i«, mm.
—^—-—
I ll*l]Mt ipittjl. nfi 1917.
L. leto.

»Slovenski Narod" TOlJ« po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
cdo leto skupaj naprej      .    K 28*— pol leta        „         „      . v.     .  14 —
četrt leti    „        ....   7--na mesec   m        »    •  •    .   2*50
za Nemčijo: ccto leto naprej   .   .   .   .   K 33 —
za Amcriko in vse druge dežele: celo leto naprej   .   .   .   .   K 38.—
V^raSanjetn glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravntttvo (»podaj, dvorile levo). BnafloTO tlica St. 5, telefon *L 85.
Isba]a Tlak dan srećar Urtomtl ■•lolfe ta prunlkt.
Inserati se računajo po porabljenem prostor: in sicer: 1 mm visok, ter
63 mm širok prostor:   enkrat   po 8 vin.,  dvakrat po 7   vin.,   trlkrat   po 6   v.
Poslano   (enak   prostor)   16   vin.,   parte   in   zahvale   (enak   prostor)    10  vin.
Pri večjih inserdjth po dogovoru.
Na pismena narobila brez istodobne vposlatva naro5n!ne «c ne ozira. „Jfarolaa tlikaraa« telefon At. 8S.
Upravništvu naj se poiiljajo naročniae, reklamacije, inseratl i. L d., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali Ce se hodi ponj :
celo leto naprej   .  •   .   .   K 2S*40 I pol leta      H      .....I3*2a I
I četrt leU    „      • *•?!?. i    •   6'60 I na mesec    „       •   #   * V  »   2*20
Poaameraa itertlka veli a 10 vinar] ev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon it. 34.
NAŠE  URADNO POROČILO.
Dunal, 16. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠĆE.
NobenOi posebnih dogodkov.
UALUANSKO   BOJIŠĆE.
Peti dan nove bitke ob Soči je bil pcln enak a silnih bojev, kakor prej^nji dan. Sovraznik je peljal z veliko žilavostjo svoje mase zopet v napad. Na tisoce Italijanov so žrtvovali Naše orožje je zopet dobo-jevaJo boj s popolnim uspehom.
Med Avčami in Kanalom se je posrećilo sovražniku na ozkem od-seku despeti na levi breg Soče. Pre-precili smo, da se ni razširil. Več moćnih italjianskih navaiov je vd-JjaSo zopet višinam pri Plaveh in pri Zagori. Na Kuku se je mouel sovraž-nik začasno ustaliti. V Ijutem boju moža proti možu smo ga po^naii zopet veo, Enako brezuspešno so po-tek I! za Italijane vsi izgub pol ni po-skusi. polastiti se Svete Gore in Sv. Ga brije! a ter oraajati naše Crte vzhodno in jugo vzhodno od Gorice. V okolici Faftiesra hriba ie sovraznik dopoldne iznova trezuspešno napadah Do obnovitve te^a šunka ni prišlo, ker je naša artiljerija, s smotreno pomoćjfo letalcev, držala s svojim ognjem itafijanske napadalne kolone v njihovih jarkih. Ponoći |e boj popušiti, v Ju i ran i ih urah pa |e topovski ogenj zopet oživel. Štavilo od naših čet vjetih je naraslo na 2000 biož, Med temi je kakih 50 častni-kov. Dve Itaiitanski letali tipa Nie-uport sta ostali našim bojnim letal-cem kot žrtvi.
Na Tfrolskem je stopila med do-iino Adiže !n dolino Sugana sovraž-na artirjerija moćno v akcijo.
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL
Dunaj, 17. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGO - VZHODNO BOJIŠČE.
Nelzpremenjeno.
ITALIJANSKO   BOJIŠČE.
Boji ob Soći so se včeraj po raz-meroma mirni noči iznova silno raz-vneli. Glavni sunek itaHjanskih na-padalnih mas, ki so dobivale neprestano ojačenja, je bil naperjen proti visinski skupini vzhodno od ozke doline med Plavmi in Solkanom in proti n3šim pozicijom pred vrati Gorice. Na sevemeni delu tega odseka se vrši na Kuku, jugo - vzhodno od Plavi, dan in noć izredno ljut boj. Branite!.! in napadalec menjavata uro za uro svote vloge. Na novo v boj postavljene rezerve gonijo na-sprotnika većno iznova v nove iz-gub polne napade. Bolj proti jugu, v prostoru gore Sv. Gabrijela, so mora!: sovražni polki. ki so opetovano brezuspešno napadali naše pcjicije, že popoldne prenehati z napadi. Nič manj uspešno za nas ni?o potekli boji ob cestah iz Gorice proti vzho-du. Tuđi v tej pokrajini se je skoro ves dan vrši! boj za po?esl naše prve crte. Zvečer smo svoje jarke, iz-vzeruši nekaj malih strelskih gnezd, temeljito očistili. ZJasi? je OiTienlti dunajske črnovojniške čete, ki so brigadi Emiliji v rezkem po^umnem protinapadu, ki je prinesel pcpolen uspeh, cdvzele 4G0 inož.
Na Kraški pianoti je bila sovraž-na pehota vsled izborne^a učinkova-nja naših topov, obsojena v brez-delnost.
Na tirolski fronti so Italijani južno od doline Sugana močno stre-Ijali z artilierijo težkega kalibra.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
Dunaj, 16. maja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana:
Novi dan desete soŠke bitke ni nič zaostal za prejšnjimi glede sile in ljutosti bojev. Zopet so potisnili Italijani gosto uvrščene mase proti našimi pozicijam in čeprav so bili vse svoje napore infanteristično in artiljeristično stopnjevali, vendar nišo mogli preprečiti, daše jekon-čal tndi peti dan sedaj divjajoče so^ke bitke s polnim uspehom avstro - ogrskega orožia.
Naša infanter i j a, ki je iz-kazala svojo nadmoć v bližinskem boju, v borenju moža proti možu, j e zopet delovala občudova-n j a v r e d n o. Ni se omejila samo na to, da se je borila proti jurišajo-čemu sovražniku v svojih jarkih z ognjem in golim orožjem, marveč je tuđi pridrla, prežeta ofenzivnega duha, iz svojih pozicij in šla za umika-jočim se sovražnikom, ki je v var-stvu svoje artiljerije hitel v svoje pozicije.
Kakor prejšnji dan, tako so tuđi včeraj Italijani poskušali zopet na odseka med Avčami in Kana-1 o m priti na levi breg Soče. Njihovi poskusi so se izjalovili in celo tam, kjer se jim je bilo z najtežjimi žrtvami posrećilo, da so se na prav malem frontnem odseku, na tostran. soškem bregu vstalili, jim je naša infanterija z rezko pomočjo one-mogočila vsako nadaljnje raz-širjenje. Odsek Plavi - Zagora je bil tuđi včeraj cilj močnih italijan-skih navaiov, ki so spravili posamez-ne skupine sovražnika na ozkih frontnih kosih na Kuku mimogrede v dele naših jarkov, iz katerih pa so bili takoj zopet ven vrženi. Istotako so se poncsrečili ponovni sovražni-kovi napadi na Sveto goro m hrib S v. G a b r i i e 1 a. Na visinah vzhodno Gorice so se razbili vsi napori ob sijajnem držanju in vzerlednem skupnem delu naših čet. Nič manj nego desetkrat so navalili brezuspešno. Na kraški visoki pianoti je naperil sovražnik včeraj dopoldne svoje napade zopet na F a j t j i hrib. Do ponovitve ni prišlo, ker je naša artiljerija, najkrepkejše podpi-rana po letalcih, zopet v pozicijah zbrane mase tako zadrževala, da nišo mogle zapustiti svojih jarkov. Po-noči je bilo mirnejše. Nasproti temu pa se je v jutranjih urah zopet zvi-šala živahnost topovskega ognja.
S kakim ofenzivnim duhom branijo naše čete soŠko fronto, je razvidno iz števila italijanskih v j e t n i k o v, ki je narastlo včeraj na 2000 mož. med njimi 50 oficirjev. Kljub neugodnemu vremenu so se naši letalci tuđi včeraj izkazali zopet v polni me-r i. Prinesli so dragocena poročila o napolnitvah sovražnih jarkov pred napadi, obmetavali so jih učinkovito z bombami in streljali nanje iz nizke visine s strojnimi puškami. V števil-
nih zračnih bojili je sovražnik izgubil dva Nieuport - aparata.
Iz vojaškega razmotri van ja, 16. maja: Tuđi peti dan desete soške bitke se je končal s porazom napa-dalca. Posebno silni so bili njegovi juriši na odsek pri Plaveh. Lokalne pridobitve na prostoru med Avčami in Kanalom, severo - zapadno Plavi, ni mogel izgraditi, ker se je našim četam posrećilo, zapah-niti nadaljnje prodiranje sovražnika. Bolj južno tja do K o s t a n j e v i c e je kazal sovražnik vtrujenost pod učinkom ogromnih izgub in je moral ponoći napraviti odmor, kateri je po-rabil za pritegnitev rezerv. Kakor kaže položaj povsodi, ni priča-kovati, da bi dosegla deseta Italijanska ofenziva kak pomemben usp eh.
Dunaj, 17. maja. (Kor. urad.) Iz  vojnoporočevalskega stana:
Šesti dan nove soške bitke je dal jasno spoznati prizadevanje Italijanov, da bi stisnili za vsako ceno naše pozicije na odseku Avče-Ka-nal, potem na odseku Plavi-Solkan in severovzhodno in vzhodno Gorice. Na odseku Avče - Kanal niša mogli Italijani kljub vsem naporom zboljšati svojega položaja, vsako razširjenje je bilo zabranjeno. Situacija je ne-izpremenjena. Na drugih bojnih odsekih so dovajaJi vedno nove rezerve, da z nova napolnijo juriša-joče vrste, ki so bile oslabljene po vedno ponovljenih, izgub polnih in brezuspešnih napadih, ter jih postavili proti našim pozicijam. Vsi poskusi sovražnika sa se poncsrečili ob bravuri in žilavosti naših čet, ki so sovražnikom vsako pridobitev, katero so si priborili za malo časa z najkrvavejšimi žrtvami, zopet iztr-gale v besnih protisunkih. Boj je va-loval sem in tja. Kdor je bil baš napadalec, je bil zopet prisiljen v viogo branitelja. V noč je divjal boj moža proti možu z bajonetom in ročnimi grana tam i, uspeh dneva pa :'e bil naš: pozicije na višinah, za katere se je vršilo vroče borenje, so ostale v naših rokah. Ko je italijanska infanterija omagala v mraku, je pričela njena artiljerija delovati z najtežjim ognjem na vsem odseku.
Na višinah vzhodno Gorice se je vršil odSoIkanadoVrtojbe istotako razljučen boj. Tuđi tu ista slika: Na enem ali drugem mestu se posreči kaki srečni skupini sovražnika, da vdere v naše najsprednejše
jarke, ali takoj jo pomete ven naš protinapad. Tu so postavili v boj Italijani nekaj svojih najboljših čet, med temi brigado Emilia, kateri pa je prizadjal dunajski črno-niški bataljon, stotnik Sonnvvend, občuten poraz. Ta brigada je bila do-spela z bravournim naskokom v naše najsprednejše jarke, Dunajčani pa so se znali uhraniti jih, so jih vrgli iz pozicij ven in napravili 400 vjetni-kov. Tuđi tukaj je sele noč naredila boju konec.
Na Kraški visoki plano-t i je včeraj naš izborni artiljerijski ogenj onemogoči! sovražni infante-riji, pridreti iz jarkov tam, kjer je to poskusila, je bila takoj pognana nazai.
Ste vilo v j e t n i k o v narašča; kmalu jih bo 3000.
Od morja do Tolmina <e ena sama stena ognja in dima.
Iz poročila vojnega poročevalca: Priprave za velik nov napor bojnih sil so bile tako obsežne, kakor se nikdar pred dosedanjimi bitkami. Skozi mesece in mesece se je skladala municija, utrjevala baterija za baterijo, prihajala brigada za brigado v svrho, da bo v trenotku napada vse opremljeno tako, kakor ni bilo še nikdar. — Zjutraj dne 11. maja je pričelo besno bombardiranje. Avstro - ogrska artiljerija je pričela svoje delovanje z vso silo. Od morske fronte do tolminskega mostišča leži na pozicijah ena sama stena ognja in dima . . .
Med Avčami in Kanalom.
Med Avčami in Kanalom se je Italijanom posrećilo, da so prekoračili Sočo in se polastili na levem bregu ozkega odseka. Ali ta neznatni obrežni kosec ne pomeni nikake pridobitve, kajti teren se dviga z bre-ga jako visoko in strmo, na poldrugi kilometer že za kakih 550 metrov, in oklepa crto Avče - Kanal kakor naravna utrdba. Da je ta gorski del pošteno utrjen, je umevno samo po sebi. In kdor ima visino, ima tuđi nizino pod seboj. Iz tega se zrcali vsa vrednost italijanske hipne pridobitve.
ITALIJANSKO  URADNO POROČILO.
15. maj a. Na fronti Julijskih alp, od Tolmina do morja, je zadobil uniču-joci ogenj naše artiljerije in naših mi-nometov na mogočne sovražne crte včeraj zjutraj značaj velike ljutosti in je izzval živahen odgovor s strani ste-
LISTEK.
Matiček se ženi.
Luigi C a I c o.
Vem, prav dobro vem, kaj bi radi od mene slišali. Saj vam to berem raz vaše obraze. Vi bi radi vedeli, ali se je nadaljevala tista domaća vojska, o kateri sem vam zadnjič nekaj zinil in to prav po nepotrebnem. Po mojem bi bilo najpametnejše, če bi se take stvari ne nosile v svet, temveč ostale lepo doma. Da vas pa zvedavost ne bo preveč morila, vam tom pa vseeno poveđal, kakšnega sprejema sem bil deležen doma,
S kratkimi besedami povedano, vojska se je zvečer nadaljevala in za me zmagoslavno končala.
Ko sem se domov prigugal, je bilo pri meni vse temno. Le v kuhinji so rožljali nozi, vilica krož-niki in sklede. Boginja naše kuhinje se za moje priguganje ni prav nič zmenlla. Se z dobrim večerom me ni pozdravila kot po navadi. Iz očevidne nevljudnosti te sprednje straže sem sklepa], da sem Drevidno ravnal, ko sem si kirpil pošteno mero poguma v rojstnem kraju svojega tržaškega prijatelja.
Ker je bilo pa v stanovanju ysc I
temno, mislil sem, da počiva življenja mojega boljša polovica že v Mor-fejevem naročju. Čeprav sem bil ze~ lo pogurnen, pa nisem bil zaradi tega prav nič Ijubosumen. Ker sem do-ber človek, sem ji to 5e celo pri-voščil.
Da ne pade ženica iz Morfeje-vega naročja, sezul sem svoje čev-Ije kar na hodniku in poskusil po no-gavicah doseći svojo spalnico. Ne-nama^ana \Tata so zaškripala in že sem bil srečno v tajfnstvenem sve-tiŠču svojega triletnega zakona.
Tedaj se je pa posvetila električna luč. Imam namreč moderno stanovanje z elektriko. kopalno sobo, angleškim stranišcem in visoko na-jemščino. Prijatelj sem konforta in napredka. Resnično vam pa povem, da bi bil tišti trenutek prav rad zataji! svoje napredno mišljenje.
Ko se je posvetila elektrika, katere pa nisem jaz nažgal. je bilo y moji spalnici svetio kot po dnevi. Moja ženica je slonela ob posteljici najinega sokolića. Imela je obvezano glavo in objokane oči, s katerimi je čudno strmela v svojega zakona slabšo polovico.
Nekaj časa je vladala tista znana ti$ina pred bližajočo se "Zakonsko nevin to. To priliko sem spretno po-rabil, da sem gugaje se in majaje spravil raz se večji del svoje obleke.
2e sem segel po svoji spalni srajci, ko prekine moja ženica njej nenavadni molk. Potem mi je pa v tistih izbranih besedah, ki so v navadi pri zakonskih ženicah4 razložila na dolgo in široko, kakšen zakonski mož sem in kakšen bi moral biti. Pridno me je častila, to moram reci.
Držeč v rokah spaino srajeo, sem se dobre pol ure ali pa še več gugal in majal pri svoji postelji in po-slušal vstrajno predavanje svoje ženice. Mej tem neutrudljivim predavanjem o dolžnostih in grehih za-konske.^a meža se je nekaj premak-nil moj ponos v mali posteljici. Ta gib mojega sokolića je za hip pre-kinil neizčrpno predavanje. To priliko sem brž porabil in omenil:
»Ljuba moja Marička! Tako je namreč ime moji ženici. Ti si bila vedno pametna ženska. Za tako so te imeli doslej vsi ljudje. za tako te imam tuđi jaz. Pa se greš kot pametna ženska kregati s pijancem, tega bi ti pa ne bil prisodil.«
Te moje pogumne in bistroumne besede so mojo ženico tako presu-nile, da je kar obmolknila. Njen molk sem spretno izrabil, spravil s trudom na se spaino srajeo in se vrgel na posteljo. Nekaj trenotkov nato sem pa že smrčal.
Ce je potem Še nadaljevala svoje predavanje, ne vem, ker sem stnr-
čal. Tako je moja ženica tisto vojsko izgubila.
Ce je bila zvečer zgovorna, tako je bila drugo jutro molčeča. Svojo Ijubko glavico je imela pa še bolj obvezano. Ker je imela gotovo velike izgube v domaći vojski, kupil sem ji nov klobuk. Na to so brz iz-ginile obveze raz njeno glavo. Ko sem ji pa še nabavil blago za prav lep kostim iz angleško-loškega sukna, se je pa oživil celo njen jezik. In moja Marička je bila zopet moja stara in dobra ženica, katero mi bog ohrani do konca mojih dni čilo in zdravo kakor divji kostanj.
Kostim in klobuk sta pa imela še to dobro posledico, da sem smei zo-pet enkrat na rekvizicijo — izjemo-ma seveda. Lahko uganete, da sem jo rnahnil naravnost v rojstni kraj svojega tržaškega prijatelja.
Tako rekviriram ves srečen vino in slastno kračo v tistem brlogn, ki je posebno priljubljeno zatočišče pravemu stricu mojega tržaškega prijatelja, Pri dofci mizi Je sedel na častnem mestu tuđi res rudcčelični Blaž Bogataj, okrog njega pa drugi naši znanci, žejni danes kakor zadnjič in žejni slehernl dan.
Držali so se vsi bolj kislo, čeprav so pili sladko vince vsi po če-trtinki razun strica Blaža. Ta je irael pred seboj svoj običajni polič.
Ker je Blai uvidel. da kislih obrazov ne bo konec, če ne pokliče na inizo kake večje posode, storil je to kot uviden človek. Kakor bi orižgala moja ženica električno luč, tako so se razjasnili vsi obrazi, ko je bila na mizi naročena posoda.
