! i Šmi samo najokusosjše vzorce listata!« & kulitirno-politično glasilo fjfejF tudi 11 v največji izbiri leiovsi - KSagesfurt inserentu KarfreitsfraBe 1 Seto / Številka 12 ¥ Celovcu, dne 25. marca Se-iraa 1 šiling OF je zmagala V zadnjem „Vestniku” beremo slavospev frontaSki zmagi. Reakcionarji, Tischler-jevi krščanski demokrati propadli itd. Sami sebi gotovo ne lažejo, ker položaj predobro jm> majo. Lažejo pa svojim delodajalcem, ker morajo tem nek uspeh pokazati, ko so sedaj nosili od leta 1949 Demokratično fronto k pogrebu. Od leta 1949, oziroma v treh občinah še leta 1950, ni v političnem življenju in na volitvah na Koroškem več Demokratične fronte. 1952-53 so zagnali prav po komunističnem receptu ves svoj propagandni aparat proti korošlcim Slovencem in za nemško socialistično stranko. Vsakega, ki ni tulil z njimi, so dolžili narod, izdajstva. Na občinskih volitvah pa so zopet zmagali. Krščanskih Slovencev po njihovi sodbi sploh ni. Dejstvo pa je neizpodbitno, da je Demokratična fronta nastopila na volitvah samostojno le v dveh oilrčinah in sicer v Slovenjem Plajlrerku in v Beli pri Železni Kapli in je v teh dveh občinah reci in piši, dobila v Slovenjem Plajlrcrku 37 glasov in en mandat ter v Beli 91 glasov' in en mandat. Leta 1950 na občinskih volitvah se je fronta postavila vsaj še v treh občinah hi sicer v zgoraj imenovanih dveh in še v Selah. Tedaj so frontovci dobili v Beli 75 glasov, v Plaj-lierku 38 glasov in v Selah 83 glasov, letos pa celih 128 glasov. Posebno zmes pa so hoteli frontovci skuhati skupno s socialisti v Žrabeku. Tam so zagnali ves svoj aparat proti Krščanski stranki, sami šli v socialiste in tako mislili in upali na uspeh. Kaj se je zgodilo? Dosegli so ravno to, kar so hoteli preprečiti, OeVP ima zanaprej župana. ..Vestnik” v zadnji številki pred volitvami poziva v celi vrsti občin Slovence, da na j volijo nemško stranko. Razsodnost volivcev je bila močnejša kakor propagandni avtomobili in drugo, in močnejša kakor grožnje, s katerimi so romali od občine do občine. K Ledincam samim bi danes dodali le eno. Daleč so padli emdsarji fronte, ki so v najtežjem času deloma sedeli v varnem zaledju in to tudi v čtsu nemške zasedbe Avstrije in Jugoslavije in si danes dovoljujejo blatiti slovenske izseljence, ki so vse svoje življenje posvetili skriti za dom, za svojo družino in za svoj narod. Slovenci v Ledin-cah so po svoji najltoljši razsodnosti, po občinskih razmerah doma, storili svoje sklepe za volitve. Naj bi frontovci raje pogledali v sosedno občino, kjer so mislili, da bodo dosegli uspeh in so se uračunali. Mi smo od vsega početka zastopali potrebo po samostojnem nastopu mi volitvah. Na naših posvetovanjih zaupnikov ni bilo niti enkrat dvoma o nujnosti takega nastopa. Le pod tem pritiskom so frontaši doma zadržali sklepe oljčnega zbora fronte in jih končno v zadnji predvolilni številki „Vest-nika” objavili s pozivom, da naj Slovenci volijo nemško socialistično stranko. Le „De-mokratična fronta” in njeno ozadje v Ljubljani smatra to jtot za pravilno, tedaj naj jo gre, naj pa ima tudi toliko korajže, da to stališče ob vsaki priliki zastopa. Sicer pa -so volitve jasen dokaz, da so sc Slovenci temu gledanju uprli in šli samostojno na volitve. Rezultat volitev tudi jasno kaže, da je bila ta pot pravilna. Ob priliki Imjiho objavili tudi seznam vseh izvoljenih kandidatov, katere koroški Slovenci dobro poznajo in tam bodo lahko sami razsodili, kdo od teh hoče imeti katerokoli povezavo z odkrito ali prikrito komuno. V našem volilnem poročilu nismo hoteli nakazovati ran in načina borbe, ki se je poslužuje prikrito komunistična Demokratična fronta. Ker pa so po ..Vestniku” tako veličastno zmagali, smo morali jjovedati tudi par dejstev. Po potrebi pa bomo zapisali še vet:, kar bo vso stvar še bolj osvetlilo. Taki so torej uspehi masovnih ali množičnih organizacij, o katerih toliko beremo v ..naprednih" ali prikrito komunističnih listih. Pri tem pa mislimo svoje! Posarje zopet v ospredju Nemški 'kancler dr. Adenauer je na svoji poti v Grčijo in Turčijo obiskal najprej Pariz, da lai se 'tam s francoskimi paberki pomenil o Posarju, To Posar je je na svojih zadnjih volitvah z dVetretjinsko večino izrazilo svojo voljo, da hoče ostati politično samostojno in gospodarsko pa tesno povezano s Francijo. Ravno ta gospodarska povezanost po drugi svetovni vojni je omogb-čila pasarskemu ljudstvu, fci je po svojem poreklu gotovo nemško, ugodne življenj-sike prilike in 'sicer 'boljše od Francije in Nemčije. Francija je s svojimi gospodarskimi ukrepi seve tudi negovala to novo ozem-Ije, da taiko zasidra vsaj gospodarsko povezanost med Posarjem in Francijo. Ker pa se seve Zapadna Nemčija iz prestižnih vzrokov ne more odpovedati temu ozemlju, stoji Francija na stališču, da ne more odobriti Evropske obrambne zveze, dokler ni vprašanje Posarja dokončno rešeno. Iz poročil, iki so jih listi Objavili po Ade-nauerjevem Obisku v Parizu, bi mogli sklepati, da je Adenauer v načelu pristal na francosko zamisel rešitve lega- vprašanja. Sedaj pa se javljajo po vrsti zastopniki nemških strank z Ostrimi izjavami proti ev- ropski rešitvi posarSkega vprašanja. Celo predsednik Vladne nemške stranke ,,Deutsche Pairtei” Heihvege je v odločnih besedah odklonil evropeizacijo Posarja, dokler vprašanje združene Evrope dejansko ni. nič napredovalo. On zahteva, da naj ho postopek posanslke evropeizacije vzporejen z. organizacijo združene Evrope. Tudi predsednik opozicije v Zapadni N emčiji g. Ollenhauer je v imenu socialdemokratske stranke zamzel odločno stališče proti zagotovilom in popuščanju, katero si je dovolil Adenauer v Parizu. Vse kaže, da obstojajo med Nemčijo in Francijo hude politične ostrine in da druga drugi ne zaupata. Združene države se vedno bolj. uveljavljajo v posredovanju med Nemčijo in Franci jo, ždijo da tbi prišlo v posanskem vprašanju do sporazuma. Uradni ameriški krogi celo trdijo, da se Francija namenoma trudi, da bi zavlekla: odobritev Evropske obrambne zveze. Francija verjetno tudi računa, thr bo konferenca v Ženevi, ki se prične 28. apnila, nudila še kako politično ugodnost. AagHja se šesneje povezale z že ob priliki lanskoletne konference na llermudili so se Francozi, Amerikami in Angleži trudili za ratifikacijo Evropske obrambne pogodbe. Angleži so želeli, da bi se zapadito evropske države tesneje povezale v skupni obrambni zvezi proti Rusiji. Anglija, sama pa bi rajši stala izven take zveze. Navezovanje trgovskih stikov med Anglijo in Rusijo je tudi dokazalo, da je Anglija bolj. zainteresirana na trgovini kakor pa na. vojaških vprašanjih. V Franciji pa se javljajo vedno večje težave v vprašanju skupne evropske armade z Nemci. Da bi pa Francijo pripravili do ratifikacije Evropske obrambne zveze, se je sedaj tudi Anglija odločila, da se tesneje poveže / Zapadno Evropo in sicer v sledeči obliki. Velika Britanija se hoče obvezati, da pusti določen del svoje armade na evropskem kontinentu, da celo stavi gotov kontingent britanskih čet in suhozemskih sil pod poveljstvo evropske armade. V istem smislu ima tudi Amerika pripravi jena zagotovila ža Zapadno Evropo. F a zagotovila pa ibo Amerika dala šele, ko 'bodo v francoskem parlamentu začeli debato za ratifikacijo Evropske obrambne zveze. Zaenkrat skora j izgloda, da v Franciji prevladuje razpoloženje proti taki odobritvi, ker pač Francija Nemčiji ne zaupa, in je komunistična nevarnost Rusije bolj oddaljena kakor vojaška nevarnost Nemčije. V tej Evropski: obrambni’ zvezi naj. bi bile vojaško povezane Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Luksemburg in Holandska. Holandska, Belgija, in Nemčija, so pogodbo v svojih parlamentih že odobrile, v Italiji dela komunistična stranka velike težave, v Franciji pa je splošno narodno razpoložen je proti vojaški povezavi / Nemčijo. Za samostojnost radio-oddajnih postaj Zasedbene sile so predale večino radio-oddajnih postaj v avstrijsko upravo. S tem korakom je seve tudi nastala nova težava. Za pošto in vse javne prometne naprave nosi odgovornost socialistični prometni minister dr. WaWbrunner. Seve se minister VValdbrunmer zelo trudi, da bi tudi vse ra-dio-oddajne postaje prišle pod njegovo kontrolo, ker je pač danes radio skoraj najvažnejši posredovalec novic in tudi političnih nazorov. Predarlska vlada pa je dvignila odločen glas za samostojnost deželnih oddajnih postaj. Temu stališču se pridružuje tudi Tirolska.. Intendant celovškega radia g. inž. Go-ritschnig je časnikarjem pojasnil položaj celovške radio-oddajne postaje in pri tem ni smatral zai potrebno, da bi z eno besedo omenil slovenske oddaje v radiu, ker ravno s tem vrši celovška oddajna postaja svojo posebno nalogo. Dravski most Tinje-Kamen Danes, dne 23. marca, je bila prva vožn ja 'čez novi železniški most, ki veže severni in južni breg Drave pri železniški postaji Tinje — Kamen. Prvič so ta most gradili leta 1863 in ga ojačili' leta 1891. V tej obliki je držal most do leta 1945, ko so ga povojni dogodki uničili. Zadnjih devet let se je vršil železniški promet preko pomožnega mostu, ki pa je tudi že /do pešal. Z zidavo novega mostu so pričeli’ marca meseca 1951, taiko torej čas gradnje obsega tri leta. Most je 240 metrov dolg, to je najdaljši most, katerega so gradili v Avstriji po letu 1945. Stroški znašajo deset milijonov šilingov. V Rusiji je močno odjeknilo Adenauerjev obisk v Turčiji jc močno odjeknil tudi v Rusiji. Ruski politiki, zastopajo mnenje, da so to poskusi obkrožitve Rusije na jugu in da Rusija tega razvoja ne more mimo gledati. Adenauer se jev Turčiji seve zanimal tudi /a vojaška, vprašanja. Saj zaključna, izjava, pravi, tla so vsa vprašanja obravnavali iz vidika starega prijateljstva med obema državama in v posebnem .pogledu na varnost Evrope. Turčija sama zastopa mnenje, da naj bi bila nemška armada bistveni tlel evropske obrambne skupnosti. Seve so ob priliki državnega obiska govorili tudi o gospodarskih vprašanjih in se končno sporazumeli, da bosta turški ministrski predsednik Menderes in turški zunanji minister Keprili vrnila obisk Nemčiji. Pred odhodom je kancler obiskal še turške bone, ki .so se odlikovali na Koreji in jih povabil na, obisk v Nemčijo. KRATKE ¥ E S Y a Na Jožefovo so se v Gradcu vršile izredne svečanosti introuizacije novega sekavsikega škofa Stihoisvvbhla. 