Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din pollelno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nederlslta Izdala celole no v Jugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pellt-vrala tnali oçjlasl po 1 SO ln2D.veCfl oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2*50, vellUl po 5 In 4 Din, v urednlSkrmdelu vršilca po IO Din o Pn veCiem _n naročilu popusl Izide ob 4 zjulraj razen pondeljKo in dneva po prazniki. Uredništvo le v Kopltarlevl ulic! it. 6 111 Holiopisl .«e nc vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/emalo -» Uredništva telefon štev. 5O, upravnlštva štev. 328 Političen list sa slovenslci narod Uprava le v Kopltarlevl ul.št. 6 » Ćekouni račun: Clubllana štev. JO.iiVO In IO..Î4P xa Inserale, Sara/evošl. 7563, /agret» št. 39.011, Praga In Dunal št. 21.797 Žalosten dogodek. Narodna skupščina SHS je bila včeraj pogorišče dogodka, kakršnega parlamentarizem jedva pomni. Po parlamentih so se poslanci že pretepali, v francoskem konventu je drhal nosila mimo poslancev v sprevodu na pike nasajene glave aristokratov, tudi druga nasilja in škandale zaznamuje zgodovina raznih zakonodajnih zastepov, toda da bi poslanci privlekli v skupščino od policaja pretepenega Človeka, mu sneli tisti kos obleke, ki pokriva neizrekljive dele telesa iu le-te pokazovali svojim tovarišem in publiki na galerijah — to se je moglo zgoditi in se je vprvič zgodilo samo v narodni skupščini v Belgradu. Dogodek, ki so ga opozicionalni poslanci tia ia način ad oculos demonstrirali publiki v parlamentu, je sam na sebi vreden najhujše obsodlie in kazui kakor vsako nasilje sploh, posebno če se zgodi od strani čuvarjev javnega reda, četudi bi se zgodil v osebno obrambo. Mi smo načeloma nasilja vsekdar obsojali in jih bomo, tudi če se vrše pod firmo »državne potrebe . Istotako obsojamo čine policijskega nasilja, ki nimajo političnega obeležja in predstavljajo izbruh objestne samovolje in divjaških manir posameznih javnih organov. Kakor obsojamo nečloveška trpinčenja, katerim so bili od strani javnih organov v naši državi že večkrat sistematično izpostavljeni. državljani te ali one narodnosti iz političnih razlogov, tako se z ogorčenjem obračamo tudi proli postopanju belgrajskega policijskega činovnika, ki mu prizadeva barbarsko pretepavanje človeka očividno veliko naslado. In četudi je minister Maksimović specialno na tem dogodku individualno nekriv, vendar tudi od tega dogodka pada nanj senca, ker predstavlja tudi ta slučaj ostanek zloglasnih režimov, pod katerimi je sedanji minister za notranje zadeve služil iu kojih metode so se v zunanjem svetu krstile z imenom balkanizeni. Kakor pa je balkanizeni sirova policijska samovolja, tako pa tudi metod opozicije, kakor so se pokazale v včerajšnji seji skupščine, ni mogoče drugače označiti kakor z balkanizmom. Opozicija je imela na razpolago druga sredstva, da parlament prepriča o ostahkih nasilnih režimov, nego je tak surov, nekulturen in odvraten nastop, ki je globoko ponižal naš parlament in posredno vso našo državo. Treba je samo pomisliti, s kakšno slastjo bodo pograbili ta dogodek naši sosedi, da nas pred vsem svetom pokažejo kot barbare in se ro-gajo narodnemu predstavništvu, v katerem se narodovi izbranci poslužujejo v politični borbi takih sredstev. Kakšen parlament je to, v katerem sme kazati človek navzočim ministrom, diplomatom, domačim in inozemskim časnikarjem ter damam zadnji del svojega telesa, kakor da ni drugega sredstva in načina, da bi se poklicani prepričali o izgredih belgraj-skih policijskih pisarjev! Mi bi ne imeli ničesar proti temu, da se je opozicija s takim brezkulturnim nastopom kompromitirala, ako ne bi radi tega naša država zopet utrpela občutne škode na svojem ugledu v svetu. Nast p opozicije je izgubil na resnosti in učinkovitosti tudi radi tega, ker so ga uprizorile sranke, kj so same, ene več, druge manj, sokrive n silnih režimov, kojih posledica je tudi Risticev slučaj, fin belgrajskega topčiilers'cega policista je ostanek prejšnj h zloglasnih režimov, v prvi vrsti PP režima. Pred zedinenjem so bile te nasilne metode, ra umljive iz turškega režima, doma v Srbiji, po zedinjenju so se pa prenesle na celo državo v glavnem po zaslugi stranke g. Sveto-rara Pribičeviča. Stranka dr. Žerjava pa je ter r vstoličila v Sloveniji. V to svrho je PP režim organiziral oborožil in plačeval posebno terorist:čne t< lpe, ki so, kakor dovolj znano, uprizarjale gonje na nedolžne delavce, koj:h posledica je bil umor Fakina ob belem dnevu Ljul Ijansl emu delavcu so opričn ki PP revima irečkali prste, tako da so ga one-spos bili za delo, vdirali so v hiše, vršili preiskave in z naslavljenimi revolverji strahovali 1 udi. Na Hrvatskem so organi rež nia kmete neus iljeno batinalj in mučili, zaščite proti teror u ni bilo nobene, pravici so se oči zave-ale javne oblasti so na povelje režima morale s' leni ti roke za hrbtom in mirno gledati nasilja. Teror v Jugoslaviji se je organiziral od zgo aj in sankcioniral z izjemnimi zakoni, "ešleto 1 udi je bilo zaprtih in nekateri so leta pre edel: samo v preiskovalnem zaporu. Bil je najstrahovitejši policijski režim, po-slreu z divjanjem neodgovornih oboroženih I lp. Tudi izven Pribičevlčevfc stranke stoječi d. m> kratski krogi niso na tem čisto nedolžni, ker so tudi oni udeleženi na inavguraciji izjemnega stanja v dTžavi, dasj niso vseh njegovih posledic predvideli. Zal je batinaški režim, ki so ga najbolj utrdil tako zvani samostojni demokrati, tako zastrup 1 javne razmere, zbudil maščevalne instinkte in p divjal nravi, da pod RR vlado teror n: prenehal. Radič sam je posegel večkrat po nasilnih sredstvih, da ustrahuje svoje nasprotnike in postavil v svojo službo oboroženo s lo, kadar ga kmetje niso hoteli poslušati. Njegovi pristaši so v varaždinskem okrožju uničevali nasprotnikom trte, znani so oboroženi nap'd radičevcev na Orle v Hercegovini. sam Radič pa je baš predvčerajšnjim dal zgled najbre7obzirne'šega nasilja, ko je z vso surovost;o lastnoročno vrgel iz zbornice poslanca Hanžeka Radič bi se ne bil ustrašil tudi hujvega nasilja, če l)i mu bili rad I ali pust li. da se popolnoma svobodno udejstvi. Oni, ki hoče sanirati te razmere, mora prej sani popolnoma izpremeniti svojo mentaliteto, se problema lotiti pri koreninah in bo potem našel pomoči in sodelovanja pri vseh pošteno-mislečih ljudeh, v opoziciji in v vladi, da se ta sramoti iz državne uprave i'trebi in ostanki režima tako zvanega Narodnega bloka popolnoma 1 kvidirajo, Včerajšnji nastop opozicije je bil v tem oziru malo primeren, ima pa kakor vsak tak dogodek vendarle tudi solnčno stran, da se bodo poklicani faktorji ob tej sramoti zamislili in da se bo z aziat-skinii sadističnimi metodami naše policijske uprave vendar enkrat prenehalo. Nače'nik naše stranke dr. Korošec je v tej smerj storil energičen korak v ministr-s! eni svetu da se barbarski čin policijskega pisarja energično kaznuje in sistem nasilja sploh likvidira. Naša stranka je zopet pokazala. da hoče svoje sodelovanje v vladi vpo-rabiti v korenito ozdravljenje razmer, ki so jih /"krivili bat;naši, na čelu jim prečanski teror sti iz zloglasnega Narodnega bloka. Od-kritos'čno, energ čno in pošteno delo bo tudi sčasoma popravilo udarec, ki ga je škandalozni dogodek prizadjal parlamentu in državi. Balkani eni treba iztrebiti tako iz onih vladajočih mest. kjer je še ostal, kakor tudi iz opozicije. Tudi v najljutejši politični borbi se morajo vari vati izvestne meje, da se ne prizadene škoda državi in njenim institucijam. Tega ču'a opozicija ni pokazala in je zato s polira sistemoin postavila včeraj na zatožno k I p tudi sama sebe. Mogoče bo tudi to imelo za nehoteno posledico, da se naše javne razmere rčistijo in dvignejo polagoma na višji nivo. SLS bo gotovo v to zastavila vse svoje sile. Nečuven škandal v narodni skupščini. SILNO ZANIMANJE ZA SEJO. — POSLANCI POLNOŠTEVILNO NAVZOČI. — OBTOŽNICA PROTI BOŽI MAKSIMOVIĆU. — OPOZICIONALNI POSLANCI PRIVEDEJO V ZBORNIČNO DVORANO OD POLICIJSKEGA KOMISARJA SOKOLO-VIČA PRETEPENEGA ČLOVEKA, GA SLEČEJO IN KAŽEJO PO DVORANI. — STRAŠEN HRUP V ZBORNICI. — SEJA PREKINJENA. — SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — ULTIMAT1VNA ZAHTEVA DR. KOROŠCA. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Za današnjo sejo je vladalo največje zanimanje. Še nii dar se ni bilo zl ralo toliko poslancev. Galerije niso bile še nikdar tako nabito polne. V diplomatskih ložah so bili skoraj vsi tuji poslaniki, di-plomatični uradniki, več gospa in gospodičen. Obtožba pr ti notranjemu ministru je njihovo radovednost poživila. Med poslanci se je takoj v začetku videlo bojno ra položen e, nekaj težkega in nekaj nenavadnega je vsakdo pričakoval. Nervo 'a se je prijela vseh. Formalnosti so bile prej končane kot navadno. Nujen predlog o zakonu proti oderuhom. in govor vlagatelja dr. Radosavlieviča nista vzbudila tistega zanimanja, ki ga ta predlog zasluži. Samo opozicija je postala nevoljna, ko se je ta govor malo dalj zavlekel. Pričakovala je senzacij, močnejših in silnejših. Senzacija je prišla, ko se je prešlo na dnevni red, namreč na obtožbo proti Boži Maksi-moviiu. Na prej je skupščinski tajnik prečital obtožnico. nakar je predsedn k narodne skupščine prosil poslance, naj bodo mirni, naj ne vpa-dajo v besedo ter naj mirno poslušajo zagovor. Takoj se je javil k besedi notranji minister Boža Maksimović. Kmalu po 11. uri, ravno ko je pričel govoriti, so se po hodnikih začuli glasni prepiri. ^Pripeljali so nekega človeka, ki ga je Sokolovič sinoči ua topčiderskem komisarija-tu premlalil. Slekli so ga do golega c. se je glas lo po gabrijah in med časnikarj. Časnikarji so takoj pohiteli, da pogledajo, kaj je. Za nj mi je šlo precej občinstva. Tudi med poslanci je nas'.alo zanimanje. Mncgo opozicio-nalnih poslancev je pohitelo pogledat. V demokratski klub, v demokratski klub! Tam se nahajale tako so kričali nekateri demokratski poslanci iu vabili časnikarje. V den okratskem klubu je stal zelo visok človek s krvavim licem in zolo potolčon. Okrog njega se je zbralo precejšnje število p slancev in čamkarjev. Dejal je, da se imenuje Jovan Ristié in da je nameščen v belgrajski občin! Pripovedoval je, kaj se mu je zgodilo. Videlo se je, da je o dogodku že večkrat pripovedoval. Govoril je čisto mehanično brez kakšnega posebnega poudarka, kakor da bi pripovedoval kakšno navadno stvar. Demokratski poslanci so ga pozivali, naj časnikarjem pripoveduje obširno o tem žalostnem dogodku. Nato so ga pregovorili, da si sleče hlaje in da pokaže zadnji del telesa časnikarjem. On je to čisto mehanično storil. To je ponovil vsakokrat, kadar je prišla nova skupina radovednih gledavcev. Demokratski poslanci so z rokami pokazali na ta del nje- govega tele-a ki je bil ves moder od udarcev. Istotako so se videle modre lise tudi okrog pasu in višje. »Nesimo ga v dvorano!*- je naenkrat zaklical nek poslanec. V dvoran:)!- so kričali drugi opozicionalni poslanci, ki so se tukaj zbrali. Poslanec Zika Rafajlovic in še nekateri drugi demokratski. Radičevi in muslinanski poslanci so ga prijeli za roke in ga pel ali v skupščinsko dvorano, kjer se je vršila skupščinska seja. Pomočnik skupščinskega policijskega komisarja jim je zastavil pot in jim skušal preprečiti vstop v dvorano. Zika Rafajlovic pa ga je sunil ter mu zapovedal da ga ne ovira. Kmalu nato so ga pripelali v dvorano in pričeli klicati: -Eto corpus dePcti!« V skupščinski dvorani so reveža ra prej slekli, nato pa so ga muslimanski in radičevski poslanci dvignili na rame in njegovo g lo telo, vse modro od udarcev, kazEli na krog, galerijam in skupščinskim pod ncem. Vel'k del poslancev niti ni vedel, kaj se doga a. Zato je v prvem trenutku vsled tega dog dka na tnla pop< lna t šina, nato pa so pričeli padati protesti in ogorčeni klici. To je sramotna žalitev parlamentarizma!