Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt :>eta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če ae tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,',6. uri popoludne. Štev. l.">0. 7 Ljubljani, v torek 6. julija 1886. Letnils XIV. V Ljubljani, 5. julija. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je bila včeraj 5. julija. Ob 10. uri dopoludne je bila sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega, pri kteri so čitalnični pevci peli slovenske pesni. Potem je bilo ob 11. uri zborovanje v čitalnični dvorani. Navzočih je bilo nad 50 članov, ki so zastopali 23 podružnic. Odposlanih je bilo 36, ki so s petorico osnovalnega zbora glasovali pri zboru. Predsedoval je g. Svetec iz Litije, ki je razložil namen in potrebo društva, ter ga imenoval »društvo v samobrambo proti navalu lahonstva in nemštva"- Skušnje v teku 20 let so pokazale, da se s ponemčevanjem sili v deželo liberalizem in da so odpadniki radi zagrizeni liberalci; staviti je to društvo na versko podlago, in poleg narodnosti poganjati se tudi za vero. Povdarjal je potem potrebo solidarnosti med Slovani v Avstriji, kakoršno je med Nemci. Tajnik in blagajnik g. Tomo Zupan, je podajal zgodovinske date o začetku tega društva do danes, omenil je osnovalnega odbora (Hribar, Murnik, Svetee [prvomestnik], dr. Vošnjak in Tomo Zupan). Osnovale so se podružnice po vseh večih mestih: v nemškem Gradcu 2, v Celovci 1, v Gorici, v Trstu itd. Po slovenskih krajih se je začelo živahno gibanje, in rodoljubi so snovali povsod podružnice. Potem nam je našteval raznih prihodkov 1. 1885 in 1886, toraj vsega skupaj 1160 gold. 50 kr., stroškov za tiskovine in za razpošiljanje je bilo 145 gld. 75 kr. Potem takem bi bilo sedaj 1014 gold. 75 kr. A ta izkaz, pravi g. blagajni«, ni popolen, ker prihodki mnogih krajev niso všteti, tako ima Ljubljana sama nad 900 gold. dohodkov, ki niso tukaj všteti. Volitev družbinega vodstva, nadzorništva in raz-sodništva. Za predsednika je bil izvoljen g. Svetec, a volitve ne sprejme, ker pravi, da more predsednik v Ljubljani stanovati. Voli se potem enoglasno tajnik in blagajnik g. Tomo Zupaft, vodja v Alojznici in c. kr. profesor. V odbor se potem volijo per acclamationem gg.: Svetec, Murnik, Zlogar, Močnik, Hribar, Vošnjak, Žumar,Zičkar (Celje), Einšpieler Gregor (Koroško), dr. Bleiweis, in ko g. Viktor Dolenc iz Trsta ne prevzame votitve, češ, naj bode več v Ljubljani stanujočih v odboru, dr. Tavčar iz Ljubljane. Vnadzorništvo se volijo gg.: Kulavic, dr. Papež, Zagorjan, Knez Ant., Kavni k ar Franc. V razsodništvo gg.: dr. Zupanec, Murnik, Ravnikar Ljudevit, kanonik čebašek, in dr. Moše. Razgovor o podružničnih nasvetih ie bil silo zanimiv, ker so bili zbrani možje iz vseh krajev, kjer se sliši slovenski jezik. Imeli smo vso Slovenijo pred seboj zastopano, načrtali so nam skušeni rodoljubi prihodnje delovanje in postopanje našega društva. Radi bi bili videli zbrane tiste gospode, ki pravijo, čemu to društvo? Kako bote delovali, česa se bote lotili? Gg. Einšpieler iz Koroškega in dr. Dečko iz Štajarskega sta razvila obširen načrt, kako se da v vstavni državi in po postavnem potu mnogo delovati in pri rednih okoliščinah tudi kaj doseči, ako se bomo umeli dela prav poprijeti. Oglasil se je tudi g. Viktor Dolenc iz Trsta, ki je priporočal, naj društvo pOmore, da se osnuje v Trstu otročji vrt. Omenil je tudi laškega šolskega društva: „Pro Patria". Slikal nam je Tržaške razmere, ter pravil, da je »Irredenta" toliko cerkvi, kakor Slovencem sovražna. Gosp. Einšpieler iz Koroškega je pravil, kako se godi Koroškim Slovencem, ter je povdarjal, da nam bode treba po pravem potu iskati po vstavi zagotovljenih pravic zarad šolstva. Društvo naj pomaga Slovencem na Koroškem, da se dobi in nagradi advokat, ki bode imel predlagati pritožbe Slovencev zarad prikračenja njih pravic. G. Ažman je rekel, naj se Ciril-Metodovo društvo osnuje na cerkveni podlagi, kakor je Mohorjeva družba. Novo izvoljen odbor naj to stvar pretresa. Omenil je g. Zagorjan, da že imamo cerkveno bratovščino sv. Cirila in Metoda in predsednik Svetec misli, da bode o tem se posvetoval odbor, ker po pravilih se mora tak nasvet, ki daleč sega, poprej odboru naznaniti. Odposlanec notar in župan Vršeč pripoveduje, po kako priprostem in domačem načinu so v nje- govem kraji odvračali otroke iz »Schulvereinove" šole. Podpirali so namreč uboge otroke ter jim dajali potrebnega, in izostali so tako obdarovani iz »Schulvereinove" šole. (Ta mi je bližnji, ki mi pomaga.) J. Ciček iz Ptuja nasvetuje, naj se za učence, prišedše iz kmetov v mesta, kaj stori, bodisi, da dobivajo za primerno odškodnino ali zastonj hrano po mestih, da se gleda na to, da po stanovanjih ne pridejo ob narodnost. Grof Obizzi iz Goriškega pripoveduje, kako da Lahi pritiskajo na slovenske otroke, niti jim ne privoščijo potrebnega nauka po začetnih šolah. Gospod dr. Dečko iz Konjic je pripovedoval, kako da deluje »Schulverein" na Štajarskem, on posojuje male svote občinam in zahteva, naj se nemščina podučuje, tako naj bi tudi društvo sv. Cirila in Metoda pridobivale tal med prebivalstvom. Naj se osnujejo šole s pičlim številom učencev, a potem naj se postavno dela na to, da take šole prevzame dežela, ki je dolžna skrbeti za izobraženje prebivalcev. Govoril je še g. Hribar iz Ljubljane o nemškem »Schulvereinu", koliko da ima na razpolaganje in potem o razširjenosti »Osrednje Matice" na Češkem , kjer vsak smatra za svojo dolžnost pokladati svoj dar na korist domovini. Gosp. Lapa j ne, odposlanec Ribniške podružnice, priporoča želje te podružnice, naj bi se tam na meji proti nemškemu Kočevju podpirale nektere šole. Izrekla se je tudi želja, naj bi se denar nalagal pri domačih posojilnicah. Akademični spolek v Gradcu je poslal tudi zastopnika k občnemu zboru, ki je pinesel bratski pozdrav od dijakov, ki se pripravljajo za prihodnji stan, ki je važen za državo in človeško družbo. Ko je še g. Viktor Dolenec kazal, kako naj se na razne načine skrbi za prihodke Ciril-Metodovemu društvu, je prvosednik, g. Svetec, sklenil zbor s primernim nagovorom. Tako je začetek storjen, ledina je sedaj iz-orana, a mnogo mnogo dela bode treba, preden dozori zlata pšenica na tem polji, delo na prošnjo svetih blagovestnikov Metoda! Bog blagoslovi in Cirila LISTEK. Trpljenje katoliške cerkve na Ruskem. (Dalje.) K temu pride še nov ukaz, ki je župniku pod ostrimi kaznimi prepovedal, da ne sme spovedovati tujih oseb. To pa je bilo zarad tega, da župljanom po zatrtih župnijah ni bilo mogoče prejemati sv. zakramentov. Nadalje je ukazal Siemasko, izdajalec na nadškofovi stolici Mohilevi, da se imajo oddati vse stare mašne knjige, breviarji in molitvene knjižice in mesto njih naj se vpeljejo razkolniške v Moskvi tiskane. Isto tako so bile odpravljene vse katoliške navade pri službi božji. Rusija, ki ni bila nikdar v zadregi zarad opravičenja svojemu postopanju, je rekla: »Papež je rusinski cerkvi pri uniji naložil nekaj latinskih obredov, teh se je treba iznebiti." Vlada je nastavljala župnike, a ta se je ogibala umestiti gorečih duhovnov. Delo vničenja je venčal poslednjič leta 1830 žalostni odpad treh zedinjenih škofov k ruskemu razkolu. Vendar so bili med du- hovnimi še zmirom možje, ki so se Boga bolj bali, kakor ljudi ter rajše časno blagostanje zgubili, šli v ječo in v rudnike v Sibiriji, kakor da bi bili od vere odpadli. Med temi je bil posebno sivolasi metropolit Bulhak iz Vilne, ki ni hotel nič občevati z izdajalcem Siemaskom in škofom iz Poločka, Lu-žinskom, zato ga je pa vlada odstavila vodstva zjedinjene cerkve. Po njegovi smrti 1838 sta obadva imenovana izdajalca imela prosto roko. Večina duhovnikov vero-izvestih je bila odstavljena, v Sibirijo odpeljana ali je počivala v grobu. Zedinjenci so zginili ali so jim vse pobrali, ah so jih bičali ali prognali v Sibirijo, ali grdo osleparili. Najbolj žalostno je pa izdajstvo imenovanih treh škofov, vendar se je velik del nižje duhovščine junaško boril za sveto vero ter trpel in prenašal hudo. Siemasku jo lastni oče, rusinski duhovnik očital izdajalstvo in le »velikodušnosti" sinovi in milosti cesarjevi se je imel zahvaliti, da ga niso tirali v Sibirijo. Leta 1839 je bilo razdejanje dospelo tako daleč, da so uradno spoznali njega dovršenost. Najprej je vladni ukaz sprejel vse župnije, ki so bile nekdaj razkolniške, z vsemi prebivalci v pravoslavno cerkev. Potem jc izšel 24. febr. 1839 ukaz sv. sinoda, ki je javno izrekel, da je zedinjena cerkev ločena od Rima in prestopila v rusko-državno cerkev. Naši preddedje, tako se glasi pismo, so bili zmirom neločljivi del ruskega naroda. Pod poljskim gospodarstvom je latinska duhovščina podjarmila ru-sinsko in nevarnost je bila, da se le ta popolnoma ne izgubi. A Najviši je imel usmiljenje in potrpljenje, ki je stoletja trajalo, a preminilo je; rusinska cerkev prišla je spet pod oblast Ruske. Zahvaliti se imamo veledušnosti in očetovemu varstvu Nikolaja Podloviča, našega cara, ki srečno in pobožno vlada, da je bila naša cerkev popolnoma oproščena. Nam preostaja še jedina želja, da bi se ta novi red včvrstil in vstrajal. Zarad tega pa ukažemo, kakor sledi: Zedinjenje s rusko cerkvijo se vnovič prizuil in obeta se najpopolnejša pokorščina do sv. sinode vse Rusije. Naš milostljivi cesar se prosi, da sprejme naš namen pod svoje slavno varstvo in da po svojem dopadenji in volji, kot najvišji gospod pospešuje, da se to izvršuje v mir in blagor naših duš. »Bogu hvala in primem", pisal je Nikolaj I. na to pismo. »Spominski denar naj ohrani spomin nad to delo miru." Ima pa napis: »Sovraštvo ločilo 1595, lju- ^ bežen združila 1839." Ni dovei) besed, da bi V Ljubljani, 6. julija. Notranje dežele. Nemško liberalci so v resnici nevtrudljivi v svojem poslu, v hujskanji uarodnosti proti narodnosti in celo stranke proti stranki. Kar se jim do sedaj še ni hotelo posrečiti z robatimi besedami v državnem zboru in fanatičnih časnikih, to hočejo sedaj spopolniti po deželi potovaje, kjer tii in tam ljudi svoje volilce sklicujejo in jim pridige naprav-ljajo. Tako politično pridigo je imel nedavno dr. Sturm na Moravskem in danes čitamo o dr. Pienerju, da jo je tudi on napravil v Hebu (Eger) v severni Češki. Pienerju je v prvi vrsti na tem ležeče, da bi se oba nemška kluba zopot zjedinila in je v tem smislu tudi govoril. Rekel je, „da sedaj ni čas, da bi se Nemci o tem pričkali, kaj je tej in kaj oni stranki bolj všeč. Pač pa mora vsak politikar za to skrbeti, kar bi sedauji stranki edinilo, ne pa, kar bi jih še huje razdvojalo. Nemci se sploh ne dajo radi brzdati, za to imajo pa tudi toliko strank. Kdor se od skupnosti odteguje, ker njemu tako bolje ugaja, ta je samopridnež in dobri stvari škoduje!" S tem je pa Plener v sršenov meh dregnil. „D. Volksztg.", kteri je neki Prade vrednik, Plenerja zarad tega ojstro prijema in mu vsako ljubezen do nemškega