'Nadškofa dr. Rohra-eher in Pavvlovvski sta vodila vse svečanosti ob priložnosti zastopnikov deželne vlade in tudi zvezne vlade. Deželno vlado je zastopal deželni glavar Krainer in zvezno vlado pa prosvetni minister dr. Kolb. Vrsta drugih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov je prisostvovala tej veliki cerkveni proslavi, med njimi tudi krški škof dr. Jožef Kost-ner. Novi škof je v svoji nastopni pridigi pozival katoličane h katoliški dejavnosti, ki naj ibi združevala duhovnike in laike v skupnem delu za odsev Kristusovega kraljestva na zeml ji. Dne 21. januarja se je sv. oče Papež Pij XII. po šesttedenski' bolezni prvič zopet pokazal 200.000 glavi množici na trgu sv. Petra v Rimu. Na Dunaju je kancler Ranil) govoril maturantom in pri tej priliki, naglasil nujnost strank v demokratičnem življenju im tudi .potrebo po političnem udejstvovanju vsakega posameznika, ker 'je demokratično življenje le na tej, podlagi mogoče. V zveznem svetu Zapadne Nemčije so izglasovali k 20 proti 18 glasovi, da ima še vedno civilni zakon prednost pred cerkvenim zakonom, to se pravi, da duhovnik ne sme izvesti cerkvene poroke pred civilno. Iz Miinchena jhvljajo, da. sta na ta mošnji kliniki dva profesorja našla, sredstvo proti raku. V nad sto slučajih so ta sredstva uspešno uporabili, ko je vse drugo že odpovedalo. Koncem aprila bo zvezni kancler Raab obiskal Veliko Britanijo. Domneve, da bo' kancler to priliko uporabil tudi za, obisk Zapadne Nemčije, ne odgovarjajo resnici, ker še do sedaj Zapadna Nemčija ni vinila obiska, ki: ga je svoj čas tam napravil bivši zunanji minister dr. Karl Gruber. Iz Londona javljajo, da znašajo zasedbeni stroški za Avstrijo 296.000 funtov za prvo četrtletje 1954. Kakor smo že poročali sta Velika Britanija in Francija s L januarjem 1954 prevzeli vse zasedbene stroške na svoj račun. Zgora j ohranjena: vsota bi odgovarjala 21 milijonom avstrijskih šilingov. Tako hi torej zasedbeni stroški Velike Britanije za Avstrijo znašali letno 100.000 milijonov' šilingov. Kakor poročajo listi, je zastopnik britanske zasedbene oblasti za Koroško g. Goslran. odpoklican na službeno mesto v Londonu in bo na njegovo mesto stopil dosedanji zastopnik za Štajersko, ki se preseli na Koroško. Celovško gledališče jc gostovalo v Ljubljani in bilo deležno prisrčnega sprejema. Ob tej priliki so uprizorili opereto „Fieder-maus” od Joh. Straussa. Meseca maja bo verjetno Ljubljana to gostovanje vrnila. Celovški igralci šobili nad slovensko gostoljubnostjo navdušeni. Pietro Nenni, vodja levih socialistov Italije, je hotel obiskati Francijo, da bi tam govoril proti Zapadno evropski obrambni zvezi. Potovanje mu je bilo zabranjeno in francoske stranke so proti tej prepovedi dvignile velik hrup, češ kaj bi Francija dejala, če bi Italija prepovedala vstop francoskemu poslancu. Nemški' finančni minister Schaffer se je izjavil proti vsakemu znižanju davkov, ker pač potrebuje tudi gotove rezerve za: predvidene oboroževalne stroške. Nek švedski delavec je sanjal o svojem bogastvu. Ko je drugi elan statvi! pri dirki konjev, je res zadel in tako postal za 50.000 avstrijskih šilingov bogatejši. Vaj. če bi sc tudi nam tako lepo sanjalo in potem uresničilo? V Celovcu dela na Bel jaški cesti dobro napredujejo. Na tej cesti je bilo vsako leto največ nezgod, sedaj pa bodo cesto speljali pori železniško progo in tako je pričakovati, tla bo poletni promet ,potekal bolj' nemoteno. Politični teden Po svetu... Iz Grčije je nemški kancler d‘r. Adenauer odpotoval na državni obisk v Turčijo. Med Nemčijo in Turčijo obstojajo slej ko prej dobri politični in gospodarski' odnosi. Saj je tukaj: med prvo in tudi drugo svetovno vojno 'bilo kar dosti simpatiji in tudi praktičnega sodelovanja. Nemškega kanclerja so v Turčiji z velikimi svečanostmi spreieli in med razgovori poleg vseh raznovrstnih političnih problemov obravnavali gospodarska vprašanja, ker je pač turški trg za nemško industrijo zelo važen. Istočasno je tudi Rusija vložila oster protest proti sklenitvi obrambne pogodbe med Turčijo in Pakistanom. V Turčiji zatrjujejo, da so ta protest Moskve pričakovali. V Egiptu so se vršile demonstracije viso-kosolcev za demokratizacijo države. Kakor smo .poročali, je državni in ministrski predsednik Nagib obljubil, ko je prišel po zadnji prekuciji zopet na vlado in do svoje polne moči, da bodo izvedene demokratične volitve. Egiptovske žene pa so izvedle gladovno stavko za svoje ženske pravice in to predvsem za pravico glasovanja. To pravico so po svojem odločnem nastopu tudi dosegle. Naše žene pa imajo te pravice že od leta 1920 in se važnosti talke pravice vse premalo zavedajo. Ker je pri nas več ženskih kakor moških glasov v vsej državi, dejansko le ženske odločajo vso državno politiko. Dne 14. marca nismo samo na Koroškem volili in „zmagovali”, marveč tudi v veliki Rusiji. Tam je seve nastopala na volitvah samo stranka komunistov in nadstrankar-jev z eno listo in dobila tudi na volitvah 99 odstotkov oddanih glasov. Zanimivo pri tem je dejstvo, da se suče število oddanih glasov v vseh avtoritarnih državah vedno okoli 99 odstotkov in da je vedno 99 odstotkov za režim. Pri nas v Avstriji je od 6 milijonov 900 tisoč prebivalcev 4, 580.000 volilnih upravičencev, torej, kakih (>(i odstotkov, v Rusiji pa je imelo volilno pravico pri 210 milijonih prebivalcev le 120 milijonov ljudi, kar bi pomenilo komaj 46 odstotkov. Italijo pretresa velik družabni škandal. Dne 11. 4. 1955 so našli policisti na obali Ostije Vilmo Man teši. Tedanja policijska ugotovitev trdi, da je omenjena ženska padla v vodo in utonila. Nek časnikar Muto je vodil preiskavo na svojo pest in končno tudi rezultat te svoje preiskave objavil. Pri tej preiskavi' trdi omenjeni časnikar Muto, da je dognal, da gre tu za obširno družbo, ki je (bila predana zauživanju opojnih strupov in da so bili v tej družbi povezani tudi najvišji italijanski družbeni: krogi, med njimi tudi sin zunanjega ministra PJcconi-ja. S tem posega seveda stvar tudi v italijansko pblkiiko in bo tekom sodnijske obravnave .povzročila vladi in tudi širšim krogom mnogo, skrbi. Ministrski predsednik Scellba pa je odločen, da pomete, četudi bi bili prizadeti naj višji krogi, kar pa bo razsodilo šele sodišče samo. Ustavno sodišče Zapadne Nemčije šteje 24 članov. To najvišje državno sodišče so izpopolnili in imenovali dva nova člana. Predsednik bavarskega najvišjega sodišča dr. VVintrich je bil izvoljen za predsednika najvišjega sodišča Zapadne Nemčije. To je odločen katolik ,ki je strokovno talko odličen, da so zanj glasovali, tudi socialisti. Zvezni svet Zapadne Nemčije je sklenil / dvetretjinsko večino zopetno upostavkev nemške oborožene sile. Ta sklep j.e napravil nemški parlament že 26. februarja 1954. Seve je treba sedaj, še pristanka visokih, komisarjev zasedbenih sil. Ta pristanek zapadli ih zasedbenih sil pa bo odvisen od odobritve Evropske obrambne zveze, to pa je predvsem zadeva Francije, ker bodo ravno tam težave največje. Na Poljskem so preosnovali vlado. Dosedanji vladni predsednik Bierut je odstopil in postal prvi tajnik komunistične stranke. Na njegovo mesto pa je stopil njegov dosedanji. namestnik Cirankievič. V Združenih državah Amerike je nastal močan spor med možem, ki ima nalogo, da iztrebi vse komunistične elemente iz državne uprave Mc Carthy-jem in armado. Vojni minister Stevenson je odločno nastopil proti vsem sumničen jem proti armadi Tomej je ibil dolber, priden kmečki fant, skoraj' sosedi smo si. Doma je delal in še meni večkrat pomagal, dokler ga niso drugi fantje pregovorili, da je neumno tako ubijanje doma in naj si rajši poišče dela drugod. Svoj; denar ibo imel, elegantno 'bo oblečen, v kino lx> hodil in še marsikaj. Vsak večer bo prost in v soboto in nedeljo, pa še dopust do dobil. No, pa kdo naj mu brani, da si napravi boljše življenje, da si kaj prisluži? V začetku je pridno hranil in še doma pomagal'. Toda vedno manj. Iskal si je druščino in hodil v gostilno. Poiskal si je tudi dekle. Kakšen fant pa naj bo brez dekleta! Novembra je postal brezposeln in seveda začel dobivati brezposelno podporo. Ker sem kmet, pa brez hlapca in dekle, o-troci pa, še v šolo hodijo, sem ga prosil, da bi mi pozimi pomagal spraviti iz gozda les in doma cepiti drva. Pa je bil enkrat menda bolan, drugič je bilo premrzlo. Drugi pa so mi povedali, da je po cele dneve prebil na ledu in sicer pri gostilni, kjer so keglali. Enkrat sem ga sam videl, da je šele zjutraj prišel domov. Tisti dan, ko je dobil izplačano, podporo, ga navadno sploh ni bilo domov. Zadnjič sem ga zopet prosil, da mi očisti drevje; saj! se razume na to, ker je kmečki fant. Pa zopet nič, menda je že drugje obljubil pomoč. Zvedel sem pa, da je svojemu prijatelju rekel: „ ... saj nisem tak trap, da bi za „pavra” garal.’' To reče tisti, ki je ata „pavrih” zrasel, ki so ga hranile in izšolale zgarane kmečke voke in še danes uživa doma dobrote doma! Kajne, res bi bil „trap”, da bi še delal, ko je vendar plačan za brezdelje! Jaz pa naj le delam noč in dan sam! Jaz si ne morem privoščiti; počitka, kina in večerov v gostilni;, če hočem odplačati vise davke in, da sosedov Tomej tudi iz mojega denarja lahko dobiva plačo in se mi z rokami v žepu smeje... Kdo je temu kriv? Kako naj si pomagam? Kaj pa vi pravite na to? Bolje pošteno umreti kakor sramotno živeti. Bolje s pametnimi jokati kakor z bedakom peti. Ekspedicija na gorovje Paine — Strahotni viharji — Brezuspešni poizkusi — Smrt Slovenca Tončka Pangerca in Avstrijca Schmolla pod ledenim plazom. 15. decembra je odšla sedemčlanska ekspedicija iz Bariloch v Južni Argentini v jx>-gorje Paine na jugu Cirile ob Mageljano-vem prelivu. Na vrhove, razen enega, ki; s svojimi 1000 m visokimi, gladkimi in skoro navpičnimi stenami predstavljajo najtežje plezalne probleme, doslej še ni stopila človeška noga. V ekspediciji so bili trije Argentinci, trije Avstrijci in eden Slovenec. Poročilo o ekspediciji in nesreči je poslal Avstrijec Birger Lantsdhner, kii je bil najbližje kraju nesreče. 23. decembra so si •postavili na podnožju gorovja glavno taborišče, nato pa so nosili težke nahrbtnike 18 km daleč preko grušča, preko od požara opustošenega gozda, čez divje deroče potoke do taborišča štev. ]. Divjan je viharjev Grdo vreme so sicer pričakovali, ker je vedno talko, toda to, kar so doživeli, je preseglo vsa pričakovanja. Od vsega početka so divjali strahoviti viharji. Dež, sneg in megla so onemogočali 'poizvedovanje in plezanje. V času enomesečnega (bivanja so imeli samo dva res lepa dneva. Drugače je besnel vihar ob skalnatih stenah, divjal nad jezeri, dvigal vodo v vrtincih do 100 m visoko, med' vrhovi so se pa kuhale in trgale megle in spreminjale gore v bleščeče in ledene vrhove. Tik poti vrhom 4. januarja sta Pangerc in Lantschner poskušala priti na vrli Cuerno Principal. Ta dan je bil prvi brez vetra in oblaki so se toliko razpršili, da sta za kratek trenutek zrla v strmo se dvigajoči, nazobčani in bleščeči se ledeni vrh. Pod steno vrha pa ju je zagrnila megla in se nista mogla orientirati. Kljub temu sta s pomočjo klinov naporno plezala navzgor. Ob pol petih popoldne pa sta v snežnem inetežu morala prenehati, čeprav sta bila le kakih 100 m pod vrhom. Beg pred gozdnim požarom 5. in 6. januarja: so poskušali zavzeti glavni vrh, toda v poledenelih stenah nad 2000 m Visoko, so obupali. Noč so prebili v snežni votlini, sprememba vremena pa jih je prisilila na povratek v taborišče. 7. januarja pa so morali naenkrat izprazniti taborišče. Neki pastir je namreč kuril signalni ogenj, ki se je pa zaradi razsajajočega viharja neznansko hitro razširil in proti jutru že ogrožal taborišče. Preobloženi so morali bežati, zaletavali so se in omahovali in v ihar jih je metal na tla. V nasledn jih poizkusih sta dva člana dosegla 2740 m visoki vzhodni vrh in od tam kot dokaz prinesla zastavico in tobačno dozo z vizitko, ki sta jo 1. 