« je klical Uzunovič. ki je vstal in odhajal v ministrsko sobo. >Vi igrate komed jo s parlamentom! Sram naj vas bol- so kričali radikali. :>Za to je odgovoren Maksimovič! - je klicala opozicija >Za to lahko odgovarja samo tisti, ki je kaj takega storil. Vi ste odgovoru. za takšno poniževanje parlamenta in parlament-rizma! ■ so odgovarjali radikali. Predsednik narodne skupščine se v prvem trenu'ku ni znašel. Ves bled je nemo gledal ta prizor, ki ga še ni doživel in videl. Nato je zapustil svoje mesto in na ta način prekinil sejo. Tud notranji minister je takoj v začetku lega dogodka prekinil svoj govor, zapustil skupščinsko dvorano in odšel. Kljub temu, da se je skupščinska seja .s tem prekinila, je vendar velik del poslancev ostal v skupščini in nadaljeval prepir. Občinstvo je radovedno gledalo z galerij, kakšno je to parlamentarno delo. Edino ženske, ki so prisostvovale seji, so že ob prvem pogledu sramežljivo pobegnile i/, skupščine. Prepir se je v skupščini nadaljeval. Medlem je bila sklicana seja ministrskega sveta in seja predsednikov klubov, da se o tem nečuvenem slučaju pogovorijo. Seje ministrskega sveta se je udeležil tudi dr. Anton Korošec, ki je г ozirom na dogodke v okupščiui postavil ultiiuativno zahtevo 1. glede takojšnjega suspendiranja policijskega komisarja Sokoloviča, 2. glede uvedbe najstrožje in objektivne preiskave zoper njega. Seja se je prekinila in bi se imela nadaljevali popoldne, potem ko se voditelji parlamentarnih klubov zedmijo jtede nadaljnjega postopanja v narodni skupščini. To posvetovanje pa se je končalo soie okrog pol ene. ko je predsednik skupščino iaz.gla.sil, da se skupščinska seja prekine iu da se bo nadaljevala šele popoldne ob petih. Zahteva opozicije. Na seji voditeljev parlamentarnih klubov je v imenu opozicije Ljuba Duvidovič stavil sledeče zahteve: 1. Da da notranji minister Boža Maksimovič izjavo, da obžaluje slučaj, ki se je zgodil ponoči v Topčideru, 2. da se Sokolovič takjj suspendira, 1-1. da se takoj objavi ukaz. o njegovi odpustitvi. Ako se to ue bi storilo, grozi opozicija z obstrukcijo. Popoldne ob 5 se je seja voditeljev parlamentarnih klubov nadaljevala. Pri tej priliki je predsednik Trifkovič govoril iu dejal, da je to, kar se je zgodilo, škandal in da ne bo sejam predsedoval, če bi se takšni prizori nadaljevali. Načelnike parlamentarnih skupin .je pozval, da se zedinijo glede legu, kaj je treba storiti. Obenem pravi, da je treba uvesti preiskavo proti vsem tistim poslancem, ki so vpri-zorili današnji škandal. Na Davidovičeve zahteve je odgovoril sledeče: Sokolovič je že suspendiran iu bo po njegovem mnenju v kratkem odpuščen iz službp. Preiskava se je uvedla in mora biti objektivna. Ljuba Davidovié je dejal v imenu opozicije, da je to premalo iu da zahteva striktrio izjavo, da bo dotični uradnik odpuščen, sicer bi opozicija ne mogla dopustiti, tla lu se skupščinsko delo nadaljevalo in da Ijo izvajala kon-sekvence. Do sporazuma torej ni prišlo Z ozirom na to se je vršilo daljše posvetovanje med člani vlade in predsednikom narodne skupščine, nakar se je skupščinska seja skoro šele ob 7 nadaljevala. Večerna seja. Takoj ob otvoritvi nadaljevanja skupščinske seje je opozicija pokazala svoje namene. Pričela je z velikanskim hrupom in nemirom. Ravno radičevci, ki so bili dosedaj mirni in niso nikdar protestirali proti Maksimovičevini nasiljem, celo tedaj ne, ko je dajal zapirati hrvatske kmete in jih preganjati, so bili najglasnejši. Le v največjem nemiru je mogel skupščinski predsednik dati sledečo izjavo: Izjava predsednika Trifkoviča. Gospodje narodni poslanci! Bil sem pri-moran prekiniti današnjo sejo. Prekinil sem jo radi tega, ker so v narodno skupščino privedli človeka, ki je bil pretepen. Tega človeka so v skupščinski dvorani slekli, da lij narodna skupščina videla njegove rane. Kaj takega se do danes v narodni skupščini še nikdar ni zgodilo. (Odobravanje in nemir.) Prosim narodno skupščino za mir, sicer bom primoran ponovno prekiniti sejo. Pretepeni človek je bil prepeljan v narodno skupščino v nasprotju s poslovnikom. (Ogorčeni protesti iu nemir se stalno večaz.o.) Nedotakljivost narodne skupščine nj nobena formalnost. Obsojam vsako kršitev in vsako kršitev državljanskih pravic, obsojam vsako žalitev osebe. Ne morem si kaj, da ne bi obsodil tudi žalitve dostojanstva narodne skupščine. (Odobravanje vseh poslancev.) Interes nas vseh in vse države jo, da varujemo dostojanstvo narodne skupščine. Po mojem mnenju to, kar se je zjutraj zgodilo, ne more dvigniti ugleda narodne skupščine in niti ne more obvarovali državljanskih pravic in državljanske svobode. Ne glede na lo, da mislim, da to. kar se je zgodilo, ni lepo, ne glede na to. cla je treba današnji dopoldanski dogodek obsoditi, sem vendar zahteval informacije glede tega slučaja G. minister me je obvestil, da je takoj izdal naredbe, da se izvede nujna preiskava glede tega slučaja. Da bo ta preiskava pravilna, da bi se našla pravi materialna resnica, je g. minister odredil, rl; se dotični uradnik, ki se za ta slučaj označuji kot krivec, takoj suspendira od službe. Mislim da bo poleg tega suspendiranja prišlo tudi to da se končnoveljavno odpusti iz službe. Večina narodne skupščine je to izjavo predsednika sprejela z živahnim odobravanjem. Nato je predsednik zaključil današnjo sejo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Nadaljeval se bo današnji dnevni red, marveč obtožba proti notranjemu ministru Boži Mak-simoviču. Tudi opozicija se je pomirila in videlo sp je, da sama obžaluje današnji dogodek in da ji je drago, da se je skupščinska seja prekinila, da bi lahko o posledicah zjutrajšnjega dogodka mirno razpravljala ter mogla svoje stališče popraviti v smeri spoštovanja narodne skupščine. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Vsi, ki so prisostvovali današnji seji narodne skupščine, so bili priče grdega prizora, ki je edini in ga prav gotovo v vsej ostrini noben parlament na svetu ne zaznamuje. Dogodek sam je posledica inkvizitorskih metod, katerih se ponekod poslužujejo policijski organi od časa zloglasnega režima nacionalnega bloka. Sicer se je od takrat marsikaj zboljšalo. Vendar so ostale nekatere žalostne izjeme, katerih ena je zloglasni policijski komisar v topčiderskem delu Belgrada S o k o 1 o v i č. Proti njemu je več tožb od vseh strani. Neverjetne so pritožbe o njegovem krutem postopanju. Vendar ga dosedaj noben od ministrov ni mogel vsaj premestiti, dasiravno so vsi obsojali njegovo naravnost sadistično postopanje. To moramo'ugotoviti, ne da bi se za sedaj spuščali v presojo dogodka, ki se je odigral včeraj. Vsaka stranka namreč trdi drugače. Na zahtevo dr. Korošca pa se je ta znameniti policist takoj suspendiral, uvedena preiskava pa naj dokaže, kakšna kazen naj doleti krivca. Kaj pripoveduje Jovan Ristič. Junak žalostne senzacije jc časnikarjem opisal snočnji dogodek v topčiderskem delu takole: »Imenujem se Jovan Ristič. Nastavljen sem pri občinski trošarinski upravi. Snoči okrog t) sem s svojima prijateljema Mičo Vukosavljevičem in Milanom Nikoličem sedel v gostilni »Oplenac Ko sem popil dve ali tri čaše vina. je vstopil topči-derski policijski komisar Sokolovič in se vsedel za bližnjo mizo. Vukosavljevič me je vprašal: »Kdo je ta človek?« »To je naš član kvurta, sicer dober moj demokrat in tovariš, sem odgovoril jaz in sem to glasno ponovil, tako da. me je slišal tudi g Sokolovič. G Sokolovič je takoj poklical gostilničarja in mu dejal, naj meni takoj sporoči, da se takoj odstranim iz gostilne. Ko mi je gostilničar to povedal, tega nisem hotel storiti Obrnil sem se k Sokoloviču in mu dejal: »Zakaj naj grem, g. Sokolovič, ko ni nobenega razloga, ko nisem nič kriv > »Takoj boš zvedel, zakaj,«-, je jezno odgovoril g. Sokolovič in odšel iz gostilne. Kakih pet, šest minut pozneje sta vstopila v kavarno dva orožnika s policijskim pisarjem. V imenu zakona sla me pozvala, da odidem z njima. Tega nisem hotel storili, nakar sta me orožnika s silo zvlekla iz gostilne. Med prepirom /. njima sla mi raztrgala en rokav na suknji. Ko sta me zvlekla na ulico, sem povsem mirno šel naprej pred orožnikoma. Odpeljala sta me na komisariat. Tukaj sem čakal na hodniku in sedel med obema orožnikoma. Koj nato je prišel g Sokolovič. Skozi predsobo je odšel v svojo sobo. Nato je pozval orožnika, da me pripeljeta. Ko sem šel skozi predsobo, je v Sokolovičevi sobi ugasnila električna luč. Zbal sem se in nisem hotel iti dalje, orožnika sla me zgrabila in me vrgla noter. Poleg Sokolcviča sem videl še dva policijska pisarja v uniformi. »Kakšen demokrat in kakšen tvoj tovariš sem,< je zaklical Sokolovič proli meni in skočil v mene, da bi me tepel. Pričel sem se braniti in sem ga prijel za vrat Sokoloviču sla skočila na pomoč tista dva komisarja, vendar me pa onadva nista tolkla. Sokolovič me je lolkel z rokama, v katerih je imel nek trd predmet, menda boksar. Nato pa je zgrabil puško in me z njenim kopilom tolkel. Padel sem na tla. Ko je prenehal tolči, nisem mogel vstati. Peljali so me v pisarno, da bi me zaslišali. Po zaslišanju so me izpustili Vrnil sem se v kavarno »Oplenac« in obvestil par ljudi, kaj se mi je dogodilo. Nato sem šel domov. Pavi sem odšel k mestnemu fiziku, ki me je pregledal in mi izdal spričevalo. Spotoma sem se sešel z Ziko Ra-fajlovičem. Povedal sem mu vse, kaj se je zgodilo. Nato me je Rafajlović povabil v narodno skupščino.« Tako pripoveduje žrtev o tem dogodku. Dogodek sam je izzval veliko ogorčenost in vznemirjenje v vseh krogih. Takoj je bil pozvan upravnik belgrajske policije Lazarevič, ki je odšel v Topčider, da bi zaslišal Sokolo-vrča, Nato je prišel v skupščino s šefom kazenskega oddelka Gligorijem Popovičem in tam nadaljeval preiskavo. Zaslišal je skupščinskega policijskega komisarja Gjokiča in ostale policijske osebe v skupščini. V prisotnosti demokratskega poslanca Nikoliča je zaslišal tudi Jovana Rističa, ki mu je dal isto izjavo, katero priobčujemo zgoraj. Upravičeno je takoj nato suspendiral vršitelja dolžnosti skupščinskega komisarja Gjokiča. Kako se zagovarja Sokolovič. Nato se je preiskava nadaljevala v Topči-deru. Topčiderski komisar Sokolovič je dal časnikarjem o dogodku sledečo izjavo: »Snoči po končanem uradnem delu sem poslal nekega orožnika, da bi kupil večerne časopise. Ker jih ni dobil, sem odšel v gostilno »Oplenac,< pre-čitat časopise. V kavarni je bil Jovan Ristič, sluga občinske trošarinske uprave Bil je pijan. Ko sein vstopil, je vzkliknil: »Ah. to je naš član kvarta Sokolovič, stari demokničina. Opomnil sem ga, nai ne dela nered. Gostilničarja sem pozval, nai ga vri. p iz kavarne, česar pa ni hotel storiti. Rislič je bil popolnoma pijan, kar je sploh njegova slara i':.■ ada. Poleg lega je znan kot kvartopirec, ki je zgubil večje vsote kot imam ia/. letne plače. Pričel sem čitati časopise RtStiê pa je nadaljeval s psovanjem. Uporabljal je najhujše izraze, i : i femer je dejal, da se vse lo nanaša na policiste. I,'uli lega sem ponovno poklical gostiln čirja. da ga vrže ven. Rislič ie izjavil, da ne gre ven Nato sem odšei v komisarijat. Službujočemu komisarju sem naročil, da pošlje dva orožnika po Ri,l , da ga pripeljeta na komisarijat in da ga zasliši ta radi motenja javnega miru. Na potu od »Oplenca« do koinisariiata ie Rietić večkrat nadel. Na komisarfjatu je nekaj časa čakal na hodniku, dokler se ni pričela preiskava. Ko sem prišel jaz, je vstal ter me pričel napadati z najgršimi izrazi, psoval mi je majko in mi pretil, da mi bo poklal otroke. V tem me je pričel stiskati za vrat in daviti. Pri tej priliki me je ranil na več mestih.< Tu je Sokolovič poknzal časnikarjem na rane, ki se nahajajo na levi strani njegovega obraza in na rokah. »Ali ste ga tolkli, kakor on pravi?« ga je vprašal nek časnikar. Nili dotaknil se ga nisem. Jaz sem ga samo zaslišal radi izgredov in pijanstva v smislu na-redbe uprave belgrajskega mesta. Radi napada name pa sem sklenil, da ga tožim takoj pri splošnem policijskem oddelku. Mislim, da je vse to vprizor-jeno. Jaz ga namreč nisem tolkel-« Nato so časnikarji v družbi s Sokolovičem odšli v gostilno »Oplenac«, kjer so prisotni, ki so videli snočnji dogodek, potrdili, da je bil Jovan Ristič popolnoma pijan in da ga je Sokolovič dal zato odpeljati. Ko io ga orožniki odpeljali iz kavarne, je Sokolovič ostal še v lokalu. Kakor poročamo na drugem mestu-, je bil Sokolovič takoj suspendiran od izvrševanja službe. Proti njemu se je uvedla preiskava, da bi se dognala popolna resnica. Odločna izjava predsednika vlade. UZUNOVIČ PRI KRALJU - PRED RAZPUSTOM NARODNE SKUPŠČINE? — OPOZICIONALNI POSLANCI OBŽALUJEJO SVOJE DEJANJE. Belgrad, 24. febr. (Izv.) Povodom današnjega dogodka je bil predsednik ministrskega sveta na dvoru v avdienci. Po končani skupščinski seji je dal časnikarjem sledečo izjavo: »Današnji dogodek v narodni skupščini je vreden vsega obžalovanja. Ta dogodek je tako (lalekosežen in tako važen, da je predsednik narodne skupščine storil prav, da ni kaznoval tistih poslancev, ki so to zakrivili, kajti kazen. ki bi jo bil lahko izrekel predsednik narodne skupščine, je tako majhna, da ne bi mogla odtehtati kazni, ki jo ti poslanci zaslužijo. Nje mora obsoditi ljudstvo!