naroda naravnost odreka, češ, Plener je že v ustavo-verni dobi dokazal, koliko da ima v resnici prave ljubezni do naroda. Niti toliko je ni, kolikor ima za nohtom črnega. Plener si želi jednotne Avstrije pod nemško-liberalnim vodstvom; taka želja, pravi Prade, je največja neumnost, ki si je misliti morete in gorje nemškemu narodu, če mu pojde v resnici na lim. Plener in vsi njegovi drugovi so lažnjivi preroki med nemškim narodom, kterih naj nihče ne posluša, kdor se neče pogubiti. Vsa njihova ljubezen do naroda trajala bo le toliko časa, dokler se tem mamelukom ne posreči vspeti se kviško do vladnega krmila, kamor hrepene, potem mu bodo pa rekli: „DerMohr hat seine Schuldigkeit gethan, er kann gehen 1" Vidite, tako so sedaj Nemci rned seboj edini. Po najnovejši razdelitvi spada Hrvatska v osem komitatov po sledečem sporedu: 1. Lika-Krbavski komitat z uradnim sedežem v Go-spiču, kteremu pripadate tudi mesti Senj in Karlopag, obseza 6217-127 Im2 in ima 174.239 prebivalcev. Sedem okrajev spada pod ta komitat in ti so: Gospič, Gračac, Udbine, Perusie, Korenica, Otočac in Senj. — 2. Modruško-Reški komitat z uradnim sedežem v Oguli nu, obseza 4874-841 hn2 in ima 203.173 prebivalcev po 8 okrajih razdeljene. Okraji so: Ogulin, Slunj, Vojnič, Novi, Šušak, Delnice, Čabar in Vrbovsko. 3. Zagrebški komitat je največi med vsemi in meri 7215-234 hn2 s 419.879 prebivalci, ki so po 14 okrajih razdeljeni in to: Karlovec, Jaška, Pisarovina, Sisek, Velika Gorica, Samobor, Zagreb, Dugoselo, Sv. Ivan-Zelina, Stubica, Vrginmost, Glina, Petrinja iu Kostanjica. Sedež je v Zagrebu. — 4. Varaždinski komitat s sedežem v Varaždinu se razprostira preko 2521-8 hn2 ob 229.063 prebivalcih in ima 8 okrajev: Krapina, Pregrada, Klanjec, Ivanec, Varaždin, Ludbreg, Novimarof in Zlatar. — 5. Belovar-Kriški komitat s sedežem v Belovarju, broji 5048 132 hn2 in 219.529 prebivalcev po 7 okrajih, ki so: Belovar, Gjurgjevac, Koprivnica, Grubišno-polje, Garesnica, Križ in Križevac. — 6. Pože-ganski komitat s sedežem v Požegi meri 4938 205 Jem3 in šteje 166.512 prebivalcev, ki žive po 6 okrajih in sicer: Daruvar, Pakrac, Požega, Novska, Nova Gradiška in Brod. — 7. Viro-vitiški komitat z uradnim sedežem v Oseku je 4852-231 km8 obširen in z 183.226 prebivalci naseljen, kteri po 6 okrajih prebivajo. Le-ti okraji so: Virovitice, Slatina, Doljni Miholjac, Osjek, Djakovar in Našice. — 8. Sremski komitat s sedežem v Vukovaru meri 6848 445 km8 in ima 296.878 prebivalcev. Tii sem spadajo mesta: Mitrovice, Zemun, Karlovci, Petervaradin in trg Ruma. Okrajev je 10 in ti so: Vukovar, Ilok, Sid, Ruma, Ireg, Vinkovci, Županje, Mitrovice, Zemun in Stara Pazuva. — Bodemo videli, kako se bo Hrvatska kraljevina pod to razdelitvijo počutila. Tnauje države. Mi^ijJj teden prišel je iz Monakovega telegram, da se ji VHini8tei'stvo Lutz odpovedalo, a uradnega potila do sedaj še nimamo nikakega. Večina političnih konservativnih nemških listov se pa izvestno nadja, da, če še ni res, kar je telegram sporočal, se mora v prav kratkem času vresničiti. »Kreuz Ztg." piše, »da je od jako zanesljive strani zvedela, da so dnevi sedanjemu ministerstvu že šteti in se bo menda samo odpovedalo. Ne ve se pa, kako bo proti tej odpovedi princ Luitpold postopal in kako bo Lutzu na vloženo odpoved odgovoril. Privrženci ministerstva se nadjajo, da Luitpold ostavke nikakor ne bo sprejel, temveč bode Lutza pozival, da naj še dalje ostan,e. Nemogoče ravno ni, da se res tako zgodi; toda če se, naj se pristaši Lutzovi le nikari ne varajo, da bo njihovo brezumno gospodarstvo, kdo zo&, kako dolgo še trajalo." Od druge strani zopet trdi se, da ima ministerstvo Frankenstein posebno veliko nade, da stopi na Lutzovo mesto, kar bi bilo za katoliško stvar na Bavarskem izvestno še najbolje. Tretji zopet hočejo vedeti, da ne bodeta ne Lutz, ne Frankenstein, temveč da si Luitpold namerava poklicati ministerstvo brez barve na vladno krmilo. Kdo bo imel prav, se bo še le pokazalo in to prav kmalo. Angleški volilci in drugi, ki bi radi voljeni bili, jeli so se pečati z vprašanjem, ali je bil Gladstone ves čas tak prijatelj Ircev, kakoršnega se sedaj dela ali ne. Liberalni unijonisti trdijo, da, in sicer že celih 15 let. Petnajst let, pravijo, da se že poganja za zboljšanje žalostnih razmer, v kterih se Irci nahajajo. Druga, tej nasprotna stranka, kteri načelu je za glavnega govornika lord Hartington pa dokazuje, da se Gladstonova politika glede Irske ne razločuje dosti od navadnega humbuga. »Dvakrat je bil Gladstone v poslednjih petnajstih letih že prvi minister in obakrat se je mnogo pečal z irsko politiko, toda vselej tako, da so predlogi, ki so se na zboljšanje irskih razmer glasili, izvestno propadli, kar bi se ne bilo poprej nikdar zgodilo, če bi bil imel Gladstone le količkaj resne volje Ircem v resnici pomagati, bi bil že lahko v tem času storil. Jaz sam, pravi Hartington dalje, sem bil pod prvim Gladstonejevim ministerstvom nadtajnik za Irsko in mi je bila kot takemu naloga predlagati načrt postave za zboljšanje irskih razmer. Prav nič pa se ne spominjam, da bi mi bilo ministerstvo, čegar glavar je bil ravno Gladstone, kaj pri tem na roke šlo, da bi se bila dotična »bili" sprejela. In, ko je Gladstone v drugič zopet leta 1880 prvi minister postal, ko ga je imenoval za nadtajnika Irskega? Prav tistega Forsterja, ki je ne dolgo poprej še tako sijajno proti vsakemu zboljšanju irskih zadev govoril." Gladstone je