1937 tam pustila Nemca Zuck in Teu [el. Zaradi slabega vremena se je ekspedicija že hotela vrniti domov. Usodna nedelja 17. januarja Ponoči na 17. jan. je temperatura precej padla in po vsej; sneženi isteni so grmeli plazovi. Ker pa je bilo jutro skoraj brezoblač-no, so zjutraj hoteli plezati proti vrhu. Lantschner je zaradi utrujenosti omagal, Pangerc in Sčhmoll pa; sla plezala naprej. Lantschner ju je od jezera opazoval, kako se dvigata in plezata, dokler nista izginila v strmem ledenem žlebu ob strani ledenika. Ob tričetrt na dve se je kakih 500 m nad krajem, kjer sta bila Pangerc in Schmoll, odlomila velikanska, najmanj 50 m visoka in 100 m široka ledena stena. Z vso silovitostjo in med strašnim bučanjem je zgrmela v žleb, kjer sta bila onadva in čez steno v razpokan ledenik. Nato je bilo zopet vse tiho, samo bela megla i/, ledenega prahu, ki se je počasi redčila in trgala, je kazala mesto, kjer je bela smrt pobrala dva prijatelja... Lantschner se je prestrašen pognal proti kraju nesreče, prišel na sedlo, toda našel ni nikogar in na klice'se mu nihče ni odzval. Zato je hitel obvestit tovariše. Po štiridnevnem iskanju so obupali in se vrnili. Pacifiški viharji pa žrtvama pojejo pogrebno pesem. Dobri Tonček Tonček je bil rojen na Bledu, torej pod gorami, 'in čez gone je 1. 1947 odšel v svet, v svobodo in prišel v Argentino, kjer se je kmalu pridružil Slovenskemu planinskemu društvu. J/, skromnega ljubitelja gora je v nekaj letih zrastel gorski vodnik in eden najboljših plezalcev Argentine. Seznam njegovih vzponov se je večal z neverjetno naglico, premagoval je najhujše vrhove, stolpe 'in stene. Dolga in vztrajna vaja in neomejena volja so ga napravile za vrhunskega plezalca. Z jekleno voljo in zagrizenostjo se je izučil za zidarja in v nočnih tečajih dovršil stavbeniški kurz. Živel je silno SLOVENCI V ARGENTINI Duhovniki V zadnjih tednih je bilo več izprememb v službenih mestih naših duhovnikov v Argentini. Naj, bo omenjeno tukaj le, kako so nameščeni naši letošnji novomašniki: G. Bogdan Makovec je imenovan za kaplana v Villa Dominico; g. Jože Skerbec za kaplana v Dolores; g. Jože Horn se je odločil iti v čile k g. Moharju za drugega kaplana; g. Lojze Starc pa je prišel v mesto Buenos Aires, kjer se bo posvetil nadaljnemu štu-diju. Peti naš letošnji novomašnik je g. Franc Susman, lazarist, ki je imel prvo sv. mašo na božični dan med rojaki v Buenos Airesu. Dne 11. decembra je na slovenski teološki fakulteti v Adrogue promoviral za doktorja teologije g. Lojze Kukoviča. Z dekretom vatikanske koncilske kongregacije, ki ga je podpisal njen tajnik kardinal Piazza, je bil dne 5. decembra g. župnik Anton Orehar imenovan za direktorja vseh slovenskih dušnih pastirjev, ki delujejo med slovenskimi rojaki v Argentini. Istočasno je bil z enakim dekretom imenovan g. Jože Jurak za njegovega namestnika in pomočnika. Vigred Iz dalje deklica prihaja, mladost ji sije iz oči. Pred n jo livada se pomlaja, nad njo škrjanček žvrgoli. Omilili so se vetrovi, izginja v gorske grape led; hiti za divjimi plazovi in briše razdejanja sled. Tam, kjer povodnje so divjale, gradi, popravlja, orje spet, vali v nasipe močne skale, celo na trn pripenja cvet. Kriiatci v gajih se budijo, oživljal tihi gozdni hram, z bregov vijolice duhtijo, odpada breme zime z ram. Pastirček na piščalko piska, na vrt ih cvet obeta sad; mladost uživa, poje, vriska, srce je polno sladkih nad. L i ni b a r s k i skromno, vedno zadovoljen in vesel. Nc-utešljiva želja po Višinah in lepoti; ga je pripeljala v smrt, duša pa je splavala k Najvišjemu in Najlepšemu. J. 5. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (61. nadaljevanje) Starešina Souček se je sicer trudili, jedel in pil je za dva, pa vendar je bil nekam ne-svojt Taka nezaslišana stvar se mu zgodil Da nič ni vedel o tem, da mladi sterba gleda za Verunko. — Kakšna sramota za starega pozvačina in posredovalca! Že je imel izbranega ženina za Verunko. Vedel je, da '!xnlo Cimburovi sedaj z njo pohiteli, hotel je o tem s Cimburo spregovoriti. Zdaj pa je iz njegovih ust slišal tako presenetljivo novico. Pa vendar dobro, da jo je slišal. Ta-koj; zjutraj mora k Sterbovim, da ga kje ne bodo obšli in bi se brez njega napotili k Cimburi. Kaj; bi; si o njem, o Součku, okoliški; starešini mislili! Pa mu je bilo to ponižanje prihranjeno. Ko je drugega dne zjutraj odprl vrata pri šterboVih, ga je gospodinja vljudno sprejela, se mu prijazno nasmehnila in rekla: ,,Dobro, da ste prišli, mož se je pravkar pri-pravljal, da bi stopila k vam.” ,.No, zato pa!” se je takoj samozavestno izprsil Souček, pripravil sem vsako ženitev , zakaj ne bi tudi vaše?” In že prihodnjo nedeljo je spet z zmagoslavnim nasmehom vodil šterbove k Cimburovi m. In potem je prišla svatba. Dve hkrati, pa tako šumni, da ne pomnijo podobnih. Cim-‘hura se je ženskam upiral, se branil, toda ni uspel. V vsem je moral popustiti, samo v eni stvari ni odnehal — ko je šlo za godbo. Vsi so hoteli novo godbo iz Piska z medenimi pihali. Toda Cimbura je bil neomajen. „če ho godba,, potem bo staročeska, za drugo ne bom šel — igrala lx> vam. meni ne.” Pregovarjali so Cimburo, pa kratico in odločno je odbil vise. „Sem že rekel,” je rekel s takim poudarkom, da je vse prigovarjati: je na mah utihnilo in so se drugi napotili naglo v Strunkovce. Strunkovci so po češkem jugu na dolgo in široko znano mestece. Ko se tam rodi deček, mu oče najprej pogleda na prste iim presodi, kaj, bo nekoč igral, ali gosli ali bo mečkal samo dude. piskal na klarinet ali drgnil bas. Tam se vsak deček rodi muzikant. Sem v to godčevsko mesto so se odpravili putimski drugi itn pri županu pogodili ..najboljšo muziko, ko jo v Strunkovcih ima jo”. ,,Ali hočete veliko ali malo?” so jih tam vprašali. Ti pa niti za hip niso pomišljali in se ponosno izrekli za veliko, čeprav niso vedeli, kaj, župan s tem misli. ».Komu in pri kom bodo igrali?” so dalje spraševali v Strunkovcih.' „Nam na svatbi.” ..Toda, fantje, prosim vas, kdo se pa pri vas ženi in maži, da hočete talko slavno godbo?” so se čudili Strunkoviči. ..Trije rodovi se bodo tega dne s svatbo sprijaiteljili. Cimburovi z mlinarjem Rouč-‘kom in bajtarjem Sterbom.” V Strunkovcih niso nič vedeli o mlinarju Rouuku, nič o šterbu, toda ko so slišali ime Cimbura, so takoj vprašali; ..Kaj ste rekli? Cimbura, Cimbura, silni Cimbura ženi sina in moži hčer?” ,.Da, on,” so odgovorili drugi, veseli, da Cimburo tudi tu poznajo. ..Prišli bomo in zaigrali,” so prijazno obljubljali. ..Žal vam ne bc, od gladu pri nas ne umrete, od žeje se ne posušite, potruditi se boste motali in denarja boste zaslužili kot blata,” so se zadovoljno poslovili putimski sli. in prišla je ..velika muzika strunikoviška”, s sabo je prinesla samo lesena godala. Ta je prinesel dude in, ko jih je stisnil, so burkasto zacvilile. Dva sta potegnila iz usnjenega toka gosli, in, ko sta jih s prsti za vratom požgečkala, so se gosli veselo zasmejale. Drugi je privlekel bas in, ko, ga je /. lokom po trebuhu gladil, si je bas zadovoljno godel. Peti — kapelnik — je vzel iz žepa klarinet, ga sestavil in, ko ga je nastavil na usta, je zaščebetal kakor slavec spomladi. Niso jih po vsej okolici zaman imenovali , .serafi ne”. Sprevod seje pričel pri šterbovih. Od tod so šli po Verunko k Cimburo vini, tu so vzeli s seboj še Jana in krenili v mlin. Tam je kakor kraljica z družico sredi prijateljev čakala Rozalka. Tu so se gostje združili in svatbeni sprevod se je okrog enajstih poslovil od Roučkovih. Godba je zaigrala: ,,Mojo ljubo že k oltarju peljejo”, svatje so zavriskali, da se je vas stresla, družice so z ruticami mahale nad glavami in zapele kot škrjanci pod nebom. Od streljanja so se tresle hiše v ‘temeljih in častitljivi putimski zvonovi starodavne cerkve so pozdravili v esele goste. Nebo je bilo do jutra oblačno. Toda ko je sprevod prišel na grič k cerkvici, se radovedno sonce ni moglo premagati. Razgrnilo je oblake in se s sinjega neha nasmejalo svatom s svojim zlatim žarom. ..Putim se veseli,” je pomislilo in je svetilo z neba ves dan In še drugi in tretji dan, ker je tri dni trajalo to spominsko veselje. Danes podnevi so pri Roučku, jutri bodo pri Cimburi, tretji dan pa se skonča pri šterbovih — toda večer za večerom, noč za nočjo preplešejo v gostilni,,Pri stari”. Kdor pride in je dobre volje, ta je gost, naj je in pije, danes plača oče, Cimbura plača jutri in ba jtar Sterba plača po jutrišnjem. V vse j vasi nihče ne dela. Cepci počivajo, konji stojijo, voli prežvekujejo. Kakor magnet privlači godba vse k sebi. Čudovita godba, čarobni godci. ,.Slovo” ti zaigrajo tako ganljivo, da celo možem stopajo v oči solze, žene pa glasno jokajo, če zaigrajo „v kolo”, se pari divje zavrtijo in, če zaigrajo divje „v skok”, se celo kakor suha sliva upognjena starka lahko vrti .in poskakuje kakor omelo s" kotu. Ni je pesmi na svetu, da je Strunkoviči ne hi zaigrali. Vse in vsakogar razvnamejo, zato razvnamejo tudi Cimburo. Dolgo, dolga dva dni se že brani Cim-bura. pa ga končno le premaga. Vdaj se, silni Cimbura! Na milost in nemilost se vdaj tem čarovnikom! Tak daj si naliti še vrček penečega, protis inskega, na dušek ga izpij! Aha, čutiš, Cimbura, oči so sc ti raz-žarele, glava se ti je zravnala, roke žc v taktu ploskajo in srce v prsih raja. Zdaj se krči v žalost, zdaj spet poskakuje v radosti, kakor mu gosli govorijo, kakor mu ukazuje klarinet. Ta godba si osvaja Cimburo in se z njim neusmiljeno igra kakor s slabotnim otrokom. — Vsega ga prevzema in govori k njemu ne toliko z zvoki, ampak skoraj z. jasnimi, razločnimi besedami. ,,Ala stopi, Cimbura, preti godce,” je začul v svojii duši ukaz, strog ukaz kakor v vojski in, preden se je nadejal, je stal pred njimi. Petak jim je položil na krožnik in zapel. Po letih je zopet zapel svojo ,priljubljeno pesmico kakor takrat na plesu v Krati išču: ,,V Proti vinskem gradu — tam med gorami.. je zaoril visok glas, kakor da ni Gimburov. Gosli so ga v višini ujele, pridružil se jam je še klarinet in zdajci je vsa godba vpadla in zaklicala: ,,Ne pozabi tega, kar si dala mi,” burno je vzklikala, strogo želela, tla, skoraj ukazovala. Toda takoj je utihnila, se naravnost raz-tajala in s Cimburo sladko šepetala: 'Schtmiet CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. Od gospe Marije Perne smo prejeli naslednje pismo: „V zvezi z radio-objavo, z dne 20. 3. 