« Ta odločna izjava predsednika ministrskega sveta se je ponekod tolmačila, da je po teh dogodkih dana možnost, da vlada razpusti parlament in da gre na volitve. Ker se opozicija volitev precej boji, so zvečer opozicionalni poslanci izjavljali, da obžalujejo dogodek, cla bodo odslej mirni in da niso nameravali izzvali tako dalekosežnih posledic, marveč da je bil njihov nastop naperjen samo proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Boža Maksimović odstopi? Belgrad, 24. febr. (Izv.) Po današnjem dogodku mislijo nekateri krogi, da se je Mak-simovičevo stališče znatno poslabšalo in da je v najkrajšem času pričakovati njegove ostavke, ne glede na izid glasovanja o obtožnici proti njemu. Vsi belgrajski krogi, politični kot izvenskupščinski, so zelo obsojali opozicijo z ozirom na njen nastop, ki ima vso karakteri-zacijo nemoralnosti. Opozicija bi bila lahko na- šla drug način, da bi bila izpeljala vso stvar. Takšnega načina, ki ogroža javno moralo in ki škoduje ugledu našega že itak slabotnega parlamenta, se ne bi bila smela poslužiti. Tako so izjavljali nekateri krogi. Sama opozicija pa je zatrjevala, da ji ni preostalo ničesar drugega, ker so ostali vsi njeni napori brez vsakršnega uspeha. Položaj v Šangaju. Šangaj, 24. febr. Položaj se je nekoliko izboljšal. Krvniško delo je pouehalo in ua pritisk splošnega ogorčenja ter na protest kitajske trgovske iu obrtne zbornice je dala policijska bblast odstraniti s cest glave in trupla usmrčenih. Štrajk se nadaljuje a ni popoln. Pošla in brzojav zopet poslujeta, dasi v omejenem obsegu. Maloštevilne demonstracije se vrše v zakonitih mejah. Tujska naselbina je močno zastražena in utrjena. Vsak Kitajec, ki hoče vanjo, se strogo preišče. Strojnice zapirajo ceste. Došla so nova angleška ojačenja; čete so se nastanile v naselbini. Tudi Združene države so poslale 1300 mornarjev, ki se pa niso izkrcali, marveč ostali ua ladji v luki. Močni oddelkih francoskih mornarjev so se izkrcali v francoski koncesiji. V francosko koncesijo so padale granate tudi od kopno strani in zadele več javnih poslopij. Francoska kolonija je brzojavila guvernerju v Saigonu, naj nemudoma pošlje pomoč. Uporna torpedna čolna, ki sta obstreljevala mesto, so redne čete naslednji dan zaplenile; uporni mornarji so ponoči zapustili čolna in zbežali. Šantunški guverner general Čang-Čung-Čang je s svojimi četami dospel v Nanking. Glavni del armade je nemudoma odkorakal dalje v smeri jezera Taiho. Ako se maršalu Sunu posreči, da zasede provinco Čekiang, preden Kant.onci prodro njegovo postojanko pri Sungkiangu, postane položaj za kantonsko armado zelo nevaren, ker ji l>odo v krilu grozile čete Čang-Čung-Čanga. Sunčuanfang je ob prihodu Čang-Cung-čangovih čet v Nanking jokajoč izjavil, da je doživel poraz le vsled izdajstva svojih častnikov. V Čang-čung-čangovi armadi je baje tudi 3000 mož močna ruska brigada. Kakor se je kasneje izkazalo, se je obstreljevanje Šangaja z morja in s kopnega izvršilo dogovorno z namenom, da bi se pristaši kantonske vlade s hitrim udarom polastili mesta. Istočasno je namreč 600 mož mo- čan oddelek napadel policijsko postajo, a 2000 kantonskih vojakov, ki so se bili preoblečeni vtihotapili v mesto, je napadlo orožni arzenal, ki leži v neposredni bližini francoske koncesije in je največji na Kitajskem. Streljanje obeh upornih topničark sta ob 9 zvečer zadušili dve francoski križarki. v Šangaj, 24. febr. (Izv.) Število stavku-jočih in obsojenih ae počasi zmanjšuje. Cestni promet v francoskem delu mesta je zopet vzpostavljen. Kitajska trgovska zbornica je protestirala proti krutemu ravnanju policijskega šefa, ki je dal nad 60 delavcev in dijakov obglaviti in glave obesiti na drogove. Tudi dečka pod 10 leti so tako obsodili. London, 24. febr. Iz Pekinga poročajo, da je ministrski predsednik dr. Wellington Koo odstopil; na njegovo mesto je mandžurska stranka imenovala Liangšingija. v Šangaj, 24. febr. (Izv.) Kitajske mornariške oblasti so se radi obstreljevanja inozemskih delov mesta pri francoskih in angleških predstavnikih opravičile. v Šangaj, 24. febr. (Izv.) Obrambni komisar je več smrtnih obsodb danes preklical. Vznemirjenje v Parizu. Pariz, 24. febr. Spričo zadnjih dogodkov v Šangaju, ko je trpela tudi francoska koncesija, se je polastilo francoskih političnih krogov vidno'vznemirjenje. Vršil se je ministrski svet, a Briand je imel pogovor z angleškim poslanikom Crevvejein. Vlada je nemudoma izdala odredite v popolno zavarovanje francoske koncesije v Šangaju. Vendar bo Francija v Kitajski meščanski vojni tudi v bodoče ostala popolnoma nevtralna; tako je izjavil Briand v senatnem odseku za zunanje zadeve. Francoske merodajne kroge skrbi razvoj dogodkov na Kitajskem posebno zaradi Indo-kine. Po zadnjih vesteh se je tudi provinca Jiinnan, ki meji neposredno na francosko ton-kinško kolonijo, izjavila za Karton. Nevarnost je, da se nacionalistično gibanje razširi sedaj tudi na francosko ozemlje. Sporazum slede konference Maie antante. Belgrajska »Pravda« poroča: V zadnjem času so se vodili med Prago, Bukareštom in Belgradom pogovori glede sestanka zunanjih ministrov Male antante. Ker zunanji minister dr. Perič ne more iti iz Belgrada pred izglasovanjem proračuna zaradi razprave o zunanji politiki, a dr. Beneš odpotuje okoli 20. marca v Ženevo na zborovanje Sveta Društva narodov, se je sklenil sporazum, da se konferenca Male antante skliče v prvi polovici meseca aprila. Konferenca se bo vršila na Češkoslovaškem. Ureditev našega vojnega dolga z Anglijo. Naš londonski poslanik dr. Djordje Čurič jc poslal poročilo o stanju naših dolgov v Angliji. Poročilo se tc dni pretresa v finančnem ministrstvu. Na podlagi tega poročila se izdela naš predlog Angliji za odplačevanje. Od rešitve tega vprašanja je v veliki meri odvisno izboljšanje naših odnošaiev nasoroti Veliki Bri-taniii Angleška nota Rusiji. London, 24. febr. Včeraj se je ruskemu odpravniku poslov izročila Chamberlainova nota. Nota najprej opozarja na obveznosti, ki jih je prevzela sovjetska vlada s pogodbo z dne 6. jun. 1923 in na ponovne opomine angleške vlade zaradi kršitev teh obveznosti. Potem pravi nota: Dokler bodo trenotni oblastniki sovjetske vlade — najsi že bodo člani vlade ali pa člani političnega urada, ki je dejansko vladajoča avtoriteta v Rusiji — v javnih izjavah grdili Veliko Britanijo in napovedovali svetovno revolucijo, izboljšanje odnošajev ni mogoče. Anglija se ne meša v ruske notranje zadeve niti v sestavo ruske vlade in samo zahteva, da naj se tudi Rusija ne vmešava v čisto britanske zadeve in se vzdrži vsakega sovražnega čina ali protibrilske propagande. Anglija smatra za potrebno, da Rusijo z vsem povdarkom opozori na to, da bi nadaljevanje njenega ravnanja prej ali slej neizoigbno dovedlo do odpovedi trgovinske pogodbe in celo do preloma diplo-matičnih odnošajev. v London, 24. febr. (Izv.) Delnvska stranka ie zahtevala, da se o noti angleške vlade Sovjetski Rusiji razpravlja v parlamentu. Edino »Daily Mail« povdarja, da je vsebina note premalo ostra. v Pariz, 24. febr. (Izv.) Listi smatrajo angleško noto Sovjetski Rusiji kot ultimatum. Manjka edinole določen rok, v katerem mora Rusija zahtevam ugoditi t Poljski parlamentarci v Pragi. Praga, 24. februarja. Včeraj so se na svojem potu v Francijo ustavili v Pragi poljski parlamentarci, 20 po številu. Čehoslovaki so jim priredili prisrčen sprejem. Poljaki so si ogledali važnejše praške ustanove in imeli posvetovanja s češkoslovaškimi parlamentarci glede obiska le-teh v Varšavi. »Prager Presse« piše: Kratki poljski obisk ni samo dokaz prijateljstva in nova manifestacija medsebojnih bratskih čuvstev in solidarnosti, marveč tudi dokaz nove dobe poljsko-češkoslovaške politike, ki soni na realnem temelju leta 1925. sklenjenih političnih in gospodarskih pogodb in kaže težnjo, da se čimdalje bolj razširi in poglobi, ker ima v obojestranskih interesih in potrebah plodna tla. Vrzeli, ki jih puščajo te pogodbe, naj izpolnijo s svojim vzajemnim delom parlamentarni odseki obeh držav, kakor se to izvaja že med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi parlamentarci. Devetletnica Rdeče armade, Moskva, 24. febr. Sovjetska Rusija je te dni na izredno slovesen način praznovala de veto obletnico od ustanovitve Rdeče armade. Po vseh večjih mestih so se vršile slovesne prireditve. Vorošilov je izdal posebno armad-no povelje, v katerem naglaša miroljubnost Rusije, pa tudi potrebo vedne bojne pripravljenosti. Razen tega je Vorošilov napisal slavnostni članek, ki so ga prinesli vsi sovjetski listi. Članek povdarja prijateljske odnošaje Sovjetske Rusije z vzhodnimi sosedi in obte-žuje Anglijo, da namerava Rusijo obdati z jeklenim obročem odvisnih držav. Dalje napoveduje članek, da bo Rdeča armada tekom bodočih treh let dosegla toliko stopnjo izvež-banosti, da se bo mogla Sovjetska Unija uspešno braniti proti vsakemu sovražniku. ODHOD NAŠEGA POSLANIKA IZ SOFIJE. Sofija, 24. febr. Dosedanji jugoslovanski poslanik Rakič je včeraj zapustil Solijo in se vrnil v Belgrad. Pred odhodom ga je sprejel kralj v poslovilni avdijenci. Rakič je dobil red za državljanske zasluge I. razreda. Diplomatski zbor je g. Rakiča spremil na kolodvor. KDO BO NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V BELGRADU. Rim, 24. febr. Novoimenovani italijanski poslanik za Belgrad, Biancheri, je Spokojen. Kakor trdijo poučeni krogi, bo imenovan za Bodrerovega naslednika g. V a n u t e 11 i, za katerega je italijanska vlada že zahtevala odobritev v Belgradu. AMERIŠKA KONFERENCA ZA RAZOROŽITEV SE ODLOŽI. Washington, 24. febr. Državni tajnik Kel-] log je izjavil, da je Amerika pripravljena ustreči ' želji Japonske in odložiti konferenco za pomorsko razorožitev do junija. IZPREMEMBA AMERIŠKE USTAVE ZA PONOVNO IZVOLITEV C00L1DGEA. New York. 24. februarja. V reprezentančni zbornici se je vložil predlog za izpre-membo ustave, ki naj bi omogočila, da bi mogel biti Cookdge še v tretje izvoljen za predsednika. Prvikrat Coolidgë ni bil polni dve leti predsednik, ker je sredi dobe nasledi. umrlega predsednika Hardinga. POLITIČNI OBISKI V SAN REMU. Pariz, 24. februarja. Havas poroča, da se ; je Lord D' Abernon, bivši angleški poslanik v Berlinu, na svojem potovanju ustavil v San Remu in imel pogovor z dr. Streseniannoin. Vihar v karlovški skupščini. v Karlovcc, 24. febr. (Izv.) Na snočnji seji oblastne skupščine je prišlo med poslanci do velikega razburjenja. Ko je hotel veliki župan podati svoj ekspoze o stanju oblastnih skupščin, so mu samostojni demokratje hoteli to preprečiti z velikim vpitjem. Tolkli so po klopeh in mu z medklici očitali velik teror za časa volitev. Hoteli so ga obkoliti, kar pa so preprečili radičcvski poslanci, ki so velikega župana obstopili. Predsednik dr. Zcc jc takoj zaključil sejo, vendar je takoj nato zavzel mesto podpredsednika Brkljačič (radičevec). Člani SDS pa mu niso pustili, da bi vodil sejo dalje. Polno zasedena galerija pa je prirejala velikemu županu ovacije. SDS je sicer pri dopoldanskih volitvah dobila večino, ker je z njimi glasoval tudi en član Davidovičeve stranke Kasneje pa se je položaj spremenil, ker so se radičevcem pridružili tudi radikali in davido-vičevec in tako bi SDS kljub temu, da je dobila predsednika, ostala v skupščini brez večine. Radikali so šicer dobili od Bože Maksimoviča nalog, da naj sodelujejo s samostojnimi demokrati, vendar se temu niso pokorili. Tudi člana Davidovičevih demokratov niso mogli pregovoriti za sodelovanje. Po končani seji so meščani priredili demonstracije proti SDS. v Vukovar, 24. febr. (Izv.) V vukovarski oblasti so dobili predsednika radikali. Razmerje v skupščini je slpdeče- radikali imajo 16, radičevci 10, SDS 4, zemljoradniki 1 in federalisti 1 poslanca. Maribortka oblattna skupščina. Maribor, 24. februarja 1927. Po mirnem poteku druge skupščinske seje včeraj popoldne so se poslanci deloma razšli domov, ker danes ni bilo zasedanja. Oni, ki so ostali tu, so v svojih klubih pripravljali predloge, ki so jih vložili na predsedstvo skupščine. Pač pa so prav živahno iu vztrajno delovali skupščinski odseki (odbori). Finančni odsek se je konstituiral na ta način, da je predsednik in referent dr. Andrej Veble. Odsek za uredbe in predloge ima predsednika dr. Ogrizka. Tretji odbor je imel sejo šele popoldne, ker je dopoldne imel sejo posebeu odbor za poslovnik. V finančnem odseku se je pregledal osnutek proračuna, kakor ga je sestavilo veliko županstvo. Na podlagi tega osnutka, ki je seveda enostranski in navaja le izdatke, bi bilo vseh izdatkov preko 28 milijonov dinarjev za 1. leto. Odsek je sklenil staviti oblastni skupščini več nujnih predlogov. Odbor za uredbe in predloge je formuliral predlog uredbe za razdelitev poslov posameznim odbornikom, ki bodo imeli obširen delokrog. Popoldne je sodeloval pri uredbi predloga za nov poslovnik. Vsi poslanci SLS so za svoje okraje stavili številne predloge, tako, da nele po številu, ampak tudi po delu prednačijo. Treba je le še, da Belgrad omogoči uživeti in izvršiti vse te predloge! SDS te skSfctite na demokracijo in liudsko voljo. SDS ie stranka brez programa. Zelja po oblasti je redila SDS in jo vzdržuje. Oblast in denar, to je ves cilj in namen SDS. V dosego tega cilja je zlasti jutrovska družba, to je SDS v Sloveniji, neizbirčna. Njej so tudi ljudska volja demokracija in podobne ideje samo sredstvo v dosego namena; kadar jo pa demokracija ovira pri dosegi njenih sebičnih ciljev, takrat jo brez obzira teptajo. Taka breznačelna in neodkritosrčua, nemoralna politika mora privesti do poloma. V tak položaj je zašla SDS v obeh slovenskih oblastnih skupščinah. Zgodovina žalostne usode jutrovske družbice je tale. SDS je sedela v vladi takrat, ko se je predložil skupščini sedanji volivni red za oblastne skupščine. Sam dr. Gregor Žerjav jc ta volivni red L ostalimi ministri predlagal in zagovarjal. Po tem volivnem re lu, ki sc jo uzakonil torej s sodelovanjem SDS, so sc vršile vol tve v oblastne skupščine in po tem volivnem redu je SDS v ljubljanski in mariborski oblasti propadla. To je pač žalostna usoda. Ni se torej čuditi g. dr. Kramerju, če v žalosti nad to usodo napada SLS, ko se le-ta poslužuje določil volivnega zakona, da jih po analogiji vp r ' bi za tolmačenje poslovnika. Skratka: SDS ne more preboleti, da bi ne bila v v!adi tudi v oblasteh, ker je to zanjo najhu ši udarec. Zato je priklicala na pomoč »ljudsko vol'o in demokracijo« in se z vso ji