politikar in kot tak spremembam podvržen. Izvirni dopisi. Iz Novega mesta, 1. julija. (O. Rafael Kle-menčič.) Bilo je že v »Slovencu" omenjeno, da je 29. junija umrl vis. č. g. o. Rafael Klemenčič, c. kr. profesor tukajšnje višje gimnazije — predzadnji očetov frančiškanov, ki so še podučevali na gimnaziji. Dne 1. julija ob šesti uri se je truplo ranjkega izročilo krilu hladne zemlje. Pogreb je vodil vis. č. g. prošt, P. Ur h, z obilno azistenco, ker je tudi mnogo č. gospodov iz okolice prišlo, da ska-žejo ranjkemu slednjo čast. Pogreb je bil veličasten, kakoršnih se je dosedaj Še malo videlo v Novemmestu, dokaz, da je bil ranki znan z vsemi krogi. Dijaki so svojemu bivšemu učitelju potožili pet vencev na rakev, tako tudi gg. profesorji krasen venec kot svojemu tovarišu, in pač več obitelj iz mesta. Tudi so mu dijaki zapeli dve nagrobnici prav lepo, da je petje vse občudovalo. — Tudi načelniki raznih uradov z osobstvom in pa oddelek uniformiranega meščanskega kora, kterega častni član je bil, skazali so mu zadnjo čast. Ranjki je bil v vseh viharnih dobah iskren narodnjak; toraj zasluži, da mu postavimo s kratkim životopisom mali spominek. Rojen je bil 27. avgusta 1830 v Prečinski fari, ki sega do mesta, v hiši, ki stoji na prijaznem holmci poleg mesta. Šolo je obiskoval v Novomestu. V 28. dan avgusta 1.1848 je stopil kot nadarjen mladeneč v frančiškanski red, storil dne 31. avgusta 1851. 1. slovesno obljubo in bil 28. avgusta 1853. 1. posvečen v mašnika. Po dovršenih bogoslovskih študijah je šel na vseučilišče na Dunaj, da se pripravi za profesuro. L. 1858 je izvršil vseučilišče ter vstopil kot učitelj zgodovine in filozofične propedevtike s šolskim letom 1858/59 na Novomeški gimnaziji. Zarad njegove prirojene mu zgovornosti, ga je bilo veselje poslušati pri predavanji. Tekla mu je beseda, kakor živ studenec iz • skale. Za grajo je večkrat kakemu lenuhu ali ne-marnežu povedal namest kare kako šaljivo, da se je moralo vse po šoli smejati — ali on je bil resen, niti ustnic ni nategnil na smeh. Vsa graja je bila šaljiva opomba, ki je dobro zadela dotičnega. Grajanje z ostrimi besedami ali celo vpitjem, mu je bila neznana reč. Tudi ga nisi videl v šoli nikdar čmernega ali otožnega — ampak le vedno resno šaljivega. Zdala pa je graja v šalivi obleki' več, nego še tako hudo karanje z ostrimi besedami. Vsak njegovih učencev mora pripoznati, da je imel v tem nekaj posebnega, le njemu lastnega. Kot profesor teh predmetov je deloval neumorno po njemu lastni metodi do konca lanskega leta. Dne 23. decembra je bil še v šoli. — Med božičnimi počitnicami pa se vleže mož, ki je bil telesno velikan, na posteljo zarad neke »bule", ki se mu je naredila na hrbtu. Sedaj pa je hiral in hiral — ter sklenil svoje bla-gonosno delovanje, in umrl za sušico. Tega bi ne bil nihče mislil, kdor-koli ga je poznal kot čvrstega moža. V mlajši dobi se je mnogo vkvarjal z zgodovinskimi vprašanji in preiskavami. Kot plod tega truda je priobčil 1. 1859 v programu obširno razpravo: »Je li bila Avstrija po smrti slednjega Babenberga dedno imetje sorodnikov, ali pa izpraznjena lena (fevd) državna?" Leta 1863 je priobčil v programu drugo za zgodovinarje jako zanimivo, in kočljivo obravnavo: »Kolike zgodovinske vrednosti je Livijeva pripovedka, da so Rimljani zapodili Gale iz Rima, in da jim je vzel diktator M. Furij Kamil svoto od-knpščine?" Za program 1. 1868 pa je napisal razpravo: »Kronologična razprava o najznamenitejših dogodkih „Rudolfovega" s posebnim ozirom na frančiškanski samostan." V tem sestavku je posebno dregnil v sršenovo gnjezdo s tem, kar je napisal o letnici 1867. Naj jo tii navedemo po originalu: »1867 am 27. Miirz fanden, nachdem der aus den im Monate Jiinner d. J. gevviihlten Deputirten bestehende Landtag zu Laibach aufgelost vvorden war, neue Wahlen fiir die Stiidte Rudolfsvvert, Mott-ling, Tschernembel, Landstrass, Weichselburg und Gurkfeld hier statt, vvobei einige Zeloten der siegen-den, freudetrunkenen Partei sich sogar gegen einen unschuldigenFriedensprediger, dessen Hauptvergehen in der legalen, gemiissigten Vertheidigung der ua-tionalen Sache bestand, arge, ja scandalose Aus-schreituugen durch tbiitlicbe Misshandlung und Ehrenbeleidigung ohne jeglichen Anstrich von Cultur, Anstand und Niichstenliebe erlaubt batten, wie aus dem am 11. Miirz 1868 vom hiesigen k. k. stiidtisch-delegirten Gerichte gefiillten, auch in Zeitungsbliittern veroffentlichten Urtheilsspruche evident constantirt ist, bei welcher unenvilnschten Gelegenheit der vor-urtheilsfreie und nilehterne Beobachter sich factisch tiberzeugeu musste, dass die vvahre Cultur, mit deren po zasluženji grajalo tako hinavstvo in nesramna laž; dejanje samo po sebi ima vtisnjeno znamenje sramote. Od vseh rusinskih katoliških škofij je ostala le ona v Helmu; po vseh drugih škofijah so se k večemu nektere znale umakniti namenu svete sinode. Namen svete sinode naj se toraj za mir in zveli-čanje duš »pospešuje", t. j. surova sila in krvavo preganjanje naj pomaga. Najpred so odpravili zveste samostane bazilijancev in so trdovratne samotarce v podzemeljske ječe vrgli, a ti, ki so postali razkolniki so bili njih ječarji. Zgodilo se je, da so pustili lakote umreti junaške spoznovalce, tako 74letnega O. Slobockega. Odpadli škof Zupko je zapiral katoliške duhovne v mrtvaške rakve. Da ljudstvo mrtve ni častilo, zmislili so obrekovanje, da so v pijanosti umrli. A ne samo duhovni, tudi