1954, kjer navajajo vzroke aretacije mojega moža Alojzija Perne-ta na Jesenicah, dne 14. marca 1954 sporočam, da moj mož pri nem-ški vojaščini v Kranju ni bil ne častnik in ne podčastnik. Trditev, da je bil moj mož na visokem mestu, je laž. Če bi bil moj mož vojni zločinec, bi ne tvegal potovanja v Jugoslavijo, tako pa je bil 14. marca 1954 že drugič v Jugoslaviji, kjer so ga na Jesenicah aretirali.” Marija Perne, '1. r. Velikonočne karte s slovenskim napisom lahko naročite pri upravi Nedelje, Celovec, Viktringer Ring 26. OPOZORILO Prečastiti duhovščini, kakor tudi ostalemu občinstvu naznanjamo, dai priredi znana graška tvrdka Karl HUBER v duhovnem semenišču v Celovcu, Marianum, III. nadstr., v petek dne 26. marca t. 1. ob 14. uri, razstavo cerkvenih paramentov, posode in drugih cerkvenih potrebščin. NAROČNIKI V AMERIKI IN KANADI, POZOR! Razveselili smo se ameriškega poročila, da je gospod direktor Anton Grdina pripravljen, da sprejema naročnino za naš list. Naročnike v Ameriki in Kanadi naprošamo, da se te možnosti poslužujejo in pošiljajo zanaprej naročnino na naslov: Mr. Anton Grdina, N ort h American Bank, 6131 St. Clair Ave, Cleveland 3,Ohio. One rojake, ki zmorejo, pa naprošamo, da se pri naročnimi spomnijo še našega tiskovnega sklada. List stane celotno 4 USA dolarje. Cena je zato tako visoka, ker je poštnina sila draga. NAROČNIKI DOMA! Tudi vas prosimo, da se poslužite položnic, katere smo januarja priložili listu. List staue mesečno tri šilinge, celoletno pa 36 šilingov. Kjer pa se oglasi naš inkasant, pa prosimo, da plačate naročnino njemu. ŽVABEK Občinske volitve so za nami. Razočaranje na obeh straneh. Eni so šli ipot našega visoko spoštovanega dušnega .pastirja Uranska, drugi so mislili, daje ..nova napredna” pot uspešnejša. Rezultat pa točno kaže, da. bi bili po naši stari domači poti prišli do večjega uspeha. Tudi tisti, ki so mislili in nameravali pomagati socialistom, so tem le škodovali. Novi učitelj g. Rap pa se prav zelo trudi, da bi se v naši občini utrjeval nemški duh, ki ga je sadil hitlerr/em. GLOBASNICA Pri na's smo imeli par zanimivih prosvetnih večerov, na katere je vabil č. g. /upnik. V slikah nas je peljal po poti, katero je prehodil na svojem romanju v sv. deželo. Ta predavanja s slikami so bila v župniškiih prostorih pri izredno lepi udeležbi in sicer že štirikrat. Večkrat nas v Globasnici obišče tudi ,,Ka-tholische Filmgilde”, katero vodi g. župnik Maiirltsch. Na žalost pri vseh njenih prireditvah ni niti ene slovenske plošče, kljub temu, da so gledalci in poslušalci sami Slovenci. Dne 29. marca bo novi občinski odbor volil župana in želeli bi, da bi izvolil takega župana, ki se bo tudi zavedal, da je v slovenski občini. DOBRLA VAS Vedno še častimo Podjunčani sv. Jožefa, pred vsem pa ga obiščemo prav radi vsako leto 19. marca v Dobrli vasi. Tako smo se po stari tradiciji tudi letos zbrali od blizu in daleč v Dobrli vasi. Najbolj' je nas v leklo tja to, kar smo v zadnji številki ,.Našega tednika” brali, namreč da bodo razstavljeni tudi razni stroja, kakor za kmetijstvo in gospodinjstvo. Če prideš na ta dan v Dobrlo vas, je navadno dan še prekratek, posebno za mladino. Če jo vabi toliko mikavnih reči, se ji nikamor ne mudi. Najprej gredo vsi v cerkev, predvsem letos smo se svoje dolžnosti v polni meri zavedali, ker imamo misijon. Sv. maše so trajale do opoldne, na kar smo se malo okrepčali ter pričeli z izpolnjevanjem popoldanskega načrta. lip nas mfficmketn Že zgodaj zjutraj si videl postavljati stojnice razstavljaleev, ki so se veselili lepega sončnega jutra in velikega uspeha. Gotovo so precej skupili, vendar pa so bili za prodajalce in razstavi jake pa tudi za kupce že boljši časi. Danes se finančna kriza že kar občutno pozna in si zato obiskovalci pač lahko sejem ogledujejo, ne morejo si pa privoščiti vsega tega, kar bi jim poželelo srce. Tu si lahko opazil poleg modernih in pisanih oblek, obuvala, kuhinjske posode in pribora, raznih zabavnih predmetov za otroke in odrasle kakor n. pr. gugalnic, vrtiljaka, vrsto raznih reči, ki spravijo obiskovalce sejma v dobro voljo; še celo vrsto strojev. V tem se je prav posebno odlikovala tvrdka Johann Lomšek iz Zagorja pri št. Lipšu, ki je razstavljala stroje in orodje na vidnem mestu. Med drugimi je tvrdka Lomšek razstavljala tudi sledeče stroje in kmetijske naprave: drobilnice, pluge raznih vrst, gumijaste vozove, mlečne posnemalnike, brane, elektromotorje, turbine, sode za prevažanje gnojnice, črpalke, kolesa, motorna kolesa, stroje za umivanje krompirja, moderne šivalne stroje, udarne mline, reporeznice, pa-riinike in podobno. Videti je bilo, da so se kmetje in gospodarji zelo zanimali za to razstavo. V splošnem je bilo prav prijetno. Vreme je bilo lepo. Vsak se je zabaval po svoje in je tako kar prehitro minil praznik sv. Jožefa. ŽITARA VAS če gremo po Koroški, vidimo lepe, na novo popravljene cerkve, vidimo pa tudi zanemarjene in umazane. Kdo je kriv temu, če so cerkve zanemarjene? Največ krivde leži na ključarjih (cekmaštrih). Njim pa gre tudi hvala, če je cerkev lepo pospravljena in popravljena. Morda se po nekaterih farah izgovarjajo: pri nas imamo starega župnika, pri nas ga sploh nimamo, pri nas se vedno menja itd. Toda, poglejte zgled naše fare! V Žitari vasi smo imeli 83 let starega župnika. Ko je spoznal, da je že star in sam ne more storiti vsega kar bi rad, je izbral nove ključarje, mlade moči: poleg starih Stullerja in Planteu-a, so prišli novi: Kompoš, Hriber-nig, Rigelnik in Rutar. Lotili smo se dela in danes imamo: novo spovednico nove stopnice, v cerkvi posušene zidove, celo cerkev obnovljeno, 5 oltarjev kakor novih, popravljene orgle, pet novih mašnih oblek, prižnico, kakršne ni v Podjuni itd. Vse se sveti, ko stopiš v hišo božjo. Veste, koliko smo uporabili cekvenega denarja ali premoženja? Niti šilinga ne! Nasprotno, plačali smo 900.— šil. dolga, katerega je imela cerkev, 50.000 šilingov pa smo nabrali po fari. Cerkvena kasa je sedaj sicer prazna, toda brez dolga, še nekaj klopi bomo napravili novih in notranjost cerkve bo za dolga leta v najlepšem redu. Za praktične nasvete se moramo zahvaliti gg. župnikoma Kaseljnu in Sriencu, g. proštu Zechnerju in dr. Harttvagnerju (Denk-malatnt), kateri je še dodal 5.000 šil. Tudi občina je prispevala 2.000 šil. Pomagal je z nasveti tudi g. ing. Klebel iz. šk. ordinariata. Restavratorska dela je izvršila firma Cam-pidell, Feistritz a. d. D. Ker je vsa dela izvršila tako izvrstno, lepo in hitro, jo priporočamo tudi vsem drugim faram. Naj omenimo še to, kako smo zbirali denar. Nekatere družine so prevzele po enega svetnika za 300 šil. Tako je 30 družin prispevalo 9.000 šil. Druge družine so prevzele angele po 100 šil., ostale družine pa so prispevale po 30.— šil. za paramente. Vsak darovalec je dobil potrdilo za plačilo, da je tako bil varen, da se bo njegov denar uporabil v prave namene. Začeti je treba. S požrtvovalnim in poštenim delom ter z božjo pomočjo se je delo dokončalo Bogu v čast, ljudem v veselje in v ponos fare. OBIRSKO Pomlad prihaja, v sončni Obirski prej kot v senčni. Na novo začenjamo z delom zunaj po travnikih in njivah, obetajoč si, da bo letos boljše kot je bilo pretekla leta. Čebele so imele hudo zimo, ves februar niso mogle niti enkrat iz sodov, zato so marsikatere družine zaspala za vedno. Kolikor pa jih je ostalo, pa že pridno nosijo polne koške, in si tudi delajo lepe obete, ker je letošnjo zimo zmrznilo do 'korenin. Sicer pa je pri nas vse mirno. Še /a volitve se nismo stepli. Kvečjemu, da mladino, starejšo in mlajšo, podplati preveč srbijo in to še v postu. Zategadelj je ne smemo preveč hvaliti. Pač pa bi jo pohvalili, če bi se nam pokazala s svojim znanjem, ki si ga je nabrala v vajah skozi vso zimo in skozi ves pust. Menda se hočejo postaviti eni in drugi, pevci in godci o veliki noči. Vsi smo že radovedni. Saj je bilo lani lepo, ko smo obhajali velikončno vigilijo po starokrščansko, letos pa si obetamo še več. Torej obetov in pričakovanj polna je naša pomlad. SELE V ponedeljek, 22. marca zjutraj, je vsakogar pretresla vest, da so v nedeljo zvečer orožniki' našli pri Kdbovnikovi šupii db poti iz Male doline humberškega gozdarja Adama Peball-a mrtvega od strela v glavo. Odšel je k dbma v soboto zvečer in je v ranem nedeljskem jutru na planini oprezoval za divjimi petelini, čez dan se je pomudil v planinski gostilni v Mrzlem logu, pred mrakom pa se je z najemnikom podal na pot proti vasi. Oh suni je zaostal, počival in kadili. Tu se j|e zgodila nesreča; kako, to se ne more natančno dognati. Strel svinčenih kroglic iz puške ga je zadel na vratu pod čeljustjo in obtičal v glavi. Smrt je pač takoj- nastopila. Rajni je 'bil vesten v svoji gozdarski službi, pravičen in ddber db gozdnih delavcev, prijazen do vseh ljudi in zato splošno priljubljen. Star je bil šele 44 let. Zapušča ženo in dve hčerki, ki še obisku jeta šolo. Izrekamo jim db tej n epričaikovani in tragični izgubi iskreno sožalje. Truplo je bilo prepeljano v rojstni kraj Patemion. BISTRICA V ROŽU Občinske volitve so za nami. Naval na naše volilce je bil jako močan. Kljub temu moremo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da so Slovenci naše občine dali svoje zaupanje listi domačinov. Krščanska stranka je dobila 85 glasov in s tem tudi mandat, ki ga je doslej imela. Izvoljen je bil tako v občinski svet gospod Anton Feinig, ,pd. Ucar v Svečah. Bil je žeipred vojno občinski odbornik in ima' zaradi tega mnogo izkušenj. Kot napreden in uviden gospodar, cerkveni ključar in cerkveni pevec uživa pri ljudeh splošno spoštovanje. Zato smo veseli, da smo dali svoje zaupanje taki osebi. Naš dosedanji zastopnik v Občini je bi) gospod Simon Ferčnik. Po svoji požrtvovalnosti, razgledanosti in gorečnosti za vse kar je dobrega in plemenitega, je znan po celi fari. Zahvaljujemo se mu na tem mestu za ves njegov trud. Gospod Ferčnik bo stopil že v 75. leto. Skozi vse življenje se je boril za naše ideale. Tudi za naprej mu želimo trdnega zdravja in sodelovanja pri naših skupnih podvzemih. Zalivala in priznanje tudi vsem volilkam in volilcem, (ki so dali zaupanje skupni Slovenski listi. Kako se boi v bodočnosti razvijalo- naše občinsko življenje bomo ob priliki- že še poročali. BEKŠTANJ Pri nas so se Slovenci obeh skupin zmenili, da nastopijo pri občinskih volitvah skupno listo. Nad tem korakom smo se vsi Slovenci veselili in tako tudi upravičeno ■ pričakovali izid občinskih volitev, ki nas je pa razočaral. Nekateri so šli kar v socialistični tabor, nekaj; pa jih je bilo tudi, ki so volili OeVP in VdU-listo. Končni rezultat kaže, da; bi eni in drugi skupni slovenski in tudi občinski stvari več koristili, če bi ostali tam, kamor spadajo po vsej: svoji preteklosti. Tako bi tudi OeVP-jevski agitator ne imel prilike, da drugi dan po volitvah proglaša, da Slovencev ni in da tudi ne morejo zahtevati slovenskih šol ene ali druge vrste. Radio aparati Trugspe & Erraaero BELJAK - VILLACH Wldmanngasse 41, vogal Ivirchcnplatz plačila na obroke Žensko blago, rožnato od šil. 9.90 Svileno blago, rožnato od šil. 20.- Otroške nogavice od. šil. 5- Otroške kratke nogavice od šil. 5,- Damske svilene nogavice od šil. 11.