v p •pettztone tat abbonameato postale — Leto XXII., št. 293 UpnnuitTOi LjuDtiana fuccuuieva ulica S- Teleton fe. 51-22. 51-23. 51-24 loserauu oddelek t L tub liana. Puccinflera «H> a i — Ieielop fa. 51-25 51-26 fodružuica Nove mesto: Ljubljanska cest« 42 Računi: a Ljubi lanske pokrajine po pofcno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizic Conti. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ŽASIOPSTVO ta oglase « Ki. Italije tn inozemstva ima Unione PubblicttS 'taltana 8. A M7IANO Cena cent. 80 IthiJ* Tiik dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir U.—. vključno a »Poneddjskim Jutrom« Lit 36.50. Uredoiitvo: Puccinijeva ulica Jtev. 5. bev. 31-22. 31-23. 31-24. telefon _Rokopisi ae ne Tfačajc. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- klicid di prOTenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO ilvalina delavnost osnega letalstva v Afriki Uspešno bombardiranje pristaniških naprav in sovražnega ladjevja v alžirskih lukah Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 21. decembra naslednje 940 vojno poročilo: V Sirtiki je bilo med ponesrečenimi na-padj na naše kolnne sestreljenih v boju 6 britanskih letal. Na naši in na nemškj strani ni bilo izgub. Motil ne akcije malih oklepnih voz so bile takoj zatrte. Sprednji oddelki Osi so razvijali živahno delavnost v Tuniziji, odbijajoč sovražne edinice. PristaniSke naprave v Boni in v Philip-pevillu ter ladjevje, ki je tam zasidrano, so znova z uspehom bombardirali italijanski letalski oddelki, ki so ne glede na sH°vit zaporni ogenj dosegali in opetovano zadevali svoje cilje. Med živahnimi spopadi so nemški lovci uničili pet nasprotniških letal. Eno naše letalo se ni vrnilo s svojega bojnega poleta. vzho IzfalevIJsni sovjetski napadi na kavkaškem pMročja Nlovi uspehi osnega letalstva Berlin, 21. dec. Kakor javlja današnje vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljništva, so v gorah Kavkaza nemški grenadirji in rumunske čete odbile sovražnikove napade deloma v protisunkih. Tudi včerajšnji poizkusi sovražnika, da bi prodrl na področju ob Tereku. so se izjalovili in so bili deloma odbiti v bojih iz bližine. Na neki točki je bil sovražnik vržen na izhodiščne postojanke ter so bili ujeti mnogoštevilni sovjetski vojaki. Na Črnem morju so lahke nemške bojne sile potopile sovjetsko podmornico. Na področju med Volgo in Donom se nadaljujejo hudi boji. V bitki oklopnih in pehotnih sil, ki je bila izredno srdita, so imele sovjetske čete Izredno hude izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo ob Donu uničenih nad 70 sovražnikovih tankov. Ob srednjem Donu se je posrečilo sovražniku, ki je napadal v velikih množicah, prodreti tamošnjo obrambno fronto, pri čemer je utrpel ogromne krvave izgube. Nemške djvifcije so po načrtu zasedie že prej pripravljene p stojanke v ozadju ter so preprečile razširjenje prvotnega sovražnikovega uspeha. Hudi boji se še nadaljujejo. Pri teh bojih so živahno sodelovala nera-Ska. in italijanska letala, ki so napadala sovražnikove postojanke, zbirališča in skladišča v zaledju. Sestreljenih je bjlo v s popačil v zraku 23 sovjetskih letal, d čim iih je 6 sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešata se eno nemško in eno rumunsko letalo. Po odbitju sovražnikovega napada so nemške čete zapadno od Toropca zavzele Berlin, 20. dec. V nekater;h odsekih vzhodne fronte se je že začela prava pravcata ruska zima. Ponekod so ugotovili 15 stopenj pod ničlo. Ta nenadni padec — v prvih dneh tedna je bila temperatura še nenavadno mila — je seveda vplival v vedno večji meri na operacije in v zadnjih 24 urah so se boji v srednjem odseku nekoliko polegli, na posameznih točkah pa so popolnoma prenehali. Vsekakor je jasno, da bo od tega časa dalje borba imela pretežno krajevni značaj. Razume se, da ni izključeno, da bodo cd časa do časa od te ali od one strani podvzeti še napadi znatnih obsegov, ki pa ne bodo imeli pomena strateških podjetij velike važnosti. Nemške utrdbe severnezapadno od Moskve so nedotaknjene in posamezni prodori so bili takoj ustavljeni ter postopno izločeni ali pa so se izoblikovali v neškodljive kline, ki ne morejo služiti za izhodišče napadov in niso prav nič nevarni. Val mraza se širi proti jugu. Nizke temperature javljajo iz odseka pri Voronežu ter iz odseka med Donom in Volgo. Timošenko predvideva, da bi podnebne prilike lahko ovirale njegovo gibanje, zato si obupno prizadeva doseči vsaj nekatere taktične uspehe. Gotovo je, da je sovjetska vojska tudi v petek in v soboto izvršila nešteto napadov proti nemškim in zavezniškim bojnim črtam ter je pri tem vrgla v boj ogromna oklepna sredstva in velike množice pehote, toda tudi ti poskusi, prodreti v osnovne postojanke nasprotnika so se izjalovili, dasi so stali neprijatelja hudih izgub na ljudstvu in bojnem materialu. Takisto brezuspešni so bili tudi napadi na srednjem Kavkazu, na področju severno-vzhcdno od Tuapseja, pač pa so bile zelo uspešne nemške napadalne akcije severno od Tereka, južnozapadno od Stalingrada in v južnem delu Donovega kolena. Zelo učinkoviti 90 bili v zadnjih 12 urah obrambni protinapadi Italijanov in Nemcev na področju srednjega Dona. Boljševi-kom se nj nikjer posrečilo doseči zastavljene cilje in vsak poskus napada na obrambne postojanke zaveznikov jih je veljal hude žrtve. Samo v enem kraju so pred italijansko-nemškimi črtami našteli 1200 padlih Rusov. Na neki drugi točki sovjetski vojaki niso bili samo odbiti, marveč so bili prisiljeni tudi opustiti lastne postojanke, ki so jih bili za ceno ogromnih žrtev osvojili šele včeraj. Operacije na kopnem povsod učinkovito podpira letalstvo. Mogočne bojne formacije v spremstvu lovcev po načrtu noč in dsn napadajo sovjetske bojne črte in neposredno ^zaledje sovražnika, pri čemer so zlasti prizadete kolone oklopnih voz, skladišča streliva, letališča in zbirališča čet. Med temi akcijami je prišlo do mnogoštevilnih letalskih dvobojev. Tudi včeraj je bilo sovjetsko letalstvo na slabtem. Izgubilo je na desetine svojih letal. Zatrjevanje sovjetskega vrhovnega poveljn"štva da ?o ruski lovci v petek uničili 99 nemšk-h 'etai, je naravnost smešno. Res je le to, da je nemško letalstvo, da si je bilo udeleženo v mnogoštevilnih letalskih dvobojih, utrpelo le nezaatne izgube Razmerje med izgubami je ostalo isto. Na 10 zbitih sovjetskih letal pride eno nemško. To razmerje kaže. dfi gb sovjetsko letalstvo v ničeser ni zbolj- neko sovražnikovo postojanko. Izpostavljena oporiščna postojanka Velike Luki je tudi včeraj odbila sovražn'kove napade. Na področju pri Ilmenskem jezeru so bili zavrnjeni krajevni sovražnikovi napadi. V času od 11. do 20. decembra je bilo na vzhodni fronti uničenih, zaplenjenih ali pa za borbo onesposobljenih 1318 sovražniko. vih oklopnih voz. V Libiji so bila le krajevni boji. Dne 21. decembra so nemška letala bombardirala pristaniške naprave v Bengaziju. Na morju je bila hudo poškodovana sovražnikova trgovska ladja srednje velikosti. Nemške in italijanske Čete sc zavrnile v Tunisu sovražnikove krajevne sunke. Nemško in italijansko letalstvo je bombariiralo sovražnikova taborišča, letališča in skladišča. V Sredozemlju je bilo sestreljenih 11 letal ob izgubi 3 lastnih letal. Po napadu na področje severao-zapadne Nemčije so angleška letala napadla tudi področje zapadne Nemč-je, predvsem Duis. burg, kjer so povzročila občutno opustošenje in kjer je imelo prebivalstvo izgube. Po dosedanjih ugotovitvah je protiletalska obramba sestrelila 12 angleških letal. Nad fiiti.coskirn ozemijens ie bilo sestri'jeni h <> štiiiniotornih sovrarnifovjh do nbnlkov, nad morjem pa so bila sestreljena tri so-vražrikova letala. Nemška letala so bombardirala angleško mesto Rull ob reki Humber ter so se vsa nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. šalo, da ie š bkejše po materialu in po letalskem osebju. Dejstvo je, da Stalin neprestano meče v borbo stotine novih letai, ki pa so po večini lahek plen nemških in za. vo zniških lovcev. Od začetka vojne je sovjetsko letalstvo izgubilo 30.000 letal, izmed teh, kak'r srno že poročali, 12.800 v dobi od začetka pomladanskih' operacij letošnjega leta do 18. decembra. Moskovska propaganda seveda skrbno molči o teh številkah, pač pa vztrajno zatrjuje storitveno sposobnost svoje industrije. Namen je jasen: dokazati hoče svoja javnosti, da se izgube lahko* sproti nadomeščajo in da ima Rusija za prihodnje leto še znatne rezerve. . Kar se tiče bojev med Donom in Volgo, o katerih je poročalo včerajšnje uradno poročilo, poudarjajo v tukajšnjih merodaj-nih vojaških krogih, da so novi uspehi, ki so jih dosegle nemške in rumunske čete, zelo važni za nadaljni razvoj. To dokazuje že žilavest, s katero se sovražnik še vedno brani. Jasno je, da hoče na vsak način ustaviti nasprotnika, ki grozi, da ga vrže iz enega strateško najvažnejših odsekov. Vsi sovjetski poskusi so ostali brezuspešni. Njihovi protinapadi so bili povsod zavrnjeni in rumunske ter nemške čete so se polastile celo novih postojank. Zlasti silne izgube so imeli Rusi v Donovem kolenu, kjer je bilo v zadnjih 48 urah med drugim uničenih 100 oklopnih voz in kak tucat poljskih baterij. Središče borbe se vsekakor še nahaja na področju srednjega Dona, kjer boljševiki v silnih množicah napadajo italijansko-nemške postojanke. (»Piccolo«.) Vojna na morfn Amsterdam, 21. dec. s. Angleška admi-raliteta objavlja, da je bila potopljena v službi angleške vojne mornarice se nahajajoča ladja »Alswater«. Hrvatski kmetje siromakom za boži® Zagreb, 21. dec. s. Po starem božičnem običaju je prispelo nad 2.000 kmetov iz Sremia v Zagreb s posebnimi vlaki in z 20 vagoni, naloženimi z živežem za uboge družine bojevnikov in vojne sirote. Darove bo_ do razdelile ustaške organizacije. Kmetje so korakali po glavnih ulicah Zagreba do vladne palače, kjer so poklonili Poglavniku najlepše darove. Poglavnik je govoril in pohvalil visoko narodno zavest in duha skupnosti kmetov iz Srema. Tisk podčrtava pomen dogodka, ki potrjuje stalno tesno edinstvo med narodom in vlado. Gosf^odarska kriza v