neduhovni so se vstavljali poveljem sinode in so mtgli umreti. Izgled za mnoge naj tii le eden zadostuje, kako so ravnali s takimi ustaši. Bilo je v ponedeljek velicega tedna leta 1841, ko polk pehote pod vodstvom gubenatorjevega namestnika in mnogih redarjev obkoli vas Dudakovice v vladnem okraji Mohilevskem. Do velikega petka so vse ljudi izstradali, potem so vas zažgali iu so prvakom med prebivalci po 300 palec odmerili, ker so se še zmerom branili odpasti od katoliške vere. Dve uri potem, ko so bili tako tepeni, so umrli vsi. Vendar se je še le leta 1854 posrečilo, da so upognili zadnje upornike po rusinskih škofijah. Takrat so vlekli vse tiste, kterih palica, ki je teden za tednom pela, še ni osrečila, kar naravnost v Sibirijo. Zmaga je bila potem gotova. Sv. sinoda je povzdigovala zahvaljevaje se za to mirno zmago svoje roke k Bogu in spoznala, da so v tej zmagi videli posvečene sledi prikazni božje na zemlji. Siemasko pa je poročal o teh vnebovpijočih hudobijah in je to cesarju predlagal. Nikolaj I. je lastnoročno na kraj temu pismu zapisal: »Sveti in častiljivi nadškof! Kar si storil, je častitljivo in sveto, potrdim vse, kar si že storil in kar bodeš še storil." Kako se nek glasi napis nad spominskim denarjem, ki poveličuje zedinjenje rnsinske z rusko cerkvijo? »V ljubezni združen." (Dalje prih.) 8cbwer zu erringenden Besitze man sich in unsern Tagen hiiufig brilstet, nicht in unreifer Aufkliirerei, in blosser iiusserer Politur, einem fashionablen Geisteszuscbnitte, oder einer oft liicherlichen, ja un-ertriiglichen, weil alles erdrtlcken wollenden, mit leeren Bildungsphrasen scblecht genug verdeckten Hohlheit, die sich nameutlich durch ein rilcksichts-loses Auftreteu gegen anders, \venn auch billig Denkende charakterisirt und im Vorgesetzten den Freiheitsunterdrilcker, im Freuude den Feind, im ruhigen Anhanger der gerechten Sache den \viithend-sten Gegner etc. erblickt, sondern in der ruhigen, wenn auch verkannten Selbstbeherrschung, richtigen Beurtheilung der gerechten Šache, der wahren Niichstenliebe und dem daraus abgeleiteten, bethii-tigten Grundsatze: „Gleiches Recht fiir Alle" be-steht." Pač mora vsak spoznati, da je v teh besedah izražena neovrgljiva istina. Vendar so, kolikor se spominjamo iz one dobe, nasprotni časopisi, tudi uradni, hudo napadali profesorja radi te odkritosrčne opazke. Sploh se sme o njem trditi, da je bil vsestransko izobražen iu prijatelj vsemu, kar je lepega. Kot samostanski predstojnik je oskrbel leta 1866 11 sežnjev visoko fasado — lice — frančiškanski cerkvi. Izdelal jo je prav skrbno stavbenski mojster G. B. Pascoli v bizantinsko-gotičnem slogu. Lice je isti-nito mojstersko! Sam pa se je v prostih urah osobito bavil z mehaniko. Leta 1878 je izdelal jako umeten telurij, kterega je podaril gimnaziji. Takratni gimnazijski ravnatelj opisuje ta telurij v programu za leto 1878 str. 50 tako-le: »Gospod profesor o. Rafael Klemenčič je izdelal jako umetno sestavljeni telurij, ki se zamore rabiti tudi kot lunarij. Podaril ga je gimnaziji. Ž njim se zamore učencem prav jasno in umevno pokazati dvanajst mescev z zverinskimi znamenji, kako se dan krajša in daljša v posameznih mescih, kedaj stopi solnee v zverinsko znamenje, kakor tudi razno gibanje in vrtenje zemlje v teku jednega leta". Nadalje opisuje posamezne dele, kako ga gre rabiti, da se očividno pokaže učencem to ali ono. Slednjič izraža željo, naj bi strokovnjaki o tem predmetu stopili v dogovor z g. profesorjem ter dali potem telurij kakemu mehaniku izdelovati telurije, ker se zamore z lahkoto po tem načinu na nad 100 vprašanj odgovoriti ter učencem jasno pokazati, — Žalibog da se je ta telurij zgubil, da se sedaj nihče ne zna, kam. Poprejšnji g. gimn. direktor ga je poslal na neko razstavo, tako se mi je reklo; ni ga dobil več nazaj, če tudi je po njem popraševal. — Jed-nako je za svojo rabo izdelal prav majhen telurij, pa po nekoliko drugem načinu. Bavil se je tudi mnogo z godbo in petjem. Nekaj časa je bil tudi učitelj petja na gimnaziji in organist. Vendar je ta posel kmalo popustil drugim, ker je bil vže drugače s predmeti v šoli preobložen. Osobno pa se je še vedno ukvarjal s to lepo vednostjo. Najbolj pa ga je pri tem še zanimala mehanika. Skušal je razne instrumente združiti tako, da si lahko igral na posameznega, ali pa ba oba skupaj na jednih in istih tastih. Po tem načinu je družil »pijanin" in »harmonijum". Tudi male orgije je nameraval še tema dodati. Te ideje ni še speljal, ker ga je ovirala bolezen. Pač pa je bil orgije vže izdelal tako, da so piščalke zavzemale v sobi oni prazni prostor pod posteljo. Tako bi zamogel navesti še več enakih mehaničnih umotvorov. Saj vže to kaže, kolike zmožnosti je imel za to stroko. Kdor je imel priliko videti vse to, moral se je čuditi njegovi bistroumnosti. — Naj v miru počiva in vživa na onem svetu plačilo za svoj trud. —f.