske proslave. Zlasti za one bo to poročilo zanimivo, ki se udeležujejo češkega jezikovnega tečaja po radiu ker bodo ob tej priliki lahko kontrolirali, koliko jim do dobrega razumevanja ee-ščine še manjka in se bodo Sc z večjo vnemo poprijeti učenja. Nemčija sc bo osamosvojila od Anglije tudi v prekooceanskem telelonskem prometu. Med Nemčijo in Ameriko že dolgo obstoja brezžična telefonska zveza, posluževati pa so sc morali angleških oddajnih postaj. Pred kratkim pa so zastopniki ameriške Radio-Corporalion in Telefun-kena pričeli pogajanja, da upostavijo neposreden brezžični telefonski promet med Združenimi državami in Nemčijo. Ker tehničnih zaprek ta projekt ne bo stavil, je verjetno, da bo ta zveza v najkrajšem času izpeljana. Promet se bo vršil na kratkih valovih, dočim Angleži govore z Ameriko na dolgih valovih — Enako se že vrše poskusi za brezžične tektonske pogovore med nemško postajo N;>uen in Sydneyem v Avstraliji. Ncmci so oddajali z 20 kilowatnim oddajalcem na dolžini 13 do 15 m in so že prvi poskusi sijajno uspeli. Radio podira razdalje! Italijani bodo gradili nove postaje. Poleg sedanjih postaj v Rimu, Milanu, Genovi, Neapolju in Trstu ima Italija v načrtu zgradbo dveh večjih postaj v Rimu. Tam bo stala velika oddajna postaja za običajno valovno dolžino v jakosti 50 kvv v anteni. Študijski prostori te postaje bodo prav razkošni in ogromni; velika dvorana bo 25 m dolga, 15 m široka in 12 m visoka, poleg te pa šc štiri manjše sobe za predavanja, koncerte, dramatične in druge nastope. Postajo bodo dovršili še tekom letošnjega leta. Razen te velikanke bodo postavili še manjšo postaio za kratke valove z energijo 12 kvv, ki bi uporabljala dve valovni dolžini in sicer dolžino 80 ni za oddajo po evrop-skme kontinentu, krajšo dolžino okoli 25 m pa za svetovni promet zlasti z italijanskimi kolonijami v Vzhodni Afriki itd. Postaja bo imela seveda dve anteni, tako da bo mogoča istočasna odda,a na obeh valovnih dolžinah, in bo menda tudi še ietos dograjena. Pogovor čez oceac- Ako bi bil v početku sedanjega siolcija kdo prerokoval, da bosta amerikanski stric Sani iu angleški John Buli vsak iz svoj sobe v Newyorku, od nosno Londonu medsebojno govorila in sicer brezžično, bi ga najbrže vtaknili v prisilni jopič ter poslali v blaznico. Danes so brezžični pogovori preko Oceana nekaj povsem navadnega in samopo-sebi umevnega. V ta namen imajo Angleži dve postaji. Eno v Rugby-u za cddajo angleških pošiljk, drugo pa v Wraugthonu za sprejem amerikanskih. Oddajna postaja v Rugby-u je jako zanimiva iu najmodernejša, saj je stala nič manj kot pol štirielektronski aparat z zaščiteno mrežico Din 3950'- RadlDtousrfte in L)lM|nU, iHjhinš £esja ces^a 34-1 Kol zvon čisli sprejem Vam nudi iiiELEH M 4 (štirielektronski aparat z elektronkami in zaščileno mrežico) z Issgclen Xfrofin!??p*i ffRia!HC!HR" Nekateri izmed naših prodajalcev: RADIO LJUBLJANA Radioval — Radiobar — Radiotehnika — Bergodac — Bogataj — KoUi — Verbajs Celje: Mestnn elektrarna, Ing. Schmiediuger. — Maribor: Franc Oblak, Tomšič, h. Wippluiger Josip. — Novo mesto: Josip Ogrizek. — Zagreb: Kastner & ohler, Radiotehnika. — Subotica: Konratb I). D. Zastopništva: Kranj: Schilling & ( lomp. — Jesenice: Jože Markeš. — Čakovec: Marvo Spitzer. Ribnica: Josip Divjak. — Rečica ob Savinji: Franc Muhovič. — Ljutomer: Jožef Vei bnik. — Murska Sobota: Janez Nemec. — Žalec: Josip Hoje. - Sprejemamo zastopnike za deitelo. Samo trnje stoarl Wam ie treba kupiti, pa imate v obratu izborni SEDEMELEKTRONSKI aparat Ingelen U 7 m sicer: aparat za 4950'-oteo. antena 975'-z^ofiniiK ..BtesT Din Din Din $3cupa§ 6215*- Din Vse druge potrebščine kot akumulator 36 ah, anodno baterijo 120 volt itd. dobite pri nas zasipaj. Pri nakupu troelektronskega In-gelen-a z zvočnikom »Bled« vred dobite brezplačno akumulator 18 ah mmmmmmmMammHBmmsMmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmm Oboie sama, dskler »raja zaloga! Oglejte si te aparate v naši izložbi! - Trgovci z radioaparati velik popust! Močilo Ljubljana mikloSfčeoa cesta 5. Te!efon 1180 milijona funtov, ali 138 milijonov dinarjev, tudi za angleške razmere prav čedna vsota. 1 rinadstropna stavba je obkrožena od dvanajst velikanskih, po 270 metrov visokih sto pov, ki so drug od diugega oddaljeni po 400 metrov. Londonski trgovec govori iz svojega kontorja po kablu v Rugby, ki je oddaljen od Londona 127 km (iz Ljubljane v Prager-sko), tu pa se oddaja čez Ocean v Ne\vyork t. j. 3300 milj daljave. Največje težkoče so imeli z določitvijo dolžinskih valov ter so 11:0 a!e končno nekatere evropske tej postaji na ljubo svoje valovne dolžine spremeniti. Med Londonom in Newyorkom je |iet ur razlike na času, tako da je popoldne od treh do šestih po londonskem času naj živahnejši promet, ker nevv-vorški bankirji in drugi denarni mogotci prihajajo v svoje biroje šele po deseti uri newyorškega časa. Slaba stran te sicer praktične in dobičkanosne naprave je ta, da ravno v poznih popoldnevih atmo-sferične sile motijo redni pogovor. Kadar pa je le preveč motenja med pogovorom, pa družba povrne pristojbino, ki je bila že vplačana, kar pa tudi niso mačkine solze, kajti triminutiii pogovor po brezžičnem telefonu iz Londona v Newyork stane »sa- mo« 15 fuutov, kar bi bilo po naše toliko kot 4140 dinarjev. Gotovo pa se bo tudi radiofonski promet v doglednem času tako razmahnil, da pogovori ne bodo stali dosti več kot navadni telefonski. Program* fftadm-SJubliana: Nedelja. 21. aprila- 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 O sadjarstvu, iug. Skubic. — 10.30 Kaj mora kmetovalec vedeli o električnem toku, ing. Ditrich. — 11 Koncert pevskega društva :>Sav-ski val- i/. Tomačevega: 1. J. Fleišman: Triglav, mešani zbor; 2. K. Adamič: Večerna, mešani zbor; 3. Solospevi, poje g. P. Petrovčič: Soemn, Rižanski menih; BI. Armič, Anka spava; E. Grieg, Ivanka; 4. P. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko, meš. zbor; 5. Koroška narodna: Moja kosa: 6. Solospevi, poje gdč Dolenčeva: Konjovič, Nane | kaži tajko: Dvorak, Ko me stara mati; Dvorak, j Strune so ubrane; 7. V. Vodopivec: Noč na Adriji, I meš. zbor; 8. BI. Armič, Sodna ura, meš. zbor; j 9. Solospevi, poje g. Gostič: Sajovic, Ah. kako me je prešla mladost: Kogoj, Setski motivi; Puvčič, Serenada; 10 St. Premrl: Zakaj?, mešani zbor; 11. Armič: Škorci, mešani zbor. — Zborove točke vodi Blaž Armič, konservalorisl. — 15 Finžgar: :>Veriga , izvajajo člani nar. gled. — 10 Lahka glasba: Tercet Hiška. — 16.30 Humoristično čfivo. prof. Mlakar. — 17 Reproducirana glasba. — 20 Slovenski večer narodnih pesmi, izvaja Radio-or-kester: 1. Pavčič: Narodna koračnica štnv 1; 2. Parma. Moj ideal; 3. Kaz. Petrič: Domače rože; 4. Vilhar-Petrič: Mornar, Kam, Ukazi (s petjem); 5. L)r. Čerin: Slovenski fantje: (i. Pavčič: En starček..., Gor čez jezero (s petjem); 7 Raha-Petrič: Kitica slov napevov; 8. Verbič: Planinski pozdrav; 1 9. Petrič: Za deklice tri; 10. Hajdrich-Petrič: Jadransko morje (kvartet Ljubljane); 11. Parma: Infcermezzo iz opere Ksenija; 12. Pavčič: Narodna koračnica št. 2. — 22 Poročila in časovna napoved. Ponedeljek, 22. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Rndio-orkestra. — 18 Kako je urejen nemški otroški vrtec, predava gna. Vencajzova, ki se je vrnila iz tozadevnega študijskega potovanja po Nemčiji. 18.30 češčina. g. Novak. — 19 Francoščina, dr. Leben. 19.30 Rak maternice, kako nastopa in kako ga spoznamo, cra. dr. Soss — 20 Recitacije: g. Miran Jarc. — 20.30 .loh. Straussov večer, izvaja Radio-kvartet: 1. Princ Methusalem - uvertura; 2. Pomladni glasovi — valček; 3 Cigan baron — fantazija; 4. Perzijska koračnica; 5. Dvorni valček;; H. Potpouri Straussovih operet: 7. Kdo vas je poročil — pesem; 8. Aquarelli — valček; 9. Netopir — uvertura. — 22 Poročila časovna napoved. Torek23. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orke-slra. — 18 Zgodovina Slovencev prof., Kranjec. — 1.8.30 Zur Gegenstandstheorie tler Personlichkeit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina, ga. dr Piskemik. 19.30 Prebivalstvo in gospodarske razmere v Bolgariji, dr. Valter Bohinec. — 20 Ogrizovič: slla-sanaginicac, izvajajo člani nar. ded. — Radio-or-kester. — 22 Poročila, časovna napoved. — 22.30 Sprehod po Evropi. Sreda, 24. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orke-slra. — 18 Janko in Metka, pripoveduje g. Zvo. Rogoz. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskemik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Prenos opere. — 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek. 25. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny jazzband. — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 Doživljaji v zračnem morju, dr. Stane Rape. 19 češčina, g. Novak. — 19. Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera, predava g. Kunaver. — 20 Joh. Straussov večer, izvaja Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Petek, 2G. aprila: 12.80 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orke-stra. — 18 Primerjajoče veroslovje, (lr. Ehrlich. — 18.30 Gospodinjstvo, gna. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta. dr. Vurnik. — 20 Pevski solistični večer. — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. Sobota. 2". aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orke-stra. — 18.30 Nemščina, ga. dr. Piskemik. — 19 Zgornji Jadran. Propagandno predavanje v nemškem. slovenskem in češkem ieziku, scslnvil ravnatelj Pintar. — 19.30 Delavska ura. — 20 Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice . — 22 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Drugi programi: Nedelja, 21. aprila. — Belgrad: 12 Čaiovna napoved, koncert godbe kraljeve garde. — 17 Slike iz življenja v hrvaški iu slavonski vasi. Deški zbor, tainburaši, solopetje, monologi in klavir. — 19.30 Naše nebo v aprilu. — 20 Prenos opore. — Zagreb: 11 Koncert. — 16.30 Prenos nogometne tekme Gradjanski : Concordia. — 18.30 Potopis. — 20 Prenos iz opere. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Koncert češke glasbe. — 12 Koncert. — 16.30 Godba na pihala. — 18.03 Operno arije. — 19 Verdi, Aida, opera. — 22.20 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 12 Promenadni koncert, - 14 Pravljična igra. — 15 O dialektu. — 15.30 Arije, dueti in ter-ceti. — 18 O japonski glasbi. — '20 Koncert. — 21.30 Vesel večer. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.35 Cerkvena glasba. — 21.30 Koncert. — Bern: 10.30 Jutranji koncert. — 19.30 Živalske pripovedke. — 20.15 Arije. — 20.30 Orkester. - Katoviec: 10.15 Služba božja. — 12.10 Koncert. — 15.15 Koncert iz Varšave. — 20.30 Koncert i/. Varšave. — 23 Plesna glasba. — Kim: 10 Cerkvena glasba. — 13 Trio. — 20.45 Verdi: Otello, opera. — I!Kdo pa si božji in kje?« je vprašal. »Jaz sem! Tu notri K: je odgovoril krojaček. Gospodar pa ni vedel kateri >jaz in kje >notrk in je odšel---------— Drugi dan so kravo zaklali. lv sreči ni krojačka pri razkosavanju ranil nobeden z nožem. Zgnetli so ga med meso, ki je bilo namenjeno za klobase. Mesar je pričel meso sekati na drobne kosce. Krojaček je zakričal s presunljivim glasom: »Ne tlačite preveč, ovbe, ne tlačite, sicer me boste še zmečkali! : V kuhinji je bil tak vrišč in ropot, da ga ni slišala živa duša. Krojaček se je skušal skobacati na površje in zbežali. Že bi se mu bilo skoraj posrečilo, pa so ga zgrabile spet tiste trde mesarjeve roke, ovbe — in ga podelale v debelo klobaso... Ubogemu krojačku stanovanje v klobasi — seve — tudi ni kdo ve kaj ugajalo. Trpel je velike muke. Gospodinja je namreč klobaso obesila v dimnik ... Nekoč je stopil v gostilno popotnik. Naročil je polič vina in prekajeno klobaso. Gospodinja je snela klobaso, v kateri se je nahajal krojaček, položila jo na krožnik in vzela v roke ostro nabrušen nož. Savs je reklo — in že se je noževa ostrina zarezala lik krojačkove glave v meso ... Krojaček se je oddahnil iz smrtne groze, izmotal se ročno iz neprijetnega objema, planil na noge in jo jadrno ucvrl čez prag... Zidane volje jo je mahal preko samotnega jesenskega polja in se veselil zlate prostosti. A ne dolgo. Zastavila mu je pot letka lisica. Upehana je zasopla — in ga s sapo kakor drobno muho potegnila v gobec. V svoji zamišljenosti tega niti zapazila ni. »Hej, hej, tetka lisica,« je zakričal krojaček, »ali ne vidiš, ka-li? V grlu sem ti obtičal. Spusti me na prosto!