Krojač Anton Kalan kot najmlaj-Ši član žejnega omizja, napolnil je ko-zarce, stric Blaž Bogataj pa spre-govoril:
»Radi smo te zadnjič poslusali, prijatelj Gustelj, ko si nam opisaval tretjič okuŠeno zakonsko srećo. Prav privoščili smo ti od srca vse, kar ti je dobrega postavila na mizo tvoja ranjka Nežika ali po tvoje belouška. Pa ti tuđi kar naravnost rjovem, da se prav nič nismo smejali mesarju Kašmanu, ko je po tvojem odhodu dodal priklado in nekaj kvasil o de-belouški —.«
Pri ti besedi je glavnikar Gustelj srdito prebodel z oomi mesarja Kašmana, rekel pa nič. Stric Blaž pa tega krVavcga dejanja ni opa-zil, temveč lepo nadaljeval:
»Seveda se je ta volovski prijatelj zopet bahal, da gleda čez tvoj plot. Morebiti ne bi bilo napačno, če bi mu ti prijatelj Gustelj, vrnil taf pogled in tuđi malo pobrskal za me-sarjevim plotom. Kaj ne, Gusteljčck, da boš to storil. Mi borno pa molčali hi te poslusali.«            (Dalje, prih.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne   18  mija 1917.
113. §tev.
vilnih sovražnih bate rij vseh kalibrov. Proti polđnevu so nam omogočili drzni šunki naše infanterije na več frontnih točkah udejstviti znatne uspehe pri Plaveh, na poboČjih hriba Kuka in na višinah vzhodno Gorice in Vrtojbice. Istočasno so dosegli na severnem od-seku Krasa deli naših oddelkov zasute sovražnikove jarke vzhodno Fajtjega grebena in so pripeljali nekaj vjetnikov. Delovanje naše infanterije je bilo trajno ljuto ob učinkoviti pomoči artiljerije in minometov. Bori se s sovražnikom prav Živahno. Zjutraj smo obstreljevali sovražne barake v okolici Cepovana. Tekom popoldneva je moČna letalska skupina preletela pokrajino sovražnih črt vzhodno Gorice in je vrgla na tabo-rišča in transporte okoli 200 bomb. Naši drzni letalci so se spust'li nizdol do 500 metrov, obstreljevali sovražne čete z ognjem strojnih pušk in jih spravili v nered. Vsi aparati so se vrnili na leta-lišča. Z drugih bojišč se poroča o sovražnih nenadnih napadih na nekatere naših izpostavljenih pozicij severo - zapadno Tolmina in na asiaski visoki pla-noti. Vsi so se izjalovili z občutnimi iz-gubami za napadalce.
16. maja. Na fronti Julijskih a lp   je trajala krepka ofenziva, katero
so naše čete pricele dne 14. maja, včeraj z odločnostjo dalje. Vsled neprestanih naporov se je posrećilo naši intan-teriji,    katero je artiljerija    stalno    in
močno podpirala, da se je obdržala na Crti raskavih in pogozdenih višin. ki se dvigajo vzdolž vzhodnega brega Soče nad Gorico in katere je sovražnik pre-tvoril v mogočno obrambno trdnjavo. Na levem krilu je izsilila ena naših ko-Ion prehod čez reko med Logom in Bodrežem. Polastila se je te sled-nje vaši in se tam vtrdila. V sredi-šču smo zavojevali visino točko 383 severo - vzhodno Plavi, doČim je hrabra infanteriia brigad iz Florence (127. in 128. polk) in iz Avelina (231. in 232. polk) osvojila Zagoro in Zagomilo. kl Sta bili gnie^di strojnih puSk, in z elanom onvladali greben hriba Kuka (točka 611) in Vodič (točka 524). Na des-nem krilu so dosegle naše kolone znatne uspehe na strmih pebočjih Svete gore. Ljuti sovražni protinapadi, pripravljeni in podpirani z bombardirali.'em izredao Ijutosti, so se zlomili vsi ob trdiiem odporu naših čet. V pokrajini vzhodno Gorice je zavojc-vala brigada iz Mesine (93. in 94. polk) visino 174, severno Ti voli ja, ki je bila jako utrjena in katero je sovražnik tr-dovraatno branil, ter je nato zavrnila ponovne protinapade. Mesto Gorica je bilo včeraj ljuto bombardirano in je na poslopjih nastala velika škoda. Na ostali fronti do rnorja živahne artiljerijske akcije. Na za!edne crte so-vražnika so včeraj vpadle naše letalske skupine !n ponoči eden naSih vodljivih zrakoplovov. Kljub napadu številnih aparatov in ogn'u scvražne artiljerije nismo utrpeli nikake škode. Dosedai smo napravili 3375 vjetnikov, med temi 98 oficirjev, in smo vzeli sovraŽniku eno gorsko baterijo, okoli 30 strojnih pušk in bogat plen orožja, municije in vojnega materijala.
»VEUKOPOTEZ\4,  ODLOČILNA,
DOLOA      ITALfJANSKA      OFEN-
ŽIVA.«
Italijanski listi poudarjajo v svojih poročilih s soškega bojšiča teža-ve, katere imajo Itafljani premagati. V«» pa soglašajo v tem, da ?re za velikopotezno in odio-Čilno ofenzivo. »Tribuna« pravi, da so bile italijanske srečne operacije lanskega leta samo priprave za pravo ofenzivo, ki se je pričela sedaf. »Corriere della sera« meni, da sedanje operacije morda ne bodo trajale samo malo časain tolaži javnost. naj obđrži mirno zaupanje in ima pred očm!. da se novi boji počasi razvijajo in uspeh more biti le posle-dica nadaljnjih naporov. Velikosti žrtev naših vojakov mora odgovar-jati moralična moč naroda. — V Italiji so pričakovali pomoč potom ruske ofenzive. »Echo de Pariš« poro-, ča iz Rima: Ker se ni pričela ruska ofenziva, je v Italiji velika pobitost kajti nap^d ruskih mas na avstrijske poaicije je bila važna postavka v proračunu za italijanski uspeh. Amster-damski »Standard« piše. da je itali-jansko armadho vodstvo iako ozlo-voljeno, ker je v Tripolisu vezanih 40.000 italijan. vojakov, katere bi se moglo dobro porabiti v ofenzivi proti Avstro - Ogrski. Ako se Cadorni ne posreč!, poraziti Avstrijce, potem bo ententa prisilila Rusijo, da napade centralne države.
Iialiiar.sko časopisje neprestano poudarja težkoče terena in silo za-pomega ognja avstro-ogrske artiljerije na italijanske jarke in dohod-nc ceste; zraven tega razloga, da priprave na italijanski strani so bile tekom vse zime živahne in plodovi-te, ali potek ofenzivnih podjetij ne more biti hiter. Pričakovati je ob bojnih razmerah na fronti sred-nega rezultata samo od ofenzive, ki bi trajala dalje časa in bi se vrfil vedno bolj ojačeni pritisk na sovraž-nika. »Giornale df Italia« pravi, da treba premagati ovire pri Plaveh in zavojevati K u k v končno zasi-guranje posesti Gorice.
Bajka o avstrijskih barbarih. — Upaaje na Ameriko.
Italijansko armadno vodstvo se boji, da bi utegnilo obilo itaMjansUh vo-
jakov pobegniti k Avstrijcem. Zato pa
je razširilo med njimi okrožnice in aka-ze  takc - lc vsebinc:   »AH  je fnogoće,
da vi vsi še ne pojmujete, da v Avstriji umirajo lakote in da so Avstrijci barbari, ker se ne ozirajo ne na vjetnike in dezerterje, ne na mrtve in ranjene. Boijšc je umreti, kakor živeti med temi psi, ki so zbesneli vsled lakote,« tako pišejo vaši ntsrečni tovariši, ki so imeli to nesrećo, da so prišli Avstrijcem v roke. »Predno bi se dali vjeti, da počasi umrjete lakote, spomnite se, da je zmaga blizu, ker je sedaj tuđi Amerika na naši strani in bo dala vojakov in denarja, kolikor hoćemo. Pristejte mili ione anjrleških vojakov k številu Francozov, Rusov, naših in Amerikan-cev in pomislite, s kako ogromnimi množinami moštva in topov mi skupno razpolagamo.« — Xe verjamemo, da bi italijanski vojaki kaj dali na tako bese-dičenje. ker gotovo vedo, koliko tistih pišem vjetnikov je nodtaknjenih in na fronti so gotovo redki tišti, ki bi kaj upoštevali pomoč iz Amerike. Tistih mi1:ionrv rnvezniSkih >*ojakov ne bodo $teli? ker so predaleč, šteli pa bodo svoje izgube, svoie mrtve in ranjene. To je število, ki mora skeleti italijanskega vojaka.
Bftka r?a ?&m&i
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bero!!n,  lć. rraia.    (Kor. urad.) V\olffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOTISCE.
Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba-
varskega.
Pri neugodnth vremenskih raz-nierah je b!lo bojno delovanje raz-n?2ronia s!abotno.
Armadna   skupina   nemSKe-g a   prestolonaslednika,
Na obeh straneh Craonna \n severno od Prasnesa je trajalo stop-njevano artil3eri?sko delovanie brez presledka. Vshodno cd Nsuvilla ?e vdrl ne" I batal-oa iz Marke na širini 600 mčerov v sovražne jarke ter ćr~ i?\ na novo zavreto pozicijo proti veC z &?čT:iw' siiain? izyr?er.!Ti franccsk*ni napadom; 175 vfetlh H 32 različnih pušk ie ostalo v rokah hrabrih čet.
VZHODNO  BOJISCE. Položaj je oeizpremenjen.
Berolin, 17. maja. (Koresp. ur.) V\'olfov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO  BOJISCE.
Armadna   skupina   prestol. Ruprehta  Bavarskega.
Vsled močnega angleškega pro-tisunka smo mora!! ^zopet opustiti rano zjutraj v vaši Roeux doseženo prldofcitev. V z\ezl s temi bo.il se-vemo od Scarpe dopcldne in popol-dne nastopajoce moćne anglešlie na* pade smo s težkimi izRiibam! za se->T2Ži!?ka zavrnlli. Tadi jugo - zapadno od Riencourta so ostali šunki An-gležev brez vsakega us peha.
Na fronti te armacne skupine smo rneseca maja do sedaj vje(i 2300 Angležev.
Armadna   skupina   nemŠke-ga  prestolonaslednika.
Pri VauxaHlonu in vzhodno od Laffauxa smo potisni!! svoje crte z nenadnim napadom nekaj sto metrov naprej ter smo držali svoje uspehe proti franeoskim napadom. Ražen krvavih izgub J^ utrpe! sovražnfk v teh bojih 248 mož vjetih In več strojnih pušk. Tuđi zapadno od Froid-mont ferme (pri Braveju) se je narn posreč!!o izrrsrati nasprotnlku del eksponirane pozicije ter mu odvzeti pri tem vjete.
Na franeoski fronti začetkom tega meseca vjeti, so se zvišaii po svojem štsvflu na 2700 mcž.
V ostaiem je bilo bojno delcva-nje v območju te armadne skupine kakor tud! na ostalih detlh fronte na zapadu vsled dežja sJabotno.
VZHODNO  BOJISCE. Nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludtidorff.
Beroiin, 17. maja. Wolffov urad poroća: Dne 16. maja ob 4. zjutraj so turinški polki v zmagovitem šunku vas in kolodvor Roeux zavzeli.
Berolin, 15. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Francoska in ansleška uradna po-ročila govore pri sedanjih bojih vedno o »Hindenburgovi crti«, ki so jo na po-sameznih točkah vpognili na drugih, kakor pri Fresnovu, pa prebili. Očlvid-no so izbrali to ime z namenoai« da vzbude v narodih entente in nevtrakev vtisk, da je ta crta označena z imenom ncmškcga feldmaršala, najmofočnejša in zadnja nem§ka opora, za katero se vrše, kakor pri kaki trdnjavi, ođločilne bitke. S tem, naj se naglaša pomen sedanjih bojev, doseženi uspehi naj se povećaj o in porazi utemelje.
Temu nasproti te mora konstatirati, da »Hiadenbnrgove Crte« ni, te no-
čmbo tako bnoaovati vstli na   pov*U#
feldmaršala Hlndenburga zrrajenih si-stemov pozicij, ki se raztezajo globoko v širokih pasovih druga za drugo.
IZGUBLJENI     NEMŠK1     ZRAKO-
PLOV.
Beroiin, 15. maja. I Kor. urad.) Uradno se razgiaša: Mornarički zrakoplov »L 22 pogrc-š a m o o d 14. ni a ja s e m. Glasom uradnega angleškega poročila je bil »L 22« dne 14. t. rn. dopoldne od angleških pomorskih sil v Severnem morju u n i č e n.
ANGLEŠKO    URADNO    POROČILO.
14. maja p o p o 1 d n e. Zadnjo noč smo zavrnili sovražni sunek severo - vzhodno od Eppehyja. Scverno od Vpresa smo vjeli nekaj mož. Ponoči smo v Rotuxu napredovali.
14.  m a j a   zvecer. Severno    od Scarpe smo nadalje napredovali ter do-polniii zavzetje Roeuxa, pri čemer smo vjeli nekaj  mož. Vsa vas   Roeux, ki 30 je     sovražnik  z  največjo     odločnostjo branil in ki je bila meseca aprila po-zorišče zelo ljutih bojev, je sedaj v naših rokah. Severno od Gavrella smo po-tisnili svojo čno nekoliko naprej.
16. maja. Rano zjutraj je sovražnik silno obstreljeval naše pozicije v Bullecourtu ter izvršil nato dva odloč-na napada. Njegov poskus proti Hin-denburzovi crti se je popolrma pone-srečil. Napad na Bullecourt mtio v sil-nem boju, v katerem so bile naše eksponirane posto?arke prisiljene se nekoliko umakniti, tuđi zavrnili.
Belgijsko uredno porobilo.
15.  maja. Tekom noči je bilo delovanje obojestranskih   artiljerij v pokrajini  pri   Ramscapellu   in   Perovsu močno. Danes je obojestransko obstre-Ijevanje  ostalo v  poglavitnem  omejeno na pokrajino med Steenstraetom in Het §a<iom.
FRANCOSKO   URADNO   POROČILO.
14.  maja  zveče r.   Cez dan  je obstreljevala nemška artiljerija, s katero se je naša artiljerija silno bojevala, fronto severno od Braveja en Laonnois in  Cernyja.     Prccej    živahni     topovski boji vzhodno    od    Berry au Baca in v Charrmagni v okolici »Visokega hriba«. Na višinah   ob   Mosi smo brez težave zavrnili sovražni    napad na neko našo majhno postojanko v Bois des Cheva-liers. Z ostale fronte ni poročati o no-benem važnem dogodku.
15.   maja     popoldne.    Včeraj zvečer so Nemci po silnom obstreljeva-nju Chemin des Damesa napadli naSe pozicije na široki fronti v pokraiini severo - zapadno    od    Braveja en Laonnois. Naš zaporni o^enj in ogenj strojnih pušk je napad ustp.vil, da ni mo.«ret dospeti do naših črt ražen na eni točki, kjer se je neki oddelek v nekem našem najsprednjern jarku jugo - zapadno od Filaina ustalil. Sovražni nenadni napadi na naše postojanke severno od Craon-na,  vzhodno  od  visine   105  in  severo-vzhodno od Auberiva so se ponesrečili v našem ognju.    Vjeli smo več    mož, med Tvimi enega ča?t^ika. V Woevru in Lotarin^iji so vdrli naši odđelki na več točkah v nemške crte ter vjeli več so-vražniko^.
15. maja zvečer. Dan je bil miren brez infanteriiskejra boja. Artiljerijski boi ie šel na raznih odsekih naprej. Potriuje se, da je imel sovražnik pri nap?dih včerafšriesra dne zelo tež-ke fzspjbe.
GENERAL PETAIN IMENOVAN ZA FRANCOSKEGA VRHOVNEGA
POVELJNIK \
1 triz. 15. maja. -K^r urad ) *A^ ;•"«*-■* h?avas« poro'a: V i n ' • s t r s k i svet je v svoji današnji seji sklenil imenovati generala Petatna za vrhovnega poveljnika armadne skupine in generala Focha za šefa generalnega štaba.
Bitka v Makedoniji.
Berclin,  16. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
MAKEDONSKO BO.HŠČE.
Živahni ogenj med Prespanstiirp in Dojranskfin jiezerom je posegel tuđi na fronto ob Strumf.
Beroiin, 17. maja.    (Kor.  urad.) MAKEDONSKO   BOJISCE.
Po večdnevni artlijerijs&f pripravi severao in se^ero - zapadno od Bitolja započeti franeoski napadi so se končali s popolnim uspehom tam se borečifa nemških ?n boćarskih čet ▼ bltžfnskein boju in v protisunkih smo sovražnika povsod z velikim! iz-subami vrgli nazaj.
Prvi generalni kvartirni mojster
v. Ludendorff.
•           *
0OLGARSKO URADNO POROČILO.
15. maj a. Zapadno od Bitolja slaboten artiljerijski ogenj in praske patruij. Na visini 1248 severao od Bitolja, v ravnini pri Bitolju in v loku Crne živahen ogenj topov in min. Vzhodno od Crne od časa do časa selo sflen artiljerijski ogoij. Sovraž-
ni pehotni oddelki so prodirali v smeri na Gradešnico, mi pa smo jih z ognjem vr^Ii nazaj. V okolici Mo-glene živahno artiljerijsko delovanje in slaboten ogenj pu5kf strojnik pušk, min in metal bomb. Zapadno od Var-darja so poskusili Francozi po vi-harnem ognju ob 5. popoldne napad na visino Golemo, Jare"bitnico in Bi-silkovo Kitko južno od Hume, mi pa smo jih vrgli nazaj. Zapadno od Doj-ranskega jezera slaboten topovski ogenj. Ob dolenji Strumi precej Živahno artiljerijsko delovanje. — Romunska fronta. Mir.
Francosko uradno poročilo iz Makedonija.
14. maja. Orijentska ar-m a d a. Čete Vemzelistov, ki se bore v okolici Ljumnice skupaj s franeoskimi četami, so vzele zapored dve napravi 1009 in 15G0 metrov severno od Kazi-barija ter vjele 45 mož. Vsi sovražni protinapadi na te naprave in'na pozicije, ki fmo jih bili na Skrn di Le^nu zavzeli ter napadi na Srbe na Dobrern polju so se popolnoma ponesrečili.
Oogodki na snoriu.
SUNEK NAŠIH KRIŽARK V OTRANTSKO OŽINO.
Dunaj, 17. maja. (Kor. urad.) Uradno se poroča;
V noči od 14. na 15. maj je izvršil od-Jtelek našJii iahkih pGinorsklh bojnih sil uspešen sunek v morsko cesto Otranto ter je mičll en itali-jans!ii torpedni rušilec, 3 trgovske parnike in 20 cbcrožerJh ^tražnih parnikov. Vje!i smo 12 Angležev s stražnih parnikov. Na povratku so Imele naše enote eelo vrsto ljutih bojev z nadmoćnim! sovražnimi sila-ml, pri čemer je Imel sovražnJk, ob-stoječ \t an^leških, francosklh in Ita-lijanskih ladlj. precejsno škodo. Na dveh sovražnih rušilcih smo opazili požare. Nastop sovražnih podmorskih čofnov In letal v bo'u ni Imel nobsnega uspeha, naši hidroplanl, ki so Izborno delovall, pa so zadeli po enkrat z bombaml dve sovražni kri-žarkl ter so se tući uspešno borili proti sovražnim podmorskim čol-noin.