Egiptu Ankaro, 19. dec. s. Iz Egiptr poročajo da j? zaradi pomanjkanja trgovinskega ladjevja onemogočen izvoz čebule in drugih proizvodov. Ta nova težava je izzvala med pridelovalci hudo krizo, ki pa zaman protestirajo iin preeiijo, naj bi se odpomoglo temu spanju. Računati je treba, da bo klljub nizkim cenam devet desetin letine ostalo v ' skladiščih. Grof Ciano pri Hitlerju Važne konference v Hitlerjevem glavnem stanu - Zunanjega ministra je spremljal maršal Cavallero - Sprejem Lavala Rim, 20. dec. s. 18- decembra Je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu italijanskega ministra zunanjih zadev grofa Ciana, ki se je podal na kratek obisk v Nemčijo ob spremstvu šefa italijanskega glavnega stana maršala Cavallera. Dne 18. in 19. se je Hitler razgovarjal z grofom Cia-nom in maršalom Cavallerom o vseh vprašanjih v zvezi s skupnim vodstvom vojne Italije in Nemčije. Političnih in vojaških razgovorov pri Hitlerju so se udeležili maršal Herman Goring. zunanji minister von Ribbentrop in šef vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil feldmaršal Keitel. Sestanek v Hitlerjevem glavnem stanu je bil v znaku odločne volje sil Osi, uporabiti vse sile za dosego končne zmage. Glede vseh obravnavanih vprašanj, je b'la dosežena popolna istovetnost gledišč- Nepo-rušljivo prijaateljstvo in bratstvo v orožju Duceja in Fiihrerja in obeh njunih narodov je podelilo kakor vedno razgovorom z grofom Cianom in maršalom Cavallerom značaj posebne prisrčnosti. Ob obisku v glavnem stanu Hitlerja, so grofa Ciana 'n maršala Cavallera spremljali italijanski veleposlanik v Berlinu Dno Alfieri, nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, kakor tudi politični sodelavci grofa Cana ter oficirji vojske, mornarice in letalstva Italije. Razgovor o Franclp Rim, 20. dec. s. 19. decembra je Hitler v svojem glavnem stanu ob navzočnosti italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa C'"ana, maršala Hermana Gor-nga in nemškega zunanjega minrstra vo;* Rib-bentropa sprejel šefa francoske vlade Petra Lavala. Z njim se je dolgo razgovarjal o sedanjih prcblem;h Francije. Popolna EsSsvetaasst Ber!šn, 21. dec. s. Berlinski tisk poudarja vsesplošno važen pomen razgovorov, ki so jih imeli v nemškem glavnem stanu vodja nemškega naroda, grof Ciano in maršal Cavallero. Listi naglašajo važnost tega sestanka, ki še enkrat potrjuje železno voljo osnih sil, da mobilizirajo vse sile za dosego dokončne zmage. »Volkischer Beobachter« piše, da popoln sporazum v nazorih m problemih, ki so bili razpraVljeni v ozračju prijateljstva in prisrčnosti, potrjujejo oboroženo po-bratimstvo, ki neločljivo veže Nemčijo ln Italijo v siloviti borbi proti skupnemu ne-prijatelju. Italija, Nemčija in Japonska, zvezane v tem spopadu za obstoj in za svobodo, so že ustvarile osnovne pogoje za zmago skupnih idealov ter za dosego postavljenih ciljev. sMontag« pravi: Italija ln Nemčija sta šli v boj, da bi enkrat za vselej izločili anglosaško politično gospodarsko igro iz svetovne politike ter da bi si osvojili prostor na solncu, ki jima gre po pravici mladih in hrabrih narodov. Os in njeni zavezniki, pravi berlinski Ust, ne branijo samo Evrope pred strašno plutokraško židovsko in sovjetsko diktaturo, marveč branijo našo celino tudi pred katastrofo, ki bi se nanjo zrušila v primeru, če bi Moskva, London in Washington še enkrat lahko Evropi vsilili svoj politični čredo. Poset ministra Ciana v Fiihrerjevem glavnem stanu omenja zlasti tudi politično-diplomatska korespondenca, ki ta sestanek označuje kot vzajemnost osnih sil v nasprotju z cpcrtunističniml razlogi, ki vežejo Angleže. Američane in Ruse. Istovetnost pogledov in ciljev Italije m Nemčije je zlasti pomembna v prizadevanju za ustvaritev novega reda v Evropi proti političnim grožnjam podle anglosaško boljševiške zveze. To bo trajalo toliko časa, dokler ne bo borba dveh nasprotnih svetov končana ter se ne bo logično zaključila z Zmagoslavjem ideje, ki jo propovedujejo države csi. Dočim se Kremelj nikoli m od- Nemžk" f-imticiaf&rp o sedaal ©Metalci Biieva svcits&e Efdin, 19. de*\ s. Nemški listi objavljajo simpatične komentarje o sedmi obletnici Dneva zvestoba in porabljajo priložnost, da še enkrat poudarijo hrabrost italijanskih borcev in vztrajnost civilnega prebivalstva, ki se v polni meri zaveda žrtev, potrebnih za večjo veličino domovine v ogromnem sporu, ki ga bo os, kakor naglasa »Volkischcr Beobachter«, dobo i ovala do konca proti isti družbi sovražnikov, ki so zatajili Italijo v času sankcij. V drugem članku pojasnjuje »Borsen Zeitung« svoj:m čitateljem naloge, ki so jih v teh časih prevzele fašistične žene. katerih odposlanstvo je včeraj sprejel Duce. List naglaša, da se te žene po pravici lahko imenujejo boriteljice na notranji fronti. Glasilo nemških oboroženih sil razpravlja ob tej priliki o raznih obrambnih ukrepih. ki so jih fašistične oblasti pravočasno uvedle proti letalskemu terorizmu sovražnika, in izjavlja, da je italijanski narod na barbarske angleško-nmeriške napade iz zraka reagiral bliskovito enodušno in usoešno, ker so vsa ta čustva izšla iz prepričanja in volje do zmage vsega naroda. Mussoiinijevo geslo za italijanski narod, da mora sovražiti Angleže vseh 24 ur na dan. naglaša list, so kakor vrelej sprejeli Italijani v celoti, saj so odločeni, da se maščujejo za žrtve vseh letalskih napa- j dov. ' Pod naslovom »Ura stranke« objavlja »Lokalanzeiger« na prvi strani članek, v katerem njegov rimski dopisnik podaja strnjeno sliko o trenutnem položaju v Italiji. predvsem glede letalskih napadov in uspešnih ukrepov proti njim, pri čemer opisuje obsežno delo, ki ga je z vsemi razpoložljivimi sredstvi v tem času uvedla fašistična stranka z vsemi svojimi podrejenimi organi, da bi pomagala žrtvam, prizadel im med napadi in preskrbela nesrečnikom stanovanja, obleke in hrano v mirnih in varnih krajih, obenem pa tudi poskrbela za nemoteno poslovanje in življenje po mestih, ki ga je prekinila van-dalska furija sovražnih udarcev. V nadaljnjem komentarju o članku ministra Bottaia, iz katerega je »Lokalanzeiger« povzel tudi naslov za današnji uvodnik, naglaša nemški dnevnik, da se sedanja vojna samo pridružuje 201etni slavni borbi "italijanskega naroda za svojo čim popolnejšo afirmacijo v mednarodnem svetu in da se tudi danes nadaljuje trajna revolucija aktivnih in konstruktivnih sil fašizma. V zavesti tega Mussolinijevega gesla, ki tvori podlago fašistični teoriji, je italijanski narod, zaključuje člankar, postavil na noge vse svoje duševne in moralne sile, da bi vztrajal do zadnjega in razvil vse svoje vojne sile, zavedajoč se sigurne zmage, ki bo v bodoče kronala njegovo vrednost in vztrajnost 'Og l HEsko-kitajskih odnosov Tokio, 20. dec. s. Ob prvi obletnici vojne v,Vzhodni Aziji je predsednik nankinSke narodne vlade Vangčingvej pr spel z letalom v Tokio na uradni obisk. Smoter predsednikovega obiska je bilo tolmačenje čustev narodne Kitajske spričo odličnih zmag Japonske v prvem letu vojne. Predsednik se je tudi pomenil z japonskimi najvišj mi oblastmi glede večjega sodelovanja med Japonsko in kitajsko republiko. Vangking-vej. ki ga bo cesar sprejel 22. t. m., se bo razgovarjal z ministrskim predsednikom Tojo in drugimi člani vlade. Tokio, 21. dec. s. Predsednika, kitajske narodne' vlade Vangčingveja, ki je prispel v Tokio, so sprejeli ministrski pre :sedmič Tojo, mornariški minister, minister za zadeve' Velike vzhodne Azij^, zunanji minister in mnoge druge osebnosti. Kitajski državnik bo imel važne razgovore z voditelji japonske politike. V njegovem spremstvu je tudi kitajski zunanji minister Ku-miniji. Japonski tisk posveča obisku šefa narodne kitajske vlade obširne uvodnike, v katerih se podčrtava, da gre za novo oja_ čenje tesnih odnosov med obema lržavama v svrho skupnega sodelovanji za zmagovit zaključek vojne za Veliko Azijo. Šanghaj, 21. dec. s. V tukajšnjih političnih krogih praviijo, da podčrtava dejstvo, da je Eksc. Šigemicu takoj po konferenci v Nankingu med nrnistri in japonskimi generalnimi konzuli na K:tajskem odpotoval v Tokio, kamor je dospel pred dnevi, in se rarz.govarrjail z osrednjimi oblastmi o važnosti rezultatov konference. Sp!o;no se meni, da bo konferenca prispevala predvsem k tesnejšemu kitajsko - japonskemu sodelovanju. Nekaiteri Iisifci pišejo o novi faza japonsko-kiitaj«ki'h odnosov. List »Domei« meni, da se bodo reševanja kitajskih vprašanj lotili z novimi kriteriji, stremeč predvsem k nadaljnjemu ojačmju vlado v Nankingu. Pred odhodom je japonski veleposlanik na Kitajskem izjavil, da so poslanice ministra za Veliko vzhodno Azija, ki so bile prečitane navzočim na konferenci, ugotovile sklep, da se bodo diplomati na Kitajskem posvetili z obnovljeno energijo rešitvi vprašanj, ki &e tičejo tesnega sodelovanja z obema zunanjima ministroma Japonske in Kitajske ter z vojaškimi oblastmi. Naznanili je tudi, da so se diplomatske in konzularne japonske oblasti razgovarjal© tudii z japonskimi ovjaškimi oblastmi in ne samo med seboj. Iz tiska in iz izjav japonskih krogov na Kitajskem se očitno kaže, da Japonska stremi energično in odkrito po ojačenju prijateljskih odnosov med Japonsko in Kitajsko. po bo'j avtonomni vladi v Nankingu, da bo. kakor piše list »Tauriko Šimpo« zavarovala zaledje Japonske s tem. da bo še bolj osredotočila svoje napore za uničenje Anglosasov. Sprejem pri italijanskem veleposlaniku v Nankingu Šanghaj, 21. dec. s. V dneh, ko je bilo diplomatsko udejstvovanje v Nankingu, izredno živahno, je Kraljevi veleposlanik Marchese Taliani priredil v veleposlaništvu velik sprejem, katerega so se udeležile najvišje politične, vojaške in diplomatske osebnosti vlade v Nankingu in držav Osi. Japonski napadi na kitajska mesta Tokio, 20. dec. a iz uradnih virov se doznava, da so japonska letala 6. in 8. t. m. učinkovito. napadla letališče Kvejnin, Kvangsi, Hankov, Junan in druga, kjer je sovražnih zbral močne letalske sile. S temi akcijami je bil onemogočen sleherni poizkus sovražnika bombardiiati Tajvan, Kiušu ln glavno mesto, povedal boljševizacijl vsega sveta, si