lastno predrznostjo nanjo sklicuje. V predsedstvu skurščine in v oblastnem odboru, povsod bi morala SDS imeti zastopnika. Ker se to ni zgod lo, je demokracija na tleh. Ker zastopnica orjunaštva no bo imela pr ložnosti, da zlorablja oblast v svoje namene in ščiti z njo nasilje, kakor ga jc žc ščitila, zato je »ljudska volja« užaljena! »Kleri alni pašaluk« sta sedaj obe oblasti v Sloveniji, lako pravi - Jutro«. Dobro. Kaj naj to pomeni? Tole: Tista stranka, ki je v masah brez ratloga razpuščabi občinske odbore in odstavljala župane, v oblasti nima besede. Tista stranka, ki je uničila avtonomijo ljubljanskega mesta, v oblasti nima moči. Tista stranka, ki je preganjala slovensko učitoljstvo in uradništvo kot gtirjevo živino, nima nobene besede v upravi olilasti. Tista stranka, ki nikjer in nikoli no pusti opoziciji do besede, če ima lo on glas večino, jo v oblastni samoupravi sama skusila sladkost takega položaja. Tista stranka, ki jo imela v ljubljanski občini samo dva glasova večino, pa ni dal« opoziciji niti oaega svotovalca ali častnega mesta, se pritožuje, ker ni dobila odbornika, ko šteje komaj osminko skupščino. Tista stranka, ki jc še tik prod volitvijo v skupščino izposlovala, da so bili v cestno okrajne zastopo proti volji ogromne večine prebivalstva imenovani njeni pristaši, so danes sklicuje na to voljo in prosi SLS milosti. Tista stranka, ki so norčuje iz SLS, ker no posnema njonih inanir v »hitrem izpre-minjanju rcž'ina«, so sedaj razburja in govori o odgovornosti. Mi vemo, da bo SDS zlorabila vsako oblast, naj jo dobi kjerkoli in kakorkoli. SLS bo v obeh oblasteh pozdravila sodelovanje vseli ljudskih zastopnikov, varovati pa mora skrbno, da stranke, ki so zrastle radi hoja proti slovenskemu narodu in jo njihova naloga uničevati blagostanje našega ljudstva, da to stranko v oblastni samoupravi no bodo mogle razviti svojoga kvarnega vpliva. Zato jo bil nastop SLS v prvih šojah edino pravilen. „Klerikalna" zakonodajna avtonomija. Klerikalizem hoče vladati absolutno... SLS je dokumentirala, da v gospodarskih vprašanjih uoče sodelovanja z drugimi... S tem, da se je SLS polastila vseh mest v oblastnih odborih, je upostavila princip najkru-tejše krivice ... 65.000 ueklerikalnih glasov je ignorirala... Za neklerikalne Slovence je to krepak memento ... To so vzdihi obupujočih jutrovcev, ki hlastajo po utehi. Zal tudi ta tolažba ne drži. Kajti SDS je že zdavnaj sama sebe oropala pravice, da bi se sploh nad kakim nasiljem smela pritoževati. SLS ni storila nikomur krivice, čo se jo poslužila svojo pravice. SLS se niti ni oddolžila za krivice, ki jih je delala SDS takrat, ko jc njen voilja sam samcat vladal vso Slovenijo proti volji vsega naroda. To je bila krivica nad krivico, ki do danes še ni maščevana. Za neklerikalne Slovence (odkod Jutro vzame Slovence, ki jih dr. Kramer ne pozna?) volitve v odbor niso nikak memento, memento pa je spon in na preganjanje, pretepe, poboje, streljanje, ki jih je upri arjala SDS. Zakonodajna avtonomija SLS je jamstvo, da se v SI venijo nasilni žerjavovski režim nikoli ne povrne. Že samo iz tega razloga podpira to misel vsak pošten Slovenec. Kratek odgovor. Jutrovce najbolj jezi, da se SLS smatra za eilino pravo zast- pnico slovenskega naroda. Jutrovci pravijo, da tega enostavno ne razumejo. To se pa da čisto lahko in logično nepo-bitno doka ati. Kdo predstavi:a Slovence? Evidentno samo tisti, oziroma tista stranka, ki prelstavlja Slovence kot il a rod, kot samosvoj, saino-biten narod, kateremu k narodu ničesar ne manjl a. To pa je Slovenska ljudska stranka. SDS pa slovenskega nareda sploh ne more predstavljati, ker Slovence kot narod spi h taji. Ona lal ko predstavlja tisti neobstoječi »jugoslo venski« narod, kojega dol smo samo po izjavi dr. Kramerja Slovenci; lahko, če lr če predstavlja tud srbski ali hrvatski nan d. ako misli, da smo Slovenci del enega ali drugega izmed teh dveh narodov — nikoli pa ne more predstavljati eksistirajočega slo- venskega naroda, ki je sain zase narod in ne šele kot dol kakšnega drugega naroda. In ker se Slovenci hvalabogu že najmenj od leta 1818 čisto zavestuo smatramo za narod, zato SDS ne niore biti predstaviteljica tega naroda. Ona se od tega izključuje sama po svojem programu. Ona tudi Slovenijo ue more predstavljati, ker ji Slovenija ni posebno nacionalno in historično ter kulturno obeleženo ozemlje, ampak ji jc tudi samo dol države, kakor .je en vatel od sto vatlov blaga del tega blaga. S takimi principiolnimi nazori SDS no moro predstavljati in tudi 110 predstavlja niti Slovencev niti Slovenije, ampak predstavlja le sebe — to je, peščico iz rodnega naroda in zemPe izkrren njenih tako zvanih svobodomiselnih inteligentov. Nič drugega! Švadroniranie. Tega ne prikrije nobeno švadroniranje, da je SLS edina zastopnica slovenskega ljudstva! Tako piše »Jutro«. — Torej je Zerjavovo glasilo zdaj vendar enkrat priznalo dejstvo, ki ga je žerjavovski tabor doslej vedno izku-šal prikriti s svojim Svadron'ranjeni, češ, tudi mi zast pamo slovensko ljudstvo, v resnici pa zanj slovensko ljudstvo sploh nikoli ni eksi-stiralo. Kar potrjuje tudi »Jutro« v istem odstavku, ko piše: A nihče tudi ne more zanikati, da napredne manjšine v obeh skupščinah predstavljajo znaten in to po svoji duševni, gospodarski in socialni kulturi 111 politični zavednosti najpomembnejši del naroda. — Katerega naroda? Slovenskega ne, ker njega »Jutro 11e pozna, ln tudi 1111111 ni nič znano, da bi v slovenskem narodu obstojala kaka man sina, ki bi se odlikovala po svoji duševni, gospodarski iu soc alni kulturi in politični zavednosti; pač pa je vsesplošno znano, da je na Slovenskem neka manjšina, ki sc je iz slo-; venskega naroda sama izobčila s tem, da slo-I venskega naroda ne priznava in ki v ostalem i svojo duševno kulturo manifestira z zaostalim naprednjakarstvom in šundromani, svojo gospodarsko kulturo z bančnimi polomi, svojo I socialno kulturo z obzuanami proti delavstvu ! in finan nim izsuševanjem slovenskih social-j nih ustanov, svojo politično zavednost pa z ! reakcionarnim centralizmom, ubijajočim idejo demokracij: ljudsko samovlado. Torej švadroniranje na vseh pepriščih! Del dela naroda. Jutrovci poznajo besedo del naroda v najrazličnejših oblikah. Tako je dr. Albert Krairer kot dosleden jugoslavenski unita-rist« govor 1 v ljubljanski zbornici o »slovenskem delu našega naroda«. Slovenskega naroda terej v dr. Kramerjevem besednjaku ni. Ljudje, ki prebivajo po naši zemlji, so le del nekega naioda, ki ga ni. V Julrovem« uvodniku pa včeraj beremo, :da napredne manjšine predstavljaj znaten in to po svoji duševni, gospodarski in so-ci lni kulturi in politični zavednosti najpo-memi ne si del nareda«. Sicer smo prepričani, da tu Jutro« misli del tistega dela naroda, o ka'erem smo zgoraj ugotovili, da ga ni. Gre pa še za tisti del dela nareda*-, ki po svoji duševni ki.lturi producira Jutrov« šund, po svoji gospodarski kulturi uničuje denarne zavode in pošilja milijone slovenskega denarja v hrva ske in srbske banke in ki po svoji so-eialn' kuliuri organizuje fašistovske bande, katere so hodile streljal, oziroma justif ciral slovenske delavce. Je to resnično tipičen del de'a uar da iu gorje narodu slovenskemu, če bi ta del imel kako oblast v oblastnih skup-šč nah! Deklaracija SLS I za zedinjeno Slovenijo z zakonodajno avtono-j mijo, pedana v obeh deželnih zborih, ta je I seveda central stičnemu -Jutru« seveda hudo udarila na živce in modruje, da to ni dobro in zdravo, da za to ni mesta v oblastnih skupščinah, ampak v narodni skupščini Itd. — Da »Jutros potolažimo, konstatiramo prvič, da je SLS to isto deklaracijo podala že v narodni skupšč ni o priliki u-tavne debate, drugič je samoupravna zbornica poklicani forum za de-klariranje zahteve po razširjenju njenih pravic in so po vsem parlamentarnem svetu enake deklaracije v navadi, kjerkoli statut ene alj druge stranke 11e zadovoljuje, tretjič pa vprašamo Jutro.: Zakaj je proti zedinjeni Sloveniji z zakonodajno samoupravo? Dobro in zdravo bo, če slovenski javnosti to spet enkrat pove, da se bo videla njegova demokratičnost in naprednost Svoio objektivnost, s katero se Narodni dnevnik rad pobaha, je poka al tudi v poročilu o prvi seji ljubljanske oblastne skupščine, kjer prinaša izjavo dr. Breclja od kluba SLS samo v prav kratkem izvlečku, zajo pa izjavo dr. Kramerja od kluba SDS doslovno. Očividno sc Narodnemu dnevniku 1н>1ј kol zahteva po zakonodajni samoupravi zedinjene Slovenije dopadc poudarek, da smo le >oni del naše države- in o .Slo-. veniji in slovenskem narodu nikjer besede ni rečeno. In se bo Jutro gotovo zahvalilo N. D.c za to moralno podporo napredne fronte. Nepolitična politika. V svoji izjavi jo dr. Kramer čutil potrebo dajati nekake lekcije o namenu oblastnih skupščin ki da se ne smejo baviti s političnimi vprašanji, ker so to gospodarske institucije, in je poudarjal, da jih njegova stranka samo kot take smatra. — Za kaj pa je v resnici SDS smatrala in snuitra te skupščine, je pokaza'a s tem, da je poslala vanjo večinoma same politike in je vsekakor najznačilnejše za to »nepolitično orientacijo SDS, da je to izjavo podal poklicni politik dr. Kramer in da je on tudi načelnik lega nepolitičnega zastopstva SDS v oblastni skupščini. Poteqnjeni kmetijci. Gla-silo SDS ne more prikriti svojega za-dovol stva nad dejstvom, da jc SDS tako imenitno potegnila kmetsko stranko in kristanov-ca S tarja in z. njihovimi glasovi dobila zastopstvo v odsekih, ki bi ga lahko dobila SKS. -Julru. je izredno všeč ta napredna fronta, v kateri SDS izbira in komandira, SKS droliti-110 lovi. gospod socialist pa samo čaka, da bo napravil svojemu gospodu SDS novo uslugo. Vloga SDS je v tej napredni fronti resnično zav.dljiva. Bolj kočljiv pa je položaj SKS. Šla je na prve limanice. Javno se je zvezala s stranko, ki jo je do včeraj najljutejše preganjala, s stranko, kateri je očitala take grdobije, da bi se z njimi n ben poštenjak ni' brati. SKS je tudi to bratovstvo prenesla, vprašanje pa je, '■e bo v njeni kaj dolgo živela. Doslej je strupeni dih SDS še vsakogar zadušil, kdor se je up.il v njeno bližino. 'zorememba ustave. Hribi se podirajo, čudeži so gode. Včerajšnje Jut r Os naenkrat poziva, naj vlada predloži skupščini izpremembo ustave, češ, 1 aj se ustijo klerikalci v Mariboru iu Ljub-I ani, ko in ajo pa v Belgradu moč! Upajmo, da bo tudi ta jutrovska zloba se poplačana. Jutr namreč prav dobro ve, da sta Žerjav in Pribičevič zaklavzulirala ustavo 1. dvetretjinsko večino, da je jutrovska družba sedem let neprestano zahtevo po reviziji de-liunc rala kot protidržavno in pri radikalih čim najkrepkeje podprla centralistično smer. »Jutro« lo vse ve iu ve. kako krvavo so potrebni taki sunki proti centralizmu, kol jc bila zadnja deklaracija SLS. Ker pa Centralizmom pade tudi steber, na katerem -Ioni ta stranka, ;.ato Jutro« vpije. P. Adolf Čadež: Erptovsko p'smo. (Konec.) Naš azil. Nadv e koristna, prepotrebna in zelo dobro urejena naprava za slovenske služkinje v Egiptu pa je Azil ali zavetišče za Slovenke v Aie sandriji. Da se je ta azil, ki ima še vedno ime Azil Frančiška Jožefa, ustanovil, ima največ za-shig p. Hubert Rant, zdaj vojni superijor v Novem Sadu. ki je bil prvi slovenski duhovnik v Aleksandriji od leta 1894 do 1900. Bil je že rd začetka namenjen samo za naše služkinj in bil je pod pokroviteljstvom tedanjega avstriji kega konzula. Toda komaj je bil azil ustanov Pen in največ z denarjem naših ljudi, se ga je po'ast la avstrijska kolonija, ki je imela na čelu juda ces. svetnika Eduarda Pollaka. Tem je bil katoliški duhovnik trn v peti. Ti so na prvem mestu skrbeli, da so katoliškemu duhovniku zabranili vstop v hišo in še le p scu teh vrstic se je leta 1913 posrečilo, da je ta jud moral odstopiti in da se je katoliško slovensko društvo tega leta naselilo v a il kjer je še dandanes. V začetku je bila postrežba v azilu v svetnih rokah. Kasneje je avstrijski konzul oskrbo azi'a izročil nemškim sestram Boromejkam, ki pa 7. našimi slovenskimi služkinjami n so mogle i 'hajnti, lako jc bil koir.ul leta 1912 prisiljen sprejeti v azil slovenske šolske sestre iz Mar'bora, ki so bile že nekaj let v Aleksandriji, kamor jih je bil spravil p. Benigen Snoj. Šolskim sestçam iz Maribora se je prva leta tukaj gcdilo zelo hudo, ker niso imele nobenih dohedkov. Kasneje jim je avstrijski konzulat dajal malo p dporo, toda imeti so morale nemško ljudsko šolo, kjer je bilo največ jugovskih otrok, četudi je bil dobri p. Benigen mislil na slovensko šolo, kjer bi bilo pač dovolj učenk, če bi hodile v šolo odrasla dekleta, kadar bi ne imele službe. Z vojno je la ne-rečna šola k sreči zaspala za večnost in ž njo tudi Avstrija, ki za nas Slovence nikoli ni nič imela. Azil ima dvojno nalogo, namreč, skrb za dekleta, ki pridejo v Eg pet, in posredovanje pri oddaji služb. Kadarkoli pride brzoparnik iz Trsta, to je vsak ponedeljek, gresta dve sestri na parnik. Za to ima sestra prednica od magistrata in od parobrodne družbe potrjeno karto, ker drugače ni nobenemu dovoljen vstop na parnik. Na parnik gresta ti dve sestri zato, da sta dekletom na roko pri prihodu v Egipet, ker večina deklet ne pozua