« »Jemnašta, saj res! se je domislila lisica. »Kaj bi tudi z takim-le neznatnim prigrizkom ... Če mi obljubiš, da mi tvoj očka podari vse putke, ki jih ima pri hiši, te spustim. »Obljubim!« je dejal krojaček, in lisica ga je izkašljala iz goltanca ... Krojaček se ji je obesil za kožati rep — in ubrala sta pot pod noge — — Očka krojač je bil na moč vesel sinkove vrnitve in se ni prav nič obotavljal izročiti teti lisici vse putke, ki jih je imel pri hiši in Se petelina po vrh. »Ali ti ni nič žal zanje?« je v skrbeh pobaral sinček potepinček. »Aj, ti norček!« ga je ljubeče zavrnil, očka. »Bo vendar vsak očka raje žrtvoval putke in petelinčka — kot edinega sinčka!« Poslovenil Mirko Kunčič.) .............. dfc , mllh . , Ulj ndhi . tOh, V nedeljo, 5. maja dopoldan sc vrši v Lescah tabor Krekovih družin. Popoldan ob 3. uri pa velika tombola z lepimi dobitki. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja od ! dne 3. do 7. maja za vse vlake. | — — m* miri -n mu nfti ! M. K.: Pomladni izprehod Janezek riše in razlaga, Hopsadrija, hopsadra, .Janezek in Micika gresta na vse rano s kužkom na poljauo. Hopsadrija, hopsadrom, Nežika gre s Korlčkom; za ročico belo vodi ga veselo. Hopsadrija, hopsadram, kdo krevsa pa zadaj sam? Hopsadrija, dri — to si, Tonček, ti! Skoz samotni, tihi gaj pot nas vodi, dideldaj... Kaj ti praviš, Jože? Da to niso — rože? Kaj pa se to vaju tiče?« kapelj jezno mu zakliče. In še: »če ti je življenja mar. nič ne draži me nikar! Glej ga kapeljna, kričača, potepuha, postopača! Vedno bi samo se drl in kar z vsakim rad sc spri. Doma-ne, ne moreš biti? Toda, kaj še govoriti! Tu ukaz je carjev, glej: Z nama moraš brž naprej!« I)a so kakor gobe...? oh! Vse narobe vidiš sploh. Če na glavo se poslaviš — lepših ne napraviš! Zdaj smo pa že na poljani. Solnce gleda uas postrani. Micka skače kot pijanček, poje, vriska kot škrjancek. Korlček in Nežika se na deski gugata... Kje kolo je Tonček staknil? Škratcu, hej, ga je izmaknil! Hojladrija, holadri — kod sein jaz, da več me ni? In pa kužek? — Veste, v gaju prejle volk požrl je naju... Mirko Kunčič: Trije modrijančhi Muren poje v beli dau: >Kajne, kužek Pubi, da je lep ta božji svet zanj, ki solnce ljubi?« Kužek Pubi pravi: »Bab! Jaz sem tega mnenja: Kaj bi s solncem!? Mastna kost to je pol življenja!« Murenček je strašno hud: 'Ti-ti-ti grdunček! Tebi je jedača vse...« Kos odpre svoj kljunček: Jaz pa pravim, trilili: Vsak naj bo kot ptička. Vse po vrsti rada ima Bogca in črvička .. .<, Kapelj upira res hudo se, pa ga zgrabita za vose in ga ženeta s seboj, čeprav drl sc je: »Joj, joj, oh pustita, bratca1 Naj se tepem vsaj še malo, ker presneti je Karaš včeraj zmerjal me na glas, v zbrani družbi to je bilo, grdih psovk se je kar lilo ...« Dolgo kapelj še kriči, končno vendar obmolči, ko delfina sta uradno vlekla ga za vose hladno. In tako so sli in šli in pred carja so prišli. • Kod si hodil, kje se ustavil, da se koj mi nisi javil? kit mu jezno zakriči. Kapelj že pred njim kleči, obžaluje vse ravnanje, prosi ga za odpuščanje. »Ne, Bog naj ti odpusti«, kit še jezen govori, »a poslušaj moje želje, ki naj bodo ti povelje!« — »Vse storim kar, kit, želiš!« cvili kapelj kakor iniš. »Ti si morja vsa prebredel, boš za carjevičev prstan vedel?« — »Kaj jaz tega ne bi znal, bom takoj ga poiskal!« — »Torej stopi najurneje in se vrni ž njim hitreje! Kapelj sklanja se do tal in je že pred vrati stal, s slugami trdo govoril, koj na to belici dvoril, trem sardelam pa je bil že med potjo nos razbil. Ko dovršil je to delo, planil je v vrtinec smelo, se na dnu morja je skril in tam skrinjo je izril — pudov* sto, če ne več težko >To bo delo nadčloveško!« vzdihnil je in trop sardin sklical je na dno globin . * So sardine se napele, da bi iz morja skrinjo vzele; nič jim ni kaj lahko šlo. »U-u-u in o-o-o ob naporu so kričale in težko privzdigovale, toda vražja skrinjica ni se, ni premaknila ... sardine, to ste ribe! Zganja? Ne, vam treba šibe! kapelj jezno je dejal in jesetre poiskal. So jesetri se odzvali in brez krika vzdigovali, iu z vso silo in močjo dvignili so skrinjico. »No, zdaj, bratci, kar hitite, carju vse takoj nesite! Jaz kar tukaj bom ostal, da se malo bom naspal: spanec me tako pritiska, da se mi v očeh kar bliska!« Ko jesetri šli so v stran, kapelj ni bil več zaspan, v ribnik šel je, kjer delfina zgrabila sta potepina... Menda je h Karasu šel, da bi tepež spet začel! Toda zdaj ga zapustimo in se k Ivanu vrnimo! Tih je, tih je — ocean, v pesku Ivan naš zaman kita z morja pričakuje, dolg mu čas je in vzdihuje. Poleg njega konj leži, a ne čuje ga, ker spi. Pozno popoldan je bilo, solnce se je že nagnilo in na nebu vsak oblak je gorel ko roža mak, toda kita še ni bilo. -Da bi te že zdavnaj ubilo, ti presneti morski črt!« Ivan se jezi potrt. 'Hotel jc do zore jasne dati prstan deve krasne, na, pa ga šc dosedaj gobezdača ni nazaj! Sc mračiti je začelo in ...« Zdaj morje je zavrelo in že ob obali stal čudo-kit je in dejal: Bal si se že, no, seveda, kit ti pa je mož beseda!« sem držal obljubo svojo.-In je vrgel skrinjico pred Ivana na zemljo, da se stresla je obala. »No, zdaj sva se poravnala. Če bi še potreboval kdaj me, pridem, ko boš zval! * Hvala ti za dobro delo in na svidenje veselo!« Ko jc kit to zgovoril, se jc s pljuskom v morje skril. Tudi najtanjši featiSIrt bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasto. Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani Odis Pasta. mfeh vwenk^s Dogodki v Konnersreuthu pred sodiščem izjave zdravnikov o Tereziji Neumann Pred monakovskim sodiščem se vrši te dni dni razprava o tožbi radi razžaljenja časti, ki jo je vložil zdravnik dr. Aigner i/. Freiburga proti znanemu pisatelju Frideriku vitezu Lami v Fiissenu, ki je proti dr. Aignerju vložil protitožbo. Pri tožbah gre za polemiko o izjavi dr. Aignerja o čudežih v Kouuersreuthu. Dr. Aigner je svoj čas izjavil, da Lamova brošura, katero je škof v Koluu potrdil. pod-pira zmotno agitacijo in širi med širokimi krogi srednjeveško naziranje o Konnersreuthu. katero se mora z zdravniškega stališča najostreje pobijati. Lama je na ta napad odgovoril s protina])adom. V začetku razprave je predsednik sodišča poudaril, da sodišče ni poklicano mesto, kjer naj se odloči, če so dogodki Konners- celo hostijo. V novejšem času po obhajilu ne dobiva več požirka vode. Pojav v Konnersreuthu se po mojem mnenju medicinsko ne da razložiti. Če hočemo Konnersreuth razjasniti, ga moramo vzeti kot verski pojav. Kot zdravnik. katolik in človek, ki hoče govoriti le čisto resnico, sem mnenja, da se ta pojav na- i ravno ne da razložiti. Profesor dr. Evvald, iz.redni profesor za : psihiatrijo na vseučilišču Erlangen je bil zaslišan kot drugi izvedenec. Izjavil je, da dan pred za mak njen jem Terezije ni mogel na nji ugotoviti nobene organske živčne bolezni. V kolikor pozna razmere, gre po njegovem mnenju za pravo stigniatizacijo. Dr. Evvald pa priporoča. da bi Terezijo Neumann še na kaki kliniki preiskali. 0 kakih ponarejenih ranah ni govora. Kolikor nam je dosedaj znano o presnavljan.ju, je nepojmljivo, da človek ničesar ne uživa, pa kljub temu izloča vodo, ne da bi zgubil na teži. Prepričan sem, da bo znanost tekom časa ta pojav razjasnila. ' Na vprašanje predsednika je dr. Evvald : odgovoril, da se v upanju na napredek zna- j nosi i pač lahko ludi moti. Končno je izjavil, j da je v Konnersreuthu videl stvari, ki so z i našimi dosedanjimi predstavami nezdružljive. Nova nemška vlada. Zadaj stoje od leve na desno ministri: Schiitzei (posta), (Uierard (pravosod- , Hilferdu anje), d Groener (državna hramba), \Yirth (zasedeno ozemlje). sivo), Slegervvald (promet), Severing (notranje), Dietrich (prehrana), llillerduig (finance). V vrsli sede od leve na desno: Curttus (gozdarstvo), Stresemann (zunanje), državni kancelar b: V prvi Miiller, Prvi jx „. ■ tir zu letalstvu. Na berlinski univerzi so uslanoviii slolico za letalstvo. Za prvega profesorja je bil imenovan dr. ittž. Jurij Madelung. reutlia čudežni ali ne. Sodišče ima odločiti samo, če gre za razžalitev. O potoku razprave same ne borno poročali, navesti hočemo samo izjavo, ki so jih podali pred sodiščem o dogodkih v Konnersreuthu oziroma o Tereziji Neumann izvedenci. Zdravstveni svetnik dr. Oton Seidl je izjavil: Terezijo Neumann -eni dolgo časa opazoval. Ugotovil sem rane na očeh, rokah in nogah; ob gotovih časih tudi na prsih in na glavi, zadnji čas tudi na rami. Pripovedovali so mi. da so se na zadnji, veliki petek pokazalo rane tudi na mestih, kjer je bil Jezus bičan. Rane so po mojih opazovanjih prave. O tem ui nobenega dvoma. To niso nobena znamenja, marveč prave rane. Znamenja (stigmata) pa niso nikake rane v običajnem pomenu, ampak mesta, ki krvave, niso pa rane v kirurgičnem smislu. Rane so deloma pokrite s krastami. Med opazovanjem je bila Terezija Neumann izredno strogo nadzorovana. Katolik sem in menim, da Cerkvi samo služim, če povem absolutno resnico, akoravno me l,judje, ki so na strani Konnersreiitha, večkrat ne razumejo. Da bi Tereza med opazovalno dobo kaj zavžila, je popolnoma izključeno. Družina Neumann nima od Terezije nobene gmotne koristi in prav nič ne izrablja dogodkov. Tudi župnik v Konnersreuthu ne stori ničesar, da bi koval kapital za svojo cerkev. Škofijski ordinarijat v Regensburgu postopa v tej zadevi izredno stvarno in kritično. Brez škofovega dovoljenja ni dopuščen noben obisk v Konnenareuthu. Ordinarijat v Regensburgu ni dal nobenih predpisov. Od septembra 1927 Terezija ni ničesar zavžila. Za čas opazovanja jamčim za to, osebno sem pa prepričan, da je bila Terezija tudi ostali čas brez vsake hrane. Prt obhajilu dobi Terezija samo inal košček, zadnji čas katk dan Angleški general - ujetnik kedmnov Peako paša, angleški vrhovni poveljnik v Transjordaniji. se je peljal v svojem avtomobilu v Um-elDjemal ob sirski meji, 65 km od glavnega mesta Aniana. Med potjo ga je nenadoma napadlo 800 Beduinov na konjih, ki so pričeli streljati. Peako je ustavil avtomobil in se udal v svojo usodo. Beduini so obkolili avtomobil, eden od njih je nastavil angleškemu vrhovnemu poveljniku puško nrt prsa in kričal: : Sedaj te bom ustrelil! — Peake je kratko odvrnil: Pa hitro napravi! Ta nastop je sinove puščave presenetil. Puška se je povesila. Nato so je pojavil jezdec in so predstavil kot šejk Audah, glavar sirskih Beduinov. Pokazal • e je kot dobrovoljen gospod in jo povabil Peaka, naj mu sledi v njegov šotor. Beduini. pa s tem niso bili zadovoljni. Vpili so kot za stavo: Ubijte ga, ubijte ga! Položaj jc postal nevaren. Pri kazenskem pohodu angleških transjordanskilt čet proti Beduinom jc namreč padel en Be-dtiin. Biat ubitega sc je hotel sedaj maščevati. Priplazil se je k Peaku in mu dal gorko zaušnico. Njegovi tovariši so kar divjali od radosti, njihova bojevitost je dosegla višek. Peako paša je malo pomislil, nato pa poklical šejka k sebi in mu pripovedoval, da ga je angleški nadkotnisar v Palestini poslal, da ugotovi škodo, ki jo je povzročil kazenski pohod; povabljen je k francoskemu častniku v IJm-el-Djemalu, da so ž njim pogovori o tej zadevi. Zato zahteva, da ga takoj peljejo tja. Beduini so osupnili. Če nameravajo Angleži ros plačali, je neumno, da bi jih razdražili /. umorom poveljnika. Kaj pa, če ta angleški paša laže? Po kratkem vojnem posvetu so sklenili, da pošljejo v Um-el-Djemal