London ln Washlngton vsak na svoj račun m na svoj način prizadevata uresničiti svoje gospodstvo nad svetom, ki bi zasužnjili vse druge narode. Berlin, 21. dec. a »Nacianal Zeitung« komentira z naslednjimi izrazi sestanek med Hitlerjem in grofom Cianom: Na ozemljih, ki so postala prizorišča operacij zaradi metodičnega razširjenja vojne s strani demokracij, vladajo tako jasne okoliščine, da dovoljujejo v naprej proučitev primernih ukrepov tako z vojaškega, kakor s političnega stališča. V tem položaju je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu Doceje-vega odposlanca in pooblaščenega tolmača namer fašistične Italije. Grof Ciano je imel pomembno asistenco in dopolnitev z vojaškega gledišča v maršalu Cavallera. Oblika in vsebina izjav o sestanku v glavnem stanu Hitlerjevem, sta ponovno značilni za razgovore, ki so potekli med Italijo in Nemčijo v duhu jeklenega pakta- Vodilne sile Evrope in pionirji, ki jih je previdnost poklicala, da zgradijo nov evropski red, so znova proglasili voljo, usmeriti vse sile za osvojitev končne zmage. Zunanji svet in zlasti soražniki bodo morali upoštevati, da se je doslej vsaka izjava, izdana po sestanku voditeljev Osi, izvajala v naznaCe-nih ciljih in se redno pretvorila kratkem času v ukrepe odločilnega značaja. Tajnik Strasske sprejel zaupnike nsenšUs na redno-socialistične stranke v ItaEjl Rim, 20. dec. s. Tajnik Stranke je sprejel pokrajinske zaupnike narodne socialistične stranke v Italiji, katere mu je predstavi dr. Emil Ehrich, šef narodno socialistične srtranke v Italiji. Dr. Ehrich je izročil pozdrav v Italiji bivajočih rjavih srajc tajniku stranke, ki se je zahvalil z besedami prisrčnega tovarištva. m sodelovanje Lizbona, 20. dec. s. V rezidenci ministrskega predsednika je bi.l razgovor, ka je trajaj dve uri med španskim zunanjim ministrom Jordano in šesom portugalske vlade Salazarjem. Gosta so sprejeli z vojaškimi častmi, nakar je obiskal predsednika republike Carmono in se z njim prisrčno raz-govairjal. General Carmona je priredil v vladni pailači v čast ministru Jordanu o£>ed in sprejem, katerega so se udeležili zastopniki španskih in portugalskih oblasti ter člani diplomatskega zborna. Lizbona, 20. dec. s. Med obedom v čast španskega zunanjega ministra Jorlane je govoril predsednik republike Carmona in znova potrdil špansko-portugalsko solidarnost. Dodal je, da sedanje težave ne morejo uničiti prijateljstva Portugalske do Španije, temveč ga samo ojačitL Carmona je ob zaključku želel, da bi uspehi razgovorov doprinesli k še večjemu medsebojnemu razumevanju obeh narodov. Grcf Jordana je o1, govoril in poudaril, da so v sedanjih okoliščinah vezi med obema državama še oja-čene. Španija in Portugalska sta sporazumni v poslanstvu, ki pritiče obema državama tako v miru kakor v vojni. Franco o položaju Španije Madrid, 20. dec. s. Franco se je z vojnim ministrom in šefom glavnega stana ter visokimi oficirji udeležil neke proslave v višji vojaški šoli. Ravnatelj šole se je zahvalil na kratko šefu države, nakar je Franco govoril in predočil delo za tehnično izvežbanje vojske. Podčrtal je, da priprave omogočajo Španiji, da je gospodarica svoje volje in da gleda vedro na svetovne dogodke. Glede na evropski položaj je Franco zopet potrdil nacionalne interese Španije v sedanjem trenutku. Francov govor so navzoči sprejeli z navdušenimi ovacijami. Prebivalstvo ga je burno pozdravljalo, k§ je prispel v šolo in ko jo je zapustil. Letalski napadi na zapadu Berlin 21. dec. s. Iz pooblaščenega vira se je zvedelo, da so angleški bombniki 20. decembra v večernih urah napadli nekatere kraje zapadne Nemčije, kjer so metali rušilne in zažigalne bombe ter povzročili nekoliko škode in pustošenja v ljudskih bivališčih. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj malega žrtev. Protiletalsko topništvo je zbilo, kolikor je doslej znano, 8 napadajočih letal. Nemška bojna letala so zvečer 20. decembra napadla neko luko v zapadni Angliji ter so v več valovih metala bombe velikega kalibra in zažigalne bombe, predvsem na pristaniške naprave. Opaženo je bilo mnogo požarov. Vsa nemška letala so se vrnila na svoja oporišča, Ugsden finančni položaj Bolgarije ' Sofija, 19. dec. s. Finančni minister Božilov je izjavil, da je proračun za L 1943 ministrski svet že odobril in bo v torek 22. t. m. predložen parlamentu ki se bo zopet sestal. Minister je naglash, da Bolgarija v dobi od leta 1939 do 1942 kljub temu, da so morale v tem času vse države, čeprav niso bile v vojni, prevzeti mnoge izredne stroške in zahtevati dodatne kredite, ni samo pokrila vseh stroškov z rednimi dohodki, temveč je imela v tem času nad 21 milijard dohodkov. Izdatki pa so znašali samo nekaj nad 19 milijard levov. Razlika nad 2 miljardf levov bo prišla prav za plačilo vojaških dobav. Minister Božilov je napovedal, da bo ob otvoritvi parlamenta podal daljše poročilo o gospodarskot, finančnem položaju države. ! službe Ljubljana, 21, decembra Visoki komisarijat za Ljubljansko no-krajino objavlja: Dodatno k naredbi z dne 15. julija t. L, ki sta jo izdala Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnika XI. armijskega zbora, se obnavlja poštna služba tudi za slovensko ljudstvo s takojšnjo veljavo v naslednjih poštnih uradih: 1) Adlešiči; 2) Banja Loka pri Kočevju; 3) Begunje pri Cerknici; 4) Borovnica; 5) Brezovica pri Ljubljani; 6) Cerknica; 7) Črnomelj; 8) Devica Marija v Polju; 9) Dobrova pri Ljubljani; 10) Dobrunje; 11) Dolenja Vas pri Ribnici; 12) Draga-tuš; 13) Faia pri Kočevju; 14) Gradac v-B^lokrajini; 15) Grahovo pri Cerknici; 16) Grosuplje; 17) Horjul; 18) Hotedrščica; 19) Ig pri Ljubljani; 20) Ježica; 21) Kočevje; 22) Kočevska Reka; 23) Koprivnik pri Kočevju; 24) Kostanjevica na Krki; 25) Krka; 26) Krmelj; 27) Gornji Logatec; 28) Dolenji Logatec; 29) Loški Potok; 30) Lož; 31) Ljubljana. 32) Metlika, 33) Mirna peč, 34 Mokronog, 35) Mozelj, 36) Nova Vas pri Rakeku, 37) Ncvo mesto, 38) Ortnek, 39) Planina pri Rakeku, 40) Polhov Gradec, 41) lenjskem' 44) Rob na Dolenjskem, 45) Rov-te, 46) Semič, 47) Sodražica, 48) Stari trg na Kolpi, 49) Stari trg pri Rakeku, 50) Stična, 51) Struge na Dolenjskem, 52) št. Jernej 53) št. Vid pri Stični, 54) Škofljica, 55) Šmarje-Sap, 56) Šmihel pri Novem mestu, 57) Toplice pri Novem mestu, 58) Trebnje, 59) Tržišče, 60) Turjak, 61) Uršna Sela, 62) Velika loka, 63) Velike Lašče, 64) Videm-Dobre-polje, 65) Vinica pri Črnomlju, 66) Višnja Gora, 67) Vrhnika, 68) Zagradec na Dolenjskem, 69) Žužemberk. Ameriška spletke ne uspevajo v Turčiji Odgovorni turški državniki ne verjamejo obljubam, ki Jih R4>3seve£t !n zavezniki ne morejo izpolniti Ankara, 21. dec. Pretekle tedne sta bila »na dopustu«" tako ameriški veleposlanik kakor britanski diplomatski zastopnik v Ankami, ameriška listi pa so potovanjem obeh diplomatskih zastopnikov odvzeli zasebni značaj in so objavili, da sta vladi v \Yashingtonu in Londonu uradno pozvali diplomata na poročanje, jima d alli nova navodila in ju obvestili o politiki zaveznikov do Turčije. Seveda so potem propagandne organizacije v Washingtonu in Londonu takoj zapele staro pesem, češ da se mora Ankara končno prepričati, da jo sile Osii resno ogrožajo in da se tej nevarnosti ne bo mogla uspešno izogniti drugače, kakor da stopi v vojno na zavezniški strani. P riše pet ovali so ji tudi, da demokracije prav sedaj »utrjujejo položaj vzhodnega Sredozemlja kar najbolj trdno in v okviru an-gleško-ameniškega vojaškega načrta«. Niso seveda pozabili pripomniti, da je v zadnjem času prišlo lepo število ameriških vojakov na Bližnji vzhod. Tako so morali v turški prestolnici ugotoviti, da se v Londonu in Washingtonu navzlic dosedanjim skušnjam ne znajo še sprijazniti z mislijo, da Turčija lahko ostane nevtralna vse do konca te vojne. Vendar pa se zdi, da vsi navedeni poskusi niso niti najmanj omajali trdne voilje odgovornih turških krogov, da obdrže Turčijo izven vojne. Zato je tudi razumljivo*, če v Ankami povsod živahno razpravljajo o informacijah, ki jih je ameriški veleposlanik prinesel turški vladi iz Beile hiše. Delovanje ameriSkih agentov pa je tolikšno. da te uganke ni težko rešiti. Tz več razlogov je celo prav, če opozorimo na to, kar ameriški veleposlanik »velikodušno« ponuja Turkom. Roosevelt je baje pripravljen po-- »lati Turčiji vse. kar potrebuje sedaj in bi še potrebovala v bodoče. Sedaj primanjkuje Turčiji predvsem žita in Amerika je seveda pripravljena, da ga takoj pošlje. Za prevoz pa so ji kajpak potrebne ladje, ki jih Amerika nima, tako da bi morala Turčija sama poskrbeti za prevoz teh ameriških dobav. Turki prepuščajo' anglosaški propagandi odgovornost za spravo obeh nasprotujočih si trditev, ko naj bi Amerika po eni strani sproti zgradila najmanj dvakrat toliko brodovja, kolikor ga podmornice osi potope, p-.