— Domače novice. (Čehi pridejo) v drugi polovici meseca avgusta v belo Ljubljano! Odbor, ki se je v to svrho v zlati Pragi sostavil iz zastopnikov vseh narodnih društev Praških, pričel je že dotično priprave. Izlet se bode raztezal na 10 ali 14 dni in bodo vrli naši severni bratje izvan Ljubljane obiskali tudi Postojno, Trst in rajskodivni Bled. Sedaj bode Ljubljana dobila lepo priložnost svojo jugoslovansko gostoljubnost pokazati in to tem več, ker smo taisto bratom Čehom za lanski nad vse gostoljubni sprejem še na dolgu. (Matica Hrvatska) razpošilja svoje knjige. Čč. udom Ljubljanskim so pošljejo na dom; zunanji člani naj blagovoljno naznanijo poverjeništvu, kako jih želd dobiti. (Pred porotno sodnijo) stal je v soboto Matija Brenčič iz Ivanjega Sela zarad goljufije. Mož si je izumil čisto novo polje, kjer bi se dal na jako prijeten način denar služiti. Peljal se je na Savo pod Litijo, kjer je brez denarja kupil nekako poldrugi vagon škart (deske so menda bile), in sta se z dotičnim gospodarjem pogodila za 300 goldinarjev, ktere naj bi mu bil imel Brenčič v teku določenega časa po pošti poslati, za sedaj bi bilo pa le nekaj predatja storjeno kupčijo potrjevalo. Brenčič gre takoj na to na postajo, kjer se načelniku postaje, g. Podkrajšeku predstavi za jako imo-vitega posestnika iz Primerja doma, mu objavi, da je nakupil ravnokar za dva vagona desk, ktere bo v Trst poslal in bi mu g. načelnik jako vstregel, če bi mu dal 150 goldinarjev na izročeno mu blago na povzetje. Je namreč pri železnici navada, da si vsak lahko na blago denarja na postaji izposodi, ako je blago tako, da se ne spridi in pa da ima stalno vrednost. Načelniku postaje se je pa mož že na prvi pogled bolj sleparju, kakor pa trgovcu podoben zdel in mu je rekel, da nima toliko gotovine v blagajnici, na kar je Brenčič rekel, da bi bil tudi s 100 goldinarji in naposled tudi samo s 60 gld. zadovoljen, češ, da mora onemu nekoliko zakupnine dati, od kterega je škarte kupil. To je pa načelnika Savske postaje popolnoma potrdilo, da ima s sleparjem in ne s trgovcem opraviti. Takoj je brzo-javil v Litijo po orožnike, ki so bili tudi jako hitro na Savi in ondi jim je Brenčiča izročil. Pri telesni preiskavi našli so pri njem 58 kr. Sodnijska preiskava je pa dokazala, da je Brenčič na ta način po Notranjskem že več ljudi osleparil, kakor tudi načelnika postaje na Lazah za 60 gld. Porotniki so ga spoznali krivim iu sodnija ga je obsodila na 2 leti hude ječe. — Drugi nesrečnež, ki je tisti dan pred porotniki stal, je bil Emil Andruš, zatožen hudodelstva uboja. Tudi on je bil krivim spoznan in na 2 leti v ječo obsojen. (Poboj.) V Št. Vidu nad Vipavo sta se 27. m. m. dva fanta med seboj stepla in boj se je žalostno končal, namreč, da je eden zgrabil poleno in druzega s tako silo dvakrat po glavi udaril, da je obležal in čez osem dni umrl. (Voda) je zalila premogove jame v Zagorji in je nevarnost velika, da se bode moralo delo vstaviti. (Razpisana) je služba cestnega paznika na Kranjskem s 350 gold. letne plače s 25% doklade, s pavšalom za popotovanje in pa plača se mu bo zvišala na 400 in 450 gold. Prošnje c. kr. deželni vladi do 26. junija t. 1. (Morsko vodo) je pil v Trstu predvčeranjem delavec na Herpeljski železnici, Franc Tog u a ti, in kmalo ga je jelo grizti in bosti. S težavo se je priplazil do svojega stanovanja, kjer je že čez štiri ure umrl. Včeraj je umrl drug 19 let star delavec tudi za kolero. Vsled tega je izdal magistrat ojstro prepoved, da naj nihče več ne pije morske vode, komur je življenje ljubo. Razne reči. — Na Dunaji je šlo v petek zvečer iz mestnega zbora, ko je občinski svetovalec Pfister v dvorano stopil, od 79 navzočih srenjskih svetovalcev takoj 76 iz dvorane, ostali so le Pfistrovi demo-kratiški somišljeniki. Kaj je bilo povod temu izstopu? Občinski svetovac Pfister je neprijatelj nekemu Židu Majerju. Le-ta je tožil Pfistra zarad razžaljenja časti. A Pfister zadnjega zarad razža-Ijenja presvitlega cesarja in Majer je moral v ječo. —*Dunajski mestni očetje, pokorni sluge židovskega časopisja, so hotli zmaščevati se nad Pfister-jem s tem, da so na tak način dvorano zapustili, ko je Pfister notri stopil. — Vprašamo, kaj pa hočejo ti naznaniti s tem, da so tako ostentativno šli iz dvorane. Ali je kteremu na misel prišlo, da je cesarska čast in dobro ime vendar vsakemu podložnemu draga in nedotakljiva stvar? Vendar ni države na svetu, da bi ljudstvo v rednih razmerah ne čislalo vladarjeve osebe, Dunajski mestni očetje se pa dajo v ti stvari podučevati — od časnikarjev, ki vlado napadajo, ko prepoveduje izgrede in nemire, kterim je povod stavljenje spominkov na čast cesarju Jožefu II. — Nemir med poljedelci na Laškem. »Gazetta di Mantua" piše, da je v Mugliji kakih 50 delavcev s kosami iu palicami prišlo nad nekega Anselma Leoni-ja, ki je najel tujih delavcev; zahtevali so tam, da naj odpusti te delavce. Vojaški poveljnik v tistem okraji je hitel s karabinerji tje in ugrabili so šest razsajočih delavcev. Istega dne so šli tudi delavci — možje in žene — nad posestnika Rasotti v Albino, ne daleč od Moglie. Ta se je moral z delavci, ki so bili v veliki manjšini, kakor napadovalci, umakniti v hišo, a delavci so zunaj kričali: »Delo je naše, nočemo tujih delavcev." Tudi tukaj se jih nekaj zatvorili. — V Paggio rusco so delavci neutegoma v sredi med delom zahtevali povišanje plače, in ko so jim to odrekli, zapustili so delo. — V Budriji (pri Bolonji) so delo ustavili med žetvijo, kuja se nekaj nad 200 delavcev. Oblasti čuvajo nad tem, da ne nastane kak nemir in da dela tudi drugej ne ustavijo. Sploh so jeli delavci po nesrečni Italiji povsod gibati se; naj pridejo še hujskači zraven, kdo ve, kako se znfl obrniti. Ako pa vlada nič druzega ne stori, kakor da delavce zapira, jezi derečo vodo, ki pa zato še huje bregove spodkopava. Telegrami. Gradec, 5. julija. Tukajšnji zidarji sklenili so na shodu resolucijo, v kterej zahtevajo, da se jim delavnik skrajša ali pa 'plača za 20°/o poviša. Dunajski