Naše enote so se vraHe polno-števHno z ma!?irii izgabami človeških življenj in z maiimi poškodbarai. V izborneni skupnem dslovanju z na-šiml bojnimi sllami je nefc! nemški podmorski Čoln potopil neko an£?e-ško krlžarko s Štirimi dimn!kl s tor-pednim strelom.
Brodovno poveljništvo.
USPEH! PODMORSKIH COLNOV.
BeroHn. 16. mala. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Novi uspehi podmorskih Čol-nov. V Atlantskem oceanu je bilo potopljenih 5 parnikov in 4 jadrnice s skupa! 20,000 tonami.
$ef admiral.  Štaba mornarice.
Berolin, 16. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča o potopitvi 6 parnikov in ene jadrnice s 23.000 tonami. Med potopljenimi ladjami so med drusrimi: Oboroženi angleški parnik >Trekiebe« (3087 ton) s 4400 tonami premoga iz Cardiffa v Oeno-vo, — kapitan je bil vjet, — angleški parnik ^Horsa« (2949 ton) z rudo in parnik »LowdaU (2660 ton) s koksom iz NTewcastla v Tunis, nadalje neki velik oboroženi parnik. katere-mu se ime ni dalo dognati. Od ostalih potopljenih ladij je imel med drugim en parnik natovorjena živila in municije, jadrnica pa koruzo in oljna-te pogače. — Sef adm. štaba mornar-nice.
Berolin, 17. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Naši podmorski čolni so notopilivSredozemskem morju zopet 9 parnikov in 6 jadrnih s skuraj nad 30.000 tonami. — Sef adm. štaba mornarnice.
Ena milijarda dolarjev proti podmorskim čolnom.
Curin, 16. maja. »Neue Zuricher Ztg.« poroča iz Haaga: Iz VVashing-tona poročajo: Da se odstrani nevar-nost podmorskih čolnov bo predlagala vlada kredit ene milijarde dolarjev. Nadalje bo prevzela tovarne za jtklo in železo ter premogokope, da bodo prenehali delati za privatne osebe. Imenovala se bo komisija, da določi visino odškodnin za ta pre-vzetja. Stavbna stroka sme delati naprej, toda le pod vladno kontrolo. Gradba ladij za vojno in trgovsko brodovje ne sme biti ovirana od drugih gradb.
AnerlSka domneranja o podmorskih čobiih.
Mooakovo, 16. maja. Iz Haaga poročajo: Novi ameriški mornarišlci izve-denec I. B. Walker je izjavil v nekem govoru, da je več kot verjetno, da bo Nemčija kmalu imela 500 podmorskih čolnov tipa »U 53« in da bo tekom 6 mesecev imela že 700, v enem letu pa 1200 podmorskih čolnov tega tipa. Kolikor bi se dalo iz teh Stevilk sklepati.
je nemškim ladjedelnicam mogoče isto* časno graditi 530 podmorskih   čolnov.
Prv! ameriški lovec  na  podmorske
čolne.
Bern, 16. maja. (Kor. urad.) Ly-onski listi poročajo iz New Yorka: Prva ameriški lovec na podmorske Čolne je bil danes spuščen v morje.
LETALSKI BOJ PRED IZLIVOM THEMSE.
Berolin/ 1£. maja. (Kor. urad.) Wolnov urad poroča:
Dne 15. maja dopoldne so zadela tri nemška mornariška bojna letala pod vodstvom pomorskega poročni-ka Christiansena pred izlivom Themse ob sovražno letalsko flotiljo, obstoječo iz enegra bojnega enose-dežnega letala tipa »Stop\vith« in dveh pomorskih letal. Po kratkem silnem boju v zraku so bila vsa tri sovražna letala zbita. Enosedežno le-talo je padlo navpično ter se razbilo, ko je zadelo na vodo. Obe ostali le-tali sta bili težko poškodovani prisiljeni, da sta pristali. Eno naših letal je moralo vsled nekaterih poškodb pristati na vodi. Poročnik Christian-sen je letalce vzel na svoje letalo. Raz.n onega poškodovanega letala so pristala naša letala v dobrem sta* nju v svojih llandrskih oporiščih. Naše pošKodovano letalo in obe sovražni pomorsKi letali so naše torpe-dovke spravile ter vjele iraneoske le-taice, enega častnika in dva podčast^ nika.
Sef admlr. štaba mornarice.
Z ostalih bajlšc.
TURSKO URADNO POROČILO.
15. maja. Fronta v Iraku. Naknadno se je konstatiralo, da sta v bojih pri Istabulaku južno od San Marre, v katerih so imeli Angleži te-žke izgube, padla tuđi dva generala. — Sirija. Tri je hidroplani so vrgli na neutrjeno mesto Bajrut pet bomb, ki nisr> napravile nobene škode. — Z ostalih front ni poročati posebnih do-godkov.
16. m a j a. Fronta ob Di-j a 1 i. Poskus angleške konjenice in oklopnih avtomobilov prodreti, se je ponesrečii v našem artiljerijskem og^-nju. — Perzijska fronta. Rusi, ki so od 11. maja sem hrezuspeš-no napadali, so se umaknili vzhodni smeri. — Kavkaska fronta. V centrumu smo zasedli nekaj vaši, kl jih je bil sovražnik opustil.
RUSKO   URADNO   POROČILC
14. maja. Zapadna in romunska fronta. Navadni ogenj pušk, iz\idno in letalsko delovanje. — V Mezopotamiji sose naši oddelki pod pritiskom nadmoćnih turskih sil umaknili na levi breg Dijale.
Razne mm vesti.
Brambna dolžnost na Angleškem.
»Lokalanzeiger« poroča iz Rotter-dama: LIovd George je izjavil v do-slanski zbornici, da bodo vlade prisiljene po končani vojni stalno vojsko na podlagi splošne brambne dolžnosti pri-držati.
Angleži !n nevtralcL
Berolio, 16. maja. »Vosslsche Ztg.« poroca iz Haaga: Nemško po-slaništvo v Haagu poroča: Cesarske mornariške oblasti imajo vzroka do^ mnevati, da so se 15. t. m. razne arn gleške rdeče - belo pobarvane la<}je pridružile nizozemskim ladjam, da tako izpostavijo te napadom podmorskih čolnov. Upati je, da nizozemske ladje vsled tega nišo prišle v nevar-i nost.
Angleško - nizozemski incident.
Rotterdam, 15. maja. Reuter tr-di uradno, da anjileška vlada za^ m*ka, da bi bila angleška letala metala bombe na nizozemski Zirickzee, obenem pa skuša Reuterjev urad sumničiti Nemce. Nizozem. vlada se s to anglesko izjavo ne bo zadovoljila. Proti vojnim hujskačem na Norveškein.
Christiania, 15. maja. (Kor. urad.)" »Socialdemokraten« priobčuje sklep delavskih in rudarskih organizacij, ki stavi ćelo vrsto zahtev, naperjenih proti draginji in proti dovolitvi kreditov v vojaške svrhe. Protest pravi med drugim, da je meščansko časopisje stalna nevarnost za nevtralnost dežele in da bo socijalna demokracija z vsemi svo-jimi organizatoričnimi sredstvi delala na to, da nbvaruje deželo pred vojno,
Švicarski izvoz.
Žcneva, 16. maja. »Gazette de Lau-sanne« poroča iz Berna: Švicarski zvezni svet je dosegel sporazum z en-tento glede dobave lastnih izdelkov Nemčiji kot kompenzacije za blago, dobij eno iz Nemčije.
Spanska obal.
Bern, 14. maja. (Kor. urad.) »De-peche de Lyon« poroča iz Madrida: Ministrski predsednik Garcia Prieto je sporočil, da bosta obr/nova torpedna rušilca »Bustamente« in »Villamilc stalno križarila od Gifona do franeoske obali in da bosta topničarki »Bonifaz« In »Marques la Vittoria« ter dve torpe-dovki stražili ju^o - vzhodno. ob«|*
113.  štev.
»SLOVENSKI NAROD', dne 18. maja 1917.
Stran 3.
Padec ministra Hiljukova.
Minister Pavel N. Milju kov, nositelj imperijalistične ideje v revo-Iucijonar. Rusiji in istočasno eden iz-med očetov revolucije, je odstopil ter je zapustil provizorično vlado. Po demisiji vojnega ministra Gu-čkova je postal njegov položaj ne-vzdržljiv in Miljukov kot voditelj zunanje politike je tvoril konečno edino oviro koalicijskega kabineta, ki naj združi revolucionarno me-ščansko demokracijo in proletariat v delu za reorganizacijo države. Qo-tovo je Miljukov" eden najpopular-nejših mož derrlokratične Rusije in navzlic vsem nasprotstvom ga tuđi delavska stranka ni hotela popolno-ma izkljuČiti iz vlade. Ponudila mu je naučno ministrstvo in zgradila mu je zlat most s tem, da je bila zadovoljna s tem, da prevzame njegov intimus, dosedanii finančni minister Tereščenko portfelj zimanjih del. Miljukov je ostal svojim načelom zvest, ker je padla njegova politika, ie šel tuđi on.
Njegov padec pomeni, da je demokratična Rusija res definitivno pretrpala vse vezi z osvajalnimi tra-dieijami caristične dobe. Napačno pa bi bilo smatrati Miljukovov padec kot znamenje, da je Rusija Driprav-Ijena skleniti separatni mir. V tem oziru je baš pri sestavi koalicijskega kabineta, ki je izraz kompromisa med provizorično vlado in delavsko-vojaškim Odborom, zmagalo stali-Šče provizorične vlade. Ta je odklo-nila programatično formulo, da naj ruski kabinet stremi za tem »doseći čim najhitrejše splošni mir brez aneksij in brez odškodnine na pod-lagi pravice narodov, da si sami ure-dijo svojo usodo« in pa princip »demokratizacije armade<f. Delavsko-vojaški Odbor je marveč akceptiral program, ki ga je provizorična vlada razglasila 9. aprila ter je izdal oklice na socijaliste vseh držav in armado. v katerih se izreka proti separatnemu miru. proti premirju in proti fraterniziranju ruskih vojakov s sovražniki.
Bistveni pomen Miljukovega padca in preustroja ruskega kabineta leži v tem, da je scdaj delavsko-vojaški Odbor (sovjet) zapustil sta-Hšče le kritičnega, kontrolirnjočega organa ter se je odločil sodelo-vati pri vladi, v katero je poslal svojega podpredsednika Skobeljeva in svoje zaupnike Černova. Zgozde-va in Pesekova. S tem prevzame Odbor soodgovornost za vodstvo države v najkri-tičneišem   času.
V kateri smeri se bo razvila se-daj politika demokratične Rusije, je treba počakati. Besede ne zaležejo nič, soditi bodemo morali novo rusko vlado po njenih dejaniih.
Petrograd, 16. maja. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: V seji provizorične vlade, ki se je vršila včeraj ponoći, je minister zunanjih del Miljukov izjavi 1, da poda demisijo in izstopi definitivno iz v 1 a -d e. Pravosodni minister K e r e n j -s k i j je definitivno imenovan za vojnega in mornaričnega   ministra.
KOALICIJSKA VLADA NA RUSKEM.
Petrogrrad, 15. maja. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: Po temeljitem razpravljanju o po-gojih, pod katerimi so se izjavili za-stopniki delavskih in vojaških dele-gatov za vstop v ministrstvo, je prišla provizorična vlada do sklepa, da je prvi pogoj, ki se tiče zunanje politike, nesprejemljiv, ker ie vladi nemogoče, da bi še odpovedala kateremu načel, pojašnjenih v noti 1. aprila. Vlada smatra za potrebno, poudariti enotnost vseh front zaveznikov in vztraja pri ener-gičnem boju proti anarhiji. Kar se tiče drugih financijelnih in gospodarskih pogojev, jim vlada ne ugovarja, ker smatra za svojo nalo-go uresničiti reforme, katere je ome-nil sovet delavskih in vojaških za-stopnikov. Izvršilni odbor dume )e zgoraj omenjeni sklep vlade odobril. Popolnoma neobvezno se javlja, da bo koalicijska vlada najbrž tako-Ie sestavljena: knez Lvov, ministrsko predsedstvo in notranja dela, Miljukov naučno ministrstvo, Tereščenko zunanje zade-ve, Singarjev finance, Kono-valov, trgovstvo, Nekrasov železnice, K e r e- n j s k i j vojno; mornarico prevzame ali podpredsed-nik soveta delavcev in vojakov Skobeljev ali zapovednik crno-morskega brodovja admiral K 0 1 -čak, poljcdelstvo revolucijonarnl socijalist Černov, javna dela socijalno demokratični odvetnik KI-kitin iz Moskve ali socijalno-demokratični odvetnik M a 1 o n t O -v i č iz Odese. municijsko ministrstvo  pa  narodni  socijalist E e š e *
Petrotrad, 16. maja. (Kor. ur.) Agentura: Provizorična vlada je izdala oklic, v katerem je rečeno: Vlada je soglasno sklenila, storiti kar mogoče, da pripravi za vstop v vlado plodovite moči, ki doslej pri od-govornem vladnem poslovanju nišo sodelovale. Ne da bi čakal na rešitev tega vprašanja, je smatral Gučkov za potrebno, izstopiti iz provizorične vlade in se odpovedati odgovornosti za usodo Rusije. Provizorična vlada se zaveda nevarnosti, ki se po-raja proti Rusiji po velikem pretresu, ki ^:a je prestala in se čini po svoji vesti zavezano, da se ne odpo\ c bremenu vladne oblasti nego ostane na svojem mestu.
Provizorična vlada.
Potrograd. 16. maja. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: Izvršilni odbor soveta delavcev in vojakov se je v svoji današnji seji po razpravi o notranjih razmerah v pro-vizorični vladi izrekel z 41 proti 19 glasom (en glas ni bil oddan) za ude-ležbo zastopnikov soeijalističnih strank pri provizoricni vladi.
Stockhoici, 16. maja. Po vesteh iz Petrograda se je en del članov soveta delavskih in vojaških zastopnikov vzćržal glasovanja o udeležbi socija-ističnih strank pri vladi. Temeljna načela postavljenega programa so: Aktivna zunanja politika naj ima cilj, doseči čim prej mogoče splo-šen mir brez aneksij in brez vojne odškodnine. Storiti je potrebne odredbe za demokratiziranje armade in za ojačenje vojaških sil na fronti v obrambo svobode Rusije. Zahteva se tuđi n? 'lične socijalne, gospodarske infinancijelne reforme. Izvrševnlni odbor je izvolil posebno komisijo, ki ima nalogo, se pogajati s provizorično vlado.
Vtis pri zavezniklh.
Lugano, 14. maja. (Kor. urad.) Odstop Miljukova je napravil v Italiji velik vtis.
Knstijanija, 14. maja. (Kor. ur.) »Verdensgang« je dobil iz Pariza in Londona soglasna izvestja o prestra-šenosti, ki so jo tam provzročile ruske zmešnjave. Zlasti odstop Gu-čkova in Kornilova je vzbudil pravi strah.
Prenieinba v poslaništvih.
Stockholm, 16. maja. (Kor. ur.) »Svenska Dagbladet« javlja, da postane sedanii franeoski municijski minister Thomas franeoski poslanik v Petrogradu ter da odide tuđi an-gleški poslanik Buchanan iz Petro-grada in da priđe na njegovo mesto boli demokratičen mož.
Brusilov, Gurkov in Gučkov.
Petrograd, 16. maja. (Kor. urad.) Kratko predno je vojni minister Gučkov podal svojo ostavko, sta prosila za svoj odpust tuđi generala Brusilov in Gurkov. O njiju odstopu bo odločeno. kadar bo imenovan na-slednik Gučkova.
Stockholm, 16. maja. Na mesto Gučkova je provizorično imenovan njegov tajnik general Manikov-ski, za ministra mornarice pa admiral Kedrov.
Miljukov, S'robeljev in Kerenjskij ter vojaški zastopnikl.
Lugano, 16. maja. »Corriere del-la sera« javlja iz Londona: Kakor poroča »Dailv Telegraph« iz Petro-grada, so odgovori, ki so jih dali ministri Miljukov, Skobeljev in Kerenjskij na kon*:r2nci z odposlanci voia-Štva na fror*:, jako zanimivi. Miljukov je izjrvil. da je razglašenje po-podb z zavezniki nemogoče. Glede aneksij, je rekel, da ne more dati na-tančne^a odgovora. Zavezniki so irmenja, da imajo oškodovani narodi pravico do odškodnine. Združene treh delov Poljske in povrnitev Al-zacije in Lotarinenje Franciji nišo ni-kake aneksije. Končna rešitev cari-grajskega vprašanja je v rokah zaveznikov. — Skobeljev je izrazil svoje zaupanje, da bi bilo posvetova-nje me dna rod ne ga socijalističnega kongresa prvi korak do miru. — Minister Kerenjskij je rekel: Morda ni več daelč danjeo vam ne borno mogli preskrbovati zadosti kruha in municije. Ce ne borno vsi skupaj držali, propadejo naše svete sanje o svobo-di in idealih in bodo morda zaduše-ne v krvi. Poseben mir Rusije je ne-mogoč.
Preobrat    v    Ljenmovi politiki? —
Ruski    socijalisti   in    stockholmska
konferenca.
Beroiin, 16. maja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Stockholma: PreteJcIi teden se je vrŠil v Petrogrradu kongres socijalistične stranke »boljše-vlkov«. Za predsednika Je bil izvo-Ijen Ljenin. ki je izjavil: Vojna se ne more končati tako, da ena stranka položi orožje. Obrambna vojna se mora nadaljevati. Moč Rusije je v rokah proletarijata. Razredni boj pa ne srne zanesti sporov v revolucijo. : Kongres je sprejel rezolucijo, k i i ^acjklanja  uduei^žbo na splofcv
ni stockhoitnski konferenci ter izjav-Ija, da je nizozemski socijalist Borg-bjerg, ki je skušal v Petrogradu pridobiti ruske socijaliste za udeležbo na konferenci, posredno ali neposredno agent imperijalistične nemške vlade in nemških kapitalistov. Nem-ški imperijalisti pa ne maraio vrniti danskih, poijskih in franeoskih krajev in ne dajo iz rok ne Kurlandije, ne Finske, Poljske in Ukrajine.
Ruska armada.
Berna. 15. maja. (Kor. urad.) Ruski sotrudnik >Bunda« poroča: Oiicirji in vojaki kavkaske armade so kornemu poveljnikti generalu Cer-nobuzevu izrekli nezaupnico, na kar je bil odstavljen. Po istem listu je sovet oficirskih in vojnških delega* tov v Minsku zahteval, naj se od stare vlade na fronto postavljeni poli-caji in orožniki pošljejo v prvo linijo in jim ne da nikako poveljstvo. Delo-vanje bivše policijske in orožniške orsanizacije bo prciskal poseben od-sek 9? članov.