- OmSsi BELJAK - VJLLACH, HAUPTPLATZ 20 Slikarstvo in pleskarstvo — stenske obloge — fazerit — keramične plastike — kisline varni betonski email Viktor Eicher d. J. CELOVEC - KLAGENFURT Ostei witzgasse 8, telefon 30-40 TOVARNA PARKET OV J. B. EGGER BELJAK - VILLACH, HAUPTPLATZ 28, TEL. 46-39 5. stccuii/ Md GUTENBERGHAUS, CELOVEC T el e f o n 19-46 OBEL-ZENTRALE KLAGENFURT, Heiligen-Geist-PIatz 1 E L E K T R O R A 1> I O 1 X S 1 A 1. A CIJ E STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO NOTRANJE OPREME KLEMENT BUXBAUM | BELJAK — VILLACH, Ringmaucrgasse 11 j JOSEF RAUTER R I. E P A R S T V O BELJAK - VILLACH Untercr Kirchenplatz I Telefon 41-36 Išiud B4 BELJAK - VILLACH Gerbergasse 9, telefon 41-64 *uMK*u>t*a&s0; ? SODC SODOBNE KOVINASTE GRKE SchiMer — Brisker CELOVEC - KLAGENFURT Weitlmannsdorfer Strasse 2 H. Tel. 39-4-71 n Bipb-lRg. G. Vogel Specialno podjetje in zvočne izolacije. Gradnja hladilnih naprav. Celovec, telefon 45*51 toplotne, mrzlotne SLIKARSKI M O J S T E R Viktor Wuerscrb BELJAK - VILLACH Z E N O - G O E S S -STR A S S E 37 TEL. 11-49 Karl Reircer STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARST VO BELJAK - VILLACH, Italicncr Strasse 59 Telefon 47-9t PRESKRBA Z VODO SANITARNE UREDITVE CENTRALNE KURJAVE PFRIMER & MOSSLACHER Celovec - Klagenfurt, Viktringer King 37—39 telefon 22-45 Delavska zbornica - tudi v Beljaku Dne 14. marca 1954 je bila v Beljaku slavnostna otvoritev nove Delavske zbornice. Ob navzočnosti zastopnikov javnih uradov in ustanov so poslopje odprli in ga predali svojemu namenu;' Samo 25 odstotkov vseh prostorov služi za uradniške prostore, vse drugo pa je namenjeno kulturnim potrebam. Brez dvoma bo tako poslopje koristilo vsemu delavstvu in bo premostilo marsikatero vrzel. Ogled novega poslopja kaže, da je bilo načrtovanje res tudi v skladu z danimi potrebami in so bile tudi vse potrebne priprave izvedene z veliko skrbjo. V novem poslopju bodo tudi nastanili okrajno tajništvo avstrijskih delavskih sindikatov in tudi posamezne sekcije strokovnih sindikatov bodo v novem poslopju dobile svojo streho. Na vsak način pomeni novo poslopje za Beljak kar lep napredek. Koroški obrtniki so tudi pri tem delu pokazali svoje strokovno znanje. Stavbarska dela je opravila deloma skupnost dipl. inž. Hit z & C o. ter R.. u. E. T e i c h & C o. Delo je bilo težavno zaradi trdih fundamentov. Kljub vsem težkočam je delo zelo uspelo. Vse kalorične naprave je izvedla znana celovška firma dipl. inž. Vogel z največjo vestnostjo. Naprave za kurjavo s toplo vodo vključno vse radiatorske kurilnike je izvedla tudi celovška firma Pfrimer & M o s s 1 a c h e r. Za oder je vzidana kurilna naprava s toplim zrakom, dvorani pa sta opremljeni z modernimi napravami za zračenje. Vsa v kamnoseško industrijo segajoča dela je opravila firma Gali & Clementschitsch v Beljaku. Dostavila jc naravni in umetni kamen najboljše kakovosti, med drugim tudi opremila ves portal z marmorjem iz Treffen-a. Ob vhodu so tudi tla tlakovana z naravnim marmorjem. Pleskarska in slikarska dela v slavnostni dvorani in ob vhodu je izvršila tvrdka Albert Garger v Beljaku, vsa druga tovrstna dela pa je izvršila firma M u s e g g iz Beljaka. Tvrdka Biittinghaus, lastnik Fr idol d H 611 e r, podružnica Beljak, je izvršila vsa keramična dela v umivalnicah in straniščih, v kleti, pritličju in tudi v gornjih prostorih. Znana celovška firma L u s c h i n je opremila oder z najmodernejšo opremo. Električno instalacijo je vzorno izvedla firma R a u t e r. Ta dela jc firma opravila v vseh pisarniških prostorih, v stanovanjih, v trgovskih prostorih in napravila tudi elektroinstalacijo za zračno kurjavo in za regulacijo toplote. Tudi naprave za kurjenje z oljem je izvedla firma R a u t e r. Tvrdka Richard Scherzer v Celovcu je napravila v portalu vse naprave iz lahke kovine. Portale same so napravili v delavnicah firme Scherzer. Portale za sedem prostorov in tudi glavna vrata je istotako dobavila tvrdka Scherzer. Podjetje J a n i s c h j u n. v Beljaku je vsa dela s steklom izvršilo prvovrstno. Izložbe trgovine so opremljene z belgijskim specialnim steklom. Vse to je delo firme J a n i s c h. Črke besede „Arbeiterkammcr” kakor tudi znak OeGB so delo znane celovške firme S c h i 1 d e r B r i s k e r. Pri zgradbi je bistveno sodelovala tudi mizarska delavnica Josef Reiner iz Beljaka. Njena dela so izvršena precizno in dobro. Zelo močno učinkujejo prav po preprostih linijah hrastova vrata, ki jih je izdelala firma Klement B u x h a u m iz Beljaka. Večino slikarskih del jc napravil na priznano odličen način slikarski mojster IV i 1 h e 1 m M u s e g. Barve so okusno izbrane in se prav lepo ujemajo. Posebno moramo poudariti brezhibno in v največje zadovoljstvo stavbenika izvršena kleparska de- la, ki jih je v celoti izdelal Jakob Kuess iz Beljaka. Parketna tla je zelo dobro izvršila tovarna parketa J. 15. Egger iz Beljaka. Brezhibna kvaliteta daje firmi najboljše izpričevalo. Revstavracijske prostore tako veliko kakor tudi malo dvorano, vežo in ostale prostore, je opremilo s pohištvom domače strokovno podjetje M o b e 1 -zentrale Gutenberghaus v Celovcu. V celoti se odlično sklada delo slikarskega mojstra Viktor-ja Eicher, ki je opremil steno stopnišč s keramično plastično oblogo v barvah, ki se lepo sklada s skupnim vtisom. Fa. Eicher je v Celovcu znana in visoko cenjena. IZVEDBA VSEH SLIKARSKIH IN PLESKARSKIH DEL SLIKARSKI MOJSTER Wilhe!m Husegg BEEJAK-VILLACH, Ludvvig VValterstrasse 28, tel. 66-27 Portale za sedem poslovnih prostorov, glavni vhodni portal ter vhodna vrata v vestibul in vhodna hišna vrata v lahki kovini eloksirana za delavsko zbornico Beljak je izvedla tvrdka RICHARD SCHERZER moderne železne konstrukcije — gradnja portalov CELOVEC - KLAGENFURT, mestna poslovalnica Priesterhausgasse 3, telefon 52-71 HANS LUSCHiN Gradbeno in umetno ključavničarstvo, železne konstrukcije CELOVEC - KLAGENFURT J o ban n- Hille r str a sse 27, Tel. 15-74 Albert Garger BELJAK - VILLACH, OSVVINMORO-STRASSE 13 DELAVNICA ZA OKUSNA PLESKARSKA DELA TELEFON 61-90 POSTEKLITVE vseh vrst OGLEDALA Franz ianisch jun. Steklo, porcelan, hišni in kuhinjski pribor BELJAK - VILLACH Postgasse 1, Italiener Strasse G Okrajno vodstvo avstrijskih sindikatov Beljak-Villacli, Kaiser-Josef-Platz 1 Okrajno tajništvo za Beljak avstrijskih sindikatov. Okrajni tajnik: FranzAichholzer, te!. 62-94 Tajništvo železničarjev za direkcijski obseg Beljak Tajnik: Erich Suchanek, tel. 50-01, 50-94 Klappe 476 Krajevna organizacija Beljak sindikata nastavljencev v privatnem gospodarstvu Krajevna organizacija Beljak sindikata stavbenih in lesnih delavcev Krajevna organizacija Beljak sindikata delavcev kemične industrije Krajevna organizacija Beljak sindikata železničarjev Krajevna organizacija Beljak sindikata delavcev grafičnih obratov in obratov za predelavo papirja Krajevna organizacija Beljak sindikata delavcev v obratih za živila in užitnine Krajevna organizacija Beljak sindikata rudarjev in kovinarjev Osrednji mladinski dom mladine sindikatov v Beljaku Od 15. marca v uradnem in kulturnem poslopju Delavske zbornice Beljak «auR0JME.:uar.«i Delovna skupnost S I AV BENO P O D J E T JE DIPL-ING. Konrad Uiiz & Co. MESTNI .ST AVBENIK Celovec - Klagenfurt, St. Ruprechter Str. S H telefon 14-80, 19-06 Beljak - Viilach, Hauptpiatz 10 telefon 62-02 STAVBENO PODJETJE R. u. E. Teich 8t Co. BELJAK - VILLACH Auer v. VVclsbachsIrasse 16 telefon 40-56 Lastna opekarna in žaga Beljak gradi - Sestrinski dom V beljaški deželni bolnici so od leta 1945 že prav mnogo napravili in popravili. Dne 5. marca pa so predali novi Sestrinski dom uporabi. Beljaški obrtniki so tudi pri tej zgradbi pokazali, da so sposobni solidnega in strokovnega: dela. Zastopane so firme, ki so sodelovale /e pri raznih javnih delih. ELEKTR0 H U B M A N N instalacija svetlobnih, motornih in stvelovodnih naprav BELJAK - VILLACH Italiener So. 27, tel. 61-87 Stenske vodnjake, kopalnice in stranišča drugega in tretjega nadstropja jc opremila firma Biit-I i n g h a u s s keramičnimi ploščami. To delo je skrbno opravljeno in kaže tudi poseben okus. V pritličju in v prvem nadstropju pa jc ta dela izvršila firma Krainer. Vsi prostori in hodniki so dobili praktične razsvetljavne naprave, celotna stavba pa strelovod, kar jc izvedla s posebnim obrtniškim znanjem elektrofirma Hans H u b m a n n. Vse izolacije pa je tvrdka O b e r i n g, D o n a t Rauberger v Beljaku vzidala prav strokovno, saj ima tudi na tem polju dolgoletno izkušnjo. Tapelnik Johann O-r t ti e r v Beljaku pa je opravil vsa tovrstna dela v polno zadovoljstvo. V celoti lahko ugotovimo, da Beljak raste in se modernizira ter bo kmalu prekosil deželno glavno mesto na tem polju. Celotna stavbarska dela je izvedlo podjetje za visoke in talne zgradbe A. G. U n t v e r s a 1 e v znani kakovosti. Delo je precizno izvedeno hi v polni meri zadovoljuje. j Tapetniški mojster Hnselsn ^©snsberger Beljak — Villach-Lind, Kasmanhuberslrasse. 3 Telefon 50-58 Johann Orhier tapeinik, dekorater iu tapetniška delavnica za avtomobile Beljak-Villach, Klagenfurter Sir. 16, tel. 62-32 Prodajalnica: Beljak, Widmanngasse 31 Obering. 0. RAUBERGER Izolacije, elek.-avtomalične hladilne naprave Beljak-Villach, Vdlkendorfer Str. 30, tel. 43-17 FLIESENrPLATTEK: Terratzo-. SMnnoiz- VERLEGUNGEN. baumarsrlallen VILLACH Klagenfurlerslr a Telefon: 44-S? UNIVERSME visoke in talne zgradbe A. G. CELOVEC - KLAGENFURT, Gabekbergerstra.s»e 62 Telefon 51-60 17miadum IZ SLOVENSKEQA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nada Vidmarjeva v „TraviaH'' Mlada ljubljanska ]xrvka je nastopila v vlagi Violete v celavSkem mestnem gledališču kot godt. Vse časopisne kritike poročajo o njenem velikem uspehu. Vse soglašajo v tem, da tako odlične pevke v Celovcu že letai mi bilo slišati. Občinstvo je bilo navdušeno im ganjeno. Ploskalo je ob odprti sceni im še potem ,ko je že padel železni zaistor. Ploskalo je tako dolgo, da se je dvignil, sa j 've je občinstvo hotelo ponov- sati. Ob svefilki Vm.-, kar sem jaz v dnevih otroških imel: igračke, obleko, stezice, drevesa, skodelico, žlico, ves svet, kjer vesel sem čakal še v vegasti bajti nečesa; vse slike na steni in kote skrivnostne, jaslice in habične knjige, očala, ki zrla so vame kot očke radostne in postelj, kjer z mamo sva tiho žebrala — oh, časa minljivost mi vse to je vzela! Edina, svetilka, le ti si ostala!... Kot včasih si v bajti ob gozdu gorela, tako mi raz steno zdaj svetiš še, zala! Nevšečna mi čustva, o lučka, pregnala si vselej, ko prišla nad nas je temota in ..Hvaljen, o Jezus!” so usta dejala, ko si zasijala iz starega kota. J n kadar goriva je zmanjkalo luči, je babica rekla: „Ko človek umira, se ravno takole on s smrtjo še muči, k« v večne svetlobe ]>ogIede upira.” — miiimumtutinimmimitiuiiiiuiiiimiiiuuiuiiuiniiimuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinmimtiiiiiiimmiiiiiiiniimiiiiiuiiiiiimiiiimmimiuiiimnmii no zahvaliti odlični pevki. Ravnatelj celovškega gledališča je Nado Vidmarjevo sliša! v Ljubljani in jo talkoj povabil na gostovanje v Celovec. Izbral- je nadvse srečno. Z nadvse uspelo predstavo, (kar je bila največ-ja zasluga Nade Vidmarjeve, se je povečalo zanimanje občinstva za operne predstave. Ljubljanska pevka si je osvojila srca opernega občinstva, Iti jo želi čim prej spet sli- Petrolejka se mi kot bitje dozdeva, spomine mi vzbuja in up mi obseva. A kadar — kot duša — drhte dogoreva, življenja skrivnost sc v tem razodeva... Valen lin P o I a n š ek SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 28. 3.: 07.00—07.05 Duhovni nagovor. — 07.05 — 08.00 .S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 29. 