ne mesta, ne jezika, ne nevarnosti kraja. Lanskega leta so sestre pri I prihodu v Egipet sprejele 703 dekleta in mnogo izmed njih je imelo komaj 16 let. Dekletom je treba pomagati pri eolnem uradu, peljati jih na zdravstveni urad, na policijo in one, ki so n ladoletne, na njih konzulat. Ko bi ne bilo sester v luki, bi priprli vsn mladoletna dekleta toliko časa, dokler bi se za nje ne pobrigal njih konzulat. Parnik pa pride več noma okrog petih popoldne in preden je vse urejeno, preteče več ko ena ura. Pogostokrat pa pride parnik še le ob šestih I ali še kasneje. Dekleta, ki pridejo, sprejmejo sestre pod streho in ta 111 dobe stanovanje in hrano, dokler ne dobijo službe. Pogostokrat morajo po več tednov čakati, da dobe kako primerno mesto. Enako se dekleta zatekajo v azil, kadar so brez službe. Preteklo leto so sestre imele v azilu neprenehoma 12 do 25 deklet, ki so čakala na službo. Azil ima za dekleta šest sob z 25 posteljami; v sili pa so prenočile že 45 žensk. Preteklo leto jih je jedlo opoldne 4745 in •avnololiko večerjalo in sicer z.a primeroma prav malo plačilo. Da posredu ejo sestre pri oddaji služb, imajo za to urad. ki je v pritličju in je odprl vsak dan tri ure dopoldne in dve uri popoldne. Enako se sestra prednea v imenu deklet pobota za plačilo, kadar gre katera v službo. V azilu se zbirajo dekleta, kadar so prosta, zlasti še ob nedeljah popoldne, kjer imamo v kapelici lilanjc in blagoslov in ob gotovih časih še druge pobožnosti. Žalibog, da je ta krpelica veliko premajhna. Sester je zdaj pet, za delo pn so samo štiri in nimajo nobene dekle, ker drugače bi ne megie izhajati brez dolgov. V tem poslopju in sicer v pritličju ima-mo tudi društveno dvorano z. odrom. Prostor i je nekdaj služil za tiskamo. Pred vojno je imelo društvo na razpolago še euo precej veliko sobo, ki pa je po neprevidnosti prejšnje prednice prešla v druge roke in je ni mogoče dobiti na aj. Zraven odra imamo tudi precej obširno slovensko knjižnico, ki jo dekleta kaj skrbno rabijo. Delo smo si razdelili takole: oder ima s. Beala, knjižnico s. Leonida, blagajno iu korespondenco pa prednica .- Mhrcelina. Naj omenim, da se nam je ravno zdaj posušila blagajna, ker smo naročili precej veliko novih knjig. Splošno moramo reči, da se azil in društvo prav lepo razvijata, četudi nam pretijo hude nevarnosti. Prva nevarnost je, ker hočejo azilu vzeti prostore. Ker je Avstrija razpadla, je hiša izgubila pravega lastnika. Takoj po vojni so sc polastili uprave hiše judi, njim 11a čelu žc omenjeni Pollak. V hiši je namreč ve^,strank, le eno nadstropje, del kleli in že omenjeno dvorano ima azil. Judje so bili po vojni sestram, oziroma azilu kratkomalo odpovedali prostore. Ker ni bilo v Aleksandriji nobenega slovenskega patra, so se sestre na srečo obrnile na angleškega patra (p. Dunstana); ki jc takoj poskrbel, da so omenjeni avstrijski ju-dje izvedeli, da so tudi oni vojno izgubili — in sestro so ostale v svojih prostorih. Lansko leto sta se bila oglasila italijanski in še neki drug kon-til, ki sta tudi hotela izrinili sestre iz hiše in nato porabiti hišo v druge namene; toda obrnili smo sc na gotove kroge, kjer se jo visokima gospodoma povedalo, da hiša pri- se godi doma Izjava. Pn odh službo božjo zapreti. Verno ljudstvo je prišlo dvakral prosit škofn naj jim vrne župnika in jih reši cerkvene kazni fnterdikta, a škof je odgovoril, da lo takoj stori, ko dobi od vlade, ki je edina pristojna in dolžna skrbeti za rod in varnost državljanov, zagotovilo zn •varnost in življenje župnikovo in za svobodno vr-šitev svetih opravil v cerkvi. Skof pač nima duhovnikov na razpolago, da bi jih kerkavški fašisti trpinčili in pobijali! * * » Kdo so krkavški fašisti? So vsi domačini Slovenci, nasilneži, pretepači, maloverni, brez sramu iu vesti, deloniižni, postopači, živeči na račun prepirov, prodani, kakor jih ljudstvo upravičeno nazivlje, zmožni in pripravljeni za vsako hudobijo. ^ zlobnosti prekose vse druge hudobneže, o njih se je razširjalo vse gorje po tužni Istri. Oče poglavar jim je stari Ivan Grižon Toni et ič iz Hriba s svojima dvema sinovoma, od mladosti znani pretepač v župniji, vedno besni sovražnik duhovščine, cerkve in vsake kulture. On je vodil še pod Av stri jo loi po pretepačev, ki so čej dan postavljeno zidovje za slovensko šolo ponoči podirali in bivšemu kaplanu Čemažarju pri belem dnevu pred cerkvijo zobe i/, čeljusti zbili, ga po-mendrali in bi ga bili ubili, da ga niso rešile ženske. Radi raznih izgredov in pobojev je bil žc večkrat sodnijsko kaznovan. V tem poslu je dobro zvežbal svoja dva sina in dva nečaka brata Pepela in Petra l)e-r i n a. l'epo Derin je'bil v noči 23. novembra 1921 ustreljen v Padeni, ko se je iz nasilnega pohoda pada vsem državam, ki so zmagale v vojni in da bo enkrat zbor vseh konzulov določil, čigava bo hiša. Hiša je namreč na /elo lepem kraju, skoro v sredi Aleksandrije in za posredovanje služb ne bo mogoče dobiti boljšega prostora. Letos v januarju se je zopet oglasil pri sestrah avstrijski konzul, žid Stross, češ, da je hiša še vedno avstrijska, toda sestra prednica ga je poučila drugače. Ka/en te težave je še druga, to je, da je zelo težko držati dobro disciplino nad tako različnimi elementi. Toda o tej stvari ne govorim 'več. Prav velika težava pa je v tem, ker nekatere služkinje nočejo ali pa včasih tudi ne morejo poravnati dolga, ki so ga naredile, . ko so sem prišle ali ko so bile brez službe v az lu. Tn ti dolgovi so narasli v teku let na par sto egiptovskih lir. Sestre bodo pač imele velike težave, če bodo hotele priti do svo'ege denarja. Sedanja prednica, ki je prav razumna in obenem prav ponižna redovnica, se resno prizadeva. kako bi se mogle sestre obdržati, kadar jim bodo vzeli sedanje prostore, kar se bo prej ali slej prav gotovo zgodilo. Dclžnost sester je, da se s tega prostora n ■ umaknejo razen le sili, prvič zato, ker tu-I aj ne plačujejo ne najemnine ne poprav pri hiši drugič pa, ker boljšega prostora, kakor je ta še /a drag denar v celem mestu ne bodo dobile. l>oga pa moramo zahvaliti, da imamo tako dobro urejeno zavetišče, kakor ga nima prav noben drug narod v tem mestu, četudi imajo 1 ; obilo denarja na razpolago. Naj še omenim, j da sestre v a ilu brez Avstrije boljše izhajajo in se bolj prosto gibljejo, ker dokler je bil 1 I avstrijski konzul v Aleksandri ji, niso smele | ; imeti v hiši kapelice, zdaj pa imajo kapelico ( in vsak četrtek sv. mašo ter vsako nedeljo | j blagoslov. Dr. L. Sušnik: Moderni jeziki in srednja šola. (Konec.) S tem prehajam k praktično m u 7, a -ključka, h kateremu se v ostalem približuje že tudi časopisua debata (Narodni dnevnik, 14. in 15., febr. t. 1.). Vsa Ia debata je osnovana po mojem na napačnem temelju: Govori se o enotnem kulturnem jeziku za ceio državo na eni. o prednostnem stališču enega jezika, ki se lahko menja po posameznih pokrajinah, na drugi slrani. Oboje je pogrešeno: Prvo je splošno centralistično, drugo decentralistično stališče. Prvo .je tako nenaravno in prisiljeno, da se mi škoda zdi še zgubljati besede o njem, ker ga nobeden, res uvideven človek ne more zagovarjali. Saj se celo velike, sicer mogoče centralistične države ozirajo tozadevno na razne prilike v pokrajinah, ujtošlevajoč načelo proste izbire. Francija, Italija, Nemčija, Poljska. Japonska itd.). Nikakor ne morem uvideti, zakaj naj bi se v vseh srednjih šolah v državi morali vsi dijaki uči H predvsem enega in Istega tujega jezika. To bi bila enoetrnnost,- knknr j» y.jn pC(j Avstrijo, ki ovira svoboden, objektiven pogled na vse slrani sveta, ki nam je kot narodu tako potreben, pa neposredno občuvauie z raznimi sosed- nimi narodi v najrazličnejše svrhe. Noben narod oz. jezik ni edinozveličaven, vsak ima svoje prednosti, pri vsakem sc da kaj pridobiti. Narod pa mora gledati, da si prisvoji vse pridobitve, naj se že pojavijo kjerkoli. To pan^tno stališče' je poudaril ludi Oton Župančič v Jutru- 13. febr. t. I. Zmnnivo bi bilo dognati, koliko je koristila francoščina našim pisateljem A I udi drugi nazor, da naj se v vseh srednjih šolah v isti pokrajini, recimo v Sloveniji, dijaki uče predvsem istega jezika, me ne zadovoljuje. Jaz bi postavil tu mnogo bolj prožno načelo, ki se da prilagodili raznim individualnim željam in bi mnogo bolj koristilo tudi narodu. Zakaj, naj se odločimo že za nemščino ali francoščino kot prvi oz. glavni tuji jezik za vse zavode. bomo delali mnogim silo Zakaj ne hj zamenjali enotnosti s prosto odločitvijo tistih, ki se jih ta stvar v prvi vrsti tiče? V podrobnem je za takšno konkretno rešitev več m o ž n o s t i. Idealno bi bjlo in zelo zaželjeno, da bi se v srednji šoli učili dveh svetovnih jezikov. Vendar je to pri nas še posebej težko izvedljivo z ozirom na naš urnik, ker vzame že srbohrvaščina dve uri in bi se lorej dijaki učili v literarnih tipih poleg slovenščine 4 drugih jezikov. Meni se zdi od večine srednješolcev to zahtevali skoraj preveč, ker študij jezikov nj sam sebi namen in ker povprečnemu poedincu en svetovni jezik zadostuje To šlevilo bi lahko ostalo normalno .recimo zn humanistično gimnazijo, dočim mora realna gimnazija, še bolj pa realka, gledali v večji meri na realne predmete. Bil bi tedaj mnenja, naj bi se razen v realki, kjer ni latinščine, nn srednji šoli ohl galno poučeval le en moderni jez k. In glede lega naj bi obstojala kar moč široka možnost izbire. Na noben način nc bi smel biti v vsnul pokrajini, da o celi državi nili ne govorim, nili v vsakem mestu r. več kot eno srednjo šolo vpeljan kot tak samo Ulj jezik. Vsa mesta z več zavodi hi morala dajati priliko, spoznati natančneje vsaj dva različna jezika, lahko pa tudi več. Pri tem bi odločevali v prvi vrsli učenci oz. starši, regulirala bi bi pa vse to pokrajinska šolska oblast. Za realke bi bila mogoče umestna italijanščina (n. pr. v Ljubljani) ali. angleščina (v Mariboru), za gimnazije nemščina, za ženske zavode francoščina. Pri realnih gimnazijah bi se pač največkrat želela francoščina ali nemščina, ne smel bi pa biti izključen tudi kak drug kulturni jezik. Pri močnih zavodih z obilico dijakov na višji stopnji hi na željo dal v ene 'paralelke en, v druge drugi jezik itd. Nn višji stopnji bi potem nadaljevali dijaki študij na lastnem ali drugem zavodu z odgovarjajočem jezikom. Temu jeziku bi bilo potem treba odmeriti več ur kol jih predvideva osnutek predmetnika v Westrovi knjigi Kriza naše srednje šole:, Ljubljana 1927. str. 41, namreč na celi nižji stopnji s prvim razredom počenši. vsaj po 4, v višji pa po 3 ure. Zakaj skušnja uči, da se danes naši srednješolci — vsaj večina — ne. nauče nobenega jezika več kolikor toliko zadovoljivo. Da kdo obvlada kak tuji jezik perfoklno v raznih področjih, zalo je treba seveda mnogo več. kol kar more nuditi srednja šola. V spoznanju lega dejstva vzdržujejo n. pr. čehoslovaki celo dijaško kolonijo v Dijonu, ki poseča francoski licej in se tako Inlik priučl jeziku kol pravi Francozi. Islo načelo upoštevajo Srbi in mnogi drugI narodi. Saj je lo islo kot je bilo pri nas pod AvetrjjO, ko ie bila vsa višja gimnazija še nemška in so so naši dijaki relativno dobro tzvežbali v nemščini. Seveda ie bilo to le pris'Ijeno jn v svobodni državi kaj la-kega ne more in ne sme bili načelo. - .le pa'druga možnost; da ustanove namreč pripadniki svetovnega naroda — kol to delajo zlasti Francozi (n dovniki ali laiiki) svoje «vode v tujih, državah, v katerih se potem dol mlad ne domaČega naroda lahko resnično nauči francoščine. Ta način jf razvit iz Bolgariji. Romuniji, deloma v Srhiii in drugod po najrazličnejših deželah. • vračal iz gostilne domov; krogla samokresa mu je prebila glavo. Tega so sedaj fašisti, kakor povedano, slovesno proglasili za svojega- evetnika-mu-čcnika. Bil je nasilnež iu pretepač prve vrste. Svoji jeni je takoj po poroki mašno slovensko knjižico , sekiro razsekal v kose in ji prepovedal vsako slovensko besedo v hiši, dasi njegova pokojna mali ni znala'govoriti drugo kot slovensko. Svojim dru-jfl&j dobrim otročičem jo strogo prepovedal zahajali k slovenskemu krščanskemu nauku. Z ženo so jn védito pretepàl In jo davil. "Kfr'so I 1018. Italijani zasedli Istro, se je ipjkkom vedno usiljeval za propagandiste italijanske m-isli ih jih hujskal proti mirnim domačinom 1er nagovarjal za internacije slovenskih duhovni-kovt češ,.da so protivni in sovražni italijanski državi samo, da je dobil dovoljenje nositi puško, kar je bilo drugim strogo prepovedano. S puško je vcdt|6"divjat kot nor ter nadlegoval mirne doma-•ine in syojô ž -in tako, da so inu morali karabinerji puško zopet odvzeti. Fašizmu se je takoj ponudil v službo, da dobi laaistovsko "karabinko, dobro plačilo in da nadleguje mirne ljudi. Takoj je zbral par njemu enakih pretepačev in ustanovil naskakovalno škvadro fašistov in takoj predlagal direktoriju fašija v Tiranu, da bi kanonika Mateja škerbca, domačega iupnika-dekana o polnoči 1. 1920.