Stockholm, 15. maja. (Kor. ur.) Glasom »Reci« se je mudil višji po-veljnik črnomorskega brodovja v Petrogradu. Vrnivši se domov, je v Sebastopolu pojasnil dobljene vtise odposlanstvu brodovja. Zlasti so vzbudile pozornost njegove navedbe Lrlede brodovja v BaltiŠkem morju. Povedal je, da je tam disciplina tako slaba, kakor da je že pozabljeno, da je dežela zapletena v vojno.
Brusilov o razmeraa v armadl.
Lugano, 16. maja. (Kor. urad.) Po vesteh italijanskih listov je imel general Brusilov pred nekaj dnevi v Odesi Rovor, v katerem je opozoril na velike nedostatke v armadi na fronti, zlasti na številno dezertiranje, na ponehanje discipline, na agitacijo za prezKodnji mir in na nagnenje vojakov, da posamezni ali tuđi veČje skupine fraternizirajo s sovražni-kom.
Kornilov  —  armadni  poveljnik.
Zeneva, 17. maja. »Temps« javlja: Oosedanji petrograđski povelj-nik Kornilov je bil imenovan za ar-madnega poveljnika ter je že odpo-toval na fronto.
Kontrola ruske fronte. Zeneva, 16. maja. »Echo de Pariš« javlja iz Petrograda: Sovet delavcev je poslal delegate na vse fronte, da kontrolirajo odredbe armad-nega vodstva.
Posolilo svobode. Base!, 15. maja. Glasom poročila pariškeera »Journala« iz Washingto-na je >PosojiIo svobode« do polovice pokrito.
Prvo ameriško posolilo Rusiji.
\Vashington, 16. maja. (Kor. urad.) Reuter. Zedinjene države so dovolile novi Rusiji prvo posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.
RAZKRITA MONARHISTIČNA PROTIREVOLUCUA?
Beroiin, 17. maja. »Berliner Tagblatt« poroča: Ruske oblasti so razkrile, da pripravljajo v Jalti kon-finirani elani carske rodbine monar-histično protirevolucijo. Vršile so se jako natačne preiskave pri velikemu knezu Petru Nikolajeviču ter Niko-laju Nikolajeviču in pri velikih kne-jrinjah Ani Nikolajevni ter Aleksan-dri Mihaelovni. V njihovih stanova-r.jih je našla komisija tuđi 18 pušk in 7 revolverjev, ki jih je konfiscirala.
Socijalistima konferenca v Storhholnu.
Kodan], 16. maja. (Kor. urad.) Odposlanstvo avstrijske socijalne demokracije za stockholmsko konfe-renco je zvečer dospelo sem.Na kolodvoru je odposlanstvo sprejel minister Stauning. Jutri se odposlanstvo odpelje naprej.
Stockholm, 1/6. maja. Ansleški in franeoski socijalisti ne pridejo k med-narodni konferenci.
Rotterdam, 16. maja. (Kor. ur.) »Nieuwe Rotterd. Cour.) poroča po »Morningpost«, da so imeli oficijalni voditelji delavske stranke na Angle-škem 16. t. m. dopoldne zborovanje. Neodvisna delavska stranka je skupaj z angleško socijalistično stranko in drugimi pacifističnimi skupinami ustanovila združen socijalistični svet, ki naj se zavzame za udeležbo Anglije na meddržavnih mirovnih razgrovorih v Stockholmu in Petrogradu. Ustanovitev tega novega so-cijalističnejra sveta je smatrati za di-rekten poskus potisni ti na stran an-gleški oddelek mednarodnega socija-lističnega urada, katerega tajnik je mister Henderson. Ta oddelek je že odklonil sodelovanje pri namerava« \ nik sestankih v Stockholmu in Petrogradu.
lij li M mar i mri?
,    fodpfi v^no postjilo!
i ik Sdteidemininov, tenvei HlndenSiirflov mir.
Nekaj dni pred govorom nem-Skega državnega kanelerja o vojnih ciljih Nemčije se je vršil v znanem berolinskem političnem zborovališču vZirkus Busch« velik shod, ki je z navdušenjem pritrjeval geslu neke-ga govornika »Mi nočemo Scheide-mannovega miru, mi hoćemo Hin-denburgov mir«.
Scheidem^nov mir, to je mir brez aneksij in brez vojnih odškod-nin — toda kaj je Hindenburgov mir?Nemski imperijalisti in aneksijo-ništi trdijo, da soglašajo njihovi nazori z naziranjem velikega n^emškega vojskovodje, ki je danes največja moralična opora nemškega naroda, skala, na katero zida nerr.ški narod vse svoje nade, vir njegovega samo-zaupanja, njegovega nezlomljivega optimizma. Jako spretno so nemski aneksijonisti zvezali svoje nacrte in zahteve s Hindenburgovim imenom in jih baš na ta način silno popularizirali. »Hindenburgov mir<< je torej po njihovi razlazi isto, kar imenujejo tuđi »nemski mir«, mir zmagovite o s v a j a 1 n e   Nemčije.
Ncmški državni kaneler je v svojem govoru poudarjal, da vlada med njim in vrhovnim armadnim vodstvom glede mirovnih ciljev po-polno soglasje. Bethmann - Holhveg je odlečno odklonil socijalistična mirovna načela ter se je z zgarajšnjimi besedami priznal k ideji ^fiinden-burgovega miru«. Iz njegovih izva-janj pa sledi, da ta »Hindenburgov mir« ni povsem isto, kar menijo Re-ventlow in Stresemann, Rosicke in Hoensbroech. Bethmann - Hollweg se ni odrekel aneksijam in vojnim odškodninam, toda omejil je aneksi-jonistični program na one neobhod-nosti, ki jih označuje mirovna po-nudba centralnih držav z dne 12. decembra 1916., poudarjajoč, da stre-mijo mirovni predlogi centralnih držav edino le za tem, zavarovati njih čast in obstoj ter svobodo njihovih narodov.
Nemski pacifisti bodo seveda ugovarjali, da se je Nemčija s to izjavo zopet povrnila na staliče ne-odločnosti in nejasnosti, da so zopet odprta vrata za vse sovražne kombinacije o nemskih osvaialnih na-Črtih, da je stockholmska konferenca toliko kolikor onemogočena, oziro-ma brezuspešna, da je postavljen konečno mogočen jez miroljubnim stremljenjem ruske demokracije. Vsi ti ugovori so več ali manj upravi-čeni, toda nemski državni kaneler je v svojem govoru navedel tako teht-ne argumente za svoje stalisče, da mu je z največjim navdušenjem pri-trjevala većina nemškega državnega zbora.
Bethmann-Hollweg je z odloč-nostjo poudarjal, da se nahaja tuđi v popolnem sporazumu z dunajsko vlado. Njegovi argumenti so torej povsem obveljali tuđi povodom nje-govega dunajskega obiska neposredno pred historieno sejo nemškega državnega zbora in interpretacijo iz-jav naše vlade, da se monarhija ogreva za mir brez aneksij in brez vojnih odškodnin bo treba revidirati.
Nemski državni kaneler nam je dal za to važen pripomoček: on sploh ne verjame, da bi bila ententa sedaj že pripravljena se pogajati za mir in ćelo o pacifističnih tendencah ruske demokracije se je izjavil v precej skeptično pobarva-nih besedah. Ako pa stoji, da se ententa še vedno ni oipovedala svojim uničevalnim načelom (možnost sepa-ratnega miru je pač izključena), po-tem je po mnenju nemškega vodil-nega državnika napačno se v naprej odrekati vsem sadovom vojne ter se postaviti na stalisče: če zmagaš ti, me bol uničil, če zmagam jaz, ti ne storim ničesar žalega. Iz tega položaja pa je državni kaneler izvajal tuđi trpko, neizprosno konsekvenco: o miru bodemo govorili, k o priđe konec vojne. Z zadoščenjem be-leži vsa javnost centralnih držav, da priđe ta konec k m a 1 u in da bo u god en.
Za vse, ki so se vdajali glede miru predčasnemu optimizmu, pomeni torkova seja nemškega državnega zbora bridko razočaranje. Priznati moramo, da je bilo to razočaranje potrebno, da ne oslabi naša volja in naša odporna sila. Sedaj je jasno in znova si je treba reći: vzdr-žati moramo za vsako ceno, časten mir je edino-le odvisen od zmage.
To je veliki nauk historične seje nemškega državnega zbora dne 15. maja 1917.
GROF    CZERNIN   V   NEMSKEM
OLAVNEM STANU.
Dunaj, 16. maja.     (Kor. urad.)
Zunanji minister grof Czernin je od-
potoval danes v nemski glavni stan,
da nadaljuje tam« kakor je bilo že
sporočeno, povodom zadnje navzoč-
nosti     državnega kanelerja na Du-
naju pričete razgovore z merodajnj-
knu nem^imi kro^U;                    ^    l
IZJAVE  NEMŠKIH  STRANK  O
GOVORU  NEMŠKEGA  DRŽAVNEGA
KANCLERJA.
Kakor smo že poročali, sta uteme-ljevala interpelacije o vojnih ciljih Nemćije posl Rosicke, ki je ljuto na-padal pacifistićna stremljenja ter zahteval, da se državni kaneler jasno in točno izjavi za aneksijonistično politiko. Za mir brez aneksij in brez vojne odškodnine je nastopil posl. S c h e i d e -mann (soc. dem.), ki ie med drugim izvajal: Med narodom obstojajo gotove različne žeije, toda povsod obstoja ista želja in ta je: Ven iz nejasnosti! Naši mirovni cilji so še većino na istem stali-šču, kakor dne 4. avgusta. Odklanjamo podjarmljcnja tujih narodov. Na obeh straneh se mami narode s tem, da je sedaj neposredno pricakovati končiie odločitve in da je treba le še malo po-trpljenja. Medtem so pretekla tri leta. Naša naloga je, da razkrinkaino to igranje z ljudstvom v vseh deželah in da zakiieemo vladam vseh držav: Dovolj je! Prepričan sern, da bodo osrednje vlasti, ako se brani jo proti uničevalnim nacrtom, vzdržsle v boju. Osvojevalni širokoustneži kriče samo zato tako silno, ker jih je strah pred obračunom, ki sledi po vojni. Najzopernejše pri vsej vsencmški propagandi se mi zdi postavljanje cesarjeve osebe v ospredje. Edini uspeh, |d so ga dosegli vsenem-ci, obstoja v tem, da zvrača sedaj inozemstvo na cesarja vso odgovornost za vsenemško blaznost in izbruh vojne. Ali naj morda pokaže državni kaneler svo-bodnemu narodu osvojevalno pest in ali naj se loči od mase naroda in av-stro - ogrskega zaveznika. Ako pade vez, ki spaja oba ta dva dela, potem razpadeta takpj oba dela. Ako bi se Francija in Arisrlija odpovedali aneksijam in ako bi NemČija vztrajala pri osvojevalnem nacrtu, potem, bodite prepričani, boste imeli v deželi revolucijo. (Silno razbnrjenie pri meščanskih strankah.) Seveda, tako daleč še nismo, saj se Francozi in Angleži nišo odpovedali aneksijam. Priznajmo od-krito: Mi si ne moremo drug drugemti kaj. Naj prevlada vendar končno pamet in naj se sklene mir, ki bo pravi-čen vsem strankam.
Po govoru državnega kanelerja so se oglasili zastopniki velikih parlamentarnih strank, da zavzame jo svoje sta-Iišče napram Bethmann - flollwegovim izjavam.
Za centrum, nacijonalne liberatce, naprednjake in takozvano nemško frakcijo je govoril posl. S p a h n. Izjavil je, da bi razmotri van je o vojnih ciljih sedaj ne bilo koristna. V tem oziru je stalisče državnega kanelerja popolnoma pravilno. Nemski narod si želi miru, ki bo nemski državi zasijrural obstoj, politično in gospodarsko svetovno oblast, njen razvoj in preprečil, da bi mogla biti Nemčija še kedaj odrezana od sve-tovnega trga. Zadošca nam, da državno vodstvo na eni strani odklanja brez-mejne aneksije, na drugi pa tuđi mir brez aneksij in brez vojnih odškodnin. Pozdravljamo, da je državno vodstvo vsak hip pripravljeno, skleniti z Rusijo časten mir.
Posl. Ledebour (radikalna soc. skupina) je izvajal: Kaneler nikakor ni govoril tako, kakor to zahteva položaj Nemčije in celega sveta. Baš s tem, da je poudarjal, da vztraja pri svojih prej-šnjih izjavah, nas je potrdil v mnenju, da ima aneksijonistične cilje. Ta taktika je nesrečna. Nikdo, kdor ni fantast, ne more verjeti, da bi mogla NemČija svoje nasprotnike poraziti k tlom in jim končno stopiti na tilnik. Kanclerje-va izjava je tuđi z ozirom na dogodke v Rusiji usodepolna. Gospod Scheide-mann je govoril o revoluciji — naj sle-dijo besedam dejanja, naj prereze Scheidemann prt med seboj in vlado! Nimam mnogo upanja, da bi to storil, saj so gospodje Scheidemann in tova-risi parasiti zatiralne politike državne vlade. Mi smo prepričani, da mora na Nemškem končno priti tako kakor na Ruskem. Tuđi na Nemškem moramo kmalu uvesti republiko. Predlagali bodemo, da naj ustavni odsek pripravlja reorganizacijo Nemčije v republiko.
Posl. David (ofic. soc. demokrat, stranka) ugovarja predgovomiku in pravi, da državni kaneler pač ni proglasi! aneksijonističnega programa. Važno je, da je državni kaneler poudarjal, da med Dunaj em in Berlinom ne vlada nikako nesoglasje. Avstrija pa je, kakor znano, povedala, da nima ni-kakih agresivnih načrtov proti Rusiji. Tuđi mi nočemo miru, ki bi pomenil za nemski narod beraštvo. Toda mi hoče-mo mir potom sporazuma, ker bi sicer sovrastvo vsega sveta nemski narod stranguliralo. Mi hočemo, da postane nemski narod svoboden na znotraj in na zunaj.
V imenu konservativnih strank je izjavil posl. Graefe: Nemski narod hoče biti na jasnem. Vedeti hoče, za katero izmed obeh naziranj, ki sta si sovražni kakor voda in ogenj, se je od-ločila vlada. Srednje poti tu ni. Odgovor državnega kanelerja nam je vsaj povedal, da tuđi Bethmann - Hollweg ne smatra Scheidemannovega miru za idejal. Navzlic temu njegov odgovor ljudstva ne bo pomiril in zadovoljil. To je obupno za vse tište, ki smatrajo, da mir ne srne biti gnil. Pomirjevalno je, da se nahaja državni kaneler v popolnem sporazumu z vrhovnim armadnim vodstvom. Mi zahtevamo izjavo, ali in koliko je NemČija res pripravljena, dati iz rok onega ozemlja, ki smo ga osvojili s svojo krvjo. Vedne koncesije in odpovedi le ovirajo mir. Bojimo se, da priđe vendarle še Scheideman-nov mir. Državni kaneler nam ni prine-sel jasnosti in zato pravimo; će$ar, Cui §voic UuOstJfo! ,    —<---—•   ■--
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD«,   one 1S, maja 1917.
113 stev.
Amerika v voini.
Amerika proti neparatnemu miru.
Hamburg. 15. moja. Newyorške >Times« priobčujejo oficijalno noto, y kateri se da v imenu n a j v i š -jihavtoritetdežele zago-tovilo, da ameriška vlada ne bo sklenila — nikdar se-paratnega miru z Nemčijo, predno se ne izvedejo načela, ki jih je Wilson proklamiral v svoji noti.
Ameriške priprave. Curih, 15. maia. »Neue Ziiricher Zeitg.« poroča iz Pariza: »Herald« pravi, da bo ameriški kontingent, ki Ka bodo poslali na Francosko, poverjen tfeneralmajorju J. Franklinu Bellu. Iz častniške Sole v \Vest Pointu je dobilo 139 gojencev častniške diplome. — »Matin* poroča iz New Yorka: Časopisi poročajo, da je War Office sklenila popolno reorganizacijo ameriške vojske po navodilih maršala Joffra. Ameriške divizije bodo imele natančno ustroj franeoskih divizij.
RooseveHov zbor.
\Vashington, 16. maja. (Kor. ur.) Konferenca članov obeh zbornic kongresa, ki se je posvetovala o ar-madnem zakonu, se je sporazumela, da v svojem poročilu nbem zbornl-cam priporoča paragraf, ki poobla-šča \Vilsona postaviti pmstovoljsko divizijo, ki jo naj Rooscvelt popelje v Evropo na francosko bojišce.        4
Ameriški rušile! na An^!e$kem.
London, 16. maja. (Kor. urad.) Tiskovni urad sporoča: Flotilja ru-šiicev Zedinjenih držav je pred kratkim dospela na Angleško, da sodelu-je z angleškimi bojrimi silami. Kon-teradmiral 5ims ima vrhovno po-veljništvo nad vsemi v evropske vode odposlanimi pomorskimi bojnimi silami Zedinjenih držav.
Ameriški kredit za lađje. VVashinj»ton. 16. maja. (Kor. urad.) Predlo^a, ki zahteva kredit 750 milijo-nov dolarjev, je bila od proračunskega odseka senata odobrena; 400 miiijonov naj se takoj najame za nakup trgov-5kih ladij S^rejet je bil tuđi zakonski nacrt, ki pooblašča vlado, da prevzarr.e potrebne ladjedelnice.
Cesar na tlrolslil fronti.
Na Costilli.
Folgarija, 15. maja. (Kor. urad.) Dne 15. maja 1916 ob 6. zjutraj so gr-meli topovi proti italijanskim posto-iankam na planoti Folgariji. Zbor prestolonaslednika nadvojvode Karla se je pripravi! za predor. Isti dan sta padla Costa d" Agra in Monte Coston. Prestolonaslednikov zbor je nato prodrl daleč na italijansko ozemlje. Ofenziva v tirolskem viso-kem gorovju, umetnost vodstva in hrabrost naših čet v tistih bojih so pa ostale nepozabne. Ob obletnici začetka prodiralne bitke na Folgarij-5ki planoti se spominjamo posebno živahno prizora, ki nam kaže prestolonaslednika Karla dne 15. maja 1916 na Costilli, ko je dajal povelja za to zgodovinsko borbo. — Cesar je dne 14. maja ob pol 12. dopoldne odpo-toval z Dunaja na južno Tirolsko. Cesarica je s cesarjevičem Otonom in nadvojvodo Robertom spremila soproga na kolodvor. Pred kolodvorom so cesarsko rodbino navdušeno pozdravljali. Prizor — cesar z nadvojvodo Robertom, cesarica s cesarjevičem Otonom v naročju — je na-pravil na občinstvo, ki se je v veli-kem številu zbralo pred zahodnim kolodvorom, globok vtlsk. Cesarica in oba princa so spremili cesarja do Hiitteldorfa. Tam so se poslovilk Ce-sarjevič Oton in nadvojvoda Rcbert kar ništa mogla nehati pozdravljati z roko. Cesar je došel v Trident dne 15. maja ob 6. zjutraj in se je s svojim spremstvom, kateremu so se v Tridentu pridružili tja došli svoje-časni pripadniki 20. zbor. povelj., odpeljal v avtomobilih na Folgarijo, kjer se je vršila služba božja. Nato so šli na Costillo, odkoder se merejo pregledati bojišča lanskega leta. Opoldne je obed združil * staro 20. zborno poveljstvo« okoli svojega po-veljnika, cesarja. Pcpoldne so stopili na italijanska tla. Zvečer se je cesar odpeljal nazaj na Dunaj.