odposlance. ki bodo od francoskega častnika zvedeli resnico. To je bila Peakova rešitev. Francoski častnik je takoj spoznal, da nekaj ni v redu. Uro kasneje je prišel z desetimi možmi v be-duiuski tabor iu je našel Peaka in njegovegg šoferja ujeta v nekem šotoru. S par možmi, ki jih je imel Francoz s seboj, ni mogel dosti napraviti. Treba je bilo postopati diplomatič-no. Poklical je šejka in mu dejal, da ima povelje. pripeljati ujetnika v Bosro. Beduini niso bili nič kaj zadovoljni, da bi izročili Peaka pašo, vendar pa niso hoteli prelomiti s svojimi francoskimi gospodarji. Izročili so tedaj Peaka pašo in šoferja Francozu, ki ga je nato odpeljal čez sirsko mejo in tako rešil. Peklenski stroj na verandi Na zločinski način se je skušala zakonska dvojica Kehrer v St. Gallenkirchen na Pred-arlskeni maščevati nad sosedovo družino, s katero živi v sovraštvu. Eno zadnjih noči je močen pok prebudil vaščane iz spanja. Na verandi posestnika Mathiesa je nastala eksplozija. Veranda jc bila popolnoma porušena, hišna vrata razbita, vse šipe po oknih zdrobljene. Preiskava orožništva je dognala, da je bil na verando postavljen peklenski stroj. Sum je takoj padel na Kehrerja in njegovo ženo, čijih hiša meji ua gospodarsko poslopje Mathiesa. Obe družini se že dolga leta med seboj strupeno sovražita. Kehrerja in njegovo ženo so zaprli iu sta po daljšem la-jenju priznala svoje dejanje. Vendar pa Kehrer pravi, da ni stregel sosedovim po življenju, marveč jih je hotel samo prestrašiti. Drs. Doli, Ganil, sestra ameriškega podpredsednika, radi katere je nastala diplomatska afera v Washingtonu, ker ima, kakor smo pred par dnevi že poročali, prednost pred vsemi soprogami inozemskih poslanikov. Od čolna vrtiljaka ubita V vas Losone pri Bratislavi je prišel potujoči glumač in postavil vrtiljak, katerega so ob večernih urah vaščani, v prvi vrsti seveda otroci, kar oblegali. Pretekli četrtek pa j se je pripetila strašna nesreča. Ko se je I vrtiljak z največjo hitrostjo vrtil okoli svoje , osi, se je ta zlomila in cela stavba se je zru-j šila. En čoln je priletel med množico in ubil j mater z malim otrokom v naročju- šest šoJ-1 škili otrok je bilo težko ranjenih, med njimi j en deček tako zelo, da se bori s smrtjo. V silni zmešnjavi, ki je nastala, jc bito še več oseb lažje ranjenih. Sodna komisija je ugotovila, da je bil vrtiljak v zelo slabem stanju. Njegovega lastnika so zaprli. Churchillov proračunski kovčeg. Angleški finančni minister Winston Churchill v spremstvu svoje soproge, hčerke in pristašev z običajnim kovčkom, v katerem tirani proračun, na pot i v parlament. Originalna ameriška reklama Tvrdka Philips & Sons v Long Islandu postavi vsakemu umrlemu, ki je doživel visoko starost, na svoj račun lep nagrobni spomenik pod pogojem, da ne sme nihče protestirati proti napisu, ki ga napravi tvrdka sama. Tak napis se n. pr. glasi: . Tu počiva Maud Jefferson. Umrla je po 82 lotnoi rečnem in zadovoljnem življenju. Ali bi do.ivela tako visoko starost, če ne bi redno jedla patentirani kruh tvrdke Philips & Soilb?C Če smemo verjeti poročilu ameriških listov, je že na tucate podobnih nagrobnih spomenikov na -pokopališču Long I si and«. Najbolj originalen jo pa naslednji nagrobni napis: Tu počiva v miru v božjem -John Tny-lor, ki je živel 86 let, ker je kljub vsem prepovedim vedno pil glasovito izvrstno Thomso-novo žganje.. „Omega"~žarki norca Pretekli mesec so v dunajskih časopisih izšli inserati, ki so pozivali ljudi, potrebne pomoči in sveta, naj se pod določeno šifro obrnejo na upravo lista. Odgovor je prišel iz Zelinkagasse i!, kjer naj bi bila centrala svetovne posvetovalnice Jeva . Vsako pismo je pa zahtevalo tudi gotovo vsoto za režijske stroške. Na podlagi resnih ovadb je policija aretirala 51 letnega dozdevnega inženerja Ludovika Karneta. Že pri prvem zaslišanju je napravil vtis, da je zmešan. Trdil je, da razpolaga ne samo s šestim, ampak tudi s sedmini čutom, ki ga usposablja, da jasno spozna vse dogodke preteklosti in bodočnosti. Oba čuta, je pripomnil, izvirata iz takozvanih omega-žarkov«, ki ga usposabljajo za vse. Ozdravlja lahko vse bolezni, prepreči železniške nesreče itd. Karnet jo napravil vloge na generalno ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic in na finančno ravnateljstvo, v katerih hvali svoje sposobnosti in prosi, da bi ga nastavili za generalnega konzulenta. Kakor je dognala preiskava, je bil Karnet že pet let v neki češki norišnici; svoj čas sc je izdajal za >Jezusa II«. Anekdote Minister baron Heinitz jc predstavil kralju Frideriku Velikemu znanega svetovne-gr potnika Reinholda Forsterja. Po avdienci je Forster, poslavljajoč se. dejal kralju: Veličanstvo. imel sem čast govoriti že s petimi kralji, tremi divjimi iti dvema krotkima; na takega kot je Vaše Veličanstvo pa še nisem naletel. Ko je Forster odšel, je kralj dejal svojemu ministru: Zelo srčen mož ,je Forster, ampak silno grob dečko!*/. * Boileau je smatral pod svojo častjo, dii bi so prilizoval. Kralj Ludovik XIV. je nekoč s težkim trudom spravil na papir nekaj verzov in je ves vesel predložil otroke svoje muze Boileauju. da jih prebodi. Sire,-: je dejal pesnik, : Vašemu Veličanstvu ni ničesar nemogočega. Hoteli ste napraviti slabe verze in resnično, to so Vam je popolnoma posrečilo.« lnuijanski glavar Bij? Ohief WhiPri meni je ravno narobe. Če apim, ne morem piti kave.« l&ospocl&t&fvo Za otvoritev proge M. Sobota-Hodoš~Davidhaza-Kormany Proga Murska Sobota—Hodoš in dalje prek na Ogrsko je viciralka, last prekodunavskih lokalnih železnic d. d. v Budimpešti. Prebivalstvo je to železnico zgradilo iz lastnih sredstev, vsaka občina ima večje število delnic. Zalo je narod povsem upravičen, če odločno zahteva, da se promet na tej privatni železnici, ki stoji pod državno upravo, pri Hodošu odpre. Svojo zahfcvo opira zlasti na gospodarske razloge, kajti železnica je bila svoječasno (I. 1907) zgrajena zgolj iz gospodarskih interesov. Privlačna moč te vicinalke se ne razteza te na murskosoboški okraj, njena interesna stera obsega največji in baš najbogaiejši in najbo j obljudeni del dolnjelendavskega okraja, odkar se je pod našo upravo Murska Sobota zvezala preko Ljutomera z Ormožem in tako z glavno progo. Ta del proge, ki teče po prekmurskem ozemlju od veržejskega mostu dalje, se skoraj dotika Beltinec, ki so najbolj proniinentni kraj v gornjem delu dolnjelendavskega okraja. Murska Sobola pa je srce Prekmurja. Vanjo se stekajo vse ceste, tako da je na tem kraju osredotočen ves promet iz cele krajine. Velika občina Murska Sobota je radi svoje lege naravno središče ne le za celo Prekmurje temveč za celo Pomurje, L j. ludi za ljutomerski in gornjeradgonski okraj. V njej je sed?ž najrazličnejših oblastev, ima stalro vojaško posadko, tukaj se je nameravalo ustauoviti tudi novo okrožno sodišče v Sloveniji Kako mogočno pulzira v Murski foboti trgovsko življenje, najbolj potrjuje dejstvo, da je cd časa po zasedbi bilo zgrajenih blizu 200 hiš in da se ie s leni v zvezi dvignilo zelo znalno tudi število prebivalstva. Od Murske Sobote zavije že eznica v takozvani goričanski del Prekmurja ter je speljana tako. da se vzdolž proge dolika največjih in v gospodarskem oziru najbolj izrazitih občin. Pri tej priliki je potrebno poudariti, da šteje Prekmurje danes gotovo 2e nad 1C0.0C0 prebivalcev (na 20 km-}, kar dokazuje njegovo goslo naseljenost. Notorično in uradno je znano, da mora danes prebivalstvo iz Gornjega Prekmurja po 50 do 00 km daleč svoje blago voziti na inozeuifke postaje Radkersburg, Fehring in Jen-nersdorf. To povzroča ogromne stroške, veliko zamudo časa in oškodovanje naše železniške uprave. Nikakor se ni mogoče upirati uvidevanju, da ljudska nevolja ni neopravičena, če se mu ne dovoli po progi, ki jo je samo zgradi o, izvoz pri I lodoiu. Za izvoz pridejo v glavnem v poštev sledeči predmeti oziroma blago: Meso in živina: Najvažnejša pridobitna panoga prekmurskega prebivalstva je živina. Živinoreja je v pokrajini lako mogočno razvita, da se v tem celo inozemski strokovnjaki čudijo. Prekmurje velja za neizčrpljiv vir živine. Na leto se izvaža 60f0 goved, 50.000 svinj v zaklanem in živem stanju,, 25X00 telet. Nadalje gre vsakoletno do 2C00 konj v inozemstvo, zlasti na Dunaj. Mesni izdelki zahtevajo vsako leto 20 do 30 vagonov. Pri tej priliki je treba izrecno povdariti, da izkazujejo navedene številke le izvoz iz Prekmurja, izvoz, ki gre iz sosednjega Štajerskega in ki tudi ni malenkosten, pri tem ni upoštevan Perutnina in jajca. Zelo visoko aktivno postavko v ^narodnem gospodarstvu Prekmurja tvori izvoz perutnine in jajc. Prekmurska perutnina jc štajerske pasme ter je kot taka v inozemstvu, zlasti na Angleškem in v Švici visokočislana. Obžalovanja vredno je, da se povečini vse to blago, ki ga gre do 250 vagonov lelno v inozemstvo, naklada skoro izključno v Radkersburgu. Neugodne promelne zveze zahtevajo, da se to lahko skvarljivo blago natovarja na inozemski poslaji radi premptne ekspedieije. Les. V Prekmurju je še vedno precej lepih gozdov, zlasti na Goričkem. Posamezni izvozničarji so primorani pošiljati les na Madžarsko po dahijem ovinku preko Čakovca in Kotoribe. Iz vlastelirislva grofa Bathvanvja se izvaža les celo v severno Afriko, kar bi se golovo ne zgodilo, če bi bila pri Hodošu odprta meja za izvoz. Kajti Madžarska je za Italijo najboljša odiemalka našega lesa. V tem pogledu za bodočnost ni pričakovati spremembe, ker so bili Madžarski po Triatlonski mirovni pogodbi vzeti skoro vsi gozdovi. Proga bo posredovala dovoz lesa na Madžarsko ne le iz Prekmurja temveč v dosti večji meri tudi iz notranjosti naše države. Premog. V bližini državne meje je na naši strani mnogo premogovnih ležišč, ki bi se v slučaju otvoritve te proge začela eksploatirati in premog bi se gotovo v izdatnih množinah izvažal na Madžarsko. Keramična industrija. Na naši strani je tik ob meji cela vrsta opekarniških podjetij z izredno visoko kapaciteto. Nekatere izde ujejo specialne predmete, ki so ravno na Madžarskem zelo razširjeni in cenjeni ter so bili svoječasno na razstavi v Budimpešti od!ikovani. Izvozna postavka bo znašaia v tem predmetu na leto gotovo do 1C00 vagonov. Mlini. V Prekmurju in sosednem ljutomerskem okraju je mlinska industrija zelo lepo razvita. Mlev-ski izdelki bodo tvorili dokaj pomemben kontigent izvoza. Mineralne vede. Zdravilna vi'e'ca Pelanjei in Radenci sta od nekdaj zalagala Madžarsko s slatino. Ogromne količine te vode se izvaža še danes, kljub temu, da ni železniški promet pri Hodošu odprl, na Madžarsko. Dosedaj se ekspedira do Hodoša letno ca. 100 vagorov slatine; to število pa se bo pri otvorjenem železniškem prometu gotovo potrojilo. Na tem mestu je treba tudi pripomniti, da bodo madžarski gostje, ee bo proga pri Hodošu otvor-jena, še v izdatnejši meri posečali naša zdravilišča, zlasti Slatino-Radenci in Rogaško Slatino. Sadje in poljski pridelki. Sadjereja je v Prekmurju zelo razvita. V nekaterih krajih tvori sadje prebivalstvu najboljši vir dohodkov, saj se ga je samo v letu 1027 11. pr. izvozilo okoli 600 vagonov v vrednosti 17 milijonov dinarjev. Od poljskih pridelkov pride predvsem v poštev za izvoz krompir. Tudi izvoz žitaric bi bil velik; v letu 1027 se jih je izvozilo n. pr. prilVižno 150 vagonov; toda ludi številka bi se zelo povečala, če bo ustvarjena izvozna možnost ix) krajši poti preko Hodoša. Uvez. Izvozu pri Hodošu bo odgovarjal tudi primeren uvoz. Tukaj pridejo v poštev zlasti umetna gnojila (do 200 vagonov), industrijski izdelki (do 200 vagonov), koks, sjiecijahii premog, vsako leto gre še vedno mnogo stotin prekmurskih sezon. d"'avcev na Madžarsko na delo, ki pripeljejo zasluženo žilo preko meje (do 600 vagonov), itd. Tranzitni promet. Z otvoritvijo te proge se bo znatno skrajšala zveze s Ceškos'ovaško in z delom Avstrije in Madžarske, kar bo golovo vplivalo na tranzitni promet, ki sc bo gotovo v izdatni