3.: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40 - 15.00 /bori in solisti pojejo. - Torek, 30. 3.: 14.30 — 1 1.15 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Ljudje ptwtajajo večji. — 14.45 — 15.00 Slike iz zgodovine: Samostani v naših deželah. — 18.30 — 18.55 Moderna slovenska lirika (VII). — Sreda, 31. 3.: — 14.30-14.40 Poročal, objave. - 14.40-15.00 Kmetijska oddaja. — četrtek, 1. 4.: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40—15.00 Za našo mladino. — 18.30— 18.55 Klavirski koncert Damijane Bratuž. - Petek, 2. 4.: 14.30-vl4.40 Poročila, objave. - 14.40-15.00 Za naše male poslušalec. — Sobota, 3. 4. 08.30—09.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (Oddaja voščil). — 09.30—10.00 Športni obzornik. — Nedelja, 4. aprila: 07.00—07.05 Duhovni nagovor. — 07.05— 08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Naša pota Vsak človek čuti v sebi od vekov postavljene mu zakone in obveznosti do sebe, do sočloveka, do družbe, do Boga. Skozi vse čase se je tega zavedal, včasih bolj živo, včasih manj, kakor se je pač poglabljal sam vase in prisluškoval glasu v sebi in ga niso priklepale nase zunanje vezi življenja. Smotrnost, skladnost stvarstva, življenje narave in ljudi, vse to ga je pripeljalo do spoštovanja reda in Njega, ki je ta red določil. Bog nam je določil smernice, po katerih naj bi uravnavali svoje življenje. Tudi življenje v skupnosti zahteva od nas nekih smernic, pravil, da more skupnost obstojati. In ker je družba človeku nujno potrebna že za njegov vsakdanji obstoj, se je moral podrediti tudi posameznik človeškim zakonom, ki jih je postavila družba v korist skupnosti. Izpolnjevanje teh je prinašalo posameznikom korist, zahtevalo pa je tudi žrtve. Dokler Iražja in človeška postava ne križa trenutnih in navideznih interesov človeka, jo bo ta rad izpolnjeval. Čim pa zahteva izpolnjevanje postave tudi odpovedi, žrtve, sc človek postavi skuša izogniti in jo odbiti, da ne bi utrpel škode sam, na bližnjega pa se ne ozira. — Je pa vprašanje, če bi zares utrj>el Škodo z uklonitvijo postavi, kajti večkrat se v sebičnem gledanju zmotimo. Trenutna naša korist nam je več, kot dobrobit skupnosti. Pa navadno prepozno spoznamo svoje napačno ravnanje. Naša dolžnost je — to velja predvsem za naše kulturne delavce —, da si ustvarimo prave smernice in si jasno začrtamo pot, po kateri bomo hodili, da bomo izpolnili svoje dolžnosti do sebe, do bližnjega in do Boga. Živ zgled človeka, ki ne odstopi od svoje poti, ki jo je spoznal za pravilno in vztraja odločno na svojem mestu za vsako ceno, nam je na primer stari grški modrijan Sokrat. Kot sedemdesetletnega starčka so ga postavili pred sodišče, kot brezverca, kot rušitelja reda v državi, kot pohujšljivca mladine. Tako je trdila obtožnica, ki so jo naperili proti njemu. In on: kaj je delal v življenju? Hodil je okrog po mestu in iskal človeka, ki bi bil modrejši od njega. Toda vkljub svojemu neutrudljivemu iskanju ga ni našel. Videl je le, da se mnogi imajo za modre, v resnici pa so nespametni. Povedal jim je to resnico v obraz, da bi jih spravil na pravo j>ot. Ni sc jim prilizoval. ,,Resnica pa v oči bode” — nakopal si je mnogo sovražnikov. Vendar ni odnehal in se je še naprej trudil voditi ljudi k pravemu spoznanju, ker je bil prepričan, da človek po spoznanju dobrega tudi sam dober postane. Se je Sokrat bal umreti? Je odstopil od svojih nazorov, katerih sc je držal vse dotlej? Ne! Ni se obrnil po vetru, da bi si rešil življenje, ko so mu njegovi zvesti prijatelji omogočili beg iz ječe. Se zad nje dni pred smrtjo je dajal svojim učencem zlate nauke, po katerih naj hodijo skozi življenje. — Ne glej, ne oziraj sc na govorice in mnenja drugih, ki te obsojajo, če si sam prepričan, da ravnaš prav. Ne upogibaj sc kot vrba v vodi vsakemu zunanjemu pritisku, stoj trdno kot hrast in kljubuj viharjem, čeprav sc lomijo veje in vrhovi! V koreninah ostani neomajen! Ne glej na žrtve, ne bodi sebičen, saj ni važno koliko časa, kako dolgo živimo, temveč glejmo na to, kako živimo. Kakšna krasna vodila je imel ta modrijan že toliko stoletij pred nami. Pa si jih ni samo zastav il ali samo o njih govoril; v vsem svojem življenju se jih je tudi držal, jim bil zvest in zanje tudi umrl. Niso ga zvabile sladkosti in nasladnosti življenja, ne lx>-gastvo in zemeljska materialna posest, da bi zapustil pot, ki ga je vodila k pravičnosti in popolnosti. In to pot je kazal tudi drugim. Ker ga njegovi someščani zaradi svoje navezanosti na ta svet niso mogli, in ker jim je budil vest, niso hoteli razumeti, so se ga iznebili tako, da so mu naprtili krivično obsodim, po kateri je moral umreti. Ali ni današnji čas prav tak, kot je bil nekdaj? Ali nimamo tudi danes med seboj ljudi, podobne Sokratu? O, imamo jih, žive zglede, kako je treba delati in živeti zvest svojim načelom. Tako blizu so nam ljudje, ki vztrajajo na svojem mestu, na poti, ki so si jo izbrali v življenju. Ne glejmo samo v preteklost, poglejmo okrog selve in videli jih bomo. Žal pa je mnogo tudi takih, ki so daleč od teh zgledov. AU hodijo ti po poti značajnosti, zvestobe svojini načelom, materini besedi in pripravljenosti prestati zanje tudi žrtve? Ne, vsaj v veliki večini nc. Oklepajo se v zasebnem, javnem in kulturnem življenju načela oportunizem. Pehajo se za dobrinami, ki jih jim nudi materialni svet. Za trenutne koristi poteptajo tudi lastno prepričanje. Izdajalci so; izdajajo sami sebe in bližnjega. In taki ljudje gredo skozi življenje z nasmejanim licem. Dosegajo navidezno uspehe, a zidajo gradove v oblake, ker za vsakega pride čas, ko se razgali njegov oportunizem in njegovo prazno delo. Slava, ki ga je prej obdajala, se razblini v nič. In tisti, ki ostanejo zvesti načelom in vztrajajo na svoji poti? Njihov trud in prizadevanje ter žrtve naletijo na nerazumevanje, mnogokrat tudi na zasramovanje. Zdi sc večkrat, da je vse njihovo delo le prelivanje morja v peščeno jamico. Toda ne, ni tako. Če njihovo prizadevanje ravno kmalu ne rodi JilatiLa, a Prišlo je, kar je moralo priti, na kar so bili pripravljeni vsi, samo jaz nc. Mati je umrla in položili so jo v prvo sobo na mrtvaško postelj. Meti rože, ki jih je v življenju tako ljubila, so jo dejali. Sklenjenih rok, zaprtih oči je ležala, vsa tiha in mirna in lepa, tako lepa ... Ves dan so prihajali in odhajali ljudje, polnili sobe, šepetaje se pogovarjali, kot bi se bali prebudit: mater, ki je spala in se še v smrtnem spanju smehljala. V napotje so mi bili vsi ljudje in odšla sem v mesto, čutila sem, kako gredo za menoj pogledi teh ljudi, srečavala sem znance, a nikogar nisem ogovorila, komaj, da sem sc ozrla nanje. Tavala sem sama po ulicah brez cilja in namena, brez misli. Niti žalosti ni bilo v meni. Le včasih je globoko v meni, v mojem srcu zajokalo, da sem ustavila korak. Pa je zopet utihnilo in šla sem naprej po ulicah preko luž, snega, mimo tujcev sama samcata. V mraku sem prišla domov. Zeblo me je, da sem vsa trepetala, pa nisem tega sama čutila, drugi so mi povedali. Lačna sem bila, ves dan nisem ničesar použila, a nisem tega vedela sama. Da je umrla mama, da leži v sobi, mirna in tiha in lepa, da se nikoli več ne predrami, tega mi niso povedali, sama sem to vedela, srce mi je to povedalo. Ko smo zaprli vežna vrata k počitku, sem šla k materi. Ves dan so bili pri nji drugi ljudje, moja ni bila niti za trenutek. Sedaj v tihem večeru, sc pogovorim z njo jaz. Nalahno stopim v sobo, vrata za seboj sem zaprla. sadov, jih pozneje sigurno. Ne hodimo zato po poti neznačajnežev. Za nas je pot načelnosti edino prava in le po njej bomo jvostali ljudje, kakršnih naš narod potrebuje. Narod vetrnjakov, lizunov in računarjev je zapisan smrti. Mi smrti našemu narodu ne želimo. Hoditi hočemo po jasno začrtanih potih, ne oziraje sc na veter in oblake in tako dospeti k cil ju. Tako živl jenje pa zahteva od nas žrtev. V korist bodo naslednikom in nam samim. Pripravljeni moramo biti nanje. In vemo, da bomo prispeli „per aspeia ad astra” — po težavni poti do cilja. Zato, draga mladina in prosvetaši! Hodimo na kulturnem polju pot, ki jo je nam začrtala „Krščan-ska kulturna zveza” in naša nova prosvetna društva, da bomo tako doprinesli k vzgoji našega mladega rodu in ohranili na kullurno-prosvetiicm polju to, kar snso prejeli od naših prednikov. utama . . . Rdeči nageljni ob vznožju so žareli, dehteli. Utrgala sem največjega, najbolj žarečega. Na prša sem ga položila materi. Zdelo se mi je, da ji je všeč to, da se smehlja. Eno in isto besedo je pelo in jokalo v duši, je govorilo srce, so izgovarjale ustnice: mama, o mama... Moliti sem hotela ob nji svojo večerno molitev. Ono, ki me je naučila dete treh let in sem jo molila vse večere. Nocoj naj moliva skupno, kot nekdaj, ko sem še jecljaje izgovarjala besede. Nocoj, zadnjikrat, morda me bo tula. A sredi molitve sem se zavedla, da ne molim, da so vse misli, vse besede ena sama beseda: mama, o mama... Nagnila sem se k njenemu obrazu, k njenim očem, da bi zadnjikrat videla njih blesk. Trepetaje sem odprla veke in zagledala sem oko. Motno je zrlo vame, resno, tako resno, da sem vztrepetala in se ozrla po sobi, če me kdo vidi. Nisem zaprla vek. Gledala je name mati in zdelo se mi je, da me še ta mrzli blesk ljubi, da je za njun ogenj velike materine ljubezni, ki ne ugasne nikdar, nikoli, tudi ob smrti ne. Mama, o mama je zatrepetalo v meni, vse se zazibalo in utonila sem v molk ... Domači so me potem našli ob materini postelji. MLADINA PIŠE: Dajnet im svetala . . . (Opomba ured.: Malo-nenavadno pismo smo prejeli, vendar ga bomo objavili. Prav je, da fant vrne na ta način vsaj dobro ime, (ki ga je dekletu z obrekovanjem vrzel. Lepo jie od fanta, da prizna svojo napako in to je obenem tudi dokaz da se hoče {»boljšati.) Ko sem ibil na pustno nedeljo v št. Rupertu na pustni prireditvi, lahko rečem, da me je tam „srečalla pamet”. Nastopala so tam dobro vzgojena dekleta, ki hočejo .postati nekoč res vzorne matere in gospodinje. Med njimi sem videl tudi, v glavni vlogi igre „Pamet jo je srečala”, Marico H., doma na Bistrici v šmihelski fari. Tedaj se mi je močno oglasila vest... Spoštovana Marica! Najprej Ti. čestitam in Ti želim vse najboljše! Prav skesan Te prosim za odpuščanje vseh krivic, ki sem Ti jih storili. Zaradi mojih pisem, v katerih je bilo toliko neresničnega, kar sem storil i/ gole nevoščljivosti, si morala veliko prestati. To sem storil tedaj;, ko še nisem imel toliko pameti, da bi znal ceniti poštena dekleta, katerih je danes tako malo. Oprosti, Marica, da sem olajšal svojo vest /. objavo tega članka v časopisu! Ostani še naprej tako dobra, poštena in verna, kakor si bila do sedaj. Ob koncu te prosim še enkrat, da Ibi mi vse odpustila in v znak tega vsaj par vrstic napisala v »Naš tednik — Kroniko”. Pozdravlja Te dobro znani in neimeno-vani fant iz šmihelske fare. * Opozarjam vse, da kar sem o gdč. Marici H. govoril, ni bilo resnično, še posebno opozarjam vas fante, da ne boste nikoli poštenim dekletom jemali z lažnivim govorjenjem dobro ime. Vi ne veste, kako me peče vest za