Na Foigarski planeti. Folgarlja, 15. maja. (Kor. urad.) V avtomobilu se je peijal cesar s svojim spremstvom čez Cagliano na Folgarsko planoto. V A c q v a v i v i so se ustavili, tam je bilo postavljeno pred enim letom poveljstvo 20. zbora pod poveljstvjm nadvojvode-pre-stolonasiednika. Monarh je razlagal svojemu spremstvu, ki ni pripadalo 20. zbornemu poveljstvu, kaki svrhi so služili posamezni postavljeni prostori Spomin na najlepše in največic trenotke svetovne vojne se se je obudil. Pot se je nadaljevala na Fol-gariio. Ustavili so se na cesti Serra-da, Palazzo di Parma je bil bivaliSče prestolonaslednika. Tam ie bil postavka oltar, vojni kucat MauractafC
je bral maso, ko je cesar pozdravit 20. zbor. poveljstvo.   Kratko propo-
ved je imel škof Bjelik. Na Costilli v spremstvu leldmaršallajuuirita von Vcrdrossajc stal cesar :. kartami v rokah.   Sef   generainega štaba iz leta 1916. je spomnil cesarja dogodkov    \z    !e;a 1916. in omenjl zlasti prestolor:.: Icdnikovo   poročilo poveljniku 11. r.rrnade   generalober-stu Danklu: V; c i>?e 20. zbora stoje danes na italžjai^.ah  tleh. Na potu na Folgarijo je cetvar nagovoril vsa-kega moža, pri-!;? j^ tuđi odposlan-stvo pešpolka 5t. -?K    ki se je boril pod njim pa je seciaj na neki    drugi fronti. Z ginljivo srčnostjo so gledali nanj vsi in nobenega ni prezrl.    Pri obedu je prečital naslednik    nadvojvode    Karla v poveljstvu    cesarjevo lastnoročno pismo:  »Na dan obletni-ce zmagovitih bojev    je    bila moja srčna potreba, da sem prišel k hrabrim cLtam. ki so bile prizadjale   pod mojim vodstvom    sovražniku    silne udarce. Pred božjim svetim oltarjem smo se spominjali hvaležno   najmo-gočnejšecra blagoslova, ki je nas vo-dil in molili smo srčno, da bi nam go-spod vojskinih trum še nadalje   na-klonil svojo milost.   Zahvaljujem se pripadnikom   zbora   planik za vse, kar ste storili v občudovanja vredni hrabrosti in vdanosti. Zaupam Vašemu junaškemu pogumu.   Vaš zvesti Karei. — Sef generalnega štaba ba-ron A r z je poslal nastopno brzojavko: Na dan obletnice pričetka slavne ofenzive se spominja vsa oborožena sila s spoštovanjem in občudovanjem svojega  vzvišenega  z  zmago  oven-čanega Najvišjega    vojnega    gospo-darja in prosi Vaše Veličanstvo, da srne podati svoje    najvdanejše    poklonstvo v navdušenju    in neomajni zvestobi. Monarh je odgovorili SrČ-no se zahvaljujem, ljubi general   in-fanterije, za poklonstvo imenom vseh svojih zvestih bojevnikov, podano, ki mi napravlja bas danes posebno veselje. Karei. — Popoldne je bil cesar na prelazu della Vena ter gledal na naše pozicije v območju sovražnega orožja in na visine, katere je bil  zavoje val 20. zbor v juniju 1916. Tuđi na zaledno kopo Campo Molona  je šel cesar, baš se je razvija! slaboten artiljerijski boj. Cesar se je potem vrnil v Trident.
Cesar je podelil fm!. Ignacu Ver-drossu von Drossberg  vojaški    zaslužni križ drugeea razreda z vojno I dekoracijo in meci in ga osebno iz-ročil osvojitelju Pixafore di Parisa.
Poliakl v opoziciji.
Poljski klub je storil odločilen korak. Postavil se je na opozicijonalno stališče napram vladi in njenemu sistemu in se je s tem svojim sklepom pridružil vsem ostalim slovanskim strankam državnega zbora. Zastopniki vseh slovanskih narođov v državi, to je večine vsega prebivalstva, so danes solidarni v tem, da Clam-Marti-nicova vlada ne zasluži njihovega za-upanja.
To dejstvo je največjega prin-cipijalnega pomena in njegove posledice so za enkrat že povsem nedozirne. Toliko smemo pa že danes reći, da je ta opozicijonalna solidarnost slovanskih strank najeklatantnejši protest vseh avstrijskih narodov proti dosedanjemu vladnemu sistemu in podlaga za dosedat povsem nepri-čakovane možnosti. Ze opetovano smo povdarjali, da se naše državnozborske delegacije ne smejo zadovoljiti z zgoli negativno politiko, da morajo narobe pokazati čim nafvcč energične inidja-tive. V tem oziru bo skupno opozicijonalno stališče znatno olajšalo na-stop slovanskih strank in aktualno postaja vprašanje skupne slovan-ske taktike.
Vsled sklepa Poljskega kluba je postala situvacija, v kateri se nahaja vlada tik pred sestankom parlamenta, še bolj tezavna. Poslanska zbornica šteje 516 mandatov, od katerih jih je danes zasedenih 481. Od teh 481 po-slancev jih pripada 232 slovanski opoziciji (Cešky Svaz 96, Poljski klub 78, Jugoslovanski 33, Ukrajinski klub 25); vlada se daoes opira edino-le na nem-ški Nationalverband (97 poslancev) in kršćanske socijalce (67 poslancev). Vse druge frakcije so z vladinega sta-lišča nezanesljive, med njimi je nem-ški socijalnodemokratični klub z 42 poslanci prinopijalno opozicijonalen in pač ne priđe za vlado vpoštev. /,e iz teh kratkih navedb sledi, da vlada sploh   nima   v parlamentu   no bene
I večine. Nastaja torej vprastnjc: jc-li sploh mogočc, da stopi Clam-Martinic pred državni zbor? Priljubljeni iihod, da se mora v slučaju konflikti med vlado in državnim zborom, umakniti parlament, je tokrtt zaprt. Oči vsega sveta so obrnjene v avstrijski parlament, ki se po tako dolgem času zo* pet sestaja, vse resne stranke zabte-vajo neodvirano zasedanje državnega zbora — • tem morajo danes računati naši  državnikt  kot z nepobitnim
i Uagtvonu
Na  obzorju  se   pojavljajo   prvi znaJri hude notranje polftične krize.
RESOLUCUA POLJSKEGA KLUBA. Po vetdnevnih razpravah je poljski klub dne 17. maja a 35 proti 10 cl asom sprejel naslednji glavni pred-»op: Tako v zadevah sploine poljske politike, kakor tuđi v najvažnejših državnih zadevah je klub ves čas vojne našel le ravnodušnost in površnost. Doslej je poljski klub proti sedanji vladi zavzemal stališče čakanja, priča-kuje, da izvrši premembo vsega svojega od začetka vojne napram Poljakom in deželi na škodljiv način uporabljenega sistema. Ker se to ni zgodilo, nego, nasprotno, postopanje vojaških in civilnih oblasti ne uvažujc interesov dežel, deželo direktno raz-dira in materijelno uničuje in ter vzdr-zuje sistem, vladati deželo brez sode-lovanja Poljakov, izjavlja poljski klub, da ne bo v položaju, podpirati vlado. — Dalje je bil sprejet predlog, s katerim pozdravlja poljski klub sklicanje drž. zbora in koneno predlog, da vpričo sedanjega položaja sploh ni nikake podlage za kako razpravljanje in skle-panje glede posebnega stali-§ča Galicije. —V kratkem bo zbo-rovanje vseh poljskih državnih in de-želnih poslancev v Krakovem.
Poljske konference v Krakovu.
Krakov. 16. maja. V Binkoštih se vršijo v Krakovu važna poljska politična posvetovanja. Dne 26. zboruje parlamentarna komisija Poljskega kluba, dne 17. plenum Poljskega kluba, 28. pa se vrši skupno posvetova-nje poljskih državnozborskih in de-želnozborskih poslancev o poljskem vprašanju. Volitev novega predsed-nika »P. k.« se vrši 30. t. m. dopoldne na Dunaju.
UKRAJINCI PROTI VLADI  IN  ZA PREUSTROJ   DRŽAVE.
Ukrajinski parlamentarni klub je dne 15. t. m. sklenil sledečo resoluci-jo: Rezultati svetovne vojne bodo obsegali ne le uspehe orožja temveč tuđi principe človečnosti, politične svobode in samodoločbe narodov. Demokratični ukrajinski narod je bil vedno zvest tem idejalom. Zato bo ukrajinska parlamentarna delegacija v bodočem zasedanju državnega zbora, ki ga rađostno pozdravlja, de-lovala proti nadvladi posa-meznih avstrijskih naro-dov nad drugimi, ki je v na-sprotstvu z državno mislijo in z duhom časa obnavljajoče se Evrope ter bo stremela za tem, da se a v -strijska država preustroji v smislu samoodločbe in samouprave narodov v svrho zasiguranja in razvoja habsburške monarhije in j v blagor vseh narodov države. Vlada glede ukrajinskega naroda ni držala svoje obljube, da se bo dala voditi le od avstrijske državne misli in da bo vsem narodom pravična, temveč se je pristransko pogajala s Poljskim klubom o odcepljenju Galicije ter je prevzela tozadevne obveznosti, ne da bi bila vprašala tuđi Ukrajinski klub ali mu sporočila. kaj je bilo sklen^o. Ukrajinska parlamentarna delegacija bo za to v dr-žavnem zboru proti vladi 0 d 10 č n 0 n a s t 0 p i 1 a.
CEHI ZA SPREMEMBO USTAVE.
Iz Prage poročajo: Cesky Svaz poda v prihodnjem zasedanju državnega zbora predlog za s p r e -menbo avstrijske ustave.
Program državnozborskega zasedanja.
DunaJ, 17. maja. Vlada pripravlja za junijsko zasedanje sledeči program: 1. Resitev vseh na podlagi § 14. izdanih odredb; 2. budžetni provizorij; 3. volitve v delegacije; 4. podaljšanje mandatov in 5. reformo poslovnika. Glede te točke obstojajo znatne težkoče, tako da ni zelo ver-jetno, da bi se posrečilo resiti trt za-devo še tekom poletnega zasedanja. Mlnistrska posvetovanja.
V  soboto  16. t. m. so se vršila na Dunaju  pod predsedstvom  grofa Clam - Martinica ministrska posvetovanja. ki so trajala dopoldne in popoldne.
Ustanovžiev mlnlstrstva za socijalno skrbstvo?
V  dunajskih političnih krogih se govori, da bo v bližnjem času ustanovljeno posebno ministrstvo za socijalno skrbstvo.  Novemu    ministr-stvu bodo pripadale vse zavaroval-ne zadeve, bolničke blagajne,    skrb za invalide itd.      Za ministra da bo imenovan aktiven politfk.
PosUn#c Kloteč. »Narodni Listy« javljajo: Pisar-na poslanske zbornice je poslal« vabilo k državnozfcorskim sejam   tuđi poslancu Klofaču.
Šesto vojno posolilo js raz-grnjeno v podpisovanje.
m vi u m mhi
UNjnlitaiRiatHMiitn?
Poljski državni svet v Varšavi je dne 1. maja sklenil zahtevati Imenovanje regenta za Poljsko. V zmislu tega sklepa zahtevajo poljski listi, da mora biti regent član ka-toliške dinastije in da mora znati dobro poljsko. S privoljenjem var-šavske nemške cenzure zagovarjajo listi kandidaturo nadvojvode Štefana. (Nadvojvoda Štefan je rojen leta 1860., ima velika po-sestva y Oaliciji ter je v sorodstvu t odllčnimi poljskimi aristokratični-mi rodbinami. Seveda zna izvrstno r-oljsko.)
Politične vgtii.
= Pregledovanje interni rance v.
Uradno se razglaša, da je cesar že pred nekaj časom odredil natančno pregledovanje internirancev in kon-finirancev. To cesarjevo naročilo je Drovzročilo, da je bilo izpuščenih kakih 70 procentov internirancev, uri 20 odstotkih se je interniranje premenilo v konfiniranje in ostane interniranih le prav maio avstrijskih državljanov. —
= Hrvatski sabor naaaljuje svoje zasedanje dne 5. junlja.
=    Nemški otrocl na Ogrrskem.
Posamezni ogrski komitati bodo y počitnicah Drevzeli v skrbo več ti-soč otrok iz Nemčije. Komitat Kras-so-Szoreny jih vzame 300, mesto Si-binj takisto 300.
= Italijanska vojna politika pred nevarnim preobratom. Lu-gano, dne 17. maja. (Kor. urad.) V Milanu in v Rimu organizirajo ekstremne vojne stranke nadzorova-nje oseb in razmer* da bi obvarova-le, kakor pra^jo, odporno moč ljudstva v vojni pred sabotažo višje in nižje duševne in materijalne vrste. Nišo več za to, da bi stremili po od-pomoči glede svojih pritožeb potom padca ministrstva, in se zavzemajo rajše za revolucijo. Eden organiza-torjev navedenega nadzorovanja priznava v »Popolo d* Italia«, da so imele Francija, Anglija in Rusija vspodbujevalne vojne svrhe, Ttalija pa ne, kajti v Italiji so irredentistiono stvar malo obcutili. Samo manjšina je prisilila Italijo do vojne. Većina ljudstva je bila vedno več ali manj negotova in duševno odsotna od vojne. Nasičevanje z vojnimi pridobit-vami, zvezano z bojaznijo, da se pri-dobitve zopet izguoe, in pri drugih pomanjkanje bojnega duha, to se je izpremenilo v zamolklo sovražnost proti vojni. V Italiji občuti velika ljudska masa moraJične utrpitve, žrtve in materijalne utesnitve, ne razume pa vojne svrhe. To izkori-ščajo in hočejo preprečiti tok. Tako so mogli nahujskati kmečke žene, da so napadle tovarne za orožje in ustavile poljsko delo v nalkcčljivej-šem trenotku. Italijanska vojna politika se nahaja pred nevarnim preobratom in ne dajo se tajiti politični in gospodarski vzroki resnega sploš-nega položaja in takih poskusov za upor.
= Proces proti nemškl radikalno - socljalistični strsnkl. Berliner Lokalanzeiger poroča, da se je bero-linski policiii posrečilo dognati, da so hujskajoče letake, ki so pozivljali be-rolinsko delavstvo na štrajk, razšir-jali odlični član! radikalne (Licb-knecht - Ledebourjeve) frakcije. Enega teh hujskačev je policija že aretirala. Sedaj se vrši pre-iskava, v koliko so Dri tej aferi udeleieni voditelji radikalne socijall-stične državnozborske frakcije. Ob-toženi bodo veleizdaje.
= AlsaSko - lotarlnSKo vpraSa-šanje. »Bavrische Staatszeitung« oi-Se poluradno v Stevilki 15, t, m.; Časopisi poročajo o razgovoru stran-karskih voclitcljev z državnim kan-clcrjem ter pravijo, da se je ta iz-razil, da ima podporo     bavarskega
1 ]piU» to b«vanke«4    orinirtrskoA
predsednika. Tuđi se je baje govorilo pri nekem predlogu državnega kanclerja o alzaškem vprašanju, kar je umevno, ker je bila državnemu zl^oru predložena interpelacija o razrnerah v Alzaciji in Lotaringiji To se mora energično zanikati, O tem, da bi se bili zadnji čas storili dalekosežni sklepl glede boiočnosti Alzacije in Lotaringije, tu na meto* rajnem mestu ni prav nič znano.
= Za romunsko in balkansko republike V Jassyju se je vršila velika demonstracija za ustanovi tev republike. Ruski revolucijonar Ra-kovskij, ki je bil zaradi agitacije proti vojni od leta 1914. sem zaprt, sedaj pa osvobojenf*je zahteval usta-novitev zvezne republike slovanskih držav. Demonstranti so pod zvoki marseillaise prišli pred kraljevsko palačo. Dne 1. maja je obiskal ro-munski kralj zbor ovan je ruskega vo-jaškega sveta. Navzocim generalom so se razdelili rdeči trakovi. 2eljo po takem traku so kralju radevolje iz-polnili.
= Novi švicarski poslanik v V/ashingtonu. Iz Berna poročajo, da je bil za Švicarskega poslanika v Washingtonu na mesto dr. Ritterja imenovan Sulcer, tovarnar v Win-terthuru .
= Home rule. Iz Londona pofo-Čajo dne 16. maja: Lloyd George je sporočil Redmondu v pismu, da je vlada pripravljena, predložiti poslan-ski zbornici zakonski nacrt ki dolo-ča takojšnjo uvedbo home rule za večji del Irske, izvzemši oni del, ki uvedbo samouprave odklanja. Če se zdi Redmondu to sprejemljivo, pred-laga Lloyd Qeorge, da se naj v skup-nem posvetovanju vseh irskih strank izdela nova ustava Irske.