-21. za novoletno voščilo s silo odvedli in ga postavili v vodo pod jez mlinskega kamna reke Dragonja in ga tiščali pod jezom v mrzli vodi, da se omagan prevrne v vodo. Temu so se uprli italijanski fašisti, a so pristali na drugi predlog, da ga dne 11. aprila 1921 napadejo v župnišču z naskakovalno četo 40 mož, kar so tudi izvršili. On je s svojim, dne 1. junija 1924 tudi ubitim tovarišem Antonom Gorela povzročil, da so fašisti zažgali senčnike in stočili vino po kleteh poštenim kmetom v Št. Petru. Zbralje pred praznikom vseh svetnikov zvečer svojo škvadro fašistov in jih hujskal, da bi šli nad domačega župnika in ga s samokresi prisilili na italijansko pridigo. Svojo hrabrost je kazal le proti slovenskim duhovnikom, mirnim domačinom in svoji ženi, a drugače je bil strahopetnež prve vrste. Enkrat je njega in njegovo naskakovalno četo poklical direktorij fašija v Tiran in je te junake hotel poslati na pohod v staro kraljestvo nad italijanske komuniste. A junak Derin se prestraši, vrže fašistovsko karabinko v koruzo in s svojo fkvadro pribeži domov v Krkavce. To junaštvo mu je pozneje, prosečemu za brezplačni krstni list za vpis v »inilizia nazionale«, očital njegov župnik Škerbec. Rekel mu je: »Ali veš ti strah ope tnei, kaj je »milizia nazionale«? — To Je po namenu duce Mussolinija četa mladih, hrabrih bojevnikov, ki so pripravljeni brezplačno žrtvovati svoje življenje in preliti svojo kri za svojo domovino Italijo, kadar in kamorkoli bi jih poklical hrabri duce. Ali boš ti strahopetnež in tvoji škvadristi to storil? Ali ne boš bežal in vrgel karabinko v koruzo, kakor zadnjič v Tiranu? Ti kažeš svojo hrabrost le proli mirnim domačinom in proti meni svojemu župniku, ki si me hotel s karabinko prisiliti za italijansko pridigo, a drugače si glede hrabrosti za našo novo domovino Italijo s tvojo škvadro vred strahopetnež prve vrste. Zdaj pa. pojdi in povej direktoriju fašija po pravici vse, kar sem ti rekel.« — Prebledel je sramu in jeze ln vprašal: »Kdo vam je to povedal?« Odgovor: •Tvoj tovariš fašist Pepin Breč.. .« Zopet se zadere: »To ni res, on je obrekovalec, ga tožim, a vi boste morali pričali.« Odgovor: »Svobodno. Odšel je takoj tožil svojega tovariša fašista radi razžaljenja časti in poklical za pričo župnika in svoje tovariše. Pravda se je vlekla več mesecev, priče so potrdile pod prisego resničnost strahopet-nosti fašista Derina, in ta je moral plačati čez 3000 lir sodnijskih stroškov, dasi ga je zastopal tajnik fašija znani odvetnik dr. De Petris iz Kopra. In takega hrabrega junaka sedaj fašisti proglase za svetnika mučenika in za žrtev fašistovsko dolžnosti? Ker je bila blamaža za fašiste prevelika, tedaj je moral župnik Škerbec to plačati s svojim izgonom dne 23. novembra 1923. A značilno! Isti dan leto pozneje je bil ustreljen junak fašist Derin. Temu podoben je drugi junak, njegov brat Peter Derin, ki ne »pregovori niti besedice več slovensko in hujska domačine proti zaliujanju> v cerkev, češ, da s& vsi obiskovalci cerkve sami nevedneži (ignoranti). Voditelj vseh sedanjih izgredov je učitelj domačin Ivan Deluk, nezakonski sin domačinke, ki se je sedaj iz sramu in zaničevanja do slovenskega rodu prepisal na ime »De I.ucca«. Prve nauke mu je dejal v slovenski šoli župnik Počivalnik. Je bil duševni slabič in se je udinjal poitali-jančevalnemu društvu »Lega nazionale«, da ga je brezplačno vzdrževala na italijanskemu učiteljišču in ga vzgojila v pravega odpadnika in sramotilca lastnega rodu V svoji duhovitosti je študiral temeljito tri leta samo prvi razred pripravnice. Pri maturi so mu italijanski profesorji spregledali in ga milostno usposobili za učitelja. Bil je nastavljen la »bel Giovanin« tako imenovan, v Kopru. V šoli brez vsake discipline, otroci 2. razreda so ga vedno slekli, je moral zapustiti šolo v Kopru in so ga milostno poslali v Trst. A tudi tu ni šlo naprej. Med vojno je z materjo .verižil in se tako preživljal. Po razsulu se je takoj udinjat italijanski vojski za propagandiste. Pri nastopu fašija se je prvi ponudil v službo, postal načelnik naskakovalne čete in je vodil škvadro pri napadu na škofa dr. Karlina v škofijski palači. Znan je po vsej Istri kot vodja lašistov na raznih pohodih, na vesli ima vsa izvršena grozodejstva in vse napade na razne slovanske duhovnike in nn cerkve. V privatnem občevanju je tudi ta človek pravi strahopetnež, r ko obleče črno srajco in se postavi s karabinko ua čelo škvadre, je kakor Lucifer, vodja hudičev, izpuščen iz pekla. Ker se je izkazal za najvzornejšega izmed vseh istrskih fašistov, so mu za plačilo dovolili verižni-štvo z zlatom in ga nastavili zopet za učitelja. A ta posel mu je postranska stvar. Učiteljsko mesto si izbira zdaj tu zdaj tam, kamor se mu poljubi. Večinoma preseda s fašisti v gostilnah, ali jih vodi na razne pohode, dobro vedoč, da sme delati raznovrstne zločine nekaznovano. Ko je zadnjič vodil krkuvške fašiste na naskok cerkve v Kaštaboni, so ga karabinerji sicer navidezno zaprli čez noč, a ga drugi dan takoj spustili na svobodo. Za časa svetovne vojne so bili vsi navedeni junaki navdušeni avstrijakanti I Ovajali so zavedne Slovence za srbofile in sovražnike Avstrije orožnikom in jih nagovarjali za internacijo, posebno slovenskih duhovnikov in učiteljev, "n. pr. slučaj župnikov: Mandič, Škerbec, Čemažar in učitelja Orel. — Vpili so pred župniščem v Ker kavčih: vAbbaso i preti slavi, serbiani, traditori della Au-stria!« (Doli s slovenskimi duhovniki, srbijani in izdajalci Avstrije!) »Viva la Austria! Za časa vojne z Italijo — ali niso svojega lastnega voditelja župana Bartotiča očrnili za izdajalca in v šolskem svetu zahtevali slovenski zapisnik, potem ko so bili malo preje zahtevali samo italijanskega? Ali niso predlagali odstranitve italijansko mislečega občinskega tajnika De Gravisija? Ali je g. ministrskemu predsedniku Mussoli-niju znano, kakšni lipi sestavljajo fašistovsko škvadro v Istri, ki sra-.notijo staro kulturno ime Italije s svojimi teppističnimi zločini? Ki strahujejo Cerkev in duhovščino in vršijo bogoskrunstva, navidezno v interesu Italije, v resnici pa le iz svojih osebnih zločinskih maščevalnih instinktov? Da li sme kulturni svet pričakovati, da bo šef italijanske vlade, ki jc sovražnik vsake anarhije, razgnal to anacionalno. brezversko in brezmoralno sodrgo, katera Italijo pred svetom knnipromituje? Da li g. ministrski predsednik v svrho vzdrževanja reda in okrcpljenja domovinskih čuvstev pripadnosti k Italiji v obmejnih pokrajinah rabi bande, sestavljene — žalihog! — iz slovenskih rcnegator, katere je slovensko ljudstvo zbog njihove neznačajnosti in zločinske nature ïe davno izvrglo iz sebe? Ali so nepridipravi, deioniržneži in dclinkventski lipi predstavitclji italijanske misli in kulture? Diserne novice k Neresnične vesti o ukinjenju Invalidskega doma v Ljubljani. Med invalidi se je razširila vest, da misli vlada ukiniti Invalidski dom v Ljubljani in protezno delavnico premestiti v Zagreb. Uredništvo se je informiralo o tej zadevi pri ministrstvu socialne politike, katero vam sporoča, da so vse te vesti popolnoma neresnične. k Sporočilo poslanca Fr. Smodeja. Poslanec Smodej je težko zbolel na hripi in po zdravniškem navodilu 14 dni ni smel zapustiti postelje oziroma sobe. Zalo ni mogel na številna pisma, ki so bila nanj poslana, odgovarjati, kar naj blagovolijo vzeti na znanje vsi, ki so se v katerikoli zadevi obračali nanj. Šele v torek, dne 22. t. m., je mogel iz sobe in je prišel v narodno skupščino. k Umrl je dne 19. februarja v 84., letu starosti L a v r i n Janez, bivši posestnik in dolgoletni cerkveni ključar v Čemšeniku. Pogreb pokojnega se je vršil, dne 22. februarja, ob obilni udeležbi čemšeniških župljanov in sorodnikov. Naj v miru počiva! k Poročil se je dne 23. februarja v Mot-niku gosp. D i m a t Rudolf, podpreglednik finančne kontrole z gdč. Pungartnik Matildo, hčerko gostilničarja in posestnika v Motniku. Bilo srečno! k ЛЧпзкп razstava in sejem v Ljutomeru, dne 3. in 4. marca 1927. Razstava in sejem ljutomerskih vin, ki ga priredi iz gospodarskih delavcev sestavljen odbor, ne bo nudil interesentom samo najboljših vin iz ljutomer-stkega okraja, ampak iz celega vinarskega okoliša, ki ga nazivamo Ljutomerske gorice. Da bo na razpolago res prvovrsten pridelek, za to jamčijo številne prijave. Razstavljalcem iz ljutomerskega vinarskega okoliša se bodo pridružili najboljši vinogradniki iz goric radgonskega okoliša, katerih pridelki tudi uživajo star sloves. Za rastavo in sejem v Ljutomeru vlada veliko zanimanje, ne samo pri nas, ampak tudi v bližnjem inozemstvu. Polovična vožnja zasigurana. Potnik kupi na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja s potrdilom razstavnega odbora tudi za povratno vožnjo. k Ësperantska prireditev v Rušah. Člani esperanlskega krožka Ruše prirede sporazumno z esperantskima kluboma Maribor in Sv. Lovrenc na Pohorju ter s sodelovanjem članov mariborskega gledališča gdč. Udovič in gospodov Rasbergerjs in Harasloviča na dan ustanovljenja svojega kluba v soboto, dne 26. t. m., umetniškozabavni večer v gostilni gospe Erliotič (Novak) v Rušah. Začetek ob 8. uri. k Odmevi lovske zabave. Vsi posetniki letošnje lovske zabave soglašajo v tem, da tako dobrega vina, kakor na lovski zabavi, že dolgo ni bilo dobiti na s ličnih prireditvah. Z več i strani nas sprašujejo, čegavo vino smo točili. Nas to priznanje le veseli in drage volje zaupamo radovednežem, da so bila vsa vina označena z lovskimi eliketanti »Zajčja kri«, >Lisičja solza« in :>Jelenja žeja- i/, sloveče kleli veletrgovca Petra S t e p i č a iz Spod-nje Šiške. — Odbor SLD. k Pri pomanjkanju teka. slabem želodcu, i počasni prebavi, težavah pri prebavi, zaprtju, I koprivastih izpahkih, srbečici oprosti narav- III. PREDPUSTNA PRIREDITEV GRAFIKE PUSTNO SOBOTO 26. FEBR. V KAZINI S tem hočem le reči, da bi moral vsak narod jmeti večji kader inteligence, ki bi suvereno obvladal najrazličnejše jezike, eni te. drugi druge. Lo na ti način je mogoče nastopati v besedi in pismu nri raznih narodih, le tako je mogoče ustvarjali res iiroko, na svetovnem višku stoječo kulturo doma, h . kateri skupni zgradbi prispevajo pozua-valci tujih pridobitev vsak svoje doneske. — Da je nam Slovencem obojega silno treba in bo še treba, je menda jasno. Da spada ta pouk že takoj v I. razred, zato je razlogov dovolj. Učenec mora imeti za lak jezik kar največ let na razpolago. Tudi se je v mlajih letih začetkov jezika lažje učiti kot v slarejšjh, kot to pove vzgled pri materinščini. Zlasti pravilne izgovorjave se najlažje priučiš v prvi mladosti. Meni se zdi danes prvo leto srednje šole tako rekoč za cilje srednje šole izgubljen čas. Da se pa omogoči vstop v gotove srednje šole še kasneje ali od drugod, naj bi se poučevala tuintam na meščanski šoii ludi francoščina (cv. prosto). — Mimogrede rečeno se mi ne zdi pametno, da sc poučuje na meščanskih in učiteljskih šolah oficielno le nemščina: tudi tu naj bi bilo dano več možnosti, kar bi gotovo prav prišlo raznim krogom obrtništva in učitetjstva, ker bi jim odpiralo širše poglede v svet. Toda znanje le enega svetovnega jezika, pa nazsibo že katerikoli je baš kvarno, ker zavaja v enostranost: tako mi boste mogoče ugovarjali. Ta enostranost. v kolikor se naroda tiče, bj se pa-l-alizii-alu s leni. da bi bila dana večja izbira jezikov. Pri potdincu bi res da še ostala, a bi ne bila več tako usodna, ker bi ne nastopala v eni isto-nsuierjeni tliasi. A čeprav v principu ne bi maral zrthtevati od vsakega srednješolca, da se mora poleg srbohrvaščine — čeprav le na višji stopnji — nril dveh svetovnih jezikov, bi vendar hotel dati It.kšno možnost vsem tistim, ki čutijo za to nadarjenost, voljo ali potrebo. Danes imamo z nemščino tozadevno vplike križe. Mladini se nekako upira, zalo se je prej že na višji stopnji poučevala večinoma boli kol luksus, lako da jim v višji dela sedaj i ob siarih, izjemoma prj nas v Sloveniji obdržanih zahtevah, precejšnje težave. Zdaj zopet naj bi se začela po oficielnih naredbah šele v višji, a se je dovolil prosti pouk že tudi v vseh razredih nižje. Kako bo potem izgledalo )>oučevanje v višjih, ko bodo eni žo precej znalj, drugi pa še nič, si res ne morom prav predstavljati. Ta anomalija se ne bo mogla držali Ko bi obveljal Westrov predlog v na nižji stopnji obveznem pouku nemščine, v višji pa še francoščine, bi b:le te težave odpravljene. še lepše bi bilo. Če bi dopuščal tudi zamenjavo obeh jezikov, tako da bi lahko v slučaju želje ali potrebe stopita na mesto nemščine v nižji francoščina. A potem bi se bržčas pokazala mnogokje ista nepr'lika z nemščino kol jo imamo sedaj. Zato je moja misel ta: drugi svetovni jezik naj bi se upeljal nn realkah ob! igo t no, drugod pa relativno obligatno, to se pravi; kdor bi se v I. razredu odločil zanj, bi se ga moral učiti do konca srednje šole (ev. le do konea nižje), recimo po 2 tedenski uri. Na ta način bi bilo ustreženo i resnosti pouka i željam in potrebam bolj nadarjenih dijakov, manj nadarjeni ali manj stremeči pa bi bili rešeni vsaj enega bremena in bj lažje uspevali v ostalih predmet h. Mogoče bi bilo upeljati drugi jezik tudi šele s 3. letom kot v več drugih državah ali celo le kot neobligaten predmet. Kot prost predmet ev. tudi kot relativno obli-gaten predmet bi prjporočal v višjih razred:h zlasti še kak slovanski jezik, zlasti ruščino ali če-ščino, če ne drugače, vsaj za tiste, ki se relativno-obligalnega drugega svetovnega