-- drugi strani pa da nima niti ene same pomorske ediniee za prevoz žita v Turčijo. Razen tega hoče baje gospodar Beile hiše poveriti Turčiji vodilno vlogo na področju srednjega vzhoda, seveda po zmagi demo Navodila Vatikana za zbiranj e podatkov o vojnih ujet-nikih Vatikansko mesto, 19. dec. s. Informacijski urad pri državnem tajništvu Sv. stolice objavlja v zadevi zbiranja vesti o vojnih ujetnikih nslednja navodila, po katerih naaj bi se točno uredilo vse poslovanje glede poizvedovanja za vojnimi ujetniki. Urad naglasa, da naj vsebujejo vse take prošnje predvsem podatke: o činu in vojaški pripadnosti, o imenu vojaka in njegovega očeta, o kraju bivanja, o dnevu, od kdaj je pogrešan in kdaj se je nazadne oglasil, o naslovu prosilca in njegovem sorodniškem odnosu do ujetnika- Za dostavljanje pošte vojnim ujetnikom pa se je treba ravnati po naslednj:h predpisih: Pisci morajo biti starši ali najbližji sorodni];i ujetnika, pri čemer pa naj bo korespondenca zaradi velikih potreb v tem poglemu omejena na eno samo pismo na mesec. Naslov ujetnika kakor tudi pisca naj bo čim podrobnejši. Važno je tudi, da nobeno pismo po mednarodnih določbah po tej poti ne sme biti daljše kakor 25 besed, ki naj bodo napisane čim jasneje. Obvestila, ki ne bodo ustrezala tem pogojem, bodo skrajšana in se bodo zaradi tega zamudila. Mobilizacija z&ravnikav za civilno slisžfc-D v Bslgsriji Sofija, 19. dec. s. Po skleipu ministrskega sveta so bili mobilizirani za civilno službo v Bolgariji vsi zdravniki in lekarnarji, razen tega pa tud vse osebe za kakršno koli zdravstveno službo. Zatiranje spekulantstva v Bolgariji Sofija, 20. dec. s. Prihodnje dni bo v Sofiji razprava proti petim špekulantom. Med njimi sta dva Žida, za katere je državni tožilec zahteval smrtno kazen. Sofija, 20. dec. s. šest najbolj uglednih industrijcev in trgovcev v Sofiji je biio poslanih v konfinacijo na otok Samotrača zaradi prepovedanega prekupčevanja na črni borzi. Porast zlošlnsv mest ameriško tnls&ina Buenos Aires, 20. dec. s. List »Nacion« objavlja ameriško statistiko, ki kaže, da je mladinsko zločinstvo narastlo v Ameriki od 35 na 99 odstotkov. Največji porast se izkazuje v velikih inlustrijskih središčih. List pripominja, da je to posledica, dejstva, ker so dečki prepuščeni sami sebi, njihovi očetje 90 mobiliziram, matere pa delajo v vojni industriji. List poudarja, da v Ame_ liki ni nobene socialne organizacije za varstvo mladine, te pa tudi ni mogoče improvizirati. kracij. To bi utegnilo biti za Turke zelo privlačno, kr bi ne bilo tako dvomljivo in v odkritem nasprotju z dokumentiranima dokazi, da bi Zedinjene države v tako imenovanem »demokratskem miru« oropale Turčijo Dardanedske ožine in ozemlja ob severni obali Egejskega morja. Ne glede na to1 je znano, da je Turčija Kemala Atatiirka postavila za temelj svoje države načelo nacionalne države, točno omejene v svojih mejah in držeče se natančnih političnih smernic. Nikoli na namreč Turčija prenehala ponavljati, da ima samo en eiilj: obnovo turške države brez notranjih motenj, pa samo eno politično smerico: zagotovitev državnih mej. da bi 'lahko svojo notranjo obnovo izvedla brez zunanjih motenj. Ni zgolj slučaj, če so turški listi prav te dni potrdili ta osnovna načela Razen tega je znano, da je Turčija navzlic drugačnim vabam Londona ostala doslej trdno nevtralna. Zakaj naj bi se sedaj pustiila preslepiti po podobnih obljubah VVashingtona? Najkočljivejši del onih obljub, ki naj bi jih bil prinesel s seboj iz NVashingtona ameriški veleposlanik, se nanaša na »zaupno zagotovilo«, da bi Zedinjene države branile turške interese tudi nasiproti Sovjetski zvezi Po naj nove j šii h diplomatskih razgovorih se zdi. da misli Washingtom na nov turiko-ruski sporazum, ki mu naj bi botrovala a.n-gleišiko-ameriška diplomacija. Končno zasluži pozornost tudi ameriška ponudba ki se nanaša na dobave orožja. Roosevelt je baje dail sporočiti Ankari, da bi prav zaradi tega rad dobro opremili turško vojsko, da bi bila močna tudii nasproti moskovskemu medvedu. V Ankari so seveda nasproti vsem tem glasovom in problemom hladni in zaprti, tembolj, ker se njih vedremu sedanjemu miru pridružujejo še spomini iz nedavne preteklosti. Tako je največji turški list »Džumhurijet« zapisal te dni: »Ob vseh teh obljubah, ki nam prihajajo od onkraj Oceana te dni, se ne moremo otresti spomina na žalostno usodo 14 Wiilscnovi'h ročk.« (Le Ultime Notizie.) Velikodušen dar za podporno akcijo Kot donesek podporni akciji Pokrajinskega zavoda pri Visokem komisarju v Ljubljani in v pokrajini sta industrijca Vavs Ivan (izdelovanje nogavic v Ljubljani) in Vidmar Angela (tovarna nogavic v Ljubljani) poslala Eksc. Visokemu komisarju 2000 lir odnosno 7000 lir, kateia zneska sta bila takoj odvedena podpornemu skladu. Predpisi za rabo ln noienje fotografskih aparatov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3 kr. ukaza z dne 3. 'maja 1941_XiX št 291, na podstavi člena 65 vojaškega kazenskega zakonika in smatrajoč za potrebno, da se uredita raba in nošenje fotografskih aparatov, odreja: CA. 1. Brez predhodne pooblastitve je prepovedano nositi s seboj ali rabiti fotografske aparate, vštevši take za kinematografsko snemanje, zunaj lastnega stanovanja, prodajnih obratovalnic ali fotografskih ateljejev. Pooblastitev Izdaja za vso pokrajino Kr. kvestura in je lahko začasna ali trajna. Izdajo jo lahko začasno tudi okrajna na-čelstva in velja v takem primeru samo na ozemlju zadevnega okraja. Čl. 2. Kdor se navzlic določbam prednjega člena zaloti pri fotografiranju ali ima kakor koli pri sebi fotograski aparat ali aparat 2» kinematografsko snemanje se takoj zapre in kaznuje, če nI dejanje nuje kaznivo, z vojaško ječo do enega leta. Odredi se tudi zaplemba aparatov. Za sojenje kršitev določb te naredbe je pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih sil Slovenia_Dal-mazia, oddelek v Ljubljani. Cl. 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 9. decembra 1942-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Dopolavoro v Ljubljani Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani nadaljuje svoje vsestransko delo za dopolavo-riste in pripadnike Oborožene Sile. Vodstvo ustanove izdaja tedenske preglede o tem delu. Iz takega pregleda posnemamo, da je bilo delovanje Dopolavora v čau od 7. do 13. decembra 1.1. res živahno. Družba razne umetnosti »Cavalini«, ki jo je najel Pokrajinski Dopolavoro, je dajala dne 7. t. m. zanimiv spored za pripadnike Oborožene Sile v Novem mestu. Naslednjega dne je gostovala v Črnomlju, kjer ie bila ista predstava predvajana za tamkajšnje vojaštvo. Dne 9. t. m. pa so predstavo ponovili v dolenjski metropoli. V sedežu ustanove na Taboru so dajali 12. t. m. filmsko predstavo za pripadnike Oborožene Sile, 13. t. m. pa po eno predstavo za slovenske dopolavoriste in pripadnike O. S. Dne 11. t. m. pa so predvajali filme v vojaški bolnišnici in v vojaških skladiščih na Kodeljevem. živahno filmsko delovanje je ustanova razvila za vojake 248. bataljona BTC. T. M. Filme so vrteli 7., 8., 10. in 12. t. m. Vsak dan so tudi številne vojake pogostili v okrepčevalnici Dopolavora za Oboroženo Silo. Dne 9. t. m. je bil izročen poveljniku II. napadalne legije črnih Srajc radijski sprejemni aparat, dne 13. t. m. pa se je vršila prijateljska tekma v namignem tenisu med »Hermesom«, >Korotcno~i« in železničarskim Dopolavorom. Znižanje vozniaie za vseušil&čnike Zaupnik vseučiliščne organizacije v Ljubljani sporoča, cla je ministrstvo za promet raztegnilo ugodnosti, ki jih imajo fašistični vssučiliščnilti obmejnih pokrajint tudi na slovenske dijake člane OUI (Organizacija vseučiliščnikov v Ljubljeni), ki posečajo univerze v Bologni, Milanu, Padovi, Paviji, Triesteju in Benetkah. Popust na vržni coni znaša 50% za potovanja iz Ljubljane do sedeža omenjenih univerz. Dijaki, ki hočejo biti deležni omenjenega popusta, naj se javijo v tajništvu vseuči_ liške organizacije. Izpred vojnega $$il!šea Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil! za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: Steinerju Antonu, neznanega očeta in Steiner Neže. rojenemu v Grobljah 9 Vil. 1908, bivajočemu v Želimljah, nahajajočemu se v begstvu. Obtožen je bil: a) prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3 X 1941 in sledečih dopolnil), ker je v okolici Kočevja v nedoločen cm času sodelovali m še sodeluje pni združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, družbenega in gospodarskega reda v državi; b) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3 X 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval in še sodeluje pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države; c) udeležbe pri ropu z obtežbi p mi okoliščin aimii (čl.. 110. do 828. kaz. za k.) ker se je dne 13. junija 1942 v Salki vasi v družbi z Žižkom Konradom in drugimi neznanci polastil in z grožnjami odvzel Radensku Josipu plug, k o'o. 200 kg krompirja m polj sk.i voz v skupni' vrednosti 10.000 lir z namenom. da bi oboroženemu krdelu, katerega član je bil. dostavil krivični dobiček. Sodišče je spoznalo Steinerja Antona za Krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonskimi posledicami, na plačilo razpravnih stroškov i.n vzdrževanja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana. 14. decembra 1942-XX1. Vojaško votjno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sili za Slovenijo in DaJ-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi prot1: Pajku Ignaciju, pok. Alojzija in Ivane Sever, rojenemu 2. IV*. 1904 v Stični, kovaču, nahajajočemu se v zaporu Obtožen je bil: a) zločina (po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je na Pokljuki v nedoločenem časiu do 16. oktobra t. 1 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v istih časovnih :n krajevnih okoliščinah sodelovali pri oboroženem krdelu, ustanovljenem zs> izvrševanje zločinov proti varnosti države; c) zloč na po čl. 2. Duceievt naredbe z dne 3. X. 1941. ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah bil v pojesti orožja in streliva brez dovoljenja pristu t ne oblasti. Iz teh razlogov je sodišče Pajka Ignacija spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsodilo v dosmrtno ječo na trajno' izgubo' opravljana javnih služb, na zakoniti preklic ter na plačilo stro kov razprave in vzdrže\anja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, dne 15. decembra 1942-XXI. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil! za Slovenijo in Dal-maaijo. odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proiti. 