= Angleški glas o stališču en-tente napram Avstro - Ogrski. Med* tem ko je popreje vse časopisje en-tente soglašalo v mnenju »Austria est delenda«, je opažati v zadnjem času, da nekatera odlična ententna glasila revidirajo svoje stališče napram naši monarhiji. Tako objavlja nekdaj »neizprosna« angleška revija »Saturdav Review« članek, na kate-rega opozarja »Frankfurter Zeitg.«, kot na karakterističen pojav za raz-položenje napram Avstro - Ogrski. »Saturday Review« pravi: Vemo, da smatrajo mnogi naši publicisti raz-kosanje avstro - ogrske monarhije za bistveni predpogoj popolne zma-ge nad Nemčijo. Cilj naše alijance je varnost Evrope in civilizacije, ne pa izsiljenje gotovih političnih ustavnih oblik. Zadostili bodemo svoji dolž-nosti, kadar porazimo nemške arma-de. Ne smemo pa se vdajati iluziji, da je mogoče s par formulami raz-rešiti vse evropejske probleme. Ce motrimo državo, kal-ršna je Avstro-Ogrska, se moramo zavedati, da ko-renini globoko v historični preteklo-sti Evrope. Nikakor ne predlagamo, da naj aliiranci kakorkoli oslabijo svojo manifestirano namero, zasigu-rati Cehom in ostalim Slovanom svobodo. Vprašanje je, kako se da ta neobhodni cilj doseči in zasiguratl. Naši demokrati naj se predvsem spomnijo, da je Avstrija — ne Ogrska — že leta 1906. dobila splošno in enako volilno pravico, in sicer po inicijativi cesarja. Ako Avstrijo raz-kosamo, ali bodemo odpravili vse težkoče s tem, da ustvarimo nove neodvisne države? Vzemimo n. pr. Češko. Med Nemci in Čehi vlada smrtno sovrastvo, v češki državi bi bili med obema narodoma trajni konflikti na dnevnem redu in s tem bi obstojala trajna nevarnost, da se bo vmešavala NemČija v interese manjšine. AH naj pripade Poljski vsa G a 1 i c i j a? To bi bil udarec za vse Rusine; predlog, da naj se pridružijo Ukrajinci Rusiji pa je brez predmeta, ker odklanja Rusija vse aneksije. Jugoslovanska dr-ž a v a, katere ustanovitev se pred-laga, bi morala računati z opasnimi verskimi in jezikovniml nasprotstvi. En sarn pogled na etnografično karto nas uči, da bi razkosanje Avstrije v vsako novo državo vrinilo narodne manjšine, ki bi nezadovoljne apelirale na mogočne sosede. V ostalem bi to razkosanje Avstro - Ogrske ustvarilo novo vrsto problemov, prav podobnih oni mna Balkanu, ki so tako dolgo vznemirjali Evropo. Liga svetovnega miru bi imela hude čaše . . . Pregnati moramo duha, ki je govoril iz Beusta, ko je dejal ogr-skemu ministru z ozirom na duali-zem: Oardez vos hordes, et nous garderons les notres, bojimo pa se, da bi se ta duh še ojačil, če bi ustanovili male, drugo drugi si sovražne države. Najbolje se da razrešiti problem, če se ustanovi avstro-slo-vanski iede ralizem. VeS-krat se je to že poskušalo, toda iz-vedlo se ni nikdar, ker je Avstrija videla za svojimi slovanskiml poda-nlki vedno ruskega car ja in ker so Madžari vedno mogli apelirati na Berlin, kadar so Slovani priSU na Dunaju do vpltva.
U2. §tev.
.SLOVENSKI NAROD«, *» 16. «*j« 1917,
Stran S
Zapor zaradi davkov.
Dr. Robert Kermavner.
Prosim pa šc en vzgled. liišni po-sestnik v Ljubljani ima v svoji niši šest strank. Vsaka stranka plača na leto po 600 K, 54 kron vodarine in gosiaščine, za porabo vrta po 30 K in pri naselitvi 23l snaienie 30 K. Zadnjih dveh zne-. kov lastnik ne voisuje, kakor tuđi vo-_rine in gostaščine ne. Zadnje mu tuđi v resnici ni treba izkazovati, ker so le prehodni zneski, davek, ki ga le lastnik pobira od strank in oddaja obćini. Pač pa bi moral izkazati prispevke za uporabo vrta in snaženje. Po izvršeni pre-ibkavi in komisijonatni ugotovitvi čiste naj em ne vrednosti sianovanj z zne-skom 630 K, se obsodi obdclženec na plačilo cele zatajene najemščine pri vsakem stanovanju po 30 krcn, pri šestih stanovanjih 190 kron, za deset let nazaj 1800 kron in na plačilo dvakrat-nega davka z dokladami vred okrog 1300 kron, tedaj okroglo 3000 kron.
Obsoienec se je zagovarjal, da ni vede!, da tuđi vodarino in gestaščino r.i izkazova! in ča je davčni oblasti i vendar znane, da stranke to plač^jejo, ker so po zakonu dclžiiD to dajati, da je običajno, zahtevati          naselitvi 5
nđstotkov  za  snaženja         rvanja,   da
je ta znesek tuđi pla?         ctim snažil-
cem in Še več, da je c         ;e za porabo
vrta potrosil za vzdrževa.n:e ist7 —. za gnoj, travino senie, popravila lopi, obrazovanje, zemljiški davek itd.
DavČna oblast pa pravi: Napcve-dati ste imeli vse zaradi najema pre-jete zneske. Tuđi to ste zaradi najema preseli, kar ste dobili za porabo najetih vrtov in za fnr.ženje najetih stanovanj. S^rni ne morete trditi. da bi mogli to zamclčati \z dru^ega naiaena, nego iz namena pri davkih pridobiti, tedaj davek prikradati. Kskšen drug namen nai bi pa imeli pri tem? Nobenega? To ni mogoče, brez namena zdrav človek ni-česar ne stori in ne opusti. Pomota? Kako pa, da se niste v nrbenem letu zinctiH v svojo škodo in izkazali ves prejeti denar? Nevednost? Ne opravi-či-te po -zakonu, pa tuđi ni venetna, saj !rnate hiso že 20 let, ste dobili ur?dne poduke itd.
Ker si je dal napačne napovedi pa še od strank podpisovati. je toliko bolj dan tuđi narnen, in prisodi se mu še e:i mesec zapora . . .
pri takem toimaćenjii zakonitih določil slede namena zatajbe se nam zdi, da je novo statuirana. davku ne-varna popustljqivost (fahrlassige Steu-crsefahrdun?) nekai.kar smo že imeli v praksi, samo da je davćni oblasti še j bolj oiajšano dokazovanje. Treba ji ne to več argumentirati iz uspeha na na-Lien, rekla bo lahko kratko malo tako: napovedi ni, tedaj je niste vložili. Če bi bili imeli pri tem nameii, davek pri-krajsati, kar je skoro gotovo, ker dru-T^sa namena ni lahko lr.isliti. bi vas tuđi zaprli. Mi pa tega niti ne trdirr.p. Ako bi bili čitali uradne razglase in dostavljene vam pozive, bi bili morali vedeti, da imate pedati napovedi. Da tesa niste storili, to je brezbrižnost, r.epazncst, neskrbnost, zanikrnost, lah-komiselnost, pa tuđi neprevidnost, to je popustljivost, I:i je davku nevarna, to je delikt ki se tuđi brez nsmena, davku škodovati že kot popustljivost kaznu je do cesarski naredbi z dne 16. marca 1917. đr?. zak. <t. 124, čl. HI., § h in po § 24 I., odst. 1 in 2, 244. odst. 1 ?n 2. zak. o os. davkil1 ali kot davčna prikrajšba z 1—9kratnim, ali kot davč-na zatajba z 1—3kratnin znesknm v nevarnost postavljenoga davka. Ako se ta ne da določiti natančno, doiočiti se srne približno.
Določba osupne. tem bolj, ker je stopila naredba tako.i v veljavo z čne-voni razglasitve, z 12, marcem, in se davkoplačevalci v pozivih za vložitev rapovedi in izjav nikakor nišo primer-uo opozarjali in podučevaii o nevarno-sti opustitve odgovora, temveč se jim ie vedno le naglašalo, da se bo davek uradno odmeril, da nastopijo kontu-mačne posledice, ker je bilo to davčni oblasti najvažnejše, ako ns najljub.,za-kaj v pritožbah ni bilo već dopustno, izpodbijati uradne ugotovitve.
Vsaj v praksi ne. Na to bi rad opo-zoril Člane davčnih komisij. Referent bo v največ slučajih izvajal: glede te zahteve je stranka v kontumacu, ta za-hteva ne priđe v poštev, stranka nima pravice to izpodbijati. To ni točno. Stranka je izpodbijala. komisija p a n i primorana, se ozirati na to, ako se n o č e ozirati, komisija ima pravico, odmeriti davek uradoma brer na-daljnjega sodelovanja plačnika, strar-ka nima pravice zahtevati, da se njene prepozne navedbe upošte-vajo. komisija ji srne to odreci, — lah-ko ji pa tuđi dovoli to! Ker morajo elani komisij priseči na svojo vest. paziti bi morali bolj. nego sedaj pazijo, ali ni pritožba opravičena in upnraba kontumaca neumestna. Vsaka pritožba bi se morala pri vestnem delovanj« ko-m\i\] vzeti v meritorični pregled in Sele. ako se pri tem izkaže kot neosnovana, bi se komisija sklicevtla tuđi na krivdo stranke, ki je v zamudi.
cn*lj« prfhotfnfie.)
Junaki na bojišču žrivujeio kn \*
živ!;enie! Tebi )s !s treba, da poiodlJ svoj
denar.
Podpfii tojno pojojiU!
Dnevne vesti.
—  Novf gentralobersd. Cesmr je imenoval ra generaloberste   sledeče generale: Adolfa barona Rhemen zu Barensfeld, Karla grota Huyna in Karla K f i ž e k a. V vjetništvu se nahajajočemu    generalu      Hermanu Kusmaneku je mesto pridržano.
—    Namesti?ik Sefa Rcnera'nega Štaba v. Hoier mzl.     Ena najbolj po-znanih oseb iz naših uradnih poročil že prislovični feldmaršalllajtnant vitez H6ier v. Feldsturm je bil imenovan za sekdjskega načelnika v voj-nem ministrstvu.
—  Za seneralmajorja je imenovan poilcoviiik Dominik  2a^ar.
—  Odlikovanja. Z železnim kri-žems krono na traku      hrabrostne svetinje  sta odlikovana:       računski pcdčastnik  1. razreda Ignacij Sila, Iz  Trebnjega,  in  narednik      Slavko Novak 12 Vica pri Ljubljani. — Z železnim križem na traku hrabrostne svetinje sledcči kranjski Jane::i; če-tovodja Antoii Sečnik iz lionula, Jo-že Kraij iz Zagorja ab Savi, Peter Flajnik iz Perudine pri Vinici, pod-desetnik Anton Rataj '\z Dok nje vaši pri Nov em mestu, Franc Avber     \z Globodola pri Mirni peči, pešec Jurij Kralj iz Te!č pri Skocjanu in Matlja Radkovič iz Jugorjev pri Suhorju. — Vsi c. in kr. polka Cesarjevič št. 17, dodeljeni s početka vojne 2S. pehotni diviziji.
—     Novo   presledovani-3 črno-vofnikov v Lj«bl|ani.     Črnovojniki, roični v letih IS71. do vštetega leta 1S57. pridejo vsi k noverrm preblra-i ju, enako tuđi črnovojniki letrsikov 1893. do vštetega leta 1S67., ki so bili od dosedanuh prebiranj izvzeti, ker so bili izbrisani ali so imeli      crno-vejno doslužnico. V Ljubljani se bo vršilo presrledovanje    za domaćine: dne 23. maja ob 7. zjutraj za črno-vojnike rojst'/enih letnikov 1893. do vštetesa letnika  1872.. ob 8. zjutraj za letnike r :  1871. do vštetega let-rika 1?69. ih cb 9. zjutraj za letnika 1868.  in  1807.  Za tujec:   dne  24. maja ob 7. rri zjutra], za letnike od 1893. do vštetega letnika 1S72, oh 8. zjutraj za letr.ike od 1871. do vpte-tega letnika 1S69. in ob 9. zjutraj za letnika 1868. !n 1^67.
—  Vlfctcr Parraova   »Cesr?riev!-čeva koračnica«. Znani naš skladatelj vladni svetnik Viktor P a r m a, ki živi sedaj v pokoju na Dunaju, je vglasbil  novo  koračnico  ter  jo  pokloni! našemu junaškemu domaćemu cesarjevičevemu polku. Znano je, da je    Parma    rnojster       melodijoznih 5kladb a v tej koračnici je,    kakor zatrjujejo oni, ki so imeli že priliko slišati ta novi Par min urno tvor, pre-kosil samega sebe in ni dvoma,    da bo njegova »Cesarjevičeva koračnica« še hitreie popularna in Še hitre-je prešla v narodno last, kakor njegovi »Mladi vojaki«.    Kako    viseko ceni vojaška oblast na§c^a skladatelja, dokazujeta ti - le dve pismi, ki iih je nedavno tega prejel g. Parma: »C. in kr. pehotni polk »Cesarjevič« št. 17. Nadomestni bataljon Pr. «M 435. Nj. Mrokorodju gosp. vladnemu svetniku \'iktorju P armi na Dunaju. Judenburg, 20. apr«'i 1917. Z iskreno radostjo je poveli ..ivo nado-
j mestnega bataljona sprejelo »Cesar-jevičevo koračnico , ki jo je vglasbi-lo Vaše visokorodje, ter se v imenu našega po'!, i zahvaljuje na poklonit*
I vi tega glazbeno visoko stoječe^a umotvora. Poveljstvo nadomestne^a bataljona bo za sedaj poskrbelo, tla bo koračnico najprvo igral skromni orkester, s laterim razpolaga bataljon, in se veseli že sedaj na uspeh, ki si ga bo koračnica izvojevala v občinstvu. Nato borno poskrbeli ves potrebni notni materijal ter poslali koračnico polku na bojišče, da jo tamkaj izvaja polna polkovna glas-ba. Pripadnikom kranjskega doma* čega polka je ime Vašega visoko-rodja kot skladatelja splcsno znane vojašlce pesmi »Mladi vojaki«, opere »Ksenija« in drugih glasben. umotvo-rov dobro poznato in smo ponosni, da je pokloni! tak odiičen umetnik svoje glasbeno znanje novernu poča-ščenju cesarjevičevega polka. Poveljstvo nadomestnega bataljona vpoSlje dopis Vašega blagorodja ta-koj c. in kr. polkovnemu poveljstvu in prosi, da izvolite začasno sprejeti te vrstice kot znak hvaležnosti in priznanja. Pl. W e i n g r a b e r, pol-kovnik.c — Drugo pismo slove: »Vaše visokorodje! Nadomestni bataljon je danes obvestil nas polk, da mu je Vaše blagorodje poklonilo novo koračnico. Vsi pripadniki ce-sincvKivega polka jemljemo s posebnim veseljem in ponosom na znanje to izređno poklonitev in počasne« nje s strani nam tt dolgo dobro ma-nega in slavnega skladatelja. Vašemu visokorodju $1 usojam IzrcC! v imenu vse cesarjevičeve pehote svo-]O najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Ako je že ob zvokih Vaše Uubke in povsodi priljubljene korač-
intea »Mtodl voNtf« ara *** n».1
Kranjccv bilo iiveje, kako navduše-nje bodo izzvali sele akordi Vaše »Cesarjevičeve koračnice«, ki bodo snova vzbujali v duši vsakega vojaka spomin na junalka dela, izvršena v svetovni vojni, na dela, ki jim je na tako doceia izreden način iz-rekel svoje priznanje naš najvišjl vojni zapovednik. Z veliko napetost jo in neizrećnim oduševljenjem borno slušali — Ftoječ na izdajniških laških tleh — krafne zvoke naše priljubljene koračnice, ki bodo vzpod-buiale vse pripadnike cesarjevičeve-L- nolka k novim junaštvom, dokler h čno ne porazimo našega dedneea so .ažnika in dokler se kot zmago-vr'.:i ne vrnemo ob zvokih Parmove »C-j^arjevičeve koračnice« v ljubljeno domovino cesarju zvestih, juna-Skih Kranjcev. S svojimi očarujoči-nii zvoki boste, visoko spoštovani gospod vladni svetnik, izzvali nepc-pisno oduševljenje ter osvojili srca vseh naših kranjskih borcev, Proseč XaŠe \ isokorodje, da sprejmete vno-vič najiskrenejšo zahvalo cesarjevi-čevesa polka, beležim v najvecjem spoštovanju Vašemu visokorodju vdani Humori pl. Ventour, polkov-nik. — Na bojisču, 27, aprila 1917.«
—    Nastopno predavanje profe-scria dr. T&urka. Kot redni profesor slovanske filologije in profesor indo-germanskega instituta kot naslednik Leskicna iz Gradca v Lirsko pokli-cani dr. Matija M u r k o bo predaval v soboto v avli lipskega vseučilišča o temi: »Slovanska filologija v Nem-čiji.«
—    Uradri!r£r3m, zfasti privatnim urednikom v preudarek.     Čim bolj se bližamo zaželjcnemii miru, tem bolj občutna prihaja potreba organiziranja  uradniŠkega stanu.      Mncgo že obstoiečih  organizacij  uradnikov jo tekom vojne počivalo, kar gotovo ni prav, ker bi bile mogle delovati svojim stanovskim interesom in interesom države v prid. Omenjamo tu le prem?ščanja uradništva iz zaređenih pokrajin, voina posojila in drugo. Čim bclj pa se bližamo koncu vojne, tem boli mi ina prihaja tuđi potreba trdne in  moćne  organizacije      privatne^a uradnika. ne samo, da si utrdi svoje stališče. da zastopa interese privatnih nradnikov in zagotovi uradništ-vu človeka vredno eksistenco, mnr-več v veliki meri tuđi na ljubo tovari šem. ki se bodo vrnili iz vojne, ta \n oni bolan ali invaliden, mno^i brez službe in brez zaslužka. Sveta dol-žnost onih. ki so ostali doma. je. da olajšajo tem in sebi ter svojcem življenje.     Nujna potreba organizacije privatnega     nradništva se je pokazala tuđi že seds.i pri aprovizacijskih vprašsiijih, ko cele kategorije     po-trebnega privatnega uradništva nišo mogle biti dcželne dol)rot    cenejših živil, ker ja primanjkovalo organizacij, ki bi bile zastopale interese svojega članstva. Težkoče tuđi po sk!e-pu miru ne bo konec, zato je sam sebi in svoji rodbini sovražnik, kčor ne stremi za tem, da si poišče prostora v kaki organizaciji privatns^a uradništva svoje stroke. — Več pri-zadetib.
— Koncert Jos. Rijavca ▼ dežel-nem gledalisča. Pr^dprodaja vstop-nic za današnji koncert opernega psvca tenorista krah*, hrvatske opere iz Zagreba Jos. Rijavca se vrši od 5. dalje pri blagajni v dež?Inem g!e-dališču.
—    Stovr^fko tr^ovsko društvo »Merkur« v Ljub!jani ima svoj redni občni zbor v sredo dne 23. maja 1917 ob pol 9. uri zvečer    v    društvenih prostorih  (Oradi'ce  17, I. nadstrop-je, Liningerjeva hisa.)
—  Prodaja rAamonsklb prasičev !n prašičsv za   reio.   C. kr. deželni predsednik na Kranjskem je z raz-glasom z \A. maja 1917,    št. 14.800, dovolil prodajo plemenskih praSiČev in prašičev za rejo.   V delni   izpre-membi tuuradne^a    razglasa z dne 23. oktobra 1916, št. 32.673, s kate-rim so se sejmi 2a govedo in nra??-če ustavili, in sklicuje se na ti-k.iišnje
Vsah krsna
sovražnlkov.
Vsaka krona
lm kamen k sgracIU miru!
Vsuka krona
Mito note iunalce nasaj U boja !
Zata u\ šturi ?sak im isiosl ia sašili mii Ptfe!
razglase z dne 3. in 28. novembra 1916, St. 33.632 in št. 35.140 ter z dne 15. januarja 1917» it. 2042, se dovo^ ljuje, da se smejo ob spodaj navedenih dnevih in v ondi ornenjenih kra-iih prignati in prodajati plemenski prašiči in prašiči za rejo, in sicer: v I političnem okraju Krško: dne 31. I mala 1917 v Škocijanu; dne 4. junija v St. Jerneju; dne 16. lunija v Mo-kronogu; dne 18. junija v Bučki; v političnem okraju R u d o 11 o v o; dne 21. maja v Rudolfovem; dne 24. maja v Kandiji; dne 4. junija v Ru-doliovem; dne 11. junija v Rudolfovem; dne 18. junija v Rudolfovem; dne 21. junija v Kandiji; dne 25. junija v Rudolfovem; — v političnem okraju Kamnik: dne 16. maja v Moravčah; dne 25. maja v Mengsu; dne 9. junija v Kamni!:1*; dne 21. junija v Moravčah; — političnem okraju Crnomelj' ^ 24. maja v Crnom!ju; dne 14. : rija v Crnom-Iju; dne 28. junija v C/nomlju. Pri-gnati, oziroma prodaj^ti se sms samo na oblastveno odobrenem sejmi-SČu. Dru^a živina, kakor plemenski prašiči jn prašiči za rejo ce ne srnejo priznati, Prckupci in inesetarji so iz-kijučeni.