meri nagnil na to progo. To sc na kratko momenti, ki govore za ofvo-rilev železniškega prometa preko Hodoša. O njih se je že razpravljalo na tozadevnii konferenci dne 14. dec. 1927 v Murski Soboti, ki se jo je udeležila tudi direkcija drž. železnic v Ljubljani po o svojih zastopnikih pod vodstvom gg. inženerjev Finca in Miillerja. Navedbe so popolnoma ločne. Naj bi jih koinpelenti faktorji tudi vpoštevali. Če se ugodi ljudski potrebi, da se otvori promet, ne bo imela tega velikih koristi samo Slovenska Krajina oz. Slovenija marveč vsa država. Najvažnejše pa je, da bo ljudstvo tu na najbolj eksponiranem mestu države zadovoljno! Za dvig našega pemtmnarstva Maribor, 21. aprila 1929. V Bojgcudu so zborovali od 'J. do (i. junija preteklo leto živinorejski strokovnjaki i/, vso naše kraljevine /. namenom, da se posvetujejo, na kak način bi bilo čimpreje mogoče prav izdatno povzdigniti in izboljšati rejo naših domačih živali iu njih izvoz v inozemstvo. Ob tej priliki so obravnavali tudi načrt živinorejskega zakona, ki naj bi se uveljavil za vse pokrajin* Jugoslavije. Na to zborovanje so poslali posebno znstop-sl\o tudi izvozničarji jajc in perutnine, ki naj bi skušalo doseči čimprejšnjo povzdigo domačega pe-rutninarstva zlasti z državnimi sredstvi. Nekoliko dni po omenjenem živinorejskem zborovanju se ja v Belgradu ustanovilo poljedelsko perutninarsko društvo, či«ar delokrog naj bi se potom perutninarskih podružnic razširil po vsej naši kraljevini. Pravila je potrdilo ministrstvo za notranje zadeve pod tJ št. 32.571 z dne 26. juljia 1928. Da vzbudi pri rejcih in ljubiteljih perutnine zanimanje zase, je izdalo društvo sledeči oklic: :>V svrho napredka v perulninarstvu in njegovi umni reji so je v Belgradu ustanovilo poljedelsko perutninarsko društvo. Njegov namen je zbrati rejce iu ljubitelje perutnino in na ta način z združenimi močmi razviti delovanje v področju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Društvo hočo s svojim delovanjem napoti ; člane in vse ono ki se zanimajo za perutninarstvo, da umno oskrbujejo svojo živali v dosego največje koristi z najmanjšimi stroški. Tudi namerava društvo dati članom iu drugim rejcem navodila, kako ohranili perutnino zdravo. Kazen tega hoče društvo spraviti v neposredno zvezo rejca s kupcem, da bi posredni zaslužek zase obdržala. Končno bo skušalo društvo omogočiti svojim članom, da si najlažje in najcenejše nabavijo jajca za nasa I in perutnino najboljših plemen kakor ludi vso ostale potrebščine za perutninarstvo. Da bi moglo društvo doseči svoj cilj čini prej iu boljše, je potrebno kolikor mogoče veliko število članov pn vsej kraljevini. V tu namen se vabijo vsi rejci in prijatelji perutnine, da pristopijo k poljedelskemu perutninarskemu društvu s sedežem v Belgradu, Prizrenska ulica št. 4. Ustanovitev podružnic po vseh kraiih naše obširne in lepe domovine predvideva čl. 08. potrjenih društvenih pravil. Po čl. 69. teli pravil pa mora imeti vsaka podružnica vsaj 15 udov. Da morejo podružnice uspešno delovati, je v čl. 21. njihovih (podružničnih) pravil predvidena spojitev več kot 10 podružnic v zvezo. Letna članarina znaša 40 dinarjev, od katere se pošlje društvu v njegove Hvrhe 10 dinarjtfv, znesek 30 dinarjev pa ostane podružnici. Po členu 28. podružničnih pravil preneha podružnica odnosno zveza začasno poslovali, ako se število podružničnih članov skrči pod 15, zve-zinih podružnic pa pod 10. Ko preneha podružnica odnosno z vozu po navedenem členu s svojim oelovanjem, je v smislu člena 25 podružničnih pravil dolžno načelstvo, da tekom 30 dni izza prestanka pošlje vse kniige z imovino društvu, katero bo te predmete skrbno hranilo, dokler se v istem kraiu ne osnuje podružnica odnosno zveza z istim ciljem Ako pa bi bilo nadaljnje delovanje društva onemogočeno i/, kateregakoli vzroka, in bi se na izrednem občnem zboru sklenil, niegov razpust, se izvoli po členu 81. 81. društvenih pravil takoj likvidacijski odbor obstoječ iz 5 članov, ki nadalje postopa po zakonu. Celokupno društveno premoženje .se potem izroči ministrstvu za poljedelstvo v svrho pospeševanja perutninnrstva. Z zadovoljstvom beležimo vest, da se v Mariboru, Razvanju, LimbnŠu in Središču ob Dravi že snujejo omenjene podružnice z namenom, da se čim preje ustanovi prepotrebna zveza perutninarskih podružnic za mariborsko oblast. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 15 aprila 1929 (vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu za 8. april): Aktiva: kovinska podloga 308.2 (+ 3.3), posotila: menična 1393.0, lombardna 248.3, skupaj 1641.4 (— 22.8), saldo raznih računov 5G3.1 (+ 110.7); pasiva: bankovci 5128.0 (— 144.4), državne terjatvo 369.2 (-1- 10.7), obveznosti: žiro 436.1, razni računi 427.3 skupaj 863.5 (+ 225.4); ostale postavke nespremenjene. BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE za 31. marec 1929 izkazuje ponovno povečanje fondov, zlasti pa privatnih kap i tal o. in depozitov; zvišali so se: samostojni fondi od 70.4 na 73.1 (v primeri z 31. dec. 1928), javni fondi od 894.3 na 914.3 in privatni kapitali in vloge od 364 na 400.3 milj.; pač pa jc banka med tem vrnila polovico Seligmanovega predujma v znesku 56.8 milj., najela pa na novo pri Švic. bančnem društvu 65.7 milj. Din predujma; med aktivi se je blagajna znižala (od 26.7 na 16, imovina pri Narodni banki in poštni hranilnici pa se je zvišala od 137 na 195.8 milj.; tudi posojila so se povečala, zlasti lombardna od 87.8 na 94.3 milj. Bilančna svota znaša 2983 95 milj. Din napram 3132.4 milj. Din koncem leta 1928. BILANCE IN POSI OVNA POROČILA Seiitjanški premogovnik And. .Takil, d. d.. Krmelj pri Šentjanžu objavlja svojo prvo bilanco (za 1928), iz katero jo razvidno, da so znašala pri kapitalu 3 milj. Din tuja sredstva 7.9 milj. Din, investicije pa 4.8 milj. Din. Pri donosu 9.3 milj. znaša čisti dobiček 0.2 milj. Din. KONKURZI IN LIKVIDACIIE Koukurz je razglašen o imovini Ahačfča Antona, trgovca v Tržiču na Gorenjskem; prvi zbor upnikov 30. aprila, prijaviti do 1. junija, u goto v. narok 15. junija; — nadalje o imovini Kutterja Matije, trgovca v Kočevju; prvi zbor upnikov 4. maja, ugotov. narok 4. junija, prijaviti do 22. maja. Likvidacija: Tiskarna Jadran-, družba i. o. z. v Slovenjgradcu. Producentska sladkorna tovarna bo jki sklepu zbora upnikov dana v najem, da sc čimprej konča likvidacija konkurzne mase (ali sc tovarna proda ali pa so sldene poravnava). A Zagrebški sejem. Ob priliki otvoritve pomladnega specialnega sejma se jo vršilo dno 20. t. m. opoldne svečana seja upravnega odbora v novo urejeni veliki dvorani v proslavo dvajsetletnice obstoja Z. Z., ki je bil ustanovljen od zagrebških meščanov kakor znano I. 1909. Kakor smo žo poročali obsega letošnja prireditev VI. avtoinobiski salon ter XI. sejem kmetijstva; perutnine, radia, gramofona in turizma. Zlasti je zanimiva razstava perutnine, zn katero je na razpolago 13.000 Din za naprave. Nadalje so ob priliki razstave dne 27. t. m. vrši v sabornici kongres perutniuarjev iz cele državo in bodo imeli strokovnjaki predavanja o perulninarstvu. — Novost pri letošnji prireditvi so tudi modne revije, ki se prirejajo vsak večer in pri katerih sodeluje nad 40 zagrebških modnih in ostalih tvrdk. Za revije ni posebno vstopnine. Občni zbori: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z., Ljubljana 2. maja ob 15; Tovarna kemičnih izdelkov v llraslniku, d. d. 15. uuiia ob pol 18 v pisarni dr. Koruna v Ljubljani; ' Wcsten, d. d. v Gabrju pri Celju 26. maja ob it. o. Češkoslovaška, uvede Baiicevo zavoro? Kakor poročajo iz Prage, so esl. drž. železnice naročilo pri Škodi za probo 110 garnitur Božičeve zavoro, za katero so si dobile licenco. Računajo, da bi bila uvedba Božičeve zavore za 80 milj. Kč cenejša kakor uvedba zavoro Kiinze-Kuorr. Bm'za 20 aprila 1929. Na deviznem tržišču je znašal ta teden promet 14.5 in je napram prejšnjim tednom nazadoval; v prejšnjih tednih ga jo bilo za: 17.7. 15.7. 16.4 in 13.6 milj. Din. Tečaji so v teku tedna boli izkazovali tendenco navzgor. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah: Trst, Newyork, Dunaj in Budimpešta, deloma ludi London in Pariz, dočim je gros potrebe še vedno krila Nar. banka. Med vrednostnimi papirji je kljub na. povedani zaščiti državnih papirjev ia teden uspelo belgrajskim besistom znižati tečaj na 120—422 v Belgradu in 423 v Zagrebu. Mogočo pa .i" tudi, da država hoče stabilizirati tečaj vojne šle. na nižjem tečaju. Promet v vojni škodi je pad i teden v Belgradu na 11.72 milj. Din nam. napram 18.65 v prejšnjem tednu. Delnice Narodne banke niso več tako čvrste kakor prej, ker zanje ni več zanimanja in je tudi špekulacija odnehala. Bančni papirji so v Zagrebu neizpremenjeni. V industrijskih tečajih so se beležili tile zaključki: Slavonia 5, Guttmann 200-205. Slaveks 98—100, Union 178 do 180, Šečerana 462.50 465; parobrodne delnice so popustile: Ragusea od 570 na 560, Oceania pa radi izrednega padca v Trstu od 2PO den. na 187 do 180, zaklj. 180; v Ljubljani so bile Vevče zaključene po 120; dividenda za 1928 ostane 8 Din kakor za 1927 (upoštevati pa je, da je lani bila razdeljena na 4 stare delnico 1 gratis delnica; torej dividenda 10 Din). Na Dunaju pa se je učvr- stila Trboveljska od 58 na 58.40, v Ljubljani pa j« bila v ponedeljek zaključena po 455. DENAR Curih lfelgrad 0.12.875, Berlin 123.11. Budimpešta 90.45, Bukarešt 8.08. Dunaj 72.95, London 25.2125, Madrid 76.60, Nevvvork 519.55, Pariz 20.29. Praga 15.38, Sofiju 3.7526,' Trst 27.205, Var sava 58.25. Dinar notira: na Dunaju (valuta) 12.5125. (valuta) 12.45, v Londonu 276.50, v Pragi 59.30. VREDNOSTNI PAP!R|I Dunaj. Don. sav. jadr. 82.90, VViener K tnk-verein 22.65, Bodencredit 100.60, Creditansf. 55.75. liscomploges. 21.25, živuo 114.75, (iullmann 25 Slavonia 23.25, Slavex 12.40, Alpine 43.80. Trboveljska 58.;K>, Prager Hišen 577, l.eykaui 7.20 Rima M urim v 15.50. Žito Žilna Irgoviint jc danes v zelo kritičuom položaju. Vsa prizadevanja, da bi se našlo dovolj odjemalcev >.u velike zaloge žita pri sedanji ceni, postajajo vsak dan bolj iluzorna. Notacijo ameriških tečajev, ki že dolgo časa valovijo mod čvrsto in slabo tendenco, najbolje dokazujejo jalovost špekulacije, ker cena neizogibno liaziiduje iu vsak skok, ki ga povzroči spekulativnn hosu, no traja del j kot dan, dva. V isleni položaju se nahajajo tudi naša domača žitna tržišča. Ker jc izvoz popolnoma nemogoč, je pač logično, da po tej ceni ne bo mogoče plasirati vseh zalog pšenico niti z.i domačo porabo, šc manj pa za izvoz. Nazadovanje cene se vrši sicer zelo počasi in za sleherno paro, ki jo morajo producenti žrtvovati, sc vrtfijo dolge in trdovratne borbe. Kdor pregleda razvoj kupčij \ zadnjih mesecih, bo pa prišel do zaključka, da bo cena pšenice se nazadovala. Tcrminska kupčija se je letos za kupce skrajno slabo obnesla, ker so izgubili znatne vsote. Zlasti v Sloveniji so se mnogi založili s terminskimi sklepi, ter izgubljajo zdaj do 3000 dinarjev pri vagonu pšenice. Danes terininska kupčija skoro popolnoma počiva, ker nima nikakih Izgledov nili za največje špekulante med kupci. Značilno je, da je začela v preteklem tednu nazadovati tudi vena koruze, in nicer vseh provenijenc v na državi. Vsled slabega lanskoletnega pridelka se je cenu koruze držala vse do zadnjega na tolikšni višini, da je cena mogla konvenirati edino le šc svinjerejcem. Bliža se pa nova laplatska žetev in pod pritiskom nižjih uo tacij za laplatsko blago bi domači producenti radi čimprej oddali svojo zaloge. - V zvezi z nazadovanjem cene za koruzo, je tudi nazadovanje cene za oves, ki se je držal čvrsto ves čas, dokler je bila tudi koruza čvrsta. V ostalem so pa izpre-membe na trgu neznatne, ludi za pšenlčne mlevske izdelke, tendenca pa jc splošno oslabela. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: maj 21.78-24.80. zaklj. 24.78—24.79, oktober 26.10 do 26.03, zaklj. 