to, kar sem storil. Premislite dobro, preden 'kaj, rečete, da vam ne bo potem žal! St&/(> od fnaieee Skromno je bilo družinsko življenje. Domači krog mi je postal preozek, beda in jzo-m ari jk ;mje sta se mi vsekali v dušo in me gnali' proč od doma — v svet, daleč v svet. »Moram in moram!” sem se odločila in slednjič stopila pred mater. Ni1 mi odgovorila; niti besedice. Boječe me je pogledala, kakor da se sramuje mojih besed. — Kot srebrni biseri so ji zalile solze bleda lica in se izgubljale v. globokih potezah. — O, mati! Ti nisi vedela, da tvoj, otrok razume te solze in, da mu je tvoj. pogled govoril tisočkrat več, kakor izgovorjena beseda kdajkoli prej! — In v tem trenutku sem šele spoznala, kako velika, sveta je tvoja ljubezen, o mati! Nekaj nepopisno težkega je slovo od matere! — Objela me je in dala nato svoj, blagoslov. Čutila sem slovesnost trenutka. »Zbogom, mati;!” — In ločila sem se od tiste, ki mi je bila sonce življenja na; zemlji... L. H. ZA DOBRO VOLJO Nakupovanje. »Ali mi dovolite, gospod šel, danes popoldne prosto?” »Zakaj?” »Moja /ena bi rada šla v mesto nakupovat in želi, da bi šel z njo.” »Danes vam žal ne morem dati prosto.” »Najlepša hvala, gospod šef, najlepša hvala!” Sp&fnfoidtoCs. Z juga je juh popihal, topel, hiter, močan, podil je ix) nebu oblake, zaječal je gozd teman. Starodavne smreke so čutile pomlad, ob mlaki so cveli zvončki, minil je zimski hlad. Rjava plan pa čaka — Glej, delo tu in tam! Veselo le začnite, vaš trud ne bo zaman. Jezernikov \ac Minila je huda zima. Narava se prebuja iz zimskega spanja. Toplo pomladansko sonce je privabilo prve pomladanske cvetlice iz zemlje. Privabilo pa je tudi našo mladino, ki veselo raja, veseleč sc cvetoče, tople pomladi. Tudi traktorji imajo nove cene Našim gospodinjam Že v zadnji Številki lista smo poročali, da so se cene avtomolbilom bistveno znižale in to še prav posebno pri Steyr-Daimler-Puch. Ta tvrdka pa producira tudi traktorje, ki tso se tudi na dunajskem velesejmu predstavili z novimi cenami. Na dunajskem velesejmu je imenovana tvrdka pokazala trocilindrski traktor. Serijska produkcija tega vozila se bo tekom tega leta pričela. Na dunajskem sejmu smo tudi videli dvo-cilindrski traktor 180 A. To je namreč zboljšani dosedanji traktor model 180. Motor traktorja ima 30 PS in je nekaj močnejši kakor prejšnji tip. Novi traktor ima tudi močnejša kolesa in obroče ter jiovečano širino koles. Model 180 A ima dvojni filter za kurjavo in zrak; električne naprave in merilna lestvica so zboljšane, in vodenje voza je ola jšano. Zanimivo, da ta traktor 180 A preizkušajo že od avgusta 1953 v južni Afriki. Ti poizkusi so dokazali, da je stabilnost voza z razširitvijo koles bistveno povečana. Pozimi seve na polju prodaje traktorjev ni bilo dosti življenja. Pričakovati pa je, da bo sedaj: spomladi ravno na tem polju prišlo do. ugodnih trgovskih sklepov. Tvrdka Steyr-Daimier-Puch pa pomaga pri nakupu traktorjev tudi s posebno kreditno akcijo. Minulo leto je firma prodala strojev za 45 milijonov šilingov na obroke. Tudi letos bo firma Niemiez & Riepl v Velikovcu kmetom v vsakem pogledu pri nakupu traktorjev pomagala. Zaradi tega se lx>.ste pri vsakem nakupu prej 'posvetovali s firmo, ki ima glede traktorjev bogato izkušnjo. Tam vas bodo. tudi poučili, o novih tipih traktorjev in o cenah. Nakup strojev - pravočasno in pravilno Pomlad prinaša kmetu novih upov, toda tudi novih skrbi in obilico dela. Kar se je dalo pozimi doma in pri obrtnikih popraviti, je storjeno. Pojavile pa so se tudi nove potrebe, potrebe ipo novih sodobnih strojih ali nadomestnih delih. Vse to je treba pravočasno naročitii in si prej dobro ogledati. Take prilike pa nudijo ravno razne razstave kmetijskih strojev in razna skladišča pri pristojnih firmah,. Za vsak stroj imamo razne tipe in znamke, zato si moramo točno vso zadevo nakupa premisliti in dobro presoditi. To, kar kupimo, mora odgovarjati našim gospodarskim potrebam, mora odgovarjati (velikosti posestva in tudi legi našega grunta. Podjuna je na Jožefovo imela v Dobrii vasi priliko, da si pri tvrdki Lomšek ogleda vse vrste kmetijskih strojev. Firma Lomšek že desetletja zalaga podjunske kmete s kmetijskimi stroji in tudi raz- polaga s potrebno izkušnjo, da more vsakemu svetovati to, kar res njemu najbolj odgovarja. Firma Lomšek bo tudi na vsako pismeno vprašanje rada odgovorila in svetovala. Na pomlad pa 'boste rabili tudi novo kolo zase ali za svojega sina, hčerko. Tudi to kolo v prvovrstni izdelavi kupite pri tvrdki Lomšek v št. Lipšu pri Dobrli vasi. TUDI ITALIJANSKA PRODUKCIJA NAPREDUJE Leta 1952 je Italija producirala 138.446 avtomobilov in lani je to število naraslo na 174.294. Producirali so v prvi vrsti osebne vozove. Od teh vozov so spravili v inozemstvo 31.506, od teh pa je prišlo v Avstrijo 2940 avtomobilov, za naše razmere kar lepo število. Umetna gnojila Kakor lani, je tudi leto« v* teku akcija za umetna gnojila. Prošnje za kredit pri nakupu umetnih gnojil je treba oddati pri okrajni kmetijski zbornici. Ta akcija je predvsem namenjena gorskim kmetom, dostopna pa je tudi drugim in so izključeni le tisti, ki lanskoletnega kredita niso vrnili. Skrajni termin za prošnje za kredit je 30. april 1954. Možni so letos samo krediti v višini do 1000 šil. Ker manjših kreditov, kakor 500 šil., ne bodo obra vnaval i, je torej praktično možna vsota med 500 in 1000 šilingi. Krediti se bodo obrestovali po 2,75 odstotkov letno in morajo biti do 15. novembra 1954 vrnjeni. Kdor do tega časa kredita ne plača, bo moral naprej plačevati 10 odstotkov obresti. Zadruge, ki oddajajo umetna gnojila, dobijo od pristojne okrajne kmetijske zbornice nakazilo kredita za gotovo osebo, ki po- tem lahko takoj prevzame umetna gnojila za predvideno vsoto. POVPREČNE LESNE CENE Tekom meseca februarja so veljale v Avstriji naslednje povprečne cene. Brusni les 257.— šil. Okrogli les, dostavljen na žago od 298.— do 398,— šil. brez skorje v debelosti od 20 do 49 cm. Macesnovi hlodi povprečno 367.— šil. Jamski les od 258.— šil. Drva trda 117.— šil., mehka pa 96.— šil. Rezani les — smreka in jelka od 796.— do 580.— šil., po kakovosti. Izvoz lesa v Italijo je za Koroško in štajersko v zastoju, ker so dovolj eni kontigenti že izčrpani. Italija je predvsem zainteresirana na stavbnem lesu. Avstrijska lesna industrija pa se boji, da bi pod tako označko šel tudi okrogli les preko meje in bi bile na ta način na jbolj prizadete žage. Koroški velesejem Kakor smo že poročali, se bo letošnji koroški velesejem vršil ]x> dolgih letih zopet na svojih starih prostorih v šentruperški cesti. Tam je na razpolago prostor, ki meri 70.()()() kvadratnih metrov. Zaenkrat ta prostor zadostuje, prav kmalu pa bo prostor premajhen, ker se število razstavljalcev vsako leto poveča. Odbor za koroški sejem vrši vse potrebne priprave in so že določene razstavne dvorane, vhodi in tudi vsi drugi potrebni prostori'. Ta dela je prevzela firma Puschnig. Vsa dela mora firma končati do 10. junija. Za ta datum so že prostori oddani za veliko proslavo avstrijskih pevcev. Z Jugoslavijo so pogajanja v teku, ki naj hi določila dogovor o izmenjavi, blaga za 4,800.000 šilingov v svrho izmenjave blaga ob priliki sejma. Razgovarjajo se tudi o stalnem jugoslovanskem paviljonu na celovškem sejmu. Tudi Kmetijska zbornica za Koroško si je zagotovila velik del razstavnega prostora in bo letos razstavila tudi pitano živino. Avstrijska tobačna režija bo izdala za celovški velesejem posebne cigarete. Vsi prospekti in tudi vstopnice za velesejem so v tisku. Sejem sam se bo vršil v prvi polotiti avgusta. Poštna uprava bo na sejmskih prostorih za čas sejma postavila poseben poštni urad. Poročilo 0. E. E. C. omenja prepočasen napredek Evropske industrije Organizacija za Evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je objavila svoje ]>eto letno poročilo z naslovom ..Napredek in problemi evropskega gospodarstva”, ki se ukvar ja z gospodarskimi vprašanji članic in pridruženih držav ter vsebuje tudi kratek pregled gospodarskega položaja Zahodne Evrope. Poročilo poudarja, da industrijska proizvodnja v večini evropskih držav ot! decembra 1951 do konca 1953 ni ..zadovoljivo po-rastla” in da je potrebno nadaljnje povečanje industrijske produkcije za izboljšanje življenjske ravni in plačilne bilance \ Ev ropi. Poročilo omenja, da so se t letu !9...> Drage bralke! Kakor vidite, se je z današnjim dnem Vaš kotiček malo razširil. Tudi v bodoče Vam Ikmtio skušali malo več nuditi kot doslej. Kotiček mora postati živa vez med Vami, materami in gospodinjami ter nami. Seveda brez Vašega sodelovanja tega ne 'bomo dosegli. Zato Vas — bralke naprošamo, da nam sporočite svoje želje o čem naj bi pisali. Kolikor bo mogoče Vam bomo radi ustregli. Tudi, če boste pri svojem vzgojnem ali gospodinjskem delu kdaj v zadregi — si ne l>oste znale same pomagati, se obrnite zaupno na nas za nasvet. Radi Vam bomo odgovarjali na Vaša vprašanja. Torej, drage gospodinje, veliko zavisi od Vas samih, kaj boste brale v svojem kotičku. Zato se čimprej oglasite! Dopise pošiljajte na naslov; Uredništvo „Naš tednik—Kronika” („Za gospodinjo”), Klagenfurt, Viktringer Ring 26. Pozdravljene! Mlada žena v novem domu Slučajno mi je prišel v roke dnevnik mlade žene. Naji navedem iz njega le eno stran! „Na moj poročni dan.” Slednjič sem zagledala skozi oikno svoje dekliške sobice — zarjo najinega velikega dne. Danes sem prestopila prag v nov, doslej nepoznan svet. Ne mogla bi nikomur z besedo razodeti, tudi tebi, moj. dlnevnik, ne, kaj je zvenelo v moji duši' tedaj, ko sem stopala pred oltar, vsa bela, z mirtinim vencem na glavi. Na koru so mi pele dobre mamke iz moje mladosti: „Q, draga sestra', bodi srečna ...” Naj se ne dotaknem najtišjih strun srca — kjer je naše doživetje najgloblje, je tišina, kakor na dnu morja. S svečanim glasom je vprašal duhovnik ženina: „Ali res hočeš vzeti tukaj pričujočo nevesto za svojo pravo ženo?” Krepko je odjeknil po cerkvi ženinov „da”; odločno, a mehkeje mu je sledil moji — kot odmev. V tem trenutku sva postala mož in žena. Odsleji naju more ločiti le smrt. Ne spominjam se več vseh besed, katere nama je govoril duhovnik pri porok L En stavek pa se mi je vtisnil v dušo in tegai ne bom pozabila nikoli: „Da bi še v večnosti blago-slavljala dan, ki vaju je /družil za vedno...” Ali ga bova blagoslavljala ali pa ga bova morda preklinjala? — Jaz mislim, čutim in hočem l'e eno: da bi. mogla biti dobra, zvesta in čista žena, skrbna gospodinja in če Bog da — ljubeča mamica ...” Tako ali podobno si gotovo mislila tudi ti na dan vajine poroke. Vsi so vama želeli srečo in ti sama si se zavedala, da se ti izmika iz srca in misli vse drugo, le eno ti je pred1 očmi: da bi mogla osrečevati in biti srečna, večno srečna! Da, zakon je velika skrivnost, ki v večnost sega. Pa ga današnji svet večkrat tako lahkomiselno sklepa, tako nizko ceni in tepta v blato. Mi pa vemo: zakon je zakrament, zakon je božja ustanova in ne samo človeška pogodba, od katere bi mogli odstopiti, kadar bi se nam zahotelo. Svet je izgubil tisto spoštovanje, katero gre