—  Maksimalne ceno za prejo, kl
Iia v cele ti ali delocia ;z konop^^--* ter za vrvice uvaja ministrski ukaz z dne 10. maja 1917, ki je stopil v veljavo dne 12. maja 1917. Ukazu nišo pod vr žene kupci je, skleniene pred uveljavljenjem tep'a ukaza. Trgovinski minister na utemeljeno prošnjo lahko dovoli, da smejo trgovci pro-dajati nad maksimalno ceno one svoje zalome tega blaga, ki so bib v njih posesti že ob času uveljavljenja tega ukaza.
— Breje krave se bodo oćda:?.le v nedeljo. dne 20. maja od 1. do 3. popoldne na deželnem pocestvu Rc-bežu, železniška   postaja    Medvode. Krave se ta čas na licu mesta lahko ogledalo in prevzamejo.   Živinorejci naj prineso seboj potrdila od svojih j>upanstev\ da potrebujejo krave za lastno rejo.
—  Šest irost Tesc^thofove ustanove za invalide po 40 kron oddaja letos vojaška oblast. Več pove raz-gla?. ki je nabit na magistratu.
Požar v Vevčah. V papirnici v Vevčah je nastal včeraj precej velik požar, ki so ga pogasila na pomoč došla nasilna društva. Ponesrečil ie neki delavec.
Iz Krškega. V soboto je umri davčni oficijal Viljsm Ledeni? iz znane ljubljanske rodovine in danes smo ga spremili na kolodvor, od koder se njegovo truplo prcjpelje v Ljubljano. Tem povodom so zložili davčni urrd-niki v Krškem 25 K v prid šolske družbe sv. Cirila in Metoda rnesto venca na njegov £rob. Rajnki je bil tuđi v svetovni vojski, od koder se je vrnil bolehen in ni mogel več okre* vati. Lahka mu zemlja!
Nlč ni veđel o vojni S3Ietni O.re-gor BenediČič v Martinjem vrhu pri Zeleznikih. ki je pred kratkim umri. Nič ni slišal, brati ni znal in 9 let je že ležal pa tuđi nikdo ni kričal nanj o vojni, tako je starček v miru za-spal, ne vede za svetovno vojno. Be* nedičič je svoj čas prodajal obliže za razne rane in bolezni.
Čudno postopanje z goriškimi in tržaškimi besrunci. Iz Maribora nam pisejo: Koliko se je že pisalo o be-gunski bedi in trpljenju naših ljudi z juga, ki so danes prisiljeni, jesti kruh tujine, je vsakemu braicu do-volj znano, saj je časopis je. brez razlike narodnosti in jezika o tem že dovolj pisalo. Človek bi torej priča-koval, da se je vsaj do danes izpre-menilo nekoliko na bolje, a meti se, kdor to stori, kajti dogajajo se slu-čaji, ki res vsilijo Človeku pomisleke k poglavju »pravičnost«. V Mariboru obstojajo n. pr. tri skupine čev-ljarskih zadrug. Ena sestoja iz gori-ških, druga iz istrskih in tretja iz tržaških čevljarjev - beguncev. Vseh je 156 in delajo vseskozi izkljuSno samo za erar, torej ne delajo škode podjetnikom, ki o^krbujejo civilno prebivalstvo. Te tri zadruge delajo seveda v velikem !n imajo v Mariboru tuđi vse svoje orodje, stroje itd. Vse te zadruge so dobile v petek ne-nadoma ukaz. da morajo v petih dnevih zapustiti ne 1c Maribor, mar-več ves mariborski politični okoliš. Ker bi bilo to vsled zalog surovin in strojev ter drugega blaga že samo po sebi nemogoče in ker nadalje v to ni prav nobenega tehtnega vzro-^a, so prosili za pomoč merodajno osebo. ki se jih je tu v istini takoj iisinilila ter intervenirala pri graški namestniji, koja je tuđi res odločlhu da ostane pri starem. Že v nedoljo zvečer pa je prišel od mariborskoga okrajnega glavarstva mariborskegft nov ukaz* s kojim se Je razveljavlja-\z namestništva odredba, češ, da kratkomalo »več ne velja«€. Hkratu se je obrnilo vseh troje zadrug do goriškega cleželnega glavarja magr. j dr. Faiduttija, a od tu še ni bilo do i ponedeljka nikakšnega odgovora •..
I  **-  —*"     >■     —               » •   v *^ - •# v  - ' • ■**— «»
Smrt med^be5.nncL Umri Je y| okolici na Žtajerskem Ljubomifi Volk, edini sin znanega Avgusta Volka iz Gradišća občine Renče pri Gorici.
Kino Ideal. Spored za danes, pe^ tek 18. maja 1917. »Posebni večera Predvaia se: 1. 1. dejanska veselo* igra »Lov za srečo«; 2. Industrija ka-* menitih loncev v Lapplandiji (narav-^ ni posnetek). 3. Krasni klativitežkl roman v 3. delih »Wikingova krU Z Robertom Dienesen v glavni vlogi. Predstave navadno od 4. ure naprej. — Kino Ideal.
Zopet dve »lepi«. 181etni Viktori-i ja Schvventner iz Ljubljane in Marila Zerjav iz Most pri Ljubljani se tud! ništa mogle sprijazniti s poštenim de-lom, marveč sta šle rajše po drugib stranskih potih in hotelih biti »lepe«« Ker pa kazenski zakonik tega ne dr>* vo-juje. jih je sodišče najprvo obsodU lo na primeren zapor in izreklo po-* leg te^a razsodbo, da se oddasti po končani kazni v prisilno delavnico ^t LanV.ovice na Štajerskem, kamor st« bile te dni že prepeljane. Tako tre-* bšjo pristojne oblasti sukcesivno ta plevel. katerega se je sedaj že precej zasejalo in je upati, da tuđi ostale »rastlince« še pridejo na vrsto.
Ako je kedo našel, kaklne rdeč-kaste korale v Kclezijn prosim da jih blagovoli oddati proti nagradii Koleziiska ulica št. 9.
Uše! je včeraj kanarček na Kon^ tresnem trgu št. 15. Odda naj se taro] v pritličju.
^provizaciiac
t Oddaja cenejšega mesa na rumene izkaznice. Jutri, v soboto, dne 19. maja 1917 dobe rumene izkaznice go-veje meso po znižani ceni v cerkvi Sv. Jožefa. Rumene izkaznice s črko A do* be meso s št. 1 do konca od Vt2. do 2. popoldne, rumene izkaznice s^črko B dobe meso s §t. od 1 do 2oO od 2, do 3., št. 251 do 500 od 3. do 4.f št. 501 do konca od 4. do 5. popoldne. Rumene, iskaznice s črko C dobe meso s št. od 1 do 250 od 5. do 6. in št od 251 do konca od 6. poDoldne naprej. Razdeljcvalo se bo goveje meso po 2 kroni kilogram. Rodbine 2 oseb dobe V* kg, rodbine s 3, 4 in 5 osebami 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebami V/% kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg. Ražen rumene izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj tuđi na-kaznico za meso, katero je dobil zadnji petek pri krušni komisiji. Brez nakaz* niče za meso ne dobi nihče mesa« — Stranke naj pripravijo tuđi drobiž,
f Prodaja mesa železniCarj«nu Zadnji čas so se pogostokrat čule pri-tožbe, da razni mesarji nočejo oddajatl mesa Železniškim nastavijencem. Tako postopanje pa je napačno in so bili vsi mesarji najstrožie opozorjeni, da imajo tuđi železničarjem brez vsakega zaclrž-ka prodaiati meso, če se izkažejo % nakaznico za meso. Zelezničarjev se zato pri prodaji mesa nikakor ne srne zapostavljati in to še tem manj ne, ker je ravno železničarjem danes izvršavati težavno in naporno službo.
t Oddaia cenaJSesa mesa na Viču. Mestna aprovizacija ljubljanska je se« daj prevzeia tuđi oddajo cencjSega me* sa za Vič. Prvikrat se bo meso deiilo jutri, v soboto, dne 19. maja popoldne, iti sicer iz domače kltvnice mesari a Skrla na Viču, onstran železniškega ti-ra. Meso se bo oddajaio strankam, ki imajo provizorične bele nakaznice, In sicer 1 kg po Z kroni. Rodbine do 3 oseb dobe Vt kg, rodbine s 4 in 5 ose* bami V* kg, rodbine s 6 in 7 osebami t k*. rodbine z 8 in 9 osebami 1% kg, rodbine z več osebami 1VW kg. Stranke naj pripravilo tuđi drobi*. Da se pre-
pic« niral, h taat|Q ttt«^» mnjitj
Stran 6«
.SLOVENSKI NAROD«, dne 18. maja 1917.
113. štcv.
r>o naslednjem redu. Na vrsto prldefo od 1. do 2. popoldne stranke, ki imajo štev. 1—150, od 2. do 3. št. od 151^300, od 3. do 4. št 301—450, od 4. do 5. pop.
stranke s št. 450 naprej ter one stranke, ki bi iz kateregakoli važnega vzroka ne mogle preje priti po meso. Stranke, ki se ne bodo ravnale po tem razporedu, ne dobe mesa.
f Petrolej. Stranke se ponovno opozarjajo, da naj zaradi petroleja ni-kari ne hodijo nadlegovat uradov. — Mestni magistrat je dal nabiti zaradi dobivanja petroleja posebne lepake, iz katerih je natančno razvidno, kdo ga ima v smislu tozadevne ministrske naredbe pravico dobivati, kje ga dobi in kaj v to svrho potrebu je. Tam je tuđi izrečno povedano, da so zasebne stranke od tega absolutno izkljncene. Te te-daj tudi na magistratu ne bodo dobile drugih informacij.
Kazne stvari,
*  Cigare po 30 K.   Iz Norveške naznanjajo, da stane tam prava ha-vanska cigara    15 norveških    kron, kar znasa v našem denarju 30 K.
*  Porušila se je    Frankopanska cerkev   v Novem   Vinodolskem.   V Novem se je zrušila cerkev,    katero je bil zgradil Bernard knez Franko-pan. Detonacija je bila   velika.    Nad vrati cerkve je bil uklesan v kamnu grb Frankopanov.
*  Dva slučaja smrd vsled   crnih koz v Zagrebu. Za črnimi kozami je umrla hišnica Markiševa in sedaj tuđi soprogra odvetnika dr. Antolkovi-ća. ki je bila prva obolela za kozami v Zagrebu. Novih slučajev Crnih koz ni bilo.
*  Nakupovanje zemljlšč na Ogr-skem.    Zadnji čas je kar   vzcvetela barantija z zemljišči   na    Ogrrskem. Taki ljudje, ki jim je vojna dala veliko zaslužkov. poskušajo denar skriti. da bi se umaknili davku o vojnih do-bičkih in drugim novim davkov, ter kupujejo   zemliišča.    Nasprotno    pa veliki posestniki svoja zemljišča jako radi razprodavajo, ker sodijo, da po vojni sploh ne bq dobiti delavnih moči. Končno se zanlmajo tudi banke za zemljišča. deloma tudi, da skrije-jo svoje dobičke, deloma ker računa-jo, da e bodo čez nekaj let razmere zboljšale in bo zemlja zopet veliko nesla.
Bereio nai vi i i
Pesem o vojnem posojilu, no, da
Ni treba sele siiajno spesniti,
Ze sama po sebi je narodna vsa,
Avstrijec vsak jo zna zapeti.
Ena misel naj nas navda,
Naj bode Slovan, Nemec ali Oger,
Sedaj velja: Živela naša Avstrija!
Tam zunaj se bijejo pogumoo za nas, Nam. ki smo doma ostali, S srčno krvjo prinasajo spas, Zavratnih    sovražnikov   nas   bodo
varovali
In sli so, bogati ali revni možje. Sinovi, očetje, vsi naši ljubljenci, Da rešijo nam čast Avstrije.
Denar, ki ga damo državi,
Naj bode  H vinar, krona in zlat,
Je žrtev za naše predrage,
Ki nosi obresti bogati sad.
Vaši dragi tam zunaj drže se krepko,
Naj postanejo vinarji tudi vojaki,
Da vse se bojuje za Avstrijo.
Zdaj gre se za mir in gre    se    za
zmago,
Ki Avstrijci vsi jo v slogi  dobe. Po strašni in grozni ljudski tej vojni. Ponosno k prestolu vsi hite", Naj borno že naroda tega in tega, Ti, cesar, si klical nas vsef Da damo blago in kri v čast Avstrije!
(1591)                    Hugo Salus.
Darila.
Za slepe vojake. Po upravništvu »Lai-bacher Zeitg.« so darovali v sklad za na-meravaai deželni zavod za slepe: g. Emil Schrantzer in Egon Puchler po 10 K, mesto venca na krsto pogoj. gosp. Karla Kle-mentschitscha, dalje g. Ana Ćufer 10, mesto venca pokoj. g. Ulriku Schmidtu ter ncm-ško kolesarsko društvo »Edelweiss« 30 K, mesto venca gosp. K. Klementschitschu. — Bog plačaj  !
Gospod Josip Zidar, posestnik v Ljubljani, ie zopet deželnemu in gospejnemu po-možnemu društvu podani znesek 19 K 80 v, za kar  se  mu  izreka  prisrčna  zahvala.
Iz Postojne. Gosp. Adolf Jurca je na-bral za Ciril - Metodovo družbo znesek 6 kron kot vstopnino na kuhinjski koncert danem na citre od gosp. Josipa Mazeja v restavraciji Miroslava Vilharja v Postoj.
Odlikovane! v AJdovšcinl so na sestan-ku o priliki svojega godovanja nabrali znesek 300 K in ga vročili posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Plemenitim darovalcem izreka Posredovalmiea tem potom svojo najtoplefšo  zahvalo.
Neki Goričan, ki pa hoće ostati neimenovan, je naklonil Posredovalnici znesek 100 kron v pomoć goriSkim begnncein. Bodi mu na tem mestu izrečena najtoplejŠa zahvala. Posnemajte m prihitite na pomoć beguDcem. — Posredovalnica za gorflke begunce v Ljubljani.
Mesto venca um srok mnrleiDn ffotp. Pakiiu, bogoslovcu, so darovali «£. tjttb-JjansU bososlovci za goriške begunce 50 K. Posredovaioica izreka č.  n. frfmkMMM
NhhmihI* Za cofUHm boffVMCt 10 IC (odHoaJen zdravsUU hoaormr); ina: 2 K Sknpaj 12 K.   Bog povrni stote™! — Posredovalnica za foiiške beaunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/L
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. maja: Terezi ja Keber, bivša služkinja, 52 let, Radeckega cesta 9. — Marija Štor, žena železniSkega spre vodnika, 49 let Radeckega cesta 9.
Dne 16. maja: Dr. Josip Kosler, bivši notar in posestnik, 96 let, šelenburgova ulica 3. — Josip Paradzik, pešec, v rezervni vojaski bolnišnici v Marijanišču.
Dne 17. maja: Tomo PernuŠ, hišnik, 54 let. Stara pot 3. — Janos Jazos, pesec, v rezervni vojaški bolnisnici na obrtni soli.
V   deželni   bolnisnici: Dne 14. maja: Marija Gabrič, kovačeva žena, 39 let — Janez Primar, posestnikov sin, 3 leta.
Izda]ate1j \n odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnloa In tlsk »Narodne tlskarnec
Pri bolečinah vsled  prehlajenja,
starih ranah itd. pomirimo živce s Fellerjevim bolečine tolažečim rast-linskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-fluid«. Predvojne cene. IZ. steklenic posije franko za 7 K 32 v lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško). Naj bi bilo vedno pri hisi. Daleč čez stotisoč zahvalnih pišem.
(fe)
^/ Zlata svetinja
f Bcrolin, Pariz, Rim itđ.,S
r
Hijtitljlc ktzo.    y^ |^
m/J>y
I     ▼^y^Stritirje?i Hici 7,
Dr. #. %n soDOitfnvBik, Morarskii
Ostrova- Natančno in temeljito seru preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek,
ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji dolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje
mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih   je zelo
malo. Bolniki naj se torei poslužujejo !e one^a sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta je: 39j4Um^.
Kuverte s firmo
prlporoća
„Narodna tlskaraa".
PRODAJALKA
obeli deielBili lezikov lmotaa —  sa sprdate. ———
Poizve se ▼ upravništvu »Slov. Naroda«. 164S
PRODAJALKA
galantarlfske strake, sataiaa slotenićine ta oeaiUia«« se takaf sprafait. — Vpraša se v trgavial Baok * Faal, Itart tm itw. 8. Lfaal|aaa.              1605
I  zgoTorni gospodje io dame imajo
I  priloioost, da  sodelujejo  pri pa-
I  trijotični akciji in   poleg   tega Še  I
I   dobro zasluŽijo. Akcija traja kro?  I
I  3 mesece   Ponud  e ped ,,Intel-   I
I  UgenJcadbedurJJi         157 a11
I   na anonV tksp. Jos  A   i.icureicb
I  Gradec, Sackstrasse 4             1475
Popravila iapreobleke   1 ::   toCQ3 in ce:io.   ::   j
2 Tcpravila in preot!e!{e ^ ;:    točno in cctio.   ::
flaicenej^e «33& ^w ^3^ r"i *'?* ■*£& ! ^gjj^ ^ac te« 'umi ^ JLi'vu "C^ ,
111   SUfiMI^lMisL^
domaCega   izdeiKa priporoča tvornica  dežnikov in  solnčnikov
Ljubijana
Pred Skofijo 19 —  Prešernova nlica 4.
Ivan Bizovičar'
ametni in frgovski vri nar Kolezijska ulica št.  16
priporoča svojo bogato opreniljciio
vrtnarstvo   ter    okusno    izčelane
vence, šopke in trakove.
ch irrtrsš?ifh ©črik drevesae   cvetlice,
cvetlice za dvorane ::     ? a fc^lhcno.     ::
Vsakovrstne sadike do raižlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno.