26.04—26.05. Rž: maj 22.26—22.28. zakil. 22.26—22.28, oktober 32.16—23.08, zaključek 23.08 23.09. Koruza: maj 27.0-1—26.83. zakljtlček 26.81—26.83, julij 27.46—27.25, zaklj. 27.25—27.26 5 redni i derari l?ubl». boriš ed 15. IV. do 19. IV. 1929 Dne Berlin Curih Dunai London Newyor'< Puri/ Praga Trsi 15. 1350.- 1U95.9 7t9 45 276.40 _._ 2'c'lAA 168.44 298.36 16. 1350.— 1095.90 "-9 |.56 276.40 —.— 222.44 168.50 298.22 17. 1350.- —.— 79J.67 —.— 222.41 168.47 297.95 IS. —.— 1095.90 799.45 —.— 56.82 22?.36 168.50 298.05 19. 1349.75 lt.95.S0 799 67 276.45 56.82 —.— I6S.44 298.10 Dolfolefni ravnate!] velepodjetij v inozemstvu, slovenske narodnosti, srednje starosti, z bogatimi svetovnimi izkušnjami, dober organizator in trgovec, z najboljšimi priporočili in tudi nekaj kapitalom, se želi za stalno povrniti v svojo domovino in išče primernega mesta pri kakšnem večjem ali manjšem podjetju z udeležbo ali tudi brez udeležbe, najraje na deželi. Cenjene ponudbe pod šifro »E. K. - Uerdingen« na upravo »Slovenca«. RAZPIS Drušivo za zgradbo delavskih hiš v Ljubljani razpisuje oddajo vseh obrtniških del (izvzemši zidarskega dela) pri zgradbi nove stanovanjske hiše v Ljubljani na Hranilnični cesti. Potrebni oferialni pripomočki se dobe v upra-viteljski pisarni na Hranilnični cesti št. 12 od 22. do 26. t. m. med pol 11 in pol 12 dopoldne. Ponudbe je vložiti v imenovani pisarni najpozneje dne 2. maja 1929 do 11 dopoldne. Ljubljana, dne 19. aprila 1929. Društvo za zgradbo delavskih hiš v Ljubljani. lekiromojstra in clektromonteri sprejme vel'ka tovarna v Dalmaciji. — Ponudbe na poštni predal lb7, Ljubljana. Zahvala Za vse izraze sožalja ob smrti naše dobre mame itd., gospe MARIJE RUPERT in vsem, ki so jo spremili na n;eni ?adnji poti, vsem darovalcem venccv in cvetk, najlepša hvala. — Posebno zalivalo izrekamo g. župniku za tolažilne obiske, g. primar,' dr. Murgelju za njegov trucl, g. sresk. poglavarju; celokupnemu uredništvu, meščanstvu, orožništvu in okoličanom za častno .spremstvo. Najlepša hvala gg. pevcem za ganljive žalostinke. Vedno hvaležni ostanemo g. Erženovi, sodnikovi soprogi za njeno nadvse sa-maritonsko skrb zu pokojnico. - Javno zahvalo zasluži Anča Košak, služkinja pokojnice, ki jc svoji gospodinji stregla vdano in skrbno noč in dan skoraj brez počitka. — Bog plačaj! Krško, 50. aprila 1929 Rodbine: Ravnikar, Korbar, Drol, Malževiž. "O"«*..■ Masvečfa izbsra NaiboSjše blago :;e cene rok odp!a« Tsvania! Prepričajte se! — Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! Obfačifnka JKriia" Ljub^ana, Mestni trg 17/1. vi za birmo! Zi litevajte brezplačni celili«. Elegantna plitka, dobra in cenena ura JDin 3 letno jamstvo. 14 dni na poskušnjo, ako ne odgovarja, se vrne denar Anton ffififmann PitsriiSior S!. 40 ii Specialist za samo bolfš« švicarsko ure. Cenik brezplačno Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Nd|maniii znesek 5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaZDin.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za iifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu. Na^pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328. m i EP SBsSzS!1'* 35 1 Šofer - ekonom absolvent kmetij, šole, z daljšo prakso v kmetijstvu in obenem šofer, trezen in zanesljiv vozač, išče službe v skupnih panogah. Ccnj. ponudbe na oglasni oddel. Slovenca pod šifro »Trezen« štev. 363-1. Službe natakarja stalno mesto, išče pošten fant, vajen vseh hišnih del. Gre en mesec brezplačno. - Naslov v upr. Slov. pod št. 3658. Službo vzgojiteljice išče učiteljska abiturijen-tinja, ki želi nastopiti mesto takoj ali s 1. majem. Zna opravljati tudi druga hišna opravila. Več po dogovoru. - Pod »Poštenost« št. 4129. Prodajalka izučena v mešani stroki, želi premeniti službo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. - Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »Poštena prodajalka« št. 4163. Mlada oficirska hči iz nemške rodovine, išče službe k otrokom čez poletne mesece. Je ljubiteljica otrok, igra klavir in govori tudi slovensko. Ponudbe pod šifro »Tečaj za vrtnarice« na upr. iliižbodobe Učenec 7. dobrim uspehom, končano 8 razredno osnovno šolo, pošten, krepak, ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj. Vinko Savnik, manufaktura in galanterija — Radovljica. Vajenca za čevljarsko obrt se sprejme v Ljubljani. Stanovanje in hrana pri mojstru. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 3817. Deklica poštena in pridna, od 14 do 15 let, se sprejme na deželo za varuhinjo k dvema otrokoma 4 in 5 let, ki ima veselje do otrok in se tudi lahko po malem uči šivanja. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3904. Deklica za vsa hišna dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, sc išče za boljšo, majhno rodbino v gorskem kraju. - Ponudbe na naslov: inžener Klaič, Delnice. Kopače izučene, neoženjene išče premogovnik na Hrvatskem. Pismene ponudbe pod »Kopač K-1123« na Interreklam, d. d., Zagreb, Marovska 28. Več dobrih zidarjev sprejme Fr. Avšič, zidar, mojster, Dev. Mar. Polje. Pekovski vajenec se sprejme na deželo. Oskrba v hiši. Naslov v upravi pod št. 4014. Absolventinja trgovske šole, z večletno pisarniško prakso, zmožna vseh pisarniških del ter slov., nem in italijan. jezika, želi stalnega mesta. Verzirana tudi v lesni stroki. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva«. Občinski tajnik z izvrstnimi spričevali, organist. kapelnik, išče službo. Ponudbe na upravo pod »Tajnik«. Godbenik marljiv, išče kakršnokoli službo. — Ponudbe pod »Skromen« na upravo Slovenca«. Dekle bi se rada učila kuhati v hotelu ali restavraciji 3 leta. Naslov v upravi pod št. 4110. Inteligenten mladenič vojaščine prost, zmožen tudi srbohrvaščine v govoru in pisavi, išče službo v pisarni, skladišču ali za služitelja. Ponudbe na upravo pod »Pošten in vesten«. Svojo hčerko bi želela dati k fini nemški rodbini, kjer bi imela priliko se vaditi kuhanja in gospodinjstva. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brezplačno« št. 4127. Prodajalka mlada, vestna, poštena in pridna — želi premeniti službo takoj ali pozneje. Gre najraje na deželo, in sicer Dolenjsko ali Štajersko. Dopise je poslati na oglasni oddel. »Slov.« pod šifro »19«/4232. Iščem prvovrstne pletilce ali pletilje, ki bi delali zame celo leto. Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe pod »Gro-sist« št. 4106 na upravo »Slovenca«. Konfekcijonarko sa pletenine, perfektno, sprejmem. Krašovec, Št. Vid pri Stični. Šivilje damskega perila, spretne, samostojne moči — sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v upravi lista pod št. 4146. Prodajalka za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme ali do 15. jun. 1929. Prednost imajo tiste, katere so v manufakturi izvež-bane. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe naj se pošljejo pod št. 4114 na upravo »Slovenca«. Krojaški pomočnik za boljše delo, se sprejme. - Smole, Št. Vid nad Ljubljano. Akademik brez sredstev, želi vsaj par ur dnev. zaposlitve. Zmožen je strojepisja in vobče pisar. dela. — Ponudbe pod »Zelo vesten« upravi »Slovenca«. Krojaški pomočnik želi mesta z vso oskrbo. Gre tudi na deželo. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4255. Službo oskrbnika ali hišnika, iščem. Z družino. Nastopim lahko takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4263. Dekle išče mesta pri dobri družini, najraje pri kaki šivilji, vajena šivanja drugih del. Pisma na upravo »Slovenca« pod št. 4266. Čevljarski pomočnik se sprejme v trajno delo. Zmožen mora biti finih šivalnih in zbitih del ter marljiv in pošten. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod št. 4201. Služkinjo pridno in pošteno, srednjih let, se išče za stalno k manjši družini v Ljubljani. - Ponudbe na ogl. odd. Slov. pod »Resna«. Boljše dekle srednje starosti, ki bi govorila z otroci nemško in se razume v gospodinjstvu, se išče za Ljubljano. Služba stalna in plača dobra. - Nasloviti na oglas, oddel. »Slov.« pod »Zanesljiva«. Prodajalka z daljšo prakso, pridna, z nekaj kavcije, sc sprejme za takoj ali pozneje za vodstvo novovpeljane podružnice. Ponudbe pod »Samostojna 56« št. 4178 na upravo Slovenca. Učenec za trgov, z meš. blagom, dober računar, iz poštene hiše, se sprejme takoj pri Plemcntaš Jožefu trgov, na Planini, Sevnica. Vajenca za čevljarsko obrt se sprejme v Ljubljani. Stanovanje in hrana pri mojstru. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 3817. Učenko pridno in pošteno, z zadostno šolsko naobrazbo, sprejme takoj modnr trgovina v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva«. Nakupovalce obenem stalne krajevne zastopnike, išče izvozna lesna družba proti dobri mesečni plači in proviziji za takojšen nastop. Ponudbe pod: »Veleeks-port« na upravo »Slov.«. Oferji 2—3 osebe, se iščejo za takoj. - Marija Bregant, Slivnica 19 pri Mariboru. Deklico pridno in pošteno, do 17 let, vzame v službo s 1. majem majhna uradniška družina. Naslov pove »Slovenec« pod št. 4210. Vajenca za sedlarsko in ličarsko obrt takoj sprejme z vso oskrbo Fran Wisjan, Kolodvorska 25 - Ljubljana. Sprejme se dobrega stavb. ključavničarja in pleskarja (emajlirarja). - F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4. Čevljarski pomočnik se sprejme takoj na fi-nejša dela, ludi šivana, na stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. — Travnik Franc, Trebnje. Zmožen risar samostojen in zanesljiv, absolv. tehn., se sprejme za manjše zgradbe za Maribor. Ponudbe z zahtevki plače na upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« štev. 4220. Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Ivan Prevodnik, Stara loka 5, Škofja Loka. Sprejme se dekle ali ženska k otrokoma, dopoldne event. cel dan. Naslov pove uprava pod št. 4207. LTčenca ali učenko poštenih staršev, s predpisano šolsko izobrazbo, se sprejme v manufak-turno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Veselje do učenja«. Dva samost. mizarja za fino pobrano pohištvo, se sprejmeta takoj. Koter Štefan — umetno mizarstvo, Maribor, Mlinska 29. Delovodjo za izdelovanje kravat, popolnoma veščega v krojenju in manipulaciji istih, sprejme takoj tozadevna tovarna Ponudbe na upravo lista v Mariboru pod »Delovodja«. Ajdova moka sveža, domača, ca. 300 kilogramov — se proda skupaj ali na drobno. — Naslov pove uprava lista pod št. 4190. Prodam: 100 kub. metrov hrastov in vagon lepega orehovega iesa. Cena pri pogledu. - Ivan Kral, na marofu v Sevnici. »Parizar« in »tajselj« prodam. Oba voza v dobrem stanju »Tajselj« je popolnoma opremljen — zlasti pripraven za vinskega trgovca. »Parizar« močan, 7 cm šina. Lojze Kermarvncr, Mala vas 13, Ježica. Parni kotel ležeč, dve plamen, cevi, zdelan od firme Bromov-sky, Schulz & sin, Konig-gratz, 10 atm., 50 m- kurilne ploskve, incl. armaturo, vse še v zelo dobrem stanju, prodamo. -Kotel se lahko ogleda pri Kolinski tovarni v Ljubljani. Autotaks koncesijo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4262. Blagajno ognja varno, dobro ohranjeno, srednje velikosti, s tresorjem, kupimo. Ponudbe pod »S. D. D.