jezika ne bi učili. Zakaj re bi še Jugoslovan; posnemali Čehoslova-korv, ki se zelo zanimajo za srbohrvaščino? Mi vse preveč zgubljamo slike z ostalimi Slovani, ki smo jih včasih bolj poznali kot sedaj, ko bi nam bilo sodelovanje z njihovimi svobodnimi državami neprimerno bolj koristno. Prav tako se mi ne zdi pametno, da iako tngoriramo v celi državi svoje mejaše Ogre, Romune in Grko (Bolgari so itak Slovani), pri nas posebej pa Italijane. Pri vseh teh bi se našlo marsikaj zanimivega, za nas poučnega. Celo nekoliko pečanja z albanščino bi v nekaterih ozirih ne bilo brez koristi. Pri italijanščini se še posebej vidi naša dedna enostranost, ker se potegujemo za nemščino kot jezik sosednega naroda, ki imamo toliko vsakdanjih opravkov ž njim, dočim italijanščine, ki prihaja pri trgovini zelo v poštev in ki ludi kulturno veliko pomeni, skoraj nihče v misel ne vzame. Kar se posebej angleščine tiče, bi poudaril, da zelo grešimo, ko jo tako zanemarjamo. Če hočemo res v svetu kaj pomeniti, se moramo nujno bav tj tudi ž njo. Sicer bi se nam znalo to omalovaževanje kdaj še hudo otepati. Tudi brez Anglosasov si važnejših sprememb v svetovni politiki ne morem istiti. In Nemci pa Italijani se tega le predobro zavedajo in so si hiteli pridobiti njihovo simpatije in pomoč. Zelo spretno su ravnajo v tem smislu med drugimi ludi Čehi in pa Bolgari. To bi bile glavne strani v razpravi stoječega problema. Moje mišljenje gre torej v bistvu za tem. da se mora Vsak srednješolec naučiti vsaj enega, za njega najprimernejšega jezika v taki meri, da se ga z lahkoto poslužuje in pa da se da vsakomur tudi prilika, da se lahko resno bavi še z enim drug ni tujim jezikom, če smatra za potrebno in čc je temu kos. Glede izbjre jezika pa zagovarjam načelo kar največje svobode in vsestranosti. Vendat pa svojega mnenja ne vsiljujem nikomur. Ali si čSan Mohorjeve družbe! ua »Frauz-Josef grenčica telo uubiuuih gnilobnih pli nov. Ze stan mojstri zdravilstva so priznali, da je »Franz-Josefc voda vseskozi zanesljivo odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih irgovinah. k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred školijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. СјшиШјапа © Dijaška proslava sv. Stanislava in sv. Alojzija bo v nedeljo 13. marca ob 8 zvečer v dvorani Uuiona. Prijatelji naše mladine že danes vabljeni! O Rokodelski dom. V nedeljo bo v dvorani Rokodelskega doma običajna predpustna prireditev v večjem obsegu. Otvoril jo ho pevski z.lwr, ki bo pod vodstvom g. prof. Marka Bnjuka pel zbore: Ant. Foerster, Planinska; Jakob Aljaž, Občutki in V. Vodopivec, Žabja svatba. Sledili bodo raznovrstni šaljivi prizori, burka-lrode anka -Zdravnikov strežnik« jn posebno val ljiva točka >Peregrin« s petjem in godbo. Rokodelsko društvo bo tudi letos ustreglo vsem željam svojih članov in prijateljev, , ki jih imajo z ozirom na prireditev na pustno nedeljo. Pričetek ob 7 zvečer. O V spomin umrlega Urbana Zupanca jo daroval univ. prof. g. dr. Karel 0 z v a 1 d za revne otroke v zavodu za socialno higiensko zaščito deoe v Ljubljani 100 Din. © »Krekova mladina,; Ljubljana. Nocoj oi> 8 predavanje p. dr. Tominca samo za ženske članice. Polnoštevilno! O Promocija. V soboto 26. februarja ob 12 bo g. Léo Pompe, sin pokojnega dr. Franca Pompe a, na ljubljanski univerzi promovi-ran doktorjem pravoslovja. 0 Občni zbor Kola jahačev iu vozačev v Ljubljani se vrši v ponedeljek 28. februarja ob pol 9 zvečer v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu z že objavljenim dnevnim redom. Vabijo se ponovno vsi člani in članice na polnoštevilno udeležbo. O Gosposka ulica je brezdvomno ena najbolj zanemarjenih ulic v Ljubljani. Tega imena ta ulica pač ne zasluži. Pristojalo !>i ji bolj ime »raztrgana ali pa >beraška ulica. Tlak ob tej cesti je tako razdejan in slab, da je z.a mesto naravnost škandal. Celi tolmuni luž stoje po tlaku. Skakati moraš kakor kozorog čez te pečine in bre.-.dna, če nočeš zajeti v čevelj mlakuže; kaj pa še le zvečer ob slabi razsvetljavi! Previdno stopaš, da ne zabredeš v kotanjo. Misliš, da boš stopil na bolj čisto mesto, pa čof, stopiš do gležnjev v umazano mlnku-žo. Onečediš si pri tem so obleko, da si ma-rogast kakor cebra. Uljudno prosimo slavni mestni magistrat, da popravi tlak in da nekoliko bolj skrbi z.a gosposko ulico. — Prebivalci Gosposke ulice. — Zopet druga pri-tožba pa se glasi: Pasanti Vošnjakove ulice (prej Cesta na gorenjsko železnico), katerih ni malo, ker pasira po tej poti skoro polovica Šiške, bredemo blato da je joj. Alj slavni mestni magistrat nima nobenega delavca za lo ulico, da bi malo postrgal blato? Mogoče je tudi še kaj peska na razpolago? Prosimo! O Cestnemu nadzorstvu mestnega niagi-strata priporočamo, da si izvoli prijazno ogledati Trnovsko predmestje, posebno pa Karu-uovo ulico in Cesto v mestni log, ki sla naravnost klasičen zgled slabih in pa skrajno zanemarjenih cest. Govori so sicer, da cestno nadzorstvo ne popravlja teh cest zato. ker misli v najkrajšem času vse ceste in ulice v Trnovem asfaltirati in čaka samo še na smolo, ki so jo baje odkrili v velikih množinah v Culukatriji. Ali bi ne bil že čas, da slavni naslov ta .zgled ceste prenese tačas na kak drug kraj, recimo v Log? Ce je pa to nemogoče, pa naj mestni magistrat po lastni ceni odstopi par sto parov tistih iz.bornih škornjev, ki jih uporabljajo mestni delavci ob času hudih nalivov in poplav. — Na pomoč torej, da ne potonemo! —• Slavno nadzorstvo pa z ogledniki previdno stopicaj ali pa si naj da postaviti ob pričotku »Trnovskega Blata najvišjo lestvo mestnih gasilcev in raz. njo preštudira položaj, ker nevarnost, dn kdo, ki ni vajeu takih potov, utone, je velika! — Prizadeti. O Cepljenje prašičev proti rdečici v Ljub-ljajtii. Kdor želi dati v tekočem letu svoje prašiče cepiti proti rdečici, naj to javi pismeno ali ustno mestnemu magistratu (popisovalnf urad) do 15. aprila s točno navedbo svojega naslova in števila prašičev, nakar bo mestni veterinar izvršil cepljenje proti običajni mali odškodnini po dvorcih. O Napad. Včeraj zjutraj ob eni je šla Majda T.. železuioarjeva hči, preko Tabora v Zeleno jamo. Na Taboru jo ustavita dva nez.ua-na moška s klicem >Stoj! Denar ali pu življenje! Majda jima v strahu izroči italijausko-slovenski slovar 1er nato hitro pobegne v smeri proti kol dvoru. Ker se je zsdnje čase pripetilo že ve'' n padov na mlada dekleta, hoče policija slu aj strogo zasledovati. © Tatvine. Neki delavec Alberl je bil aretiran. ker je ukradel v gostilni pri Štefanu stare hlače, vTedne 35 Din in jih prodal za 30 Din. Ker je izjavil, da bo škodo poravnal, so ga izpustili iz zapora. — Železniškemu uradniku Doretu Matuhi .)<• nekdo ukradel velikega ovčarskega psa. © Popravek. V našen: včerajšnjem poročilu o požaru je tiskarski škrat napravil i* imena tajnika velesejma g. Zoisa — g. Zoren, kar s tem popravljamo. (G. poročevalec! Ti- skai.-ki Škrat ne pozna imen vseh ljudi, ki ko udeleženi pri loj ali oni stvari, zato prosi, d» pišete v .-a j imena čitljivo!) Policijske vesti. Aretirane so bile štiri osebe: dva potepuha, ki imata polog drugega na vesli še več goljufij, dalje neki veseljak, ki je dajal svojemu veselju preglasnega duška, in nekega moškega radi tatvine. Prijavljenih je več tatvin, eu nočni napad, en slučaj ka-1 je n i a nočnega miru ter devet prestopkov ce-strio-policijskega reda. 0 Neverjetna pocenitev vin za pustne dneve. Glej tozadevni insérât v današnji številki. Po Din 8 liter prodaja najboljša (tudi štajerska vina), dokler traja zaloga. Prodaja ikI enega litra in več. © Bučno olje najcenejše pri K o 1 š c k u , Dunajska cesta št, 47. Maribor O Krščanska ženska zveza ponovno vabi vse svoje člane iu članice nn redni občili /.bor, kateri se vrši, due 27. t. m., ob 4. uri jwpol-dne v Zadružni gospodarski banki na Aleksandrovi cesti. Za vse članice udeležba obvezna. L Izredni občni zbor podružnice SPD v Mariboru, >e vrši nocoj ob 19. uri v restavraciji Narodnega doma. Ker je na dnevnem redu sprememba pravil iu reorganizacija Sl'D, je važno, da -e vsi člani občnega zbora udeleže. П Strelsko društvo. Danes zvečer se vrši pri "•Zamorcu : ustanovni občni zbor osrednjega Strelskega društva v Mariboru. П Moško učiteljišče, ki je bilo radi številnih slučajev influence zaprto, je danes zopet otvorjeno. Vendar je število bolnih dijakov še tako veliko, da manjka po nekaterih razredih skoro polovico gojencev. П Smola kolesarskega tatu. V sredo je bilo okrog 18. ure ukradeno 2000 Din vreduo kolo strokovnemu učitelju Francu Ferjaučiču v Jurčičevi ulici izpred trgovine Tavčar. V četrtek zjutraj pa je pripeljal isto kolo 20 letni pleskarski pomočnik Ludovik Ledinek mehaniku Divjaku, ter mu ponujal po nizki ceni na prodaj. Divjak pa je kolo takoj spoznal kot last g. Ferjančiča, poklical je stražnika ter dal Ledineka aretirati. Policija sumi, da ima Ledinek na vesti številne tatvine koles, ki so bile izvršene v zadnjem času v Mariboru. D Aretacija nevarnega postopača. V sredo je bil aretiran Franc Šuster, ki je bil že opetovano izgnan i/. Maribora, toda vedno se iznova povrne v mesto, berači in izmika, kar mu pride pod roko. Pri zadnji aretaciji je imel na sebi skoraj uov rujav dežni plašč, usnjate rujave rokavice, belo-črni volneni svilnati šal in novo sivo športno kapo z znakom >Eber, Ljubljana . Ker je Šuster navedene stvari skoro gotovo kje izmaknil, se oškodovani poziva, da se javi ua mariborskem policijskem komisarijatu. □ Policijski drobiž. Policija je izvršila včeraj tri aretacije in sicer 1 radi prepovedanega povratka, 1 radi vlačugarstva in 1 radi odgona. Prijavljenih je bilo 16 raznovrstnih slučajev, med temi dve tatvini, tri osebe radi kaljenja uočnega miru, šest radi cestnopoli-cijskega reda itd. Zadeva nežigosanih uteži v Mariboru. Mariborski meroizkusni urad je, kakor znano, đvedel pri trgovcih v mestu preiskavo ter zaplenil nekaj tisoč komadov raznih utei, katere je izdelala tvrdka Razingcr ter jih opremila sama s ponarejenim kronskim žigom. Tovarnarja Razingerja so aretirali včeraj. Priznal je vse ter izjavil, da mu jo izdelal štampiljke za žigosanje uteži neki mehanik Schleser. Policija je nato aretirala tudi Schleserja. Priznal je, da je napravil tri štampiljke za Razingerja na ta način, da je dobil odlive žiga s pravih uteži in po tem modelu je izdelal pečate. Celje ■©• Prosvetno društvo v Celju namerava na dan 25. marca t. 1. prirediti kakor lansko leto prireditev pod naslovom .Materin dan«. Prireditev bo obsegala nastop pevskega zbora, razne deklamacije in primerne igre ter govor. Vse okoličanske in mestne organizacije prosimo, da na ta dan ne priredc nikakega nastopa svojih organizacij, temveč da sc udeleže vsi tc lepe slavnosti, ki naj ima namen, pokazati naši nežni mladini vzor in vrednoto materine ljubezni. Opozarjamo tudi, da se tc proslave udeleži naše občinstvo kar v največji meri in številu. & Napredna mladina kliče s posebnim oglasom nn mejdan vse one tovariše naprednega cula, v katerih je zavladalo mrtvilo in ki ga hočejo sedaj ubiti na ta način, da se bodo sestajali. Pa če bi na teh sestankih bilo govora tudi o demokratskih starinih, V minulem voljvnem boju so namreč mladini zvračali vso krivdo za neuspeh na starine in jim obetali, da jih pri prihodnjem občnem zboru SDS v Celju vržejo. Bomo videli, ako se jim to posrečil sz Pomladansko zasedanje porotnega sodišča sc v Celju nc vrši, ker niina porotno sodišče nikakega nujnega slučaja. Vidi sc torej, da v morali še precej napredujemo. ■©• Izredni občni zbor podružnicc Rdečega križa se je vršil v sredo popoldne ob dveh v občinski posvetovalnici pod predsedstvom g. vladnega svetnika g. dr. Žužka. Na zadnjem občnem zboru, ki sc je vršil prejšnji teden, se jc zbralo izredno malo število članov. Zadnji občni zbor pa je bil prav lepo obiskan, ker so se nekateri bali dozdevne opozicije. Ker pa tc sploh ni, se je izredni občni zbor vršil prav inirno in so se vse volitve vršile soglasno. Na dnevnem redu jc bila volitev upravnega in nadzornega odbora, ki je izpadla kakor sledi: za predsednika podružnicc je bil izvoljen g. notar Avgust Drukar, za odbornike pa naslednji gospodje: mestni opat g. Peter Gurak, mestni župan dr. Juro Krašovec, ga Ela dr. Kalanova, lekarnar Vojko Arko, zdravnik dr. Jakob Rcbernik, svetnik Ivo Šubic, gimn. ravnatelj Anton Zupan, ravnatelj Mestne hranilnice Miha Korošec, pravoslavni duhovnik M. Čudič in gdč. upraviteljica Ivanka Zupančičeva. V nadzorni odbor pa: gg. drogerist Kramer, ravnatelj Kralj in veletrgovec R. Ster-mecki. 