zidarji so jim telegram poslali, v kterim jim pritrjujejo, da je prav tako. Monakovo, 5. julija. Skupni Lutzov kabinet izročil je danes zjutraj princu Luitpoldu svojo ostavko. Rim, 4. julija. Za kolero je v poslednjih 24. urah v Oomacchio zbolelo 5 ljudi, umrla 2; v Benetkah zbolel 1, umri nobeden; v Brindisi zbolelo 10, umrlo 10, in je bilo izmed teh 7 že' poprej bolnih; v Francavilli zboleli 101, umrlo 31; v Latijanu zboleli 103, umrlo 28; v Orio zboleli 3, umrli 3; v San Vito zbolelo 12, umrlo 8. I. Izkaz podružnice sv. Cirila in Metoda za Metliški okraj s sedežem v Metliki do I. julija 1886. Podružnica šteje 46 udov in sieer 11 ustanovnikov in 35 letnikov. Vplačalo je do sedaj 9 ustanovnikov 90 gldinarjev in sieer gospodje: Aleš Anton, dekan v Semiču..............10 gl. — kr. Dovgan Franjo, župnik v Podzemlji .... 10 „ — „ Jaklič Anton, kaplan v Metliki............10 „ — „ Judnič Davorin, učitelj na Radovici . . . • 10 „ — „ Krajni šol. svet. na lladovici ..............10 „ — „ Navratil Anton, zasebnik v Metliki..........10 „ — „ Sclnveiger Franjo, župnik na lladovici ... 10 „ — „ Stajer Franjo, c. k. notar v Metliki..........10 „ — » Tome Martin, župnik na Suliorji.....10 „ — „ Dalje jo vplačalo 35 letnikov 36 gold. in to so sledeči gospodje: Barle Janez, učitelj v Podzemlji............1 „ — „ Bulovec Miha, duhovnik v Semiču..........1 „ — „ Cesar Matija, posestnik na Iiadovici ..........1 „ — „ črnič Niko, posestnik v Metliki............1 „ — „ Dular Franc, učitelj v Semiču..............1 „ — „ Gabrovšek Matevž, cerkvenik v Metliki ... 1 „ — „ Gliebe Andrej, duhovnik v Podzemlji .... 1 „ — „ Golob Franc, posestnik v Metliki............1 „ — „ Guštin Franc, posestnik v Metliki ..... 1 „ — „ Hayne Edvard, c. kr. davkar v Metliki ... 1 „ — „ Jakopič Josip, c. k. kancelist v Metliki ... 1 „ — „ Jankovič Franja, učiteljica v Semiču .... 1 „ — ,, Juliani Josipina, c. k. sod. uradnika soproga v Vipavi............................1 „ — „ Juliani Julijan, e. k. kancelist v Vipavi ... 1 „ — „ Juliani Marija, c. k. uradnika soproga v Vipavi 1 „ — „ Kapelle Janez, posestnik v Metliki..........1 „ — „ Klaie Sidonija, vlastnica v Brlogu..........2 „ — „ Kramarič Martin, posestnik na Radovici . . 1 „ — „ Krištof Karol, trgovec v Metliki............1 „ — „ Muc Nikolaj, eksekutor v Metliki..........1 „ — „ Pavunac Vekoslav, svečenik v Žakanji ... 1 ,, — „ Pečarič Ivan, posestnik v Metliki..........1 „ — „ Pečarič Martin, posestnik v Drašičih..........1 „ — „ Pehani Alojzij, duhovnik v Metliki..........1 „ — „ Premer Anton, zasebnik v Metliki..........1 „ — „ Schiller Janez, nadueitelj v Semiču..........1» — „ Stajer Frane iz Idrije......................1 „ — „ Stajer Ivan iz Idrijo......................1 „ — „ Stupar Gustav, sod. pisar v Metliki..........1 „ — „ Šest Andrej, nadueitelj v Metliki..............1 „ — „ Vovk Matin, posestnik na Radovici..........1 „ — „ Vukšinič Davorin, sod. pisar v Metliki ... 1 „ — „ Zaman Andrej, duhovnik v Semiču..........1 „ — „ Zupan Franjo, o. k. davk. pristav v Metliki . 1 „ — „ 12 podpornikov je vplačalo................1 ,, 20 „ Vplačanega je tedaj vsega skupnj.....127 gl. 20 kr. Izdalo se je za ustanovitev............5 gl. 50 kr. Naloženega je v poštni hranilnici ... 58 „ — „ V gotovini ima podružnica............63 „ 70 „ Skupaj ... 127 gl. 20 kr. Vremensko sporočilo. g O Čas Stanje Veter Vre m e * t a » s •gssS S a opazovanja zraVomnra toplomera 5. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 737 94 736-05 736 96 + 13-8 +27-6 +200 brezvetra si. jzap. si. jzap. mogla del. oblač. del. oblač. 000 Zjutraj megla, pozneje jasno; popoludne oblačno. Srednja temperatura 20 5° C., za 16 nad normalom. Tujci. 4 julija. Pri Maliču: Weissmann in Spitzer, trgovca, z Dunaja. — Franc AVeber, trgovec, iz Doberna. — Jiihrling, Carolini, Diir in Melanič, zasebniki, iz Gradca. — Anton Ziegler, o. k. uradnik, s soprogo. — Ludevit Perko, e. k. okr. sodnik, iz Velikovca. — Adolf pl. Sušie, c. k. polkovnik, z družino, iz Gojja. — Ivan Fiala. c. k. voj. uradnik, iz Trsta. — Henrik Krušič, o. k. uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Emil Poglaycn, trgovee, s soprogo, iz Trsta. — Mich. Sedlog, agent, iz Trsta. — Cari Jachlieh, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — GrofJulius, zasebnik, iz Trsta. — Terezija Scbegula, iz Reko. — Paulina Dans, zasebnica, iz Reke. — Sigm. Danki, zasobnik, iz Reke. — Štefan Purger, zasebnik, s soprogo, iz Ajdovščine. Pri Slonu: Martin Laisch, trgovec, iz Frankfurta. — J. Diamant, trgovee, iz Prago. — Ig. Stern, trgovec, s soprogo, iz Budapešte. — Rudolf Lamers, turist, iz Diisseldorfa. — F. Scliesola, turist, iz Ajdovščine. — Ludv. Paul, zasebnik, iz Pulja. Pri Bavarskem dvoru: Emil Koscliier, agent, s soprogo, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Jakob Znidaršič, z družino, iz Sarajeva. — Babetti, Krainik, zasebnica, iz Dalmacije. — Henrik Fisel, zasebnik, iz Pulja. — Josip Sorc, posestnik, iz Krškega. Pri Avstrijskem caru: Ivan Kraps, iz Trsta. — F. Kuna, zasebnik, iz Reke. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 6. julija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 g). 20 kr. Sreberna „ 5 % ., 100,, (s 16% davka) 85 4% avstr. zlata renta, davka prosta 117 Papirna renta, davka prosta . . 102 Akeije avstr.-ogerske banke . . 874 Kreditne akcije ...... 276 London.......126 Srebro ..........