Bnojavke: 1. Bisovičsr, n  vrtear. Ltnbl^na.   :: {
i i        Prodam več mladih      I
i ii Mm ip opra. \
Pooečnne slike
do naravne velikosti,   kakor tuđi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsak i  fotografiji                    185
Đavorln Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod
t t\\Wzn\, Kolo3vorska nL 34 a.
n^5bo!?5e kakovosti po 8! 10, 12, 14 in 1S !-r?m; lasree fiođlocia Rrcpp sli Py*bon !n lasne »itpe-ž!ci v vsch baryah; „NEHIL" bn?va za Sase in brado ođ Dr. Drnllsa rfa^a, tensnorjava ali ina po 2 in 4 K itđ., vse 6e solidno,  zanesljivo blago priporoča
Sfefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1*
Pozor!  Zaradi  vpoklicsafa  v  voiasko
službovanje to  lokal ođprt   tamo za
prodajo blaga In slcer vsakl dan samo
od 3 ćo J/21 in v oeđeijo  od   9 do 11
tura dopoldan.
Preklic.
Podpisani Martin Kovač, prekličem tsc   neresniČne    besede,    katere   sem govoril o gu. Mart inu Marovtu, posest niku v Žalcu. _______________Mar tla Kovač,
Prodam
z dvema stanovanjima, kletjo in vrtom,   za   28000   kron.    Pod
Božnlkom, Vila Ceh, Ljubljana, Večna pot.    1493
500 Kron!
Vam plačam, ako moj uni-Cevalec korenin Rla balzam ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kur|ih oćes, brađavle, obtiićancev. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.75 S, 3  lončki   E   4-50,  6   lončkov K 7.50.  Na
stotine zahvalnih pišem in  priznanj. Kemeoy,  — Soćtce(Sassa)   Postfach   I 12 307,Ggrsko.                 3663
Pristen dober
i      ■     ■
se dobi  pri                    15
1. lEHEHlKP « Spođ. Siflfl.
|             BP~   Nad 50 let obstoječa   *W
parna barvarij a inkemieno snaženje oblck
;                                                 *«■-                                            124  I
^^= aprefura sukna ===   I
Selenbnrgova nL S.       HllIUII DUV         Barska ulica 46.
Fcstrežba vestna in totaa.                            Ifa]nlt|e cene.
za pripravo nadomestka jedilnega o!ja, je izborno uporahen za vsakovrstne solate, če tuđi nima oljne maseobe« — Cena za zavitek K 1.30, po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandirano posiljatev, naj doda še 25  vinarjev.
Poštna naročila sprejema;
tM. Oaž>nant Ljubljana, Kopitarjeva ulica št 6.
::     NafnoveJSa izbera     ::
:^z:^ umetniških in drugih ^^^=
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
rjibljaaa preieriova nlica štev. 7.
Zahvafla.                   \
Za obile dokaze iskrene ga sočutja, ki so mi došli povodom nena-     r domestljive izgube moje iskrenoljuljene   soproge, gospe
IVE BISCHOF
ter mojega edinčka
ROL.FA
izrekam v svojem in v imenu   ostalih   sorodnikov   mo\o  rajprisrčnejSo,
globokočutečo zahvalo.
Osobito pa se  zahvaljujem  si.  odposlanstvu  častniškega  zbora,     :
pt. zastopnikom uradništva, darovat«iiem   krasn ga cvetja, ter vsem, ki
so spremili najdra2ja mi bitja k zadnjemu počitku.                                       '
___                                                                                                                  £
ilhii atoCkol,  c. kr. davčni asistent, s da]   c. in kr.   poro^nik v r        i
J^odni salon J-. karbone    i
^=^ Ljubljana, Jfiestni trg štev. ?. ==
priporoča svojo vtiiJco zalogo dunajskth modclov
slammkov,   f^inčamh  in  pravnih oblik.    ^^^= ===== 5W//na///r klobu^ov, cvetlic, pereš i* i d.
Vedno velika izbera ialnih klobukov.
-   Jtajnijj* c*n*/ Dobro blago i
:•; footavita točno in ceno. .-/
Preklic.
Jaz Marija Visenjak, posestnica v Hlaponcih, stanujoČa v Preradu, izjav-ljam, da je govorica, glasom katere je bil g. Anton Brez, posestnik v Tibol-cihf povaročitelj moje nezakonske noseč-nosti neresničn^: g. Anton Brez ni imel z menoj nikakega zlasti ne nedo-pustnega razmerja.
Ker sem jaz dala povod tej neosnovani govorici, objavljam ta pielclic in prosim g. Antona Brez odpu^čanja.
Jaz Anton Brez dajem nazaanje, da bom sodno zasledoval vsakogar, ki bi navedeno  obrekovanje  razširjaL
PTUJ, dne 10. majnika 1917. Jtatot Brez I. r.               Marila Visenjak I. r.
113. Stev.
.SLOVENSKI NAROD*, <tot U. maja 1917.
Stran 7.
13 © 3 3 V C ■
ćafce tako] *•!• ▼ atrafllat tmnl
SAMSA ft Co ▼ &i«M|aal9 MataJ.
kova ulica itev. 4.     1621
<6  let  star,   z   dchro   ?olsko    izobra bo
jeli vstopltl, kje h kakemn sedi&rshaisu, tcretalške^u sli klfufcavĐi&arskeznn mol stru * vk.
Naslov pove   upravn     »Slov.   Naroda«. 1638
gSgT" Kupim ali vzamem ▼ sajeai !
v  prijaznom   kralo,    najrajSi   na
jj3l£ii?skera. Ponu ?be pod „Tako] sli za jeaen  1G40"  oa  upravmštvo
»Siovenskega  Naroda«.       1640 Posredovala  i2klju£eni.
-----------    KHpl  m    -----------
mali štedilnik.
Pooodbe : OalOta lUtt   Ma*. 1, (w hiH mestoe vojne kuhinje).    1624
PT Poftteno Im  pi»MiM *^aj
PEKLE
▼airna kmećk: ga dcla, lift« primara* alaibe. Pcnudbe  pod „&te?.  429/
164111 na  uprnvništvo  »Slov. Naroda«.
&*"   Prtetrofom   ~mm
cikorijo, milo za granje, slivovko in tropinovee.
NaroČila    za   cikorijo   in    milo    izvršuje tuđi  od   5  kg   dalje   po   post  povzetju
tvrc&a A. Kušlan
Ljubljana, Karlovska cesta št 15.
■                  V   nojvetjt   izbeii   priporoča    =====
MINKft H©RYftT. modistka
Ljubljene,     £teri trg jrttu. 21.     Ljubljene.
Popravila najcenai«.                     904                    Popravka nalcaiiaja.
B«lwii>a oaaa.
Togama pohištva J. J. Nag'as
Ljubljana, Kongresni trg Št. 12.      "6
sa spalile 1b foiUlao   aobe, salona ta ^oaposka
soba,   Preproge,   xastor]l,  modroci sa rzm^t
ilnnatl moArodl, otroikl vozlikl ltd.
a^^nrrTrP^mf tti^tfisjtb
Naiveija slovenska hranilnica!
LJUBLJANA
^r^sisniova ulica šfe¥. 3
je imela koncem leta 1916 vlog  .    .    .    .    K 55,000.000*—
h potečnih in občinskib posojil.....K 30,600.009*—
rezervnega zaklada........„    1,500.000*— j
Sprejema vloge vsak delavnik in jiti obrestuje najvišie po
ve£|e iit   nestalne vloge   pa   po   dogovoru.
Hranilnica je pnpilarno fama in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranitaike.
Pcsola na saminića In poslopja ca SraDjakea prott 9% iiras Krasfike pa proti 9Vi% obrasttm ta prati aajauuij -----------    1 ° o oslroma 8/i % odplačaraBja aa dolg.   ———
s:    V pođplrast^o trgovcem ta obrtalfcov   taaaasteaovljoao     :s
»* Kreditno društvo« ~m
mm mm otmi ii umm otroških vozjčkov
time.
BLPakld
v &|aUlaaL
Unišla itntifa« si
Hh)|i i itratjei.
Jii*aKO            ju a-3acj^
SabS^na   s   1S   monoiframi,   pi-
m«rni  za   nantizne   prla,   senrl«
ete,   žefsnA   robe«   In  vaeh  vrat
parilo aa dobiva pri
TONI IAGER
Ejnbljana, Židovska ulica stev. 5
modni otelile
: za gospode :
Itlnbliana,
Franca Jožefa cesta 3.
uradniske s uniforme;
po meri
{  v najkrajšem času.
i  Ljubljana, Mestni trg 15
I                            I
9           priporoča svojo vclfko izber           j!
i  dežnikow in aolnčnškov. I
1   Popravila se izvršuieio točno in solidno   j
STANOVANJE
atetaiate la aaa, dveli ali trak
Mtoa aritlMUMf »• IMo aa takof
ali za posaelil Itnala    1593
Ponudbc jhkJ nava aaafca/lfa*1 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«.
„Tripo ConfeSonterT, Izvoz in uvoz deželnlh »rldtlkav u dtteto ponuja nekofiko vnono*
slanih sardele, brin a itd.
Brzojavni  naslov *   COfllfalOnSdfl*
Xad9rv Oalmacija.                 1609
^ji                                                                       da7
se radi vperlica slaov Ir voja-
kOSI pr^fla. Ob«e^a nad 50 oral.
zelo dobre zemlje in kragne gozdo-
vc v blizini Seljaka, zelo pripraven
za mlekorejo.   VpraSa se pri laat-
1 niku   Iv.  Wleii!ecber9   Slsća,
i pošta Podravljc,  (7odcriacl2)|
Eoroiko.              i6i3
______________________________________________,_______________                ______M
IV*   Dobra ohranjan   ^|
pisalni stroj
'a* proda              1575
GradUK« Hev.iS^levo.
tud! invalide, na  stalno   delo  proti dobri
plači, si cer na boljSa in Strapacna dcla, kakor
judt za popravila. ITaJI »Oa, #avl|araU
»•i«t«rv Sagorla ob Savi fttav. tlS.
li£e aa dva do tri
lepo lili ie
če taagoto i vporaba kaMala.
Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«  pod  9vionll/lS32M.          1632
oiizarskib poni?
$W   sprejme   T**
J. J. Naglas, tovarna pohištva
Kongresni trg 12.
!SezS2a sa kolesa!
PriporoČam   ceoieuemn   občinstvn   svojo   zalogo   avetovno   zaanih
dalje vse kotesarske potrebSiine >» mehanitno
delavnico
Ljubljana, Selsnburgova ulica 6.               ^
8lt3-
L1S41
Tbot BSiii Sarc, laka ia lirneža
i^^r^^r/^r^^i^^t^^t ^ff^^^L ^^X ^K^ ^Z ^^L ^C^ ^Z ^Z ^^t ^K ^K ^Z ^Z ^Z. ^K ^C ^Z ^Z ^C ^ff ^S^ ^^L ^K ^Z ^Z ^K ^Z ^Z jčl. ^Z. ^Z. a >. ^Z. ^L..^K..^K. ^K. ^Z. j
riitfn Jtnffti
BRATA
Drkoslikana. lttA.st»ka'
Prodajalnicai
Miklošičeva   ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".

EBERL
io oaliiSlvooa pttaria..
121
Oelavnicaa
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Brez konkiireiktl
F. L Popper čevlji
^m   ^^M^^^^a  ^a  o^mA  «* ttacsa
aajbo^ arfltlai OCaf it najtM^i« UOTOfd.    Umro«   saat  pd
JULIJI STOR, Ljubljana
Pttienm tfca It ft.
OvjssenU  čei«l  a teristc.  a^enRal ^P ai  r4roke ta Umm-teamk~U*ljlL
Oficijelno subskripcijsko mesio
ICranjska deželna banka  v Ljubljani  j
.,„!«. »FV.T. u vi« avstrlteko volao posolilo »• «<i<»^y p°*»i»-     s
I. Davka prcsto B'\, amorttiadjik« državno posoJUo po 92-—,                 j
prifitevSi 5 5*U obresti od 1. maja dalje. — Kcr teko kapomke obresti tega poaojila od I. aprila naprej, snaSa nabavna cena đejansko le 91-54*.                 \
G. Davica proatt V^ dne L maja 1927 vraclJM drtataonkladal listi po 93-50,    \
priMevli 5 5% obrwti od 1. maja dalje                                                                                                     I
V svriio podphovaaja vojaega posojfla da|e Kranjska 4ežefaui baaka Haiaailai la Irtatafciraa posaUJa.           j
Sb&ii &
SLOVENSKI NAROD', dne 18. maj« isn7.
113. stev.
Priporočamo nafta s   gospodJajam   5
____________                -^—^—————^—.<
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlne slovenske * tovarne v Ljnbljani
MODNI SALON Rozi Fabčič
Ljubljana, Rimska cesta stav« 6.
Cenjenim damam priporoćam svojo veliko zalogo
na]novelših slamnlkov.
wm~  V ialo9i novi talni MebakL  ~wm
Odprto tuđi v opoldanskih urah.     —     Cene priznano nizke.
1
Pri Zadružni Zvezi v Splitu
se ima  popolniti nekoliko
mest revizorjev.
Zahteva se večletna praksa na polja zadružništva. Prošnje z navedbo
dovršenih studij, dosedanje prakse ter zahtevo plače za prvo leto, naj
se pošljejo na raTBatelJstTO SađraiM ¥ Iptttak
Stalna plača se  uredi po enem letu »kušnje.                             I633
Srbečlco, hraste, izpušcaje, kožne bolezni, stare rane
odpravi hitro in sigurno
iantarsko mazilo.
Ne umaie in ne diši.   Mali   ionček 3 K, veliki lonček 5 K, druiioski lonČek 9 K z navodilotn. .                                                 K temu   spadaj, jantarsko milo   4 K.   Itdeluje
Gero Sandor, lekarnar, Nagy KOrOs 30.
/UBERDER. VsALBE   M
I Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo          w
i?sznih koles. Hinili Sinji
Itbzp tiri M q         — Tfznjeifeffi.
Pisalni stroji „ADLER", pldifad strtji
vs«h   nllkesfJ
Prazne vreče
▼seh Trst in ▼ Tsaki množini k tipuje ▼edno ter plaču je najdražje             1202
X   trgovska   tvrdka   X
J. KiiSlan, Kranj, Gorenjsko.
Hounđuokole^
možka in ženska
1 trpsiao, *a staro preflvelno prevmatiho. V zalog! Imam vet takih komq!etslh dvokoles ia ▼eč|o raaotino „SINGFR" §ivaln!>i strofev. tuđi a kablnetco mlzizo.
Požurite se,    dokler ]e.  kaj   zalcge.
F. BATiSL     1239
Ljubljana. Stari trg 28.
!    Gonokiein. 2
Najnovejše izkušeno sredstvo   ,
proti   kapavcn   (trinprju"j,   belern '   toku,    cvatitid ,     črevesnemu    in    i
mehurnemu katarju i. t. d               ,
Brez      vbrizcravanja.    O   i
Gonckteinu pi^e: Wiener  Me-
dicinische   Wochensciirift   (
let.  19! 3   štev.  7.                              i
!         Ni   koncu   rekapitulirajmo   ▼   j i   kratkem   dobra   svojstva   Goaok-   ,
teina •                                                 I
1.) Jemlje   se   prijetno, ter   ne
povzroča niti pri daljšem  lečcnju   i ;    note2ko<*T kaknr   dru^i   preparat',
kakor   podrigivanje,   iz^uba  teka,
toksični egranteni, draženje ledvic.
driska in podobno.
2.)   Odstraojuie   neznosno pe-!   kočo pri   vodi in   omejuje   bolne   ! !   erekcije ter manjka  izcedek.            |
■         3.) KrajŠa čas  lečenja, ako se
i    jemlje   tako;  v začetku   vnetnega    ! I   procesa, zakaj uničuje Gonokoke,   ,
a   za   tem   gre     glavno    lokalno   ! ,   lečenje.
4.) Ne zahteva od bolni ka ve-   j \   likih denarn-h žrter, ter se zaradi i   tega Širi tuđi med maoi premož-i   nimi  bolniku   ker  zado^tujejo na   >
dan tuđi 4 kapsel\                  2130   '
Zaradi teh važnih lastnosti, s : katermi je prvi med vsemi pre-;   parati,   zasluži   Gonoktein, da ga
toplo   priporočamo    zdravnikom,   '■ |   kcr smelo lahko trdimo, da je to
zdravilo,    ki   v   resnici    pomaga,
i   karbolniki sami radi pripoznavajo.   ;
;                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              i
I           Debi se v vseh večjih lekar-
nah. Škatljica K 6'—. Zahtevajte literaturo in  prospekt Ljubljana: Lekarna Trnkoxcy.            '
i   Zagreb: „lalvatcr", ielačlčer trg.   •
Proizvaja:    FarmakoloŠkokemični   laboratorij   „HE«A"   Prapa - VrtOTice   552. ,   •obsvitslj TO{neqa m:n!strstva 13 V«!no - idra?«tvenega zdrvienta.   ,
Za vojaške obvezance
je sklenitev življenskega zavarovanja pri c. kr. priv. za var. družbi Avstrijski Feniks naju^odnejša, kajti vojna nevarnost je v zavarovanju takof V polnem •bseffn VŠt6ta9 ne da bi bilo k obitajni premiji potreba plače vati kake doklade.
Družba goji   vsakovrstna   življenska   zavarovanja   po   najaovejših   kom-binacijah  in ptiznano nizkih tarifih.
Zastcpniki   in   priloža stni   poaredovalci  po vseh   kraj ih   sprejemajo se pod prvovrstnimi  pogoji.
Đrezplačna in takojšnja pojasnila daje:
Generalni znstop c hr. prlu. znunrovalne družbo
„AUSTRIJSKI FENIKS"
= 17 Ljubljani, Sodna   ulica žt. 1. =
Ka^tc:] zasimlv la Ba]boljii ilov. llastrovaol tedulk soa

kl probčujeio vsak teden ntnO9« savlaUvOi sllk X bofllft in o drugih vaJnfh aktualnh domačih in tuiih do^odkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako zanlmlv, lep detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in spluli vseh strok poljudnega znanstva.                                                                               118
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarskl nustrovan tednik, ki Je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela narofena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,t TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12*—. Naročnikl dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurčlča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanjmive knjige.  Naročite s:   „TEDENSKE SLIKE" takoj!
Pošljite nara svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in
poštnine prosto na o^ied.                          Upravništvo lisfm „TEDENSKE SLIKE"
Ljaklluia, FruićUksaska ulica 10/L
Svoje častite odjemcuce
vl)udno p%osim, da se naj pri nakupu oroija in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati oroija ali municije, kakor tuđi ne popravljači oroija.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134___________________________________________________________
Oficijelno subskripciisko mesto
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
la ■)«•• psinMM v Sputa, C«1«tcb, Trsio, Sarajevo, Gorici (L č. Llabl}aoa) la Celja
•prejema po originalnih p*9ojHt arija«« na                                                                                                                                             >
šesto avstriisko ¥olno posolilo
L Mm i. p. S'/io-io aiiitindiđi ft mii i I p a 11 - hi. - 1 Ma ps!e %\-u I. maja 1927 min Mm okhlikt i II91- za KlOOr- h
u dovoljuje vsakonmr V2V0HIO bOIlifikaCilO«                                                                                                 Pojasnila in tiskovine so pri blagajnah banke na razpolago
I Kmetska posolilnlco Habiliifiski okolice v Ljubljani. [ |/     Q/       brez odbitka rentnega favka. [ /4     /0      Ustanovljena leta 1881.   E J                            P