1. Zajcu Alojziju. srnu Vinka, rojenemu v Dcbrovici 15 VI. 1919. bivajočtmu v Žig-maricah. medicincu; 2. Kmetu Ivanu, senu Hermana in Juln-lane Kos. rojenemu v Ribnici 9. V. 1906. medicincu; 3. Malniku Antonu, pok. Antona in Ane Ivane, rojenemu v Voičah 26. IV. 1905. učitelju. in 4. Tekavcu Filipu, sinu Guzeli FaVle. rojenemu v Ribnici 24. II 1912. vsi "tirje v begstvu. Obtoženi so: a) zločina po čl. 4. Duceja c naredbe z dne 3. X. 1941. ker so od septembra 1941 sodelovali v združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker so sodelovali v oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločnov proti varnosti države; c) zločina po 5L 2. Ducejev* naredbe z dne 24. X. 1941. ker so biili v posesti vojaškega orožja in sitreliva brez predpisanega dovoljenja. Iz teh razlogov je sodišče Za.;cp Alojzija, Kmeta Ivana, Majnika Antona n Tekavca Filipa spoznalo za krut pripisanih i™ zločinov in jih kot take obsodilo vsakogar izmed njih v dosmrtno ječa na trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic, na plačilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po eiucrat v »Piccolu« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, dne 15. decembra 1942-XXL Spoštovanim čitateljem In oglaševalcem! Stara, lepa navada, da lastnik! naših tvrdk v »Jutru« Izrekajo svojim odjemalcem božične ln novoletne čestitke, je tudi letos v častni meri ohranjena. Zaradi omejenega obsega pa ne moremo hkratu objaviti vseh čestitk, niti nam ni možno, da bi istočasno s čestitkami v novoletni številki objavili tudi male oglase. Zato smo iz tehničnih razlogov odločili naslednji spored: Boilčne čestitke bodo Izšle v božični številki »Jutra«, novoletne pa se bodo zvrstile v »Jutru« ob božičnih praznikov do novega leta. V božični številki bomo mogli objaviti le omejeno število malih oglasov in to v vrstnem redu kot so nam bili naročeni. V novoletni številki pa žal sploh ne bomo mogli objaviti malih oglasov, temveč jih bomo morali razvrstiti v številke po novem letu. Zahvaljujemo se uglednim tvrdkam za dosedanjo naklonjenost In se jim priporočamo tudi za nadaljnjo, spoštovane naročnike, čitatelje in oglaševalce pa prosimo, naj upoštevajo naše upravičene razloge. uprava „jutra" Italijansko-nemška blagovna izmenjava Te dni je bilo zaključeno zasedanje italijansko-nemškega vladnega odbora, na katerem so se obravnavala vsa vprašanja, ki izvirajo iz medsebojne blagovne izmenjave. Zasedanje je trajalo le deset dni, kar priča, da se blagovna izmenjava med obema osnima državama razvija brez pomembnih trenj. Od zadnjih pogajanj spomladi je Italija intenzivirala svojo vojno proizvodnjo, kar ima za posledico povečano potrebo pogonskih sredstev in surovin, kar prihaja sedaj do izraza v povišanju nemških dobavnih kontingentov. Italija bo povečano količino nemškega premoga uporabila v prvi vrsti za oboroževalne svrhe in je v ta namen v teku leta že bistveno omejila potrošnjo v keramični industriji. Seznam blaga, ki prihaja v poštev za medsebojne dobave, je znova razširjen. Nemčija bo nadalje dobavljala poleg premoga tudi večje količine železa in jekla, specialnih strojev, umetnih gnojil, sladkorja', kemičnih izdelkov itd. Italija pa bo dobavljala žveplo, žvepleni kršeč, živo srebro, cink. boksit, konopljo, svilo, celulozno volno, umetno svilo, tobak ter povečane količine sadja in sočjvja. Za posamezne vrste blaga so bile že v prejšnjem sporazumu določene blokirane cene. Medtem je Italija še učinkoviteje uredila kontrolo cen. tako da se bodo dosedanje cene v snloš^ern tudi v bodoče obdržale. Pri oogaianvh so razpravljali tudi o prometnih vprašanjih. predvsem o zavarovanju potrebn;h prp^oznih sredstev za promet, ki stalno narašča. Ncvi 3 »fistotfci zatdažni boni Kakor smo že poročali je bilo z dekretom od 21. novembra predpisano, da mora v Italiji vsak kunec delnic vpisati za enak znesek nove 3% zakladne bone, in sicer tako, da mora kupec delnic ustrezajočo vsoto vplačati pri državni blagajni in smejo borzni agenti naloge za nakup delnic izvršiti le. če jim stranka predloži potrdilo o vplačani vsoti za nakup 3% blagajniških bonov. Gornji ukrep je bil izdan, da se prepreči nezdrava špekulacija z delnicami. V tej zvezi so bili že prej izdani drugi ukrepi, zlasti ukrepi glede obdavčenja borznih dobičkov. Dne 11. novembra 1.1. je bila uveljavljena tudi naredba, ki določa, da se morajo državni papirji, kadar ee prodajajo na borzi, prej deponirati v denarnem zavodu, razen če gre za kompenzacijsko kupčijo z drugimi državnimi papirji. Izdaja 3% državnih zakladnih bonov sloni na dekretu z dne 21. maja 1.1., ko je bilo istočasno določeno, da se mora pri zvišanju glavnic delniških družb ena petina nove glavnice naložiti v teh bonih. Te dni so bili izdani še podrobni predpisi glede izdaje 3% državnih zakladnih bonov, ki določajo med drugim naslednje: Boni se bodo izplačali 1. julija 1947. Izdajajo se predvsem pravnim osebam in le v izjemnih primerih fizičnim osebam (v primeru vpisa pri nakupu delnic). Pri delniških družbah. ki naložilo povišanje glavnice v te zakladne bone. se polletne obresti izplačajo delničarjem brez odbitka davka na donos kapitala. Boni sami niso prenosljivi. Sedaj ko so izšli podrobni predpisi glede izdaje 3r< bonov, bodo mnoge družbe, ki so že v začetku leta sklenile predlagati povišanje glavnice pa so te predloge začasno odložile. izvršile sklepe, da delničarjem predlagajo zvišanje glavnice. Tako napovedujejo" zvišanje glavnice pri družbah »Monte-catini«, »Chatillon«. »Officine. Meccaniche Reggiane« in pri drugih družbah. As23erika v vojni Da so si Američani vojno drugače predstavljali, nam potrjuje daljše poročilo, ki ga prinaša »Frankfurter Zeitung« preko Lizbone. To poročilo pravi, da bo ameriški zakladni minister 4. januarja predložil kongresu nov predlog proračuna, ki predvideva namesto 56 milijard vojnih izdatkov znesek 96 milijard. Vojni stroški so tako narasli, da bodo v letu 1943 znašali povprečno 8 milijard na mesec. Kongres bo moral zaradi tega najti nove davčne vire k že uveljavljenim številnim novim davkom, da bi se vsaj del te ogromne vsote pokril. Preteklo je komaj mesec dni, odkar je kongres sredi novembra sprejel davčni predlog, ki predvideva nove davke v znesku 9 milijard dolarjev, in že se bo moral znova baviti s tem vprašanjem. Uvedba novih davkov pa ni edini problem, ki povzroča skrbi. Še večje težkoče se pojavljajo pri izterjavi že predpisanih davkov, ki povzroča ne le odpor pri prebivalstvu, temveč tudi tehnične ovire. Pred vojno je le 5°/o prebivalcev plačevalo zvezni blagajni davek v obliki dohodnine, v letu 1941 že 7 in pol milijona, v prihodnjem letu pa naj bi 27 milijonov prebivalcev plačevalo zvezni blagajni dohodninski in dodatni davek. K temu pride še 23 milijonov prebivalcev, ki bodo morali plačati 5°/« vojni davek (ta davek zadene vsakega prebivalca, ki ima preko 624 dolarjev dohodkov na leto). Težave nastajajo zaradi načina plačevanja, ker se mora ves davek za preteklo leto plačati v marcu prihodnjega leta. Prej, ko je veljala dohodnina le za osebe z najvišjimi dohodki, ta način pla-• čevanja ni povzročal skrbi. Sedaj pa si » belijo glave, kako bodo manjši davkopla-! čevalci zmogli naenkrat plačilo davka za vse leto, zlasti ker v Zedinjenih državah ne poznajo sistema odbijanja davkov pri izplačilu mesečnih prejemkov ali mezd. Zvezni zakladni urad se protivi uvedbi tekočih odtegljajev, ker bi se potem plačilo zavleklo na celo leto in bi država prav za prav »podarila« davkoplačevalcem celo leto davka. Ameriški davkoplačevalci pa tudi ne kažejo mnogo dobre volje, da bi že sedaj varčevali za plačilo davka v marcu. Drugo poročilo, ki ga objavlja isti list iz Buenos Airesa, kaže, kako so Zedinjene države z obljubami speljale južnoameriške države v vojno, sedaj pa zaradi pomanjkanja ladijske tonaže niso v stanju odkupiti od teh držav produkcijskih presežkov in jim tudi ne morejo dobaviti potrebnih industrijskih izdelkov. Zato se je v Južni Ameriki, ki ima malo industrije. pojavilo občutno pomanjkanje raznih industrijskih izdelkov, blaga iz železa, strojev itd. To blago se sedaj prodaja po fantastičnih cenah. Na drugi strani Južna Amerika ne more vnovčiti svojih, presežkov. Argentinska vlada je bila primora-na odločiti se za ponovni odkup letošnjega pridelka lanenega semena in koruze, za kar bo potrebovala 500 milijonov pe-zosov, nima pa nobenih izgledov, da bi nakuoljeno letino lahko vnovčila, ker ni potrebnih ladij. Se dalekosežnejše posledice bo imel najnovejši ukrep vlade Zedinjenih držav glede racioniranja kave. Južnoameriške države že vrsto let ne morejo vnovčiti svojega pridelka kave, sedaj naj se pa zaradi pomanjkanja prevoznih možnosti še zmanjša izvoz v Zedinjene države za okrog 5 milijonov vreč. Ukrep vlade Zedinjenih držav bo hudo zadel 14 južnoameriških držav, ki izvažajo kavo. Gssp&d&rs-ke vesti = Podaljšanje italijansko slovaškega trgovinskega sporazuma. Iz Rima poročajo, da je bila veljavnost italijansko-slovaške-ga trgovinskega sporazuma, ki poteče ob koncu leta, podaljšana do konca marca prihodnjega leta. = V Nemčiji se bodo izučili številni strokovni delavci iz inozemstva. Nemški listi poročajo, da predstavljajo danes v nemški industriji inozemski delavci in vojni ujetniki 17°/» vseh zaposlenih delavcev. Ti delavci ne koristijo samo Nemčiji, temveč v znatni meri tudi svoji domovini, ker -nudi sedaj Nemčija inozemskim delavcem redko priliko, da se v nemških delavnicah izučijo kot strokovni delavci. V prejšnjem stoletju je Nemčija pošiljala svoje delavce v Anglijo, da so se tam iz-vežbali za strokovne delavce, danes pa nudi Nemčija delavcem iz vseh evropskih držav enake možnosti. To bo po sedanji svetovni vojni prišlo v prid vsej evropski industriji. Tako je danes Nemčija velika delavnica, v kateri se lahko izučijo strokovni delavci vse Evrope. = Rastoča uporaba aluminija za ovojne svrhe. Po dolgotrajnih poizkusih je leta 1912 prvikrat uspelo izdelati tanke folije iz aluminija, ki se lahko uporabljajo namesto stanjola (kositra). Od tedaj je cena aluminiju nazadovala na eno četrtino, napredovala pa je tudi tehnika izdelovanja aluminijevih folij, ki se danes izdelujejo še v mnogo tanjše. 2e kmalu po prejšnji svetovni vojni so pričeli uporabljati aluminijeve folije namesto stanjola, zlasti za zavijanje čokolade, paketov cigaret in za razne druge svrhe. Danes se aluminij še v večji meri uporablja v ta namen in je izpodrinil kositer tudi na številnih drugih področjih. Tako se izdelujejo sedaj iz aluminija zlasti tube, ki so bile prej iz kositra, in razne škatle in posode, ki so jih prej izdelovali iz bele pločevine. Zlasti pa se je obnesel aluminij tudi za konzervne škatle. = Preureditev traktorjev na pogon r generatorskim plinom v Nemčiji. Nemški kmetijski min-ster je odredil, da se morajo traktorji, ki se porabljajo v kmetijstvu, postopno preurediti na pogon z generatorskim plinom. V poštev pridejo generatorji za lesni plm in za plin iz šote, kolikor sta les in šota imetniku na razpolago, sicer pa na pogon s plinom iz briketov rjavega premoga. Plinski generatorji morajo biti tako grajeni, da lahko uporabljajo kot gorivo les, šoto ali premogovne brikete. Badlo LpMfana TOREK. 22. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.00: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba, 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročiilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Simfonična glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15:' Plošče. 14.25: Koncert, vodi dirigent Morelli, sodeluje sopranistka Miriam Malacarne. 15.00: Porečida v italijanščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče »La Voce del Padrone — Co-lumbia«. -9.00: »Govorimo italijansko*, po-učuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: PjW>-čila v italijanščini. 1945: Karakteristični kvintet. 20.00: Napoved časa; poročila ▼ italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dot-godkov v slovenščini. 20.45: Tipična g'asfoa. ?i.00: Orkester Cetpa, vodi dirigent Barzizza. 21.40: Koncert violinista Karla Kupla, pri klavirju L. M. Škerjanc. 22.05: Predavanje v slovenščini. 22.15: Koncert Adamičevega otrkestra. 22.35: Znan- valčki. 2Ž.45: Poročila v italijanščini Najdragocenejši dolenjski spomenik Zanimiva dognanja pri nadaljnjem obnavljanju kapiteljsk e cerkve Novo mesto, 21. decembra Te dni je bila podeljena novomeškemu odboru za restavracijo kapiteljske cerkve enkratna pavšalna podpora v iznosu 30 tisoč lir za izvršitev asanacijskih del pri prezbiteriju novomeške kapiteljske cerkve. To vsoto je podaril Eksc. Visoki komisar. O početnih restavracijskih delih smo v Jutru že podrobneje pisali, ven'.ar je bilo cd tedaj s to podporo in s podporami domačih darovalcev storjeno že mnogo novih restavracij, ki bodo končr.o zajamčile nadaljnji obstoj tega največjega našega kulturnega spomenika. Zidovje se je osušilo Obnovitvena dela, ki so se pričela 1940, so se v letošnjem letu izredno razmahnila. Osuševalna dela vodi stavbeno podjetje Martina Hočevarja, kleparska dela pa Agničevo podjetje. Tehnično nadzorstvo nad vsemi deli pa vodi po načrtih arhitekta inž. Mušiča, ki je naredil načrte za vsa sedanja dela pri cerkvi, pomočnik kon-servatorja g. Jože Gregorič, ki je kot strokovnjak prvi spoznal kvarni vpliv vlage in si največ prizadeval, da se na pristojnih mestih izposluje asanacija in restavracija kapiteljske cerkve. Izredno ugodna jesen je omogočila, da so se glavna osuševalna dela pravočasno dovršila. Vsi globoki prezračevalni jaški so zdaj prekriti z betonskimi ploščami, med katere so vložene plošče iz umetnega kamna. Vsaka plešča ima po štiri odprtine za prezračevanje, v katere .so vložene bakrene mrežice. Stena cerkvenega prezbite-rija pa je prebita na t" °h krajih v višini pol metra nad kriptinim tlakom in tako kroži zrak nemoteno in osušuje zidovje, v katerem se je nabralo toliko vlage da je spremenila vso apneno malto v blato. Razen tega so bila na nekaterih mestih v zidu cela zbirališča vode, ki je zdaj izhlapela in se je tako zidovje osušilo. To prezračevanje in stalno kroženje zraka skozi zidne odprtine in prezračevalne jaške kakor tu li izvršena drenaža so vlago take-odvajali, da se je zidovje ie popolnoma osušilo in je s tem varnost cerkvenega prezbiterija zagotovljena. Danes so betonske plošče prezračevalnih jaškov že zakrite z zemljo, na kateri bo pomladi posejana trava ter bodo poslej vidne le še one plošče z vdelano ventilacijo. Tudi nivelacijska dela okoli cerkve se že bližajo koncu. Nujno potrebno je bilo namreč pravilno zravnati velike množine izkopane zemlje, ki so bile nagromadene za cerkvijo. Treba pa bo še dozidati škarpo, ki se končuje za prezbiterijem, ter jo raztegniti v loku ob kanoniškem vrtu do nekdanjega obrambnega stolpa, ki stoji poleg proštije. V ta prostor se bo lahko izravnala vsa ta nagromadena zemlja ter bo na ta način urejena okoli cerkve lepa ploščad, po kateri bo speljana okoli dva metra široka pot od cerkve. Odtod bo izredno lep pogled na mogočno starinsko zidovje prezbiterija. Neizvršeni osnutki Tudi na južni strani cerkve in ob zakristiji je bil že izvi-šen potreben odkop zemlje. Skupno je bilo odkopane okoli 40 do 60 kubikov zemlje. Zarali tolike množine odkopane zemlje je zdaj videti, kakor da se je cerkev čez noč zvišala. Pri teh izkopavanjih pa so delavci naleteli na desnem vogalu zakristije na 2 m2 velik, masiven, kamenit ogelni temelj, iz tega se da sklepati, da bi a del zilu moral nositi po predvidenih prvotnih načrtih ogromno težo, vendar pa ni bil dozidan. Po dosedanjih izsledkih bi moral na tem mestu stati zvonik, ki bi po vsem videzu in predvsem glede na tak0 močne temelje moral biti zelo močan in visok. Tudi zidanje same zakristije potrjuje to domnevo, kajti v levem kotu se že prieno polžaste stopnice, ki vodijo do cerkvenega podstrešja ter bi najbrž morale voditi v sam hodnik. Stopnice bi morale biti speljane v poseben okrogel stolpič, ki bi se dvigal do vrha in katerega začetek je še vedno dobro viden v zakristiji in v prostoru pod zakristijo. Tudi sedanji vhod v kripto je le zasilen, saj je prvotno bilo tu okno, katero so pozneje preuredili v vhod in dozidali pod njim neredne stopnice, da je bilo mogoče priti v kripto tudi z zunanje strani. Prav vhod v kripto pa je pod sedanjimi stopnicami, ki vodijo v zakristijo. Tudi drugi vhod v krip- to iz cerkve je bil poaieje zazidan, kaj« ko se je moralo zidanje cerkve ustaviti, so staro ladjo in novi presbiterij le za silo zvezali in tako ie nastala ona lomljena črta cerkve, ki razumljivo ni dovoljevala tega vhoda v kripto. Pri kasnejši ureditvi cerkve bo zopet odprt prej omenjeni zazidani vhod v kripto, na mestu pa, kjer so danes stopnice v kripto, je arh. inž. Mu-šič predvi '.el v svojih obnovitvenih načrtih krasen arhitektonski zamislek za vhod v zakristijo, kakor tudi za vhod v kripto. Notranja ureditev cerkve V drugi etapi obnovitvenih del pride na vrsto notranja ureditev cerkve in prezbiterija. Vse stene bo treba očistiti beleža, še prav posebno vse sedanje slikarije in re- bra. Pričakujejo, da bodo odkrili pri tem nove stare freske, ki jih bo vsekakor treba osvežiti. V nasprotnem primeru pa nameravajo vso notranjščino preslikati v enotnem tonu in bol o le rebra ostala v naravni barvi. V takem okolju bo tudi sedanji ? liki oltar moral dobiti čisto nov ianz. Treba bo postaviti nov oltar, ki ae bo skleda! z obnovo in ki bo nudil primerno okolje za našo največjo umetnino: Tinto-rettovega sv. Miklavža. Zategadelj so oblastva že odobrila nabiranje prostovoljnih prispevkov. Upajmo, da bo tudi novomeška javnost razumela, da predstavlja kapiteljska cerkev največji novomeški in sploh dolenjski kulturni spomenik ter da bo prispevala po svojih močeh, da se ta dragoceni umotvor ohrani nam ln poznejšim rodovom. e, polne cvetja Stare kronike nam pripovedujejo marsikaj o nenavadnih zimah, pa tudi o izrednih poletjih »Prikašljala je starka zima« — tako smo včasih deklamirali na Tomažev god, ko je po navadi starka z'ma že pokimala s svojo suho brado in sta se z neba kar na debelo vsula sneg in mraz. Letos pa zime nismo sprejeli kot starke z nagubanim cbrazom. Jesen se je včeraj poslovila z južnim vremenom, kakršnega imamo drugače sredi pomladi. In tako tudj zima ne mere kar čez noč spremeniti režima svoje prednice. Pač pa imamo zadnje dni znatno več padavin kakor prejšnje dni. Po nočnih nalivih je tudj v nedeljo čez dan še večkrat pršilo, nakar je deževalo tudi penoči od ne_ delje na ponedeljek. Kljub temu se pa ozračje ni ohladilo. V nedeljo zjutraj smo zabeležili 8 stop. C. čez dan je bilo 9.4 stop. C in v ponedeljskem jutru je stalo živo srebro še vedno na 7.5 stop. C. To je za začetni dan zime pač res redka temperatura. Kdaj nas bo z'ma obsula s snegom, je težko napovedovati. Znano je, da tudi ob nizkih temperaturah le redko sneži. Raz-iskavanja so dognala, da pade največ sns-ga (in sicer 40 odstotkov) pri temperaturi 0 do 2 stop. C. Izpod ledišča do —2 stop. C sneži v 20% primerih, od —2 do —4 stop. C v 11%, cd —4 do —8 stop. C pa le v 9% primerih. Nastopit' bo torej moral precej močan vremenski preobrat, ki bo shladil ozračje, da bo sneg pobelil poljane, česar si kmet že prav zelc želi. Ob takem južnem vremenu, kakršnega imamo zdaj, se nam ne obeta dobra letina. A naj je letošnje vreme gs tako čudno, je le treba povedati, da se je že večkrat zgodilo, ko so o božiču cvetele rože in so v marcu zorele češnje. O nenavadni zim* pereča starinska kronik? iz leta 1186. Takrat so decembra mladile vrani in nekateri drugi ptiči, januarja so bil; vrtovi v najlepšem cvetu in februarja so zoreli na jablanah drobni sadeži. Proti koncu maja so lahko že marsjkod želi žjto in v začetku avgusta je bila že vesela trgatev. pevedujejo, da so ob Renu cvetela drevesa in da so se žuželke prebujale iz zimskega sna. Bila pa so tudi leta, ki sploh niso imela z!me. To se je zgodilo 1807. Tudi pozimi 1816 je bilo toplo kakor poleti. V letih 1873/ 1882. 1885. 