— Francoski napoleond. ..... 10 Ces. cekini ... 5 Nemške marke......62 95 80 60 40 01 94 05 Št. 11504. Razglas. Iz zdravstvenih ozirov zdi se magistratu potrebno v dogovoru s tukajšnjim zdravstvenim svetom sledeče določiti: 1. Vse grebenične in druge gnojne jame je najpozneje v teku 14 dni t. j. do 18. t. m. izprazniti, sicer jih bode magistrat na stroške gospodarjev izprazniti dal. 2. Pri izpraznjevanji jam in pri odpeljavanji gnoja držati se je strogo določb, ki so bile razglašene s tukajšnjim razglasom z dne 28. julija 1879, št. 8625, dostavlja se le še, da je pred 10. uro zvečer prepovedano ne le gnoj izpeljavati, ampak tudi z nakladanjem gnoja pričenjati. Mestni magistrat Ljubljanski dne 8. julija 1886. Župan: Grasselli. Osrlas. lOOO knjig ,,Iiira in Cvetje" zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je ranjki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom in prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine. S spoštovanjem Katai '111)1 vdova Dolinar. (2) Via Ferriera št. 323. V naletu založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjižica : Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. 3*11, P v S° s podobami. Mehko vezana stane JO kr. Krasna domovina naša se svojimi potoki, rekami in jezeri je za umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in upravljati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gori omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmeta pouči. Priporočujeva torej knjižico osebito velečestiti duhovščini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotovo lepo korist. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu._ Cerkveno-književna novost! i« V ..Katoliški Tiskarni" je ravno izšla knjiga: ZBORNIK cerkvenih govorov na slavo SS. Cirilu in Metodu. Zbral in na svetlo dal ANTON ŽLOGAR, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjem v. č. knezošlcofijstva Ljubljanskega. Čisti debedek je namenjen družbi as. Cirila in Meteda. Y LJUBLJANI. Založil izdatelj. — Tisek »Katoliške Tiskarne". Vel. 8° 16 pol na krasnem papirji. Cena 1 gid. OO kr. in 10 kr. za poštnino. Dobiva se (5) pri izdatelj! in v „Katoliški Bukvami". Več p. n. čč. t/g. se je knjiga poslala ua ogled; kdor bi se ne smatral naročnikom, naj blagovoljno zapiše „retour". Za pismonoša pri kaki deželni pošti ali sicer za potnika ponuja se 4e krepak mož pri 50. letih, ki je imel tudi do sedaj tak posel ter se lahko skaže z dobrimi spri-čali. Več pove vredništvo »Slovenca". Rimske toplice v Tržiču CMonfaikone), Železniška postaja med Trstom in Gorico, toule kior-Dromove iofl-žveDlieae leoBeli (38° C.) zdravilno zoper proti li, trganje, čut nične bolezni, zastarane bolečine, prcblajenja in oslabenja, skro-felne, kožne bolezni, občasne ženske bolezni itd. Zdravnik in vodja kopeli: Dr. ANTON SUTTINA, skušeni zdravnik. (3) Začetek otvorenja 1. maja. "rrmnrrm Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane. V Novo mesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob J/27 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob l/«5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob »/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na Ig ob */a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. Prihod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.' Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne. Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. 2E " ■»»■ »js« w Trud.. Postaj e Dunaj.....Odhod Miirzzusehlag . . . Gradec ..... Maribor .... Pragarsko .... Celje...... Laški Trg .... Zidani Most . . . Litija..... Ljubljana .... Postojna .... Št. Peter .... Divača..... Nabrežina .... Trst......Prihod Jadrni vlak Brzovlak 7-— zvečer 10'29 „ 12-28 po noči 149 „ 2'16 315 „ 351 zjutraj 512 „ 630 „ 6'52 „ 719 „ 816 » 8-42 „ 7-15 10-36 1 — 2-27 3-53 4- 9 4-44 5-29 614 7-55 819 8'53 9-39 10. 5 zjutraj n popold. PoStni vlak 8-50 zvečer 2. 5 po noči 6 — zjutraj 8-20 „ 9— „ 10-30 dopold. 10-46 „ 11-40 „ 12-33 » 1-29 popold. 3-37 „ 4- 8 „ 4-46 „ 5-54 „v 6 30 zvečer Mešani vlak 1-20 popold. — 5-25 „ 5 55 zjutraj 9 20 zvečer 10-50 dopold. 11-30 po noči 2-32 popold. 1210 „ 3-35 „ 1-45 „ 6— » 2- 4 „ 6-23 „ 2-45 711 zvečer 3-43 8-32 „ 5'40 zjutraj 10-20 „ 7-50 „ 1.58 po noči 8-22 „ 2-48 „ 9- 2 „ 3-59 „ 1014 dopold. 5 40 zjutraj 10-50 „ 6-30 „ Osobni vlak 9 — zjutraj 22 „ 58 „ 13 „ 21 zj. Prih. ■ m TP H®» ■■ ■■ Postaje Jadrni vlak llrzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Trst ..... Odhod 8'30 zvečer 7 — zjutraj 10 — dopold. 6-30 zvečer 7'10 zvečer Nabrežina .... 919 „ 7-32 „ 10-51 „ 717 8-44 „ Divača ..... 10- 3 „ 8-27 „ 11-56 ,, 8-31 11- 5 „ Št. Peter .... 10-33 „ 9' 3 „ 12-56 popold. 9-25 12-34 po noči ___ Postojna .... 10-51 „ 9-24 dopold. 121 „ 9-51 116 „ _ Ljubljana .... JI 12- 7 po noči 10-52 „ 3- 7 „ 12-20 po noči 5-— zjutraj 5 45 popold. — 11-31 „ 3-57 „ 1 15 6-17 „ 6-55 „ Zidani Most . . . 1'24 „ 12-40 popold. 4-59 2-22 7-50 „ 812 zvečer Laški Trg .... — 1- 3 „ 5-22 „ 2-47 8-25 „ 8-44 „ Celje ..... JJ 159 po noči 1-20 „ 5-42 „ 3- 8 8-54 dopold. 9- 5 zv. Prih. Pragarsko . . . 3' 2 „ — 7-13 zvečer 5 — zjutraj 1115 „ _ Maribor..... 3-29 244 „ 7-58 „ 5-55 12-30 popold. _ Gradec ..... 4-55 zjutraj 4-15 „ 10-25 „ 8-20 4-35 _ Miirzzusehlag . . . 6.54 „ 6 33 zvečer 1-47 po noči 11-47 dopold. 9 35 zv. Prih. — Dunaj..... Prihod 10- „ 1 9-40 „ 6 — zjutraj 4-— popold. — — Druge železnične zveze na Slovenskem. Št. Peter-Belia. Xi