zakonu po božji zamisli. Vidva pa se zavedata, da sta1 zdaj,prejela en zakrament več in vse pravice ter vse dolžnosti, ki sta jih s tem prevzela nase, bodo v vajino posvečenje, če bosta ravnala po božji volji in svoji vesti. (Nadaljevanje sledi) Izbira in priprava koklje „Lažje je svetovati, kakor pa se po nasvetih ravnati,” je gotovo rekla marsikatera gospodinja, ki je zadnjič brala o važnosti zgodnjega valenja. Četudi bo spoznala, da je tako prav in sklenila, da bo čimprej podložila, si večkrat ne more pomagati, ker kokoši nočejo kokati (..khnnpati”). Zlasti če goji gospodinja kakšno lahko pasmo, ostane vse njeno prizadevanje brezuspešno. Pri težjih pasmah se valilni nagon pospeši s krmljenjem koruze in konopeljnega semena. Tudi manj pridne jajčarice začnejo prej kokati. Četudi danes poznamo prisiljeno in umetno kokljo, oziroma valilne stroje, se hočemo mi pogovoriti o naravni koklji, katera pride za kmečke prilike najbolj, v poštev. Naravna koklja je torej ona kokoš, ki je sama prenehala nesti in začela kokati. Starejša kokoš je za kokljo bolj zanesljiva kot mlada. Po naravi naj' bo mirnega značaja, ker plašijiva ni dobra valilka. Čista mora biti koklja, ker prav uši; in pršice so pogosto vzrok, da koklja prezgodaj zapusti gnezdo. V izrednem slučaju lahko kokljo do valen ja tudi, prisilimo. Kokoš, ki ne nese, po- krijemo s 'košaro in jo pustimo v mirnem temnem kotu en dan. Poleg kokoši je zelo dobra valilka pura, katero se k valenju še lažjie prisili kakor kokoš. Le ted’aj ne, ko ravno nese. Puro spreobrnemo v kokljo tako: Vzamemo primeren zaboj, uredimo v njem gnezdo, v katerega položimo nekaj umetnih jajc. Vsebino jajca izpijemo, napolnimo lupino s peskom in odprtino zamašimo / voskom. Na par takih jajc posadimo puro. Zaboj nato pokrijemo s pokrovom, ki. ga obtežimo s kamenjem, da ga pura ne more odstraniti'. Tako pustimo dva dni in dve noči, ne da jo pogledamo. Po preteku tega časa odstranimo pokrov, ji damo piti in jesti in tire časa, da se osnaži. Medtem pa uredimo gnezdo, 'katerega smo našli v največjem neredu. Puro zopet za 48 ur pokrijemo. Po preteku tega časa najdemo žival že zadovoljno s svojo vlogo in gnezdo bolj v redu. Zopet ji postrežemo kot prvič in če se nam zali, da še ni dovolj mirna, ponovimo še za 48 ur tako ječo. A ko po preteku 6 dni pura ne bi hotela kokati, je vsak naslednji trud odveč. Nasprotno, sedaj bo začela le nesti. Kuhinja zmanjšale inflacijske težnje in povečale dolarske ter zlate zaloge držav OEEC, sicer pa predlaga naslednje ukrepe za povečanje proizvodnje: 1. Povečanje investicij; z vladno pobudo, zmanjšanje davkov, odstranitev podjetnosti, zmanjšanje monopolov in prosta selitev delavcev. 2. Stalno posvetovanje med članicami OEEC in Združenimi državami ter Kanado. S. Zmanjšanje trgovskih gmejitev med državami OEEC in Združenimi državami icr Kanado, prostejši mednarodni tok kapitala. Nekaj receptov /a pecivo, ki tako prav pride ob godovnih dneh. Prednost imajo ti recepti v tem, da ni treba' prav nobene snovi tehtati. Gospodinja prihrani na času. Preprosti piSkoti. Tri žlice sladkorja, 3 žlice goste kisle smetane, 1 jajce in noževo konico jelenove soli (Hirschhornsalz) mešaj, da naraste. Dodaj toliko moke, da dobiš mehko testo. Testo pol vij in naj počiva par tir. Nato ga razvaljaj in izreži poljubne oblike. Polagaj jih na vročo, ne namazano pekačo. Meden kruh. V četrt litra toplega mleka raztopi pet žlic medu in dobro mešaj, da se med razpusti. Prideni za noževo konico cimeta, stolčenega janeža. pol kav ne žličke pecilnega praška in toliko moke, da napraviš prav mehko testo. Testo deni v namazano pekačo in peci pol ure. Orehove rezine. Dva rumenjaka, 3 žlice presnega masla (Butter), 3 žlice sladkorja in malo limonove lupine mešaj, tla dobro naraste. Iv temu primešaj 3 /lice moke. za noževo konico pecilnega praška, če- trt litra zmletih ali stolčenih orehov in trd sneg dveh beljakov. Deni testo v namazano pekačo in ped v srednje vroči pečici. Ko se ohladi, razreži na rezine. PRAKTIČNI NASVETI Lisasto perilo zopet ubelimo, če ga namočimo v sirotko, izperemo v slani votli ter posušimo na soncu. Madeže piva odstranimo iz svile, če jih drgnemo s krpico, katero pomakamo v tekočino — mešanico deževnice in vinskega cveta v enakem razmerju. Kavne madeže odstranimo najlažje, če jih drgnemo s krpico, katero pomakamo v močno solno raztopino, nato izperemo v čisti vodi. jodove madeže odstranimo iz perila, če jih namočimo v antiklorovi raztopini. Seveda moramo nato perilo dobro izprati. Za gospodarski napredek Kakor poročamo na drugem mestu, so cene traktorjem ob priliki dunajskega, velesejma znatno padle. Sedaj objavlja tudi firma Patcmioner v Celovcu nove cene tvrdke Steyr. Ravno xa kmete je znižanje*cen posebne važnosti. To predvsem zaradi lega. ker je cena lesu osta- la in bo tako lažje mogoče misliti na nabavo, traktorja. Cene traktorjem znašajo sedaj od 29.950 do 48.500 šilingov. Tudi prodaja Steyr traktorjev na kredit ostane za naprej v veljavi. Fa. Paternioner ostane naprej kmetom zanesljiv svetovalec in se 'priporoča tudi za neobvezna pojasnila. Marsikomu se priUubii, sLJ^StS ie tort® s 8C5sišg mu ponudiš« r OPEL POCENI - GOSPODARSKO - HITRO Brezobvezen obisk in nasveti po uradnem Opel zastopstvu NIEMIEZ & RIEPL Velikovec-Voikermarkt, tel. 218 PopravliešrJca - Service Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije — Na/nanjamo vsem znancem in prijateljem, da je dne 19. marca 1954 umrla v Riedu (Innkreis) gospa Zofi Klinar roj. Zajc soproga inženirja, v 76. letu svoje starosti, po dolgi bolezni, previdena s svetimi zakramenti. Pokojna zapušča moža in že preskrbljene otroke. Priporočamo pokojnico v blag spomin in pobožno molitev. Rojaki Slovenci iz starostnega doma v Riedu. DUMO NA KREDIT poljedelske stroje vseh vrst H. IV E R N I G Celovec-Klagenfurt, Paulitschgasse 13 &IMQ CELOVEC-KJ^kCENFURT PUECHTL (M 26. 3. do 1. 4. 1954: „Wenu am Sonntag Abend dic Dorfmusik spiclt.” (barvni film) STADTTHEATER Od 26. 3. do 29. 3. 1954: „Polizei grcift ein.” (Ni za mladino.) Od 30. 3. do i. 4. 1954: „Gib (las, Joe!” Potni kovčki v specialni trgovini Mhlbachar Klagenfurt, Rainerhof rOo 1 2919 PRO WOCHE IHR EIGENTUM BUROMASCHtNCNHAUS OSKAR MIKULA VILLACH DOBRLA VES Opozarjamo na stenske objave! Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. VODNE ČRPALKE na ročni, električni ali bencinski pogon, vodovodne cevi, polno avtomatične naprave po tovarniških cenah. Strokovne nasvete brezplačno. Hubert Hofer, orodje, stroji, Celovec-Kla-genfurt, Getreidegasse 7/8. Ulago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11. Kozličje kože in druge vseh vrst kupuje po najvišjih dnevnih cenah HANS BON, Celovec - Klagenfurt, Ostenvitzgasse. trgovina z usnjem. Avta kovčki v Specialni trgovini MUhSbacher Klagenfurt, Rainerhof KOLO navadni — športni — za dirke A. MEHANIK Celovct-Kiagenfurt Paradeisergasse 9, felefon 59-53 I Plašči iz balonske svile dežni I in za motoriste najceneje v stro-I kovni trgovini V. TARMAN, | Celovec — Klagenfurt, Volkcr I markter Strasse 16. Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, St. Vid na Glini — St. Veit/Gl., obisk in ponudba brezplačno. VILLACH Najboljši in cenejši so Planet čevlji pri W3JKONIG CELOVEC - KLAGENFURT Karfrcitstrasse (pri Longo) Prekomarskl kovčki v Specialni trgovini MUhlbacher Klagenfurt, Rainerhof ŠVICA išče v dobrih privatnih hišah, restavracijah, hotelih itd. izkušene kuharice, kuhinjske pomočnice, uradnice, strežnice in gospodinjske pomočnice. -- Ponudbam priložite znamke za odgovor! — LIDO Internationale Stellenvennittlung Zurich 27. Einkauf zu Hochstpreisen. AUer-tiimer vic Holzfiguren, Zimi und Kupfergeschirr, sowie altes Gold und Silbcrschmuck. PRATJSE, Klagenfurt, Neuer Plat/. Za \ eliko noč! — Blago za moške in deške obleke od 49.— šil. Blago za damske kostume od 46,— šil. Posteljno in hišno perilo v veliki izbiri pri tvrdki Albin Roli &: Co. Tekstilije. Beljak-Villach, Rathaus-platz, tel. 59-50. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER - Klagenfurt IŠČEMO ZA ŠVICO zanesljivo in pridno dekle za gospodinjstvo in lahka poljska dela. Plača dobra in postopanje / njo domače. Vizum poskrbimo. Nastop aprila, maja. Ponudbe na upravo ..Našega tednika". Poceni sobno opravo, omare, postelje, modroce, mize — starinar FUCHS, Celovec Klagenfurt, Saltu strasse 4. EmPmisdfD. čler fiinberlieilhun&e befag!, Da|3 man žuhmild) lunlidift mit jmei 3udierarten oerabceidum [oll, um ben 3udiergeh(iH niuttccmild) onjuglei-djen. flun: liatlireincr enlhnll (d|on ..iTialj-jucher"! flaju homml im natichafton nifldi-ttaffee nori) ber IDurjcIjudiDc. flestialb: diBsuncteldnd&rmtt Kathreiner "X" JL toodwir**chQl» Scparatorji Siroji s a molžo Stalo Za molzno napravo Posoda za m eko Mlečno ročke Hladilniki za mleko Stroji zn maslo Parilnik za krmo Ele ktropariinik Kotli za žganje Stroji za pranje O ž e rn a I k e Pral n ik za krompir Mlin za zdrob Udarni mlin Roporeznica Obračalnik za seno Grablje za seno Slamoreznica Črpalka za gnojnico Sodi za gnojnico Štedilniki Štcdilna peč Peč za žaganje Ali m STROJI IN ORODJE Z A mlečno, hišno in kmetijsko gospodarstvo Zahtevajte brezplačne obsežne, posebne prospekte! AKTI6MGESELISCH ALFA * SEPARAT XUza7. WtENERBERGSTRASSE 31 lih: A f 1 OR • W I E N - TELEFON R 33-500 5?^ ir v o •kui (ft a a sr s M ■s< e w< 3 O a 0 3 te n 1 a » o Sl "O 3 m < D ^ 3 > m % % 3 ?? 2 ce tj 3 SL O Z V O DOVODNE CEVI, cevi za turbine, mlečne centrifuge, poljedelske stroje vseh vrst dobavlja F. AMBROSCH Celovec - Klagenfurt, August-Jaksch-Strasse 81 FOTO Y FILM S/la fpdrijkiuaiez BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3 Poročne slike in slike za legitimacije ^4 IZDELAVA 4 §4 TRAKTOREN ttMjSI I'ra-klor. tip 80............šil. 29.950,- -Ž l iaktor, tip 80 a ...........šil. 31.950.- rraktor, tip 180 ............šil. 45.500,— rvaktor, tip 280 (60 UP) ....šil. 98.500,- Novi 30-HP-Sfeyr-Diesel-traktor, tip 180 a šil. 48.500 \ sestvansko uporabljiv — izpolni vse zahteve. — Do sedaj najboljši izmed vseh traktorjev . N a k u p trakt or j e v o I a jš a n! Steyr-kreditni sistem, 6.5 odstotne obresti na leto, tretjina naplačila. Nadaljna pojasnila dobite pri uradnem zastopstvu Steyr-traktorjev VALENTIN PATERNSONER ( K 1.0 V EC - KI. A G F. N FU R T . \'< )I,K F.R MA R KTFR RING 7 1.5 d® 21 DIESEL dobavlja kratkoročno fCarl JoMfeinis Celovec-Klagenlurf, SudSiahngurtel,tel.44-31 PritsdKK-. Kasten-, Kofferaagea VAŠ NAKUP ZA VIGRED PRI ženski plašči od šil. 330.— obleke od šil. 58,— krila od šil. 68,— moški plašči gabardinc od šil. 730.— lodui plašči od šil. 430.— moške obleke od šil. 390.— Pleikner PSeikner Seljak, Kauptpiatz 28 List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: ..Naš tednik". Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 3 štl. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za s« mesec naprej. - Lastnik m ir«h; jatelj Narodni svet Koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tkka (itkaraa Družbe *v. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uredništva in uprave 43-:>8.