1895 in 1896 ljudje niso potrebovali zimskih oblačil. Sprehajali so se januarja kakor v prijetnih poletnih dneh. Marsikod so pivci sedeli pri p5vu ali cvičku na gostilniških vrtovih kar z zavi-hanmi rokavi. Bili pa so tudi zimski meseci, ko jc pritisnila prava sibirska zima. Kolikor izpričuje stara kronika, je bila najhujša zima 1740. ko so v Evropi imeli kar 60 stop. pod n'člo. Ta nenavadni val vraža je trajal v posameznih evropskih deželah celih 16 tednov. Poročila iz tiste dobe pravijo, da je mraz segel dve klaftri globoko v zemljo. Vse je bilo zaledenelo in otrplo, da mrličev niso mogli več pokopavati, temveč so jih polagali ped sneg in led, da pričakajo ugodnejšega vremena, ko bo zemlja spet talna in se bodo dali izkopati grobovi. Mrtvi kakor živi pa so morali čakati še precej dolgo, kajti še v maju je bila pokrajina pokrita z debelo plastjo snega in ledu. Kmetje tisto pomlad nikakor n'so mogli obdelati polja. Promet po rekah in ob morskih obalah je bil dolgo nemogoč. Vsekakor pa se p r'roda včasih čudaško obnaša tudi v poletni dobi. Letošnje poletje je bilo prav sušno in smo imeli le malo padavin. Toda še vse drugače je bilo 1718, ko od aprila do konca oktobra ni padla niti kaplja z neba. Na polju je venelo žito, sonce ga je kar požgalo. Po vrtovih, ki so jih zamakali, so pa sadna drevesa vdrug;č vzcvetela. Leta 1818. so se mnoge struge rek in potokov docela posušile. Brez dežja so bila tudi leta 1830 in 1835. Leta 1842. — torej ravno pred sto leti — je bila taka vročina in suša, da ni b lo nikakšne krme in so kmetje v najhujši sili kar po vrsti in za vsako ceno prodajali rep za repom. Podcbno sušno leto je bilo tudi. 1893. ko skoraj vse poletje ni bilo dežja. Podobno zimo so imeli v Evropi 1221» Tudi takrat so o božiču cvetele vijolice Nato so leta 1241. že v marcu dozorele češnje. Leta 1297. so sredi mile zime vnovič c zelenela drevesa. Dolgo molčijo nato starinske kronike, šele zapiski jZ januarja 1804 pri- Smrt plssuenitc žene Metl:ka, 17. decembra, j Nafe mesto je v torek zjutraj iznenadila tožna vest, da je ponoč- nenadoma umria gospa An:ca MežnarSičeva, soproga uglednega meščana Ivana Mežnaršiča, gospodarja stare in sloveče Bartusove domačije m gostilne. Bolehala je sicer že dalje časa, vendar na3 jc presenetil njen nagli odhod iz naše srede, ko je učakala 64 let. • Go pa Anice., potomka starodavnega in Sterilnega r.ictl škega roda černičev-Ne-\n Cev je živela some svejemu domu, kjer ! je Ijudomilo. zveš"o, debrotvorno in nenehno skrbela samo za prospcv3nje hiše *n družine, ki bo sedaj najbolj pogrešala svoje najskrbne.še gospodin e. Vsakemu g-stu ' je p stregla z najboljšim, kar sta pre-iocla kuhinja, klet in mesnica. Za vsakega ja imela ljubeznivo besedo in nasmeh-l jano lice, a kdor je v sili in potrebi potrkal na n ena vrata, je vedno naletel na njeno umevan e, podporo in pomoč Vse njeno življenje se ja strnilo v skrb* za svojce in za bližnjega, da jc 3 tem očitno, čeprav nehotrma, izpr čevali svojo tiho pobožno t ln svoje odrekanje lastnim užit- .......... ■ . T . .. mmmm»>< en stavek o vsaki tekmi v podrobnem: Z enim golom na vsaki strani (1 : 1) sta se razšli enajstorici Ligurie in Triesti-ne v Genovi. — Bergamo je bil prizorišče velike tekme dneva, ki se je končala z 1 : 0 za Atalanta v veliko škodo Torina. — Lazio je na svojih tleh sprejel Venezio in je doseženi remis 1 : 1 vse prej kakor uspeh zanj. — V Bologni se je tekma za tečke končala brez ugovorcv: Bologna — Milano 3:0. — Zadnjeplasirana Vicenza je morala gostovati v Bariju; izid brez gola (0:0) kaže, da je v njej še mnogo zdravega. — Milanska Ambrosiana je v nedeljo spet imela svoj dan; to pot je plačala račun Fiorentina z 0 : 4. — Stari — ali novi, če hočete — Liv©rno je bil predvčerajšnjim spet kakor prejšnjih 10 nedelj; Koma je gladko izgubila z 0 : 2. — Druga torinska garnitura iz Juventusa je slavila tesno, toda zasluženo zmago nad Genovo s 3 : 2. Stanje točk po XII. kolu je v diviziji A naslednje: 1) Livorno 18, 2) Termo 16, 3) Juventus 15, 4)—5) Bologna, Ambrosiana 14 6)— 7) Genova, Lazio 13, 8)—10) Milano, Fiorentina, Atalanta 12, 11)—12) Roma, Bari 10, 13)—14) Liguria, Triestina 9, 15) Venera 7, 16) Vicenza 6 točk (Roma in Liguria sta odigrali eno tekmo manj). V nižjem razredu je bilo zadnjo nedeljo prav tako osem tekem, ker je bilo srečanje med moštvoma Mater in Modena v Rimu odgodeno. Izmed štirih tekem, ki so bile v ospredju že po sporedu samem, sta se dve končali brezbarvno, v ostalih dveh pa je najslabše odrezala Pro Patria, ki je v Sieni pustila obe točki z najvišjim porazom dneva. Kei sta Spezia in Anconitana remizirali, se je tudi v tej diviziji ponovilo isto kakor v najvišji, to je, da so tudj v njej drugi spet postali prvi. Spezia je spet prevzela vodstvo pred Pro Patrio in Anconitano. Zadnje mesto je dalje ostalo za Savono. Za dve tekmi so udeleženci te divizije v zaostanku. Izidi v tekmah zadnje nedelje so bili naslednji: Napoli—Savona 1 : 0, Cremonese—Pes-cara 2 : 1, Udinese—Pjsa 1 : 0, Siena— ProPatria 3 : 0, Novara—Palermo 3 : 1, Fanfulla—Alessandria 1 : 0, Padova—Bres. eia 0 : 0, Spezia—Anconitana 1 : 1. Iz divizije C nam je dozdaj znan samo en izid — in še na račun poznejšega termina v okrožju A — in sicer: Ponziana—Ampelea 9 : 2. Mednarodni vrvež v Bratislavi Nemčija-Slovaška 10:2 v hokeju na ledu Slovaška prestolnica je imela v soboto in nedeljo dva velika športna dneva. Slavni gostje športniki so nastopali tamkaj, in sicer najboljši hokejiski na ledu iz Nemčije. Ledni stadion domačega kluba Bratislave je bil oba večera natrpan kakor redkokdaj. Med tisoči gledalcev — 6000 oseb na hokejski tekmi je bil majhen rekord tudi za Bratislavo — so bili tudi številni cdl'čni gostje, zastopniki vlade in tujih predstavništev, civilnih in vojaških. V soboto je bila na sporedu mednarodna tekma Nemčija—Slovaška, v kateri je nemška hokejska reprezentanca obenem tudi stotič nastopila v državnih dresih. Nemci so zaigrali s silno voljo in tudi boljšim znanj'em in so že v prvih 15 minutah naložili domačinom tri gole. Najbolj razgibana je bila druga tretjina igre, v kateri so gostje podvoj:li uvodni uspeh, toda tudi Slovaki so v tem razdobju dvakrat potresli njihovo mrežo, medtem ko sta zadnja dva odlomka dvoboja priresla samo še en gol v korist Nemčije. Tako so Nemci zmagali v celoti z 10 : 2 (3 : 0, 6 : 2, 1 : 0). V nedeljo zvečer je enako številno občinstvo obiskalo medmestni dvoboj v hokeju na ledu med Berlinom in Bratislavo. Gostje, ki so prav tako kakor domačini nastopili skoraj v nespremenjenih postavah, so tudi to drugo tekmo odločili zase, in sicer s 5 : 2. če kje, potem je gotovo v tej igri najbolj viden uspeh rutine, ki je edina v tem drugem srečanju v 24 urah pomagala Slovakom do skoraj še enkrat častnejšega izida v tej težki nre3kušnjj na ledu. is;.: Sf&Sl i; Novi grobovi. V Mariboru so umrli 61-letni upokojeni železničar in hišni posestnik Jože Šchreine^ 641etni brivec Matija Vidovič, 681etni skladatelj in glasbeni ravnatelj Emil Fiillekruss in 231etni trgovski pomočnik Nikolaj Urbane ter v Laporju gasilski vodja Franc Leskovar. Iz življenja v Celju. Poročili so se v Celju: Maksimiljan Nerad in Jerica Maje_ ričeva, Urban Gorjanc in Francka Boži-čeva, Ivan Cukjati in Terezija Dolinškova, vsi iz Celja. Umrli pa so: Terezija Cokano-va Ivan Rozman, Jcžef Cvirn, Antonija Plavčkova-Prahova, Karel Srebočan, Ana Motalova-Kukovičeva, vsi iz Celja, dalje Terezija Potiskova - žnidarjeva in Rok Marš oba iz Ponikve, Herta Jahnova z Dunaja, Vinko Senica iz Zabrezja pri Rim_ skih toplicah ter Leonhard Hillgartner iz Giessena. , V Šmarju pri Jelšah se je po zgledu drugih krajev ustanovila igralska družina. Preteklo nedeljo so vprizorili Nestroyevo burko »Lumpaeij Vagabundus«. Izdelovanje igračk. Tudi spodnještajer-ska mladina je leto po šolah ali pa v okviru krajevnih skupin Heimatbunda izdelovala različne igrače, ki so jih pokupili starši. Cene so bile nizke, kljub temu so igračke vrgle znaten prispevek za zimsko pomoč. Igračke so izdelane iz trpežnega materiala. Jupiter in Saturn Tudi v kraljestvu zvezd vlada nasprotje med dozdevnostjo in resničnostjo. Ce namreč vidimo zdaj v zgodnjih večernih urah na vzhodu vzhajati mogočno zvezdo v so-zvezdju Dvojčkov, bi skoraj radi govorili o boljšem svetu planetov. Sijaj te zvezde Jupitra, je zares • kraljevski, lild žareča kaplja leži na temnem žametu nebosklona. Ze stari narodi so bili dodelili to zvezdo svojemu najvišjemu božanstvu. Moderno zvezdoslovje, ki je potegnilo že marsikateri zvezdi pajčolan z obličja, nam prikazuje zelo mlačno sliko o te mnebesnem telesu. Jupiter, ki kroži mnogo dalje od naše zemlje okrog solnca, in ki rabi za svojo pot 12 let, je orjaška obla prvega reda med planeti. Od naše zemlje je 1300 krat večji in skozi močan daljnogled se vidi njegova močna sploščenost Sporedno z njegovim ekvatorjem se vidijo temne lise. Ker ta slika ni nič trajnega se da sklepati o oblakih v gostem Jupitrovem ozračju. Dolgo je bil zvezdoslovcem zagonetka sestav Jupitrovega ozračja. Sele v zadnjih letih je prinesel spektroskop odgovod tudi na to vprašanje. Odgovor seveda ni in tudi ne more biti točen, pač je pa naznačen. Temni absorcijski pasovi v planetovem spektru, morajo kazati samo na prisotnost metana in amonijaka v atmosferi tega nebesnega telesa. Glavna sestavna dela Jupitrovega ozračja sta torej dva neprijetna plina, metan ali močvirni plin. znan dobro rudarjem in pa pri organičnih razkro-jalnih procesih nastajajoči amonijak. Na tem svetu torej ne vlada nobeno prijetno ozračje, temveč nevaren dušilni zrak. Temu se pridružuje še strupen mraz, kajti amonijak kaplja na tla v obliki drobnih kapljic. Na Jupitrovi površini znaša temperatura do 145° pod ničlo. Pri tem se pa odigravajo v Jupitrovi atmosferi mogočne perturbacije. Lan je vzbudila na Jupitru splošno pozornost zvezdoslovcev velika temno rdečkastorujava lisa. Do podobnih ugotovitev pridemo če opazujemo planet Saturn na desni strani Jupitra v sozvezdju Bika. 1. decembra je bil v opoziciji s solncem, tako da se je dobro videl vso noč. Tudi Saturnova atmosfera je sestavljena iz metana in amonijaka. Na Saturnovi površini pa vlada še hujši mraz kakor na Jupitrovi. Bele lise na njegovem ekvatorju smatrajo zvezdo-slovci za amonijakov sneg. Čuden je ta svet, kjer pada amonijak na tla v obliki snežink. Poleg obroča ima Saturn okrog sebe še 10 spremljevalcev, ki neprestano krožijo okrog njega. švid prlifmnfkssle gumija Ena največjih težav v preskrb; ~'"ice je poleg pomanjkanja bencina pomanjkanje gumija. Oba proizvoda sta pa za avtomobilski promet in kmetijstvo neobhodno potrebna. Dočim je Švica bencin deloma nadomestila z raznimi nadomestki, gumija ni mogla nadomestiti. Švica je bila v pegledu gumija navezana izključno na uvoz, na zaloge in na regeneracijo starega gumija. Leta 1939 je uvozila 2640 ton gumija v vrednosti 6.9 milijonov frankov. Približno enaki deli uvoza so odpadli na Italijo. Francijo, Anglijo in Ameriko. Eviopski dobavitelji so morali kmalu po začetku vojne dobave ustaviti, iz Amerike pa tudi od lanskega septembra ne dobiva nobenega gumija. Zato je bila Švica prisiljena seči po izrednih ukrepih, zlasti v pogledu avtomobilskih pnevmatik. Nove pnevmatike so se dobile samo v najnujnejših primerih, s posebnim dovoljenjem. S 30. aprilom je pa iz '.ala vlada nove predpise o maksimalni hitrosti in cbtežitvi tovornih avtomobilov. 