«. Skobelni stroj (Dickhobelmaschine), 60 cm širok, ceno prodam. Ivan Praznik, miz. mojster, Zavrti 9, Ljubljana. Pet pletilnih strojev vsake vrste, prodam radi opustitve obrata po izredno nizkih cenah. Fra-njo Potočnik, trgov, zastopnik, Sv. Križ, pokopališče, Ljubljana. Kri fc nostlU življenja, ker o bavlja izmenja* o snovi v -lovešk-mi teh-su. To pa .io moirmV samo «"- > s t i in zdravi krvi. Zaradi loga očistimo svojo kri s prirodnim „PLA>Ii«KA" asdravllnlm Calem pripravljenim večinami iz naibolišili planinskih zdravilnih zol šč. ,,1'laninku" zdravilu čaj ("isti, osve>.M.iie«i4A" zdravila c£»i, ki se ne prodi,ja odprto, tcmv.ef samo v plombi n nih paketih ik> Din 2(1' napis, m proizvajalca Lekarna M K! L DAHOVEC LJUBLJANA, Konurasni trg Dekle pošteno in solidno, za vsa hišna dela, katero razume tudi nekoliko kuhali, sprejme ugledna, dobra družina v Pančcvi, Banat. Potni stroški se povrnejo. Pismene ponudbe na upravo lista v Mariboru pod »Solidno dekle<.. Pohištvo Radi selitve se proda kompletna postelja, nočna omarica, sobna kredenca (altdeutsch), podobe, stoli, miza itd. Na ogled samo dopoldne. — Levčeva ulica št. 8. Spalnico fino, oval, politirano, ima poceni naprodaj — Ivan Šemrl, mizarstvo, Mesarska 4, pri klavnici. Kupujem staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje po najvišjih cenah. A. Stumpf, zlatar, Maribor, Koroška cesta št. 8. Elektromotor kupim 18 do 20 PS, 380 Volt, 50 period, rabljen, toda zajamčeno v dobrem stanju, s pripadajočim materijalom. kompleten. -Nadalje okoli 1500 m ba-k-enc žice, 25 mm- debeline. — Josip Puncer, Laško. Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. za pivo ali za razne soke — temne barve — po Din 250 naprodaj. -Vpraša se pri Josip Doiinšek zaloga pive - Trbovlje II. Iščejo se dve spretni, mlajši natakarici, kakor tudi hotelska sobarica za hotel »T i v o 1 i«, - Istotam se kupijo 4 lepi oleandri. Dekle za domača in poljska dela se takoj sprejme na majhno stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4258. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Izkoristite priliko dokler traja zaloga. L. Brozovtč, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Učenec se sprejme v trgovini Ed. Suppanz v Pristavi. Kuharica starejša, zvesta in zanesljiva, katera se razume tudi na gospodinjstvo, in ie vajena kmečke in meščanske kuhe, se sprejme v stalno službo v Sav. dolini. - Tudi se sprejme kmečka DEKLA, starejša služkinja, ki se razume na svinjereio in druga kmečka dela. je zanesljiva in zvesta. Pri-iave pod »Savinjska dolina« št. 4147 na upravo. Monterja veščega oskrbe dvigal, ki bi v prostem času par-krat na mesec pregledal dvigala, iščemo. Oferte na upravo Slovenca pod »Dvigalo« št. 4264. Valjčni mlin sprejme mlinarja za prvo mesto. Plača po dogovoru. Josip Okorn. Duplica, p. Kamnik. Učenke za strojno pletenje sprejmem takoj. — Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 4126. Popoln življenskt preobrat za mesta in deželo, važno za podjetje, išče kavcije zmožnih sotrndnikov. — Poiasnila: Uredništvo »Domačije«, Maribor — Koroška 10. Vrtnice raznobojne nizke, visoke ter plezalke ciprese, cepljene breskve, spargelnove sadike 2 letne, več tisoč mlade-j ga asparagusa, raznovrst-| nih zelenjadnih in cvetličnih sadik. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul. 11. »Opel« avto štirisedežen, 1800 km vozen, prodam ali zamenjam za tovorni avto -Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Svileno »Dečvo« popolnoma novo, še nič rabljeno, prodam za srednjo postavo. - Naslov v upravi Slov. pod št. 3861. Konj , 5 let star, za vsako vož-i njo in brez napak, se ' ugodno proda takoj radi pomanjkanja krme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4123. Gospodična se spreime v mlekarno za prodajalko in gospodinjo t. nekaj kavcije. -Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poštena«. »Ljubljanski zven« posamezne številke, nove, proda za makulalurni papir Narodna knjigarna, dr. z o. z., Stritarjeva 2. Naprodaj vozovi dire, vinte, truge, dve vozovni plahti, komati, sedla in drugo. Dolenjska cesta 72. Kromntr i ca. 5000 kg, proda Graščinska uprava Črnelo p. Dob pri Domžalah. V Kranju na glavnem trgu i - v najboljšem stanju, in eno navadno kolo — naprodaj. Zelo nizka cena. Na ogled: Brata Šumer, Celje. Prodamo po povsem nizki ceni -večjo količino starih ko-sitrastih pušic, pripravnih za napolnitev s koloma-zom ali podobnimi tva-rinami. • Jos. Šumi nasl., tovarna kanditov, Ljubljana, Gradišče 9. Saksonski ali vzamem isto v najem za daljšo dobo ter jo preuredim za trgovino. -Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Lepa prilika 16« štev. 4059. oddaja, dokler traja zaloga »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Stroj za struženje okroglih palic za stole s 4 glavami in slestavni deli za trakovno žago (Bandsage), prodam. -Ižanska c. 21, Ljubljana. Uto za kure novo, in umivalnik, prodam. —■ Cesta v Rožno dolino št, 24. Kobila breja, stara 5Vi let, 15 pesti visoka, za vsako vožnjo, rujava z belo liso, se proda ali zamenja. Ljubljana - M. T r š a n , Mirje 6. Njiva naprodaj v Domžalah ob glavni cesti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4257, realitetr.a pisarna SV. PETRA CESTA 18 PRODA: Hišo, novozidano, Do lenjska cesta, % orala zemljišča, štiristanovanj-ska, 200.000 Din, Mesečni donos 1803 Din. Hišo, novozidano, Rožna dolina, eno-, dvo- in trisobno stanovanje, vrt, 160.000 Din. Prevzame sc lahko večja hipoteka. Hišo, Šiška, 5 sob, 1000 m- vrta, 90.000 Din. Hišo s trgovino, novo-zidana, Bežigrad, tri- in štirisobno stanovanje, vrt, 280.000 Din. Hišo s trgovino in gostilno, na ljubljanski periferiji, izredna točka, 2 dvosobni stanovanji, no-vozidana, elektrika, vodovod in vrt, 300.000 Din. - Prevzame sc lahko 100 tisoč dinarjev dolga. Trgovsko hišo, mesto Gorenjske, enonadstrop., podkletena, 5 lokalov, č stanovanjskih sob s pri-tiklinami, 260.000 Din. Stavbišče, blizu 1000 kv. m., pod Rožnikom, po dogovoru. Posestvo, trg Dolenjske, 30 do 100 oralov, lepa hiša, gospodar, poslopja. Ob železniški postaji. Cena po velikosti. Enodružinsko hišo z vrtom, skoraj novo, z opeko krito — prodam. Zadnja cena 30.000 Din. Avgust Fnbjančič, Senovo pri Rajhenburgu. Stavbne parcele male, naprodaj za Bežigradom. — Naslov pove uprava pod št. 4020. Mlin z žago in nekaj zemljišča, na lepem in prometnem kraju, se proda iz proste roke. Zraven brod čez Savinjo. Podjetnik bi si lahko pozneje zgradil še gostilno. Cena ne previsoka. Več daje pojasnila pisarna občine Marija Gradec v Laškem št. 88. Hiša z gostilno v sredini mesta Maribor, se radi preselitve proda. Cena 185.000 Din, gostilna takoj na razpolago. Naslov na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »185.000«. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju- goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. s: i vti"!^"'. lAitan • ■i jidii II) vali J3 Meblovana soba snažna, solnčna, z elektr. razsvetljavo, se odda. -Zelena jama 277. Trgovina tik farne cerkve, z zalogo, se da v najem za daljšo dobo. Lokal krasen, v bližini večja ;n-dustrija. — Izve se pri upravi Slov. pod št. 3880. Lokal nasproti križevniške cerkve, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4137. Modna trgovina se takoj odda v sredini mesta, ev. se proda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Modna trgovina« št. 4118 na upravo »Slov.« Trgovino z mešanim blagom, z vsem inventarjem, oddam na prometnem kraju v okolici Ljubljane Pogoji zelo ugodni. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Trgovina« št. 4204. Dve stanovanji na Brinju ob Dunajski cesti, eno z eno sobo in dvema kabinetoma, drugo z eno sobo in enim kabinetom, obe s kuhinjo, pritiklina-mi, souporabo kopalnice, pralnice in vrtom, odda s 1. aprilom odnosno s 1 majem Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Stanovanje lepo in moderno, 6 sob, s kopalnico in lepimi pri-tiklinami, se odda v sredini mesta. Ponudbe na upravo »Slov.« št. 4233. Travnik na Barju kupim ali vzamem košnjo v najem. Alojz Klemen, Savlje 2, Ježica. Sobico s posebnim vhodom, oddam z majem gospodu ali gospodični. - Medvedova ulica št. 22. Stanovanje iščem kot sostanovalka, event. tudi ma|hno sobo. Pod značko »Zračno«. Trgovino 7. mešanim blagom na Gorenjskem oddam v najem neomoženi ženski osebi ali vdovi brez otrok. Naslov pove uprava lista pod št. 4012. Štab 8. žand. puka, Blei-\veisova cesta 3 — rabi štiri pritlične prostore srednje velikosti za delavnice. - Interesenti naj navedejo v ponudbi zahtevano najemnino. Solnčno sobo prijetno, separirano, parket, elektrika, v bližini Jugoslovanske tiskarne, oddam s 15. majem. Naslov v upravi pod št. 4265, Stanovanje 3 sobe, kuhinja in pritik-line z vrtom, se odda s 1 majem 1929 — v hiši Nedog, Sp. Šiška, kolonija »Bajtar«. - Vprašati na naslov 21. t. m, med 12 in 18. Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo pri izdelovatelju Karel Blatnik v Ljubljani. Hrenova ulica 20 |v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen. Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 0'9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine. ivto-taserije in vsa dela v stroko spadajoča izdelujem solidno in po zmerni ceni. Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče. Sejmarji! Raznovrst. piškote, gladke in okrašene, dobite v nedičariji B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 11, dvorišče. Pozor! Pozor! Ciril Rozman naj takoj javi svoj naslov EDVARDU JONKE, Oplotnica. OPEKA se dobi po konkurenčnih cenah v strojni opekarni Brata Comina, Škofljica. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Fran Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12. Kompanjona ali financirja išče zelo dobičkanosno domače podjetje. Kapital in stalno dober zaslužek bančno zajamčen. Ponudbe pod: »Stalno rentabilno« na upravo časopisa. Trebušnepesove najcenee pri tvrdki $ BBsediiife, Ljubljana, aEiEOEEiSi^ sažicu C5 Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg Vsakdo takoj igra najlepše slovenske in nemške komade iu šlaRerjp.kl sov nnivpč-ji izbiri nn razpolago Huto vožnje z novimi najmodernejšimi odprtimi in zaprtimi avtomobili ter z izkušenimi šoferji v tu in inozemstvo po najnižji ceni nudi in se priporoča K. Č a mernik, Dunajska cesta 36 Telefon 2236 (Jugoauto) Avtomobili pripravni tudi za poroke, birmo m potnike. Avtomobile proti garanciji tudi posodim. Vožnje cenejše in udobnejše kot z lastnimi avtomobili. Sofers Soboslikar. vzorce lepe, izdeluje in prodaja Jos, Božič, Švabičeva ul. št. 1, Ljubljana. Staro litino in drugo železo in stare kovine, kupuje po najvišjih cenah Franc Stupica železnina v Ljubljani — Gosposvetska cesta 1. Oddaja se abonentom sredi mesta poceni dobra domača hrana. Naslov v upravi pod št, 4079. Žimnice modroce. posteljne mreže, želez, postelje Iztožljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetniko Krekov tre H. 7 (potej Mestnega doma). moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32 - Ljubljana. Ravnokar smo prejeli sveže r« R za cepljenje trt katere prodajamo po Din 120.— za kilogram v naši prodajalni na Mestnem trgu 25, zraven Krisperja. Splošna elektro - družba z o. z., Ljubljana. Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše sveMobne naprave. Folo Meyer, Maribor, Gosposka 39. Vrtite klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. ' Llubljanl. Dunajska cesta 35 Krasne tlakove ograje, stopnice, cevi — nudi Cementarna Gostin-čar, Št. Jakob ob Savi. N. Sadlucki odpotuje! Hirosof, psihografolog in fizionomist Sadlucki sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19. - Maribor, hote! »Zamorec« št. 35. Ostane v Mariboru le še do 29. aprila. Potem — Ptuj, Ljutomer, Celje. Kašo, ješprenj, ajdovo moko veilno svež. oddaja u« debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBI. J/i NA Ucsljeva cesta 24. Kmetovalci! Da se obvarujete škode, katero Vam vrane z iz-kljuvanjem sejane koruze napravljajo, naročile sredstvo, ki to prepreči. Stane en liter z vrčem 15 Din, ki zadošča za 10 litrov koruze. Kdor si hoče to sredstvo sam pripraviti, naj pošlje v priporočenem pismu 10 Din za vzorec in navodilo. Iščem proizvajalca! Hrabroslav Krepek, Sv. Lenart v Slov. goricah. 0~d Kurja očesa t- 5 zs Varstvena znamka V zalogi v lekarnah iu drorrorijah nli naravnost iz tovarno in ({lavno zaloge M. HinjnK, lekarnar, Sisak. Specialni zavod za vcilašeNB&ife ter popravila glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cene nizke! G. JURASEK Ljubljana, Wolfova ul. 12 od L V. 1.1. Ključavničarska ulica št.3 Vsakovrstno zlutu po najvišjih cenah. ČERNE. iuvelir, Ljubljana, Wotiova ulica št. 3. Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Kr. deželno zdravilišče Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. V Maribora je najugodnejši nabavni \ vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, olroč. čevljev in sandal, j vrvi, motvoza, papirja j itd. — na debelo in na \ drobno pri Drago Rosina, j Vetrinjska ulica 26. I Klavirji! Tovarna in ralocn klavir-jov-prvovrstnih instrumentov različnih Ivrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. DirlaSovanjo i it popravila /it Glasbeuo Matico. Konserva-tori.i In drnco inStitnie izpo-tavlia moja ivrdka. Gre trnli na deželo. Točna postrežba in zmerne cene tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev It. Wnr)iinik, Ljubljana. Cre-irorčičcva nlica S, X. nadstr Postaja na železniški progi Čaprag—Karlovec. Najbolj radioaktivne toplice v državi. Znamenite blatne kopeli. Zdravljenje z elektriko. Velika Zande-rova dvorana. Čisti zrak, krasna okolica. Indikacije: revmatične bolezni, protin, išias, neuralgija, ženske bolezni. Sijajni uspehi. Sezona od 1. V. do 30. IX. Državni uradniki, aktivni in upokojeni, imajo od 1. V. do 1. VI. in od 1. IX. do 30. IX. 50% popusta pri vseh pristojbinah, od 1. VI. do 31. VIII. pa samo aktivni uradniki. Radi velikega navala je potreba sobe takoj naročiti. Na vsa vprašanja odgovarja radevolje kopališka uprava. Lesni strokovnjak išče družabnika kateri bi imel žago event. tudi bukov gozd in posestvo s poslopjem na razpolago, ali bi imel žago v takem kraju, kjer sc lahko dobi bukov, hrastov ali mehki les, za vpeljavo rentabilne industrije. Zraven bi se ludi izde';vali dobička-nosni kemični izdelki. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro -Dobič-kanosno št. 4041. Fotografske potrebščine vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Češki semen. grahoro domačo lucerno črno deteljo in travna semena dobite pri Fr. Pogačnika, Ljubljana, Dunajska c. 36. Posestvo obstoječe iz 3 Y< oralov zemlje, vsa zemlja poleg hiše, z gospodar, poslopjem in lepim senčnatim sadnim vrtom, stanovanjem dveh sob, kuhinje, hrambe, kleti in ledenice, v neposredni bližini Ljubljane, ob glavni cesti, sc odda lakoj v najem. — Ponudbe pod »Senčnat vrt« na upraro »Slovenca« št. 3503, Nagelnov (Wienerland), enoleltrili, krepko razvitih, preko lisoč, ugodno prodam. — Pisni, naročila na upravo Slovenca pod »Nagelni*. Enodružinska hiša nova, se proda. Naslov v upravi pod štev. 426S. Učenca za fotografsko stroko — sprejme novo urejeni foto-atelje. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. - Naslov pov«? uprava »Slovenca« pod št. 4267. Zemnlce vseh vrst, spalni divani, otomane, klubove in salonske garniture, dobava okenskih zastorov najceneje pri tapetniku Fr. Jajjer Sv. Petra nasip št, Postrežba solidna. Cene konkurenčne. Javna zahvala Po težki nesreči, pri kateri mi je konj večkrat zlomil in zdrobil desno nogo, sem bil v nevarnem položaju, da izgubim nogo in v slučaju komplikacij vsled odprte rane tudi svoje življenje. Zdravil sem se na kirurgič-nem oddelku tukajšnje javne bolnice pod vodstvom primarija g. dr. Derganca. Asistentu gosp. dr. Kramariču ie uspelo s strokovnjaškim zdravljenjem in dolgotrajnim, požrtvovalnim negovanjem rešiti mi poškodovano nogo. Dolžnost mi je izreči NAJLEPŠO ZAHVALO gg. zdravnikom tukaj, javne bolnice, posebno pa še asistentu g. dr. Kramariču za njegovo ljubeznivo in vztrajno brigo ter skrbno in uspešno zdravljenje. Ljubljana, dne 20. aprila 1929. Josip Berginan trgovec in posestnik, LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 85, 87. Občina na Gozdu pri Kamniku razpisuje oddajo Občina Moste pri Ljubljani razpisuje dvoje službenih mest, in sicer: 1. Službo dobro izvežbanc pisnih ni ki ima že daljšo prakso v občinskih poslih, osobito v vojaških zadevah. Biti mora neoporečene preteklosti, srednje starosti, spretna in povsem zanesljiva. Predložiti je lu.stnoročno pisano prošnjo s službenimi in drugimi dokumenti. Nastop službe čimpreje. — 2. Službo sose in sicer zidarskih in tesarskih del. Tozadevne podatke je dobiti pri 'Županstvu občine Gozd pri Kamniku do 25. aprila 1929. Licitacija bo 28. aprila 1929 popodlne ob 14 na licu mesta. Županstvo občine Gozd, dne 18. aprila 1929. napravo kompletno, 164 celic s 150 volti sile — proda tiskarna »M e r k u r<: v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. mL opekarni], Sredice Gamc'jcc, pošta St. VHd nad Ljnbijano. proizvaja priznano najboljše Sprejmem za mojo pisarno prvovrstno akademsko in trgov« izobraženo moč 7. večletno prakso v večjem industrijskem podjetju — dober organizator. Pismene ponudbo z označbo zahtevane plače in prepisi spričeval jc poslati na: P. Majdič — Celje. L. Mus - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnenikov in sprehajalnih palic Popravila ločno in solidno Upravni odbor Motokolesarskega kluba »ILIRIJA« v Ljubljani javlja svojemu članstvu pretužno vest, da je v petek ob 22.45 nenadoma preminul njegov odbornik, gospod M m knjigovodja tvrdke Pavel Štele, odbornik Saveza Motoklubova S. H. S. Pogreb sc bo vršil danes ob pol 5 popoldne iz splošne rovala dne 21. aprila 1929 ob 8 zjutraj v stolni cerkvi svetega na pokopališče Jezica k večnemu počitku. PAVEL ŠTELE naznanja tužno vesl, da je nenadoma preminul njegov zvesti in velezaslužni knjigovodja, gospod lirko Prešak Pogreb se bo vršil danes ob pol 5 popoldne iz splošne bolnice do Sv. Krištofa, nakar se prepelje zemeljske ostanke na pokopališče Jezica k večnemu počitku. Marljivega in vestnega nameščenca ohranim spominu. istotako treznega, poštenega, srednje starosti in delavnega, za oskrbovanje občinskih cest. — V obeh slučajih je vlagati ponudbe do sobote 27. aprila t. 1. pri županstvu v Mostah, med uradnimi urami. Pr poročamo Vam Poeti ki so vedno najboljša ! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki ign. fofi Ljubljana — Novomcsto BHBKSHBHMKBMBM imš fMiMii i mmm MUK trajnem Pravkar dospela iZQ0t0vU<2mh Oblek f° 7fl° %od] velika zaloga ! nth cenah ! moške obleke — in žc za 135 lin deške suknene obleke, * Istotani se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča Ivan Maflnak, Celje. Kralja Petra c.15 Za pomladansko In letno sezljo Vam nudi » Oblačilnica za Slovenijo Mlk'išlčcvn ccsta 7 LJUBLJANA MSUločičeva cesta 7 s svo'o bogato zalogo vsakovrstnega ni: nufaktur-nega blaga prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn veliko izbiro in ugodno nabavo. — Najnovejši vzorci! Cene solidne iu brezkonkureneue! Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi na*o bogato zalogo! — Državni nau eščenci dobijo blago na obroke samo proti predložitvi legilimacije. P. t. zastopnikom raznih oblasti, zavodov in društev, vsem dragim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s prekrasnim cvetjem in nas tolažili v težkih urah, najiskrenejša hvalal V globoki žalosti rodbina Kremenšek Sv. maša zadušnica za dragega nam pokojnika se bo da-bolnice do Sv. Krištofa, nakar sc prepelje zemeljske ostanke Nikolaja v Ljubljani, Ljubljana, dne 20. aprila 1929, j IVAN B1Z0VIČAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 priporoču svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusuo izdelane vence, šopke in trakove. Na razpolago ima tudi sadike naj-žlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in balkone. Letošnja pomladna špecialiteta sadike „ C H A 8 A U D N AOELCK1" Izposoja dekoracijska drevesa. — NaroČila z dežele se izvršujejo točno in solidno. pri Novem mestu, termalno, radioemanacijsko ljudsko kopališče s šestimi bazeni direktno nad izvirki, zdravilno učinkujoče proti reumi s srčno hibo, vsakovrstni neurozi. ženskim boleznim in sklerozi, se ofvorijo s 1. majem do 30. septembra: 20-dnevna oskrba s kopeljmi vred stane v maju in septembru 700 Din. — Prijave in dopisi na Upravo šmarjeških Toplic, Novo mesto 12. Zobni atelje je S EMlenji Logatec od današnjega dne do preklica ob sobotah popoldne zapri. Oblastveno koncesijonirana I. Gabcrščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta št. 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Redni tečaj prične 1. maja. valjčni mlin v Domžalah, opozarja svoje cenjene odjemalce, da gospod ni več uslužben pri nji kot potnik ali karkoli ter ni upravičen do prevzemanja naročil in celo ne do inkasa denarja za navedeno tvrdko. Sigurno zdravilo Z uporabo novo iznajdene francoskc pomade »M i -šel« se ustavi izpadanje in osivelost las, povrnejo se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. U~peh je siguren od 60 do 160 gramov, kakor so komu dalje časa lasje izpadali in osiveli. Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; 100 g 185 Din; 160 g 290 Din. Pri vsakem naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tega zdravila. V slučaju, da ni uspeha, vrnemo denar in plačamo vse stroške. - Za tuzemstvo pošilja po povzetju: Depo za Jugoslavijo, Pomada »MKel«, Vasina br. 8, Beograd. — V Beogradu prodaja: Lekarna D e 1 i n i , Knez Mihajlova br. 1. ^SpecSrum" d. d. sat. Heptssa. gftiiis&i m wrsiic tvorotca o§;ec)3l in brušenega stekla se nahaja od 1. novembra Ceiovfikn cesto 81. — Telefon Zagreb, Osi.ek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo portalno steklo, inašinsko steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakor tudi brni ene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje " med Fina. navadna ogledala. GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ima stalno na zalogs vse vrste umetnih gnojil. Tomaževo žlindro, rudniški in kostni suoerfosfat. kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vse vrste semen, kot domačo deteljo, Iucerno, pesna in travna semena. Bogata zaloga Špecerijskega In kolonijalnega blaga, vse vrste mlevskl izdelki, poi^eceiski stroji, limone in pomaranče. Senaforiom Dr. Hansa Graz, Sčorblergasse 42. Telefon 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Perilo .io danes eden glavnih delov danske garderobe radi tega je treba pred nakupom dobro premisliti, kje iu kako se kupi. Naj-liol o storite, ako piSoto fie danes dopisnico na tvrdko Stermeeki iz zahtevate iinstrovaui cenik, v katerem najdete res fino in moderno diimsko perilo po sledečih ze'o nizkih cenah: sta eta i/, platnu 25 Din, Sifona 4G Din. liatl tu 65 Din, hleCIce Iz platna 3G Din. Sifona 5« Din, batlsta 65 D ii, kombineie Iz I arvasti-jra In b>lega ha t-tn 7o Din. zelo line llo Din. — Ogromna jo tudi izbira nogavic, rokavic žepnih robcev in l-aznili drugih modnih predmetov. - Cenik s slikami čez več tisoč predmetov so pošlje znstonj. Industrija peri a In veletrgovina R. STtBMECKI, Ce.Je Stev. IO Slov. - srednji uporabljiv /u vse pisarniške posle, v elegantnem črnem kovčku obenem („di za potovanje na zalogi pri tvrdkj Llubljana, šelanburgova ulica 6 Telefon št. 2980 — Plačilne olajšave PamsU« whm Poplin po Din 45 Umetne po Din Kasha „ „ "i S Rcžaste Modno „ „ Tkane la plašče po Din E2® Foulard "„ Hips ,, „ 15® Couvercoat „ 160 _ , Creppe de Cbine Swil€H€ rart« od Din 48 do Din S®5 Zasfori žasti od Din 24 Molinos po Din l i 27 Belo blago S® po Din 19« f 5 Tiskovine po Din — Cefiri po Din S®' — Oxfordi ., „ 12' -Klot :, . i?- — PILARNA TURPIJARNA Ivan Figar, Ljubljana Gosposvetska cesta. Vošnjakova ulica 6 (V bližini restavracijo .Novi Sret') Zaloga, Izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. najboljših svetovnih znamk v veliki > _ izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od pri prostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znuink šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pDeutnatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ..Trluuna" F. B. E., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cestn št. 4 25cSrav ali &>o£an vedno treba dobro m lo Slaba mila so na-rp ' la "e mnogo škode. Kot res dobrim milom dravja n b pote in v najvišjih krogih se daja prednos Fellerjevim Elsa-inilom in to: lili-iino, ru uenjakovo, ni cerinovo, boraksovo, katran m ter milo za britje. Ta vsebujejo dobro ue.ujočesestavine. Za poiskuB 5 komadovElsa-mila po izbiri se pošilja za vnaprej poslanih 52 Din franko lekarnar FELLER, STUBICA DONJA Eisatrg št. 134 Hrvatska. Za pranje glave: Elsa-Shampoon 3 Din 30. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 25. aprila 1929 ob 11 dopoldne: 15.000 feg pšenifcne moke St. 6 18.000 kg p Mm moke št.Og in Ogg. Kavcija po zakonu. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, St.3867/IL eftsporfna MSa MARStt®R - &let*seinlrova 19 dobroznatm, nojboljfa in najcenejša tvrdka za nakup galanierije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in na debelo. leseni stebri, s slamo krit, 6 oken (Štan-tov), se zaradi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda. — Več pove lastnik JOSIP KRUŠIČ — posestnik, Ložnice štev. 7 — Celje. 3863 Jnfenesantno brafuroo^ uspešnem zdravljenju zolčnih kamnov Pnagan.VušehrtKisha K = . Piktte ehoj. — r UilHKiiiiiiiniTiiiiiiiirtiiiHiiiniu DuRUKOPP iu drugih najboljših svelovnili znamk MINERV najboljši v materijalu in najlepši opremi COLUMBIA, ODEON jn drugih najpupolnejših Ivrdk mu m* Samo z njimi morete poslušati glasbo in obenem vežbati posluh Generalu- zastopnik za Hrvatsko iu Slavonijo, Generalni /.astopnik za Srbijo. Vojvo- Sioveuijo, Bo^no in Hercegovino. Dalmacijo dino, Srem in Črno goro N-ORIS lc. d. Vikino u. d. ZAGREB, GUNDULIČEVA 26 BEOGRAD, KNEGINJE LJU- Telefon 56-10 in 56-11 B1CE 5 VsaStaorstae trgcusks frfrigte, Strace, m a e, sinteze, heribarJe, od»eiisa!iie knjižice, Ssiefes, zaezke i. t. d. nnjtm pa skrajno ugoiin h cenah! Ha tie&elo! - - Ha drobno! ANTON JA^EŽIČ ['Delana, FlorjsRsias u--.?* Knjigoveznica in Irtalnica trgovskih knjig. Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek CVnc brez konkurence! --- --- — m^., ...» UIB MU > V >A!vJ v v« Ljuiiijana, Eiana sb css.a 11 Ceniki brezplačno! Občina Šabac potrebuje enega strokovno izobraženega in izkušenega mestne za ureditev mestnih parkov. Skupni mesečni dohodki znašajo po sposobnosti do | 2000 Din. Nastopiti je treba službo takoj po izvršenem dogovoru. Prijave se sprejemajo pri občin, uradu s priloženimi do- I kumenti do 1. maja 1929. Poslati jih je na: URAD OBČINE ŠABAC. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri ujSipssojilii ¥ Celiti Resistrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,---v lastni hiši. Cankarjevo) ulica 4 (poteg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 7 .000.1X10.-. Obrestna mera najugodnejša. -- Za hranilne vloge jamči poleg rezerv iu iiiš uad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Bombaževo predivo vsake številke za vsakovrstno industrijo po najnižjih dnevnih cenah stalno v zalogi pri tvrdki A. Romano :: Zagreb Boškovičeva ulica 15 Telefon 51—93 Brzojavi: DIANA, Zagreb VI. Osješki vefesejem m Gospodarska razstava od 4. do 12. maja 1929 Roba, namenjena za razstavo, uživa 50% popusta od normalne tarife. Legitimacije za potovanje za polovično' ceno dobijo se v vseh, tudi malih krajih, pri denarnih zavodih, občinah, železniških postajali in trgovcih. tm—Mija Dober je glas "HILIPSOVIH proizvodov toda še boljši je glas Generahr zastopnik za Hrvatsko iu Slavonijo, Slovenijo, Bo^no in Hercegovino, Dalmacijo Posetniki potujejo po železnici in parobro-dih po polovični ceni. Ako se hočele veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli marš kaj v Vaše razvedrilo. — Ve! ka zaloga vseh v lo stroko spadajo-Glejte vendar, : zakliče župnik Pavlu, glejte vendar! Vi imate boljše oči kakor jaz. Ali ui to Jean, tam doli? Seveda, lo je Jean. Spoznal sem njegovo sivo kobilo. ; Pavel je ljubil konje in veduo je prejo pogledal konja kol jezdeca. Resnično, to je bil Jean; in ko je od daleč opazil župnika in Pavla, je zavihtel v zraku svojo kapo, obrobljeno z dvema zlatima trakovoma. Jean je bil poročnik v topniškem polku, ki je bil nastanjen v Souvignvju. Čez nekaj trenutkov se je že ustavil pred malo kočijo in nagovoril župnika: Prihajam od vas. boter, in Pavlina mi je rekla, da ste šli v Souvigny radi prodaje. No torej, kdo je kupil grad? Neka Američanka, gospa Scott. In Blimche-Couronne? Ista gospa Scott. In Rczeraie?' . Zopet gospa Scott. In gozd — vse gospa Sc It ? Tako je, kot si rekel, je odgovoril i'n-vel. Iti jaz jo poznam, gospo Scoll — iu povem li. zabavali se bomo v Loiiguevalu ... j Predstavil te bom... Samo to žalosti gospoda j župnika, ker je Američanka in prolestantka. Ali! Saj res, ubogi moj boter. — Toda o leni se bomo pogovorili jutri. Pridem k j vam k obedu. Pavlini sam že sporočil. Zal j nimam časa, da bi se dalje zadrževal, ker moram ob treh v vojašnico.« Zaradi vežb? vpraša Pavel. Da, zaradi vežb... Na svidenje Pavel! j Torej jutri, boter! : Artilerijski poročnik se je zopet spuslil j i v galop; Pavel pa je prijel za vajeti. Ta Jean,« de Pavel, kako imeniten ; dečko t : • j Oh. da! i Ne poznam na svetu bol jšega človeka I i kot je Jean k Res, ni ga boljšega! : Župnik se je obrnil, da l»i še enkrat videl ! Jeann, ki se je zgubljal v globini gozda. Oh, pač! Vi sle, gospod župnik. Jaz? jaz že ne. jaz že up.« No dobro, hočele li, da vam povem, gospod župnik? Na svetu ni boljših ljudi, kol sla vidva, vi iti Jean. To je resnica! Glejte. ; i kako krasen svet za dirjanje! Pustiti hočem, j ' naj teče Ninic-he... Veste, krstil sem jo za j j Jiiuiclie. Pavel je s konico svojega biča pobožal j Niniche po bokih in, ko se je spustila v tek. ! veselo nadaljeval: Glejte vendar, gospod župnik, kako I i vzdihuje noge! In tako enakomerno! Prav- j j cnli stroj. Sklonite sv, da boste bolje videli! Da mu napravi veselje, se je župnik ne- : koliko sklonil, da vidi. kako dviga Niniche sv jo noge. Mislil pa je nekaj čisto drugega. 11. Topničarski poročnik, ki sla ga srečala, je bil Janez Reynaud. Bil je to sin onega podeželskega zdravnika, ki je počival na pokopališču l.onguevala. Ko je bil župnik Konstantin leta 1846. prevzel svojo faro, je prebival neki doktor Reynaud, Jeanov stari oče, v prijazni hišici na souvignyjski cesti, med gradovoma Longueval in Lavardens. Marcel, sin tega zdravnika Reynauda, je kenčal svoje medicinske študije v Parizu. Bil je zelo delaven in se je odlikoval po izredni duhovitosti. Ko se je potegoval za profesuro, je bil med prvimi sprejet. Odločil se je, da ostane v Parizu in poizkusi lani svojo srečo, in vse mu je obetalo izredno srečno in imenitno bodočnost, kar je prejel leta 1852. vest o nc nndui smrti svojega očeta, ki ga je bila zadela kap. S potrtim srcent je prihitel v Longueval, Svojega očeta je oboževal. Mesec dni je ostal pri svoji materi in, ko jc; la čas potekel, je začel govoriti, da se mora vrniti v Pariz. >Res, vruiti so bo- moral, mu je rekla mali. — »Kako! Da se vrnem?... Saj greva vendar skupaj. Mari misliš, da Te bom pustil tukaj čisto samo? Vzamem te s seboj. »Oditi v Pariz in tam živeti? Zapustiti 1« kraj, kjer sem rojena, kjer je živel tvoj oče in kjer jc umrl? Nikoli ne bi mogla tega storiti, otrok moj. nikoli! Pojdi sam, zakaj tvoje življenje in tvoja bodočnost jo tam. Poznam te. Vem, cht me ne boš pozabil, da me bos pogostokrat obiskal, prav pogostokrat.': Ne, mati, je odgovoril, »ostanem tu.« (Nadaljevanje vsako prihodnjo nedeljo.) Spodnieštaierska ljudska posojilnica V 3 S* £ te OftJ Registrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne od teguje vlagateljem rentnega davka stalno vsako množino kostanjevega foninshego lesa smrekove skorje, cele in drobljene. smrekove hmelove ' droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. čas je, da se opremite za ribolov, kar Vam nudi zelo bogata izbira potrebščin F. M. KMSER, puSkfT L!si&lšai3a, kongresni trg št. 9 moka mslavija €€ ni nikaka patent moka, proizvaja sc J5a iz najboljše bačke in sremske pšenice po strogo higijenskih predpisih z najmodernejšimi stroji ter tako po lepem tipu kakor tudi po izborili kakovosti nadkriljuje vsako drugo. Konsumenti trdilo, da boljše moke nimamo v SMS. V Vašem interesu jc, da takoj zahtevate uzorce ter za poskušnjo naročite četudi najmanjšo množino, da se prepričate o kakovosti. Kdor enkrat poskusi »Sln-vija« moko, nc rabi več nobene druge. Naše geslo je iztoorna kakovost in zmerne cene. Slavita« - mlin - ¥siftovar - Srifcns. PreSernooa ulica 4 poleg frančiškanske cerkve H. Suttner, LfnbPasia z Največja zalogu ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila Birmanske ure za dečke od D 4960 naprej s zapestne ure od D 9S'— s Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate » » » > 85 j > Otvoritev modne in manofakturne trgovine Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem ofosrila maslena lis sHanuCalifurno frpi^in. Cene najnižje, blago najboljše, postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporočam Paula Jaosrsi?, Jssenlce. ife Star Line Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslaven. Ekspres Agencija d. d. Zastopnik za Slovenijo: JJalkai Gorjanc, SujubSjoma Telefon 2717 Telefon 2717 MFV&V^ - BUD1MPESTANSKI MED11AR09! 4.—13. ma|a Splošna tnduslrllsha razstava. Številne pcseMsc shuplne. 25—30 % znižana vo2n|a. Prestop meje brc« vizuma. Pojasnila in sejmske legitimacije se dobe: v Dudopešti: pri sejmskera uradu Messeamt V. Alkotmaiiv-utca S. v IJnbilanl: pisarna '»Putnika«. v Beogradu: kr. ogr. trgov, zastopstvo, palača Akademije, v Zagrebu: kr. ogr. konzulat, Draškovičeva ul. 1". aulr m. regulatorje, zntvornicc, opreme za žatfe >u mline i?, leluje iu dobavlju F.SCHNEiHSE2 Skopja LOKA podjetje zn zgradbo vod. turbin KonUurovčne cene I Zahtev jt ponudbe! — l'rvovrstno reference 1 assssanCTHHi Gnditaliem Domač izum! Drsalno okno! 100% prihranka na toploti. Prepih, prehlad nemogoč! Zamakanje izključeno. Gladka vrata v vezanem lesu, brez-prašna. Cena običajnih vrat! — — Patentirano edino v tovarni »•JOŽEF ŠENICA, LJUBLJANA Dunajska cesta — Bežigrad 6. Telefon 28-71. Vsa stavbna mizarska dela, ceno nizke, prvovrstna izvršitev! Jamstvo. Specijalne delavnice oken, vrat, izložb itd. Celoluidne plošče vsake barve za zavarovanje vrat pri odpiranju in snaženju kljuk. Podrobni načrti, proračuni, strokovna mnenja brezplačno. — — — — Vzorci bodo razstavljeni na Velesejmu, Pav. E. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šš%tatRN sSroje c,&8-;9xfter44JBt dfier*' za domačo obrt in industrijo Poul: čezenj. areziiiaJeti Le pri JOS. PETE" * LjubliHna P@i@r» igralci na SeniM&iaiKe Pozor! Če se hočete za prihodnjo tekmo dobro pripraviti, preskrbile se žo sedaj s pripravnim instrumentom. Vsak tekmovalec z Luba-so>o harmoniko, ki dobi nagrado, dobi razun ofi-cijelne nagrade, še od nas poseben dar. Porabite to priliko in igrajte samo na svetovnoznano Sestavni deli, note, surovi materijal za harmonike po najnižjih dnevnih cenah. — Zahtevajte cenovnik! lovaliSco ha^rftioifut fii*«S&lC 8 «1*08 & §ŠU. (Klagenfurt) St. Veilerstrasie 36c Podružnica: Lfubijm® / Qunajs!astna paiača, nadpoiovica delnic hoteia »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu Posoiila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. m0 Najboljši in naiekonomičnejši ELEKTROMOTOR iz znanih čeških tovarn ŠBiOtiOlt IffllMl V PlzniU se nahajajo v velikosti 4 do 30 k. s, stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na Zastopstvo SKodovlh nnMiana SeSeci&urigova ulico ?. — Tele on 29»6 Brzo av. naslov: Cospobanka fcfiatolfaiio* MSlclosiceva cesto lO Telefon 2057,2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno noti Dirs a6.000.000 -, vloge nad Dišn 360,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Podružnice: Bled, Celfe, Diakovo, Kočevje, Kranj, Prodaia obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V'o vojne od- Maribor, Novi iad, Sombor, Split, Šibenik. škodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk zelo ugodnimi pogoji. Oa-^oivne razredne aotertfe.