5. septembra je izšla v Švici naredba o obvezni oddaji gumijastih pnevmatik in zračnic določenih dimenzij. Tako je dobila država več tisoč avtomobilskih pnevmatik in kolesarskih zračnic, tako da ima za najnujnejši primer na razpolago precej gumija. ižirna vžigalic v IMgarlp V Bolgariji nameravajo zgraditi nevo tovarno vžigalic. Vžigalice spadajo v Bolgariji pod državni monopol. Prodaja vseh vrst vžigalic in vžigalnikov je bila doslej strogo prepove lano, izvzemši starinsKe gobe in kresilni kamen. Od začetka našega stoletja je imela Bolgarija tovarno vžigalic, zgrajeno z inozemskim kapitalom. Njena koncesija je pa nedavno potekla. Poiaba vžigalic se je v Bolgariji po priključitvi novih pokrajin znatno povečala. Na drugi strani je bila pa prvotna tovarna že močno zastarela, in tako se je vedno bolj čutila potreba no novi tovarni vžigalic. 2e lani je morala Bolgarija uvoziti mnogo vžigalic iz inozemstva. Tudi letos jih je naročila na Finskem, precej pa tudi v Italiji. Iz Švice pričakuje v kratkem dobavo luksuznih vžigalic. Nedavno je pa naročila v inozemstvu še 80 milijonov škatlic vžigalic. Da bi omilila pomanjkanje vžigalic je monopolska uprava dovolila proti primerni pristojbini uporabo vžigalnikov. Prvotna tovarna za to ni mogla kriti vseh potreb, ker je bila projektirana za Bolgarijo v njenih predvojnih mejah. Tovarni je pa primanjkovalo zadnje čase tudi kemikalij. Nova tovarna bo izdelovala toliko vžigalic, d ajih bo imela Bolgarija dovolj, izdelovala bo švedske vžigalice v lesenih škatlicah, manjše vžigalice in posebne vžigalice iz iz-pregniranega papirja. 337*000 preselfemh družin Nova organizacija nemškega kmetijstva je bila tudi lani pol vplivom vojne, tako da doseženi uspehi niso v polni meri dosegli vseh pričakovanj. Lani je bilo ustanovljenih v Nemčiji 381 novih kmetij s skupno površino 9600 ha. Ze obstoječim kmetijam je bilo dodeljenih skupaj 1.300 ha zemlje. Za nove naselitve v prihodnjem letu je pa pripravljenih še 27.800 ha. V priključenih vzhodnih pokrajinah bodo počakali z novo organizacijo nemškega kmetijstva do konca vojne. Kljub temu pa stoje priseljenske oblasti m družbe v vzhodnih pokrajinah že zdaj s pre važnimi nalogami. Gre v prvi vrsti za obnovo inventarja. Kmetije v vzholnih pokrajinah, ki jih je vojna močno prizadela, bo treba čimprej spraviti v red. Lani se je preselilo v priključene vzhodne pokrajine okrog 17.000 družin, tako da je naraslo njih število na okroglih 337.000. V pogovoru z novinarji je načelnik oddelka v slovaškem gospodarskem ministrstvu ing. Gazdik izjavil, da pripravlja Slovaška širokopotezen gospodarski načrt. Osuševanje močvirnatih krajev naj bi dalo vsako leto 20.000 ha rodovitne zemlje. Vodno zaščitna dela na Moravi bodo dala 6.000 ha, na Ni tri 15.000, melioracijska dela v vzhodni Slovaški pa 30.000 ha rodovitne zemlje. Zdaj je na Slovaškem v delu 190 vodogradenj, ki bodo stroški za nje znašali 592 milijonov kron. Po mnenju slovaških strokovnjakov bo približno za 1 milijon prebivalcem rodovitne zemlje na razpolago, ko bodo vsa te dela končana. Slovaška bi dobila po tem načrtu okrog 20 novih okrajev. -i" Umrla je naša preljuba in dobra mama, gospa MARIJA HAFNER Pokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Krištofa, od koder jo spremimo k večnemu počitku v torek, dne 22. decembra ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sr-1o, dne 23. decembra 1942 ob T. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 20. decembra 1942. Žalujoče rodbine: HAFNER, KLUN in NOSAN dipl. jurist v cvetu mladosti, star 28 let. Na poslednjo pot ga spremimo v sredo, dne 23. decembra 1942 ob 14. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče v Stepanji vasL V Ljubljani, dne 21. decembra 1942. Rodbina ALOJZ GREGORIČA in ostalo sorodstvo >8 m V 66. letu starosti nas je danes za vedno zapustila naša predobra mama, stara mama, sestra, tašča i. t. d., gospa 1vana Oražem posestniea m trgovka v Ljubljani Pogreb bo iz hiše žalosti, Predovičeva ulica št. 5, na pokopališče v Stepanjo vas, v sredo, dne 23. decembra t. L ob 3. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Družine v torek, dne 29. decembra t. L ob y27. uri zjutraj. i Prosimo tihega sožalja. Ljubljana-Moste, dne 21. decembra 1942. Družine: ORAŽEM, POŽENEL, HLADNIK, PAVŠEK, FAKIN, TRŠKAN in ostalo sorodstvo P. G. Wodehousei 55 SAM Hnmorističen romaš »In fant bi zardel in bi jo odkuril v Afriko, je-lite ?« »Ne. Mislim, da bi ostal v njeni bližini, nadejaje se, da se lepega dne premisli. Dekletom se rado tako zgodi.« Nasmehnila se je in mu pomolila roko. Sam je ledeno ošvrknil višjega natakarja, ki se je nekam preveč obotavljal tam okrog in od sile očetovsko gledal proti njuni mizi, ter pobožno vzel Kayino desnico v svoje roke. A to ni bilo vse... Strastno jo je stisnil. Prav ta mah je šel po dvorišču prileten gentleman napoleonske vnanjosti, ki je bil z nekim ministrom kosil v glavni dvorani, zdaj pa se je vračal v svojo pisarno. Ko je ta gospod skozi široko, odprto okno videl Sama in njegovo početje., je okamenel. Obstal je kakor prikovan in se dolgo ni mogel odtrgati z mesta. Videl je, kako se je Kay ljubeznivo nasmehnila. Videl je, kako ji je Sam vrnil smehljaj za smehljaj. In potem je videl, kako je dekle iztegnilo roko in kako jo je Sam vzneseno pograbil... Tedaj se mu je zazdelo, da ima dovolj. Opustil je misel, da bi se peš vrnil v Fleet Street, in dal poklicati izvoščka. »Lord Tilbury»je šel pravkar mimo,« je rekla Kay, gledaje proti vrtljivim vratom. »Ues?« je Sam neskrbno odvrnil. Lord Tilbury ga ni prav nič zanimal. »Mislim, da se vrača k svojim opravkom,« je Kay nadaljevala. »Tudi za vas bo menda že čas, da greste.« »Na žalost,« je vzdihnil Sam. »Ali vas je morebiti volja, da bi šli tudi vi in malce pokramljali s striekom?« »Govorila bova kasneje. Zdaj moram v .Ekspres-no opravništvo' na Northumberlandski aveniji, da pošljem nujno pisemce v mesto.« »Kaj važnega?« je tvegal Sam. . »Precej,« je Kay odgovorila. »Willoughby me je vprašal zastran neke reči, in zdaj bi mu rada sporočila, da mu nikakor ne morem ustreči.« XIX Lord Tilbury si najame zaveznika Čeprav lord Tilbury ni bil videl bogvekaj tega, kar se je godilo med Kayo in Samom za njuno mizo v »grill-roomu«, se mu je vendar zdelo, da je videl več ko dovolj. Ko ga je izvošček naglo pripeljal nazaj v pisarno, je jel trpko premišljevati o dvoličnosti- sodobnih deklet. Tu je šlo za deklico, ki je bil lord Tilbury še nedavno priča, kako je z očitno mržnjo zrla na Sama Shotterja; danes pa je sedelo isto dekle z istim Samom Shotterjem za skupno mizo in dovoljevalo temu Samu Shotterju, da ji je strastno stiskal roko. Vse to se je zdelo njegovemu lordstvu na moč sum- ljivo; ni si mogel zamisliti druge razlage, kakor da je bila dekletova trenutna hladnost, ko je srečala Sama pri Braddocku. posledica neznatnega prepir-čka, kakršni niso redki med zaljubljenimi ljudmi. O teh zaljubljenih prepirčkih je bil izvrstno poučen, saj je v njegovih listih mrgolelo zgodbic in romanov, ki so obravnavali same take svetovno važne stvari; zato si ni mogel kaj, da se ne bi globoko zamislil. »Oh, ženske, ženske!« je ponavljal sam pri sebi, ko je v mislih ogledoval zadevo od vseh strani. Kmalu je spoznal, da spravljata mlada človeka tudi njega samega v siten položaj. Kakor je bil rekel že gospe Francieji, svoji sestri, ob Samovem prvem obisku v pisarnah »Mammoth Publishing Comrany«, je bilo treba z neznosnim mladeničem zelo diplomatsko in taktično ravnati. Med svojim bivanjem v Ameriki ni bil dobil zanesljivega vtisa, kakšno ceno ima Sam v stričevih očeh. Vendar se mu je nedoločno zdelo, da je gospod Pynsent mlademu človeku naklonjen; če bi torej nastale med Samom in »Mammoth Publishing Company« nevšečnosti, bi se gospod Pynsent gotovo postavil na nečakovo stran, in to bi pomenilo pravo nesrečo. Na tihem, zato pa tem bolj odločno je bilo treba storiti vse potrebne korake, da se fantov ljubezenski "romanček že v kali zaduši. O tem, da so taki koraki nujno potrebni, ni niti za trenutek podvomil. Edini preskusni kamen, kadar je bilo treba soditi o vrednosti bližnjega, je bil za lorda denar. Zato se mu je zdelo smešno misliti, da bi ves duhovni in telesni čar, s katerim je bila obdarjena gospodična Kay, le količkaj odtehtal dejstvo, da ni imela niti beliča dote. Zatrdno je bil prepričan, da bi se tudi gospod Pynsent z vso dušo pridružil njegovemu mnenju. V teh nesrečnih okoliščinah ga je najhuje mučila zavest lastne nemoči. Z razburkanim srcem je hodil po pisarni sem ter tja. Prva točka njegovega vojnega načrta je bila nujno ta, da bo pazil na mladega človeka in zasledoval, ali obžalovanja vredna spletka s Kayo napreduje ali nazaduje. Toda Sam je stanoval v Val-ley Fieldsu, lord Tilbury pa v Londonu! »Brezpogojno moram dobiti zaveznika,« je mahoma pomislil njegovo lordstvo, ko je s palci pod pazduhami dirjal po sobi. Toda kakšnega zaveznika? Detektiva iz kake tajne policijske pisarne? Iz katere tajne policijske pisarne? Da, treba je bilo vohuna, ki bi se na kakršen koli način vtihotapil v Samovo hišo ter opazoval, vlekel na uho in vsak dan poročal lordu Tilburyju o mladeničevem dejanju in nehanju. A kje naj ga dobi?' Tedajci ga je prešinila veleumna misel. Zazdelo se mu je, da je vsa šmentana reč kakor ustvarjena za bistro glavico mladega Pilbeama. Med neštetimi listi, ki jih je izdajalo Tilburyjevo podjetje, je bil tudi priljubljeni in razširjeni tednik z naslovom »Poper in sol«, ki se je ukvarjal največ z razkrinkavanjem temnih strani londonskega življenja. Urejal ga je eden izmed najdejavnejših in najbolj nadobudnih »reporterjev« v Londonu: Per-cy Pilbeam.