0 Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico: Grcmij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uradujc referent zbornicc v torek, dne 1. marca 1927 od 8. do 12. ure v ravna-teljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Stranke, ki žele o zadevah, katere zastopa zbornica, kaka pojasnila, sc vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Hre&ice ob Savi Poroke. V nedeljo dne 20. t. m. sta bila v mestni župnijski cerkvi |>oročena kovaški mojster in posestnik g. Vinko Fereučak iz Brežic :iu gdč. Pavla Žerjav iz Št. Lenarta. Kot priči sta biln navzoča g. Jožef Ferenčak, trgovec iz Most pri Ljubljani, Lu g. Franc Kolar, umirovljeni pisarniški oficijant iz Brežic. Poročal je mestni kaplan č. g. Karel Arlič. — Isti dan sta bila tukaj poročena g. Jožef Simonišek, pos. sin, in gdč. Jožefa Vimpol-šek, oba iz Gornje Pohance, župnija Sromlje. Poročat je mestni župnik č. g. Martin Jurhar. Novo-poročencema želimo v novem stanu dosti sreče in blagoslova! Obrtna zveza za brežiški okraj ima v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v posebni sobi gostilne Deržič-Klavžer (poleg frančiškanskega samostana) redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na zborovanje pride tudi odposlanec Jugoslovanske obrtne zveze iz Ljubljane. Obrtniki, udeležite se številno tega važnega sestanka! Gledališka predstava. V nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri je vprizoril dramatski odsek tukajšnjega Orla dve veseloigri in sicer: 1'rvi april ter Fajfca in skledica kave. Igri sta dobro uspeli in so se igralci potrudili, da so rešili svoje vloge prav povoljno. Obisk pa je bil radi mraza in silno neprijetnega viharja bolj slab. Neizprosna sinrt v zadnjem času prav neusmiljeno pobira mlade in stare. Nekateri dan smo imeli kar jx> dva ali tri mrliče. Tako so umrli v zadnji dobi : Dne 11. febr. ga. Marija Druškovič, roj. Balon, t>4 let. — Dne 14. febr. g. Jožet Jurkas iz Št. Lenarta, 91 let; Matevž Pekec, 48 let, in Ivan Prigora, 79 let. — Dne 15. febr. g. Jožef Jurkas roj. Gorišek iz Cundrovca, 05 let, in Franc Deržič iz Bukošeka. 8 Olet. — Dne 17. febr. Mato Lončar, 23 let. — Dne 19. je umrlo komaj 1 uro staro dete ženskega spola tukajšnjega živinozdravnika g. Janka Vizjaka. — Dne 20. febr. Ivan Galič. 78 let. — Dne 21. febr. Luka Štorgel, 70 let. — Dne 22. febr. Janez Geršak iz Bizeljskega, 53 let. — V sredo zjutraj dne 23. febr. pa je umrla ga. Karolina Stuinberger roj. Leiter po daljši mučni bolezni v 54. letu starosti. Pogreb se bo vršil v petek dne 25. febr. popoldne. N. p v m.t Z n vpis v Mohorjevo družbo je zadnji čas. Lansko leto je bilo v naši župniji 234 udov, upamo, da bo letos število udov še večje. Za borih 20 dinarjev izda Mohorjeva družba v jeseni 5 lepih in dragocenih knjig. Proti doplačilu pa se lahko dobi celo 9 knjig. Opozarjamo vse cenjene čitatelje, naj čimprej vplačajo članarino ali v župni pisarni ali v kaplaniji, da ne zamude roka. M. Sobota. Ni se še poleglo iznenadenje, ki ga je povzročila umetno izdelana monštranca in kat. župna cerkev nudi že novo zanimivost. Dobila je namreč pred kratkim križev pol, ki je prava umetnina. Delo je izvršil Mullerjev umetniški zavod v Miinchenu. Postaje so izdelane iz žgane ilovice in sicer tako živo, da se človek brez vsake težave lahko poglobi v posamezna prizore. Novi križev pot mnogo pripomaga k povzdigi lepote cerkve, ki je že sama na sebi precej lepa. Sveta jeza- Kar je natresel : Néplap. v zadnji številki na račun samostojnih demokratov, se ne da zlahka spraviti naenkrat pori streho. Je popolnoma razumljivo, da se tako huduje, ker so sam. demokrati odtegnili radičevcem pri zadnjih volitvah do 1000 glasov. Res, da tudi ti glasovi ne bi pripomogli Radiču, odtehtajo pa lo precej. Nas veseli, da je tudi -Nćplapc začel bičati demagoštvo liberalcev, upali pa bi si poklicati v spomin one čase, ko so bili gospodje drugačnega mnenja. Nam pač ne preostane drugo, ko da potrdimo, kar »Néplspc v isti številki prinaša: .Tempora mutantur et nos muta-mur in illis.«: Šolske drevesnice. Učiteljstvo okraja I). Lendava je na svojem zadnjem zborovanju na llotizi med drugim razpravljalo tudi o vprašanju šolskih drevesnic. Zbor je prišel do zaključka, da so šolske drevesnice za povzdijfo sadjereje zelo potrebne, zato naj so od strani uciteljstva stori vse, da se ustanovijo. Upanje je, da ne ostane le pri spoznanju, marveč tla se začne tudi z delom. Dopisi K "t. izobraževalno društvo v Snhorni priredi v nedeljo dne 27. t. m. v župnišču slavnosl v čast sv. Cirilu, apostolu Slovanov, s petjem, deklama-rijami in govorom. Začetek ob 3. uri popoldne. — Vabljeni vsi člani! Mozirje Prosvetno društvo je dne 20. t. m. vprizori lo igro >I>ivji lovec-. Igralci so se v dejanje tako dobro uživeli, da ni bilo pri resnih prizorih običajnega neprimernega smeha. Društvo je imelo velik moralen uspeh in bi le želeli, da se vso predstave podajo s tako skrbnostjo, kakor ta poslednja. Igralcem gre zaslužena pohvala. Ka». prosv. društvo i Dobi pri Ljubljani i>o-novi nn pustno nedeljo ob 3 .uri popoldne zabavno igra Martin Krpau. Седе mizane. K. obilni udeležbi vabi odbor, Vrasveta Hrvati in Slovenci na mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu v 1.1927. Mednarodna družba za sodobno glusbo priredi letos festival v Franklurtu o. M. 1'rvič se bo pri tej priliki izvajalo delo južnega Slovana pred tem mednarodnim forom za moderno glasbo. Jury je sprejelo delo hrvatskega rojaka dr. B. Širole - Oralorij sv. Cirila in Metoda . Avtor jo dne 22. t. 111. poselil Ljubljano in priredil o skladbi predavanje, h kateremu je Glasbena Matica povabila vse naše skladatelje in glasbeno kritiko (obema iskrena hvala za pažnjo! V.). Delo je v libretu deljeno v 4 : knjige«, ki vsebujejo epizode in legende iz življenja obeh blagovestnikov. Vsa skladba je pisana za peteroglasen zbor in soli. Stilno kaže značilnosti avtorja kakor lani izvajana njegova -Abrahamova žrtev-, namreč posrečen eklekticizem narodne'., koralne in polifone mu-zike po analogiji tristo let starega a capella. Redkeje kakor v prejšnjem oratoriju ure za harmonske in ritmične efekte, prevladujeta splošno linearni koral in polifonija. Nevidno je v tej sklndbi prešla balkanska narodnoglasbena lineariteta v koral, ki se culi povsem samoobsebi umljiv v tej formi, kakor bi to bit balkanski monopol (Bizanc!). To dejstvo, dalje, če me ne vara prva impresija, jasna arhitek-tonika •/, efektno razporedbo malo danih izraznih sredstev (le zbor in soli), solidna obdelava zelo modernega glasbenega telesa, so poleg originalnosti zamisleka vrline dela, ki so pripomogle hrvatski in z njo jugoslovanski glasbi do prvega mednarodnega uspeha. Pri izvedbi dela bo sodelovalo več Slovencev: zagrebško Kolo , ki bo s skladbo nn festivalu nastopilo, vodi naš rojak g. prof. Srečko Kumar, kot solisti sodelujejo še gg. Rijavcc, Banovec in Betetlo. Tako smo južni Slovani vendarle dosegli nek uspeh, h kateremu Hrvatom in dr. Široli iskreno čestitamo, Slovenci pa bodo mogli zlasti pripomoči k uspešni izvedbi dela. S. V. Glasba Današnji vokalni koncert belgrajskega akademskega pevskega društva lObilitc ima sledeči program: Marinkovič: Ej, truafi Mokranjac: Njesi svjat. Ilristič: Svjati Bože. Štolcer-Slavenski: Romarska popjevka. Hristić: Dve pobožne pesme. Drugi del: Bajšanski: Dokler ulica spi... Stolcer-Slavenski: Ej, sastali se čaplianski talari Mokranjac: Kožar. Gotovac: Pesme čuda i smjeha. Mokranjac: X. rukovet. Tretji del- Gotovac: Kole-da s spremljevanjem klarinetov, fagotov in tolkal, in Mokranjac: V. rukovet. Zbor nastopi v impo-zantnem številu 100 pevcev in pevk pod vodstvom svojega dirigenta, opernega kapelnika Metačiča. Začetek koncerta točno ob 20. uri v Umonski dvorani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Knjige in revije * Mladost«, glasilo Orlovske podzveze v Ljubljani. Prejeli smo štev. 2. s sledečo vsebino: K. Če-riu: Vztrajaj! — Ali veš, kaj je čas? — Sv. pismo k socialnemu vprašanju. — F. Strah: Suh list. — V. Winkler: Bridkost. — V. Winkler: Ljubljana. — D. Utaga: Na smučarskem tečaju. — F Neubauer: Za srečo. — Br. Janez: Rimski mozaik. — V. Ko-cijančič: Delo in treznost. — Nezgodno zavarovanje pri Orlih. — Tekme. — Športni pregled. — Iz kraja v kraj. — Od srca do srca. — Izhaja mesečno in znaša naročnina 30 Din letno, za redne orlovske člane in starešine brezplačno. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Ljudski dom (pisarna Društvene nabavne zadruge). Spomenica na dru ni kongres pravnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca n Ljubljani od 0. do 11. septembra 1926. godine. Pod tem naslovom je izšla knjiga, ki opisuje delo, izvršeno na ljubljanskem kongresu pravnikov, ki se je vršil lansko lelo od 9. do 11. septembra. V knjigi so popisana vsa pripravljalna dela za kongres, dalje je ločno opisano zborovanje kongresa, referati in koreferati, ki so se predavali na kongresu, so priobčeni v celoti, debata v sekcijskih sejah pa v velikih potezah. Knjiga torej ui samo historičnega, ampak tudi znanstvenega pomena, ker značijo priobčeni referati dragocen prispevek naši pravni literaturi. Zato bi ne smelo biti pravnika, ki bi si te knjigo ne omislil. Knjiga se bo razposlala vsem članom kongresa po pošti, dobila se pa bo tudi v knjigarnah za ceno 32 Din. »Luč«, glasilo hrv. kat. nar. dijaStva. Prejeli smo 9. štev. s sledečo vsebino: Dr. S. B.: Tu es Petrus. — M. Orelovsky: Frančišek Asiški — socialni svetnik. — P.: Izvolitev papeža Pija XI. — Fr. Sentinella: Dominikanci v Zagrebu. — Z. Bu-jas: Koprnenje. — S. Urban: O treznosti. — M. Ujevič: Beseda o književnosti. — M. Ujevič: + Ivo Kršnjavi. — S. P.: Vzhodni teden in staroslovonska maša v Londonu. List priporočamo vsem, ki se zanimajo za katoliški pokret med hrvatsko mladino, posebno pa našemu dijaštvu. izhaja dvakrat na mesec. Letna naročnina znaša za dijake 40 Din, za druge pa (50 Din. Naroča se pri upravi v Zagrebu, Kaptol 27. »Zilravjec, znanstveno-poučni list. Prejeli smo 2. štev. s sledečo vsebino: Dr. J. P.: Smučanje • najzdravejši ljudski sport. Dr. J. Benčan: O raku (nadaljevanje). Dr. Lojze Brenčič: O mlečnem zobovju. — Dr Bojan Pire: Kaj pa naša hrana? Prva pomoč (nadaljevanje). Dr. Fr. I). Zdravnik bodočnosti. List toplo pripročamo! Naročnina znaša letno samo 30 Din, kar pač lahko skoro vsakdo zmore. Naroča se pri upravi 11a Zaloški cesti 2. (Higienski zavod). Zanimîvosîl ANGELOVA POMOTA. (Iz romana mala Yvonua<: od Jeroma Tharaud.) Otroci v samostanu so imeli svojega ljubljenca, starega osla Tobija, od katerega se niso mogli ločiti v prostih urah. Tobija je nenadoma obolel. Istega dne je obolel tudi stari samostanski župnik. Teden pozneje je duhovniku odleglo, Tobija pa je poginil. Yvonue je rula od sester, da bi se spodobilo čestitati gospodu župniku k ozdravljenju, ker je veduo tako ljubil otroke. Yvomia je takoj zlezla v kotiček iu napisala sledeče pisemce: »Dragi gospod abbé! Bog je poslal zopet na zemljo svojega angela, da bi mu prinesel novo dušo v nebo. Angel pa se je zmotil in je vzel dušo starega Tobija, namesto da bi vzel Vašo. Jaz sem zelo vesela, da ste zopel zdrav. — Yvonne. Zamislila se je s peresom v ustih. Ali ni nespodobno nekako izrabiti veselje, da je ubogi Tobija umrl. Življenje je pač težko! Izročila je svoje pismo sestri, da ga pošlje na naslov. Slari duhovnik je bil ganjen do solz, ko ga je čital. Mati prednica pa je svečano izročila Yvonnino pismo sestri knjižničarki, da ga spravi v zgodovinskem arhivu starega samostana. LOV NA DIVJE ZVERINE V SVRHO FILMANJA. Ujeti divje živali pred lečo filmskega aparata, je mnogo težje kot pa streljati jih s puško. Te vrste šport je tudi nekaj mučnega, razburljivega in groznega. Tehnično je najtežje izmed vseh filmskih produkcij, polno nevarnosti in ovir, tako da bi vsakemu neizkušenemu že pri prvem poskusu priti v bližino živali, lasje osiveli. Tu ni nobenih mehaničnih pripomočkov ali kakih zastorjev itd., s pomočjo katerih je mogoče doseči pravilne svetlobne efekte. Vse to si je treba poiskàti naravno in se živali približati kolikor mogoče blizu. Prvotni filmi divjih zverin so bili le motni in težko razločljivi, ker so se delali le od daleč s telefoto-lečami, tako da se je videlo, kot hi bile živali v megli. Dandanes pa publika zahteva prvovrstne in jasne slike in zato mora fotograf skušati, da pride kolikor mogoče v bližino živali. To pa ni lahko. Divje zveri imajo splošno slab vid, toda zato pa tem boljši vonj in raziskovalci trdijo, da divje zveri na večjo razdaljo vohajo nego pa vidijo. Na odprtem polju približati se živali s kamero v roki, je skoraj izključeno. Ako ima fotograf srečo, se celj čredi še kolikor toliko približa, toda prvi poskus postaviti aparat na stojalo, je signal zanjo in zaman je bil ves trud. Ko se čreda ustavi in se ji zopet približa, se igra ponovi in tako dalje, dokler ni filmar tako utrujen, da ne more več za njimi. Da bi se jim približal preoblečen v žival, pa naj si bo še tako posrečeno, da te še celo domačini ne spoznajo, vendar pa je žival le težko ali sploh nemogoče zmotiti. Tudi drevesom iu grmovju, ki hodi okoli, živali ne i.a- upui». Dva zelo podjetna filmarja sta se nekoč preoblekla v žirafo in ko sta se nekoliko privadila hoji in drugim podobnostim te visoke živali, sta se podala v puščavo. Slučajno pa sta naletela na leva, kateremu se je ravno ljubilo zajtrkovati. Ker sta fotografa uvidela, da je bolje, ako se če mogoče umakneta, sta to tudi storila in sicer prav hitro. Mnogo filmov je bilo narejenih izza skritih grmov ali velikih mravljišč, pa tudi to se jim ne posreči vsakokrat. Umetni grm namreč hitro evene in to je za živali sumljivo. Pri tem je tudi mnogo ovir. V grmu se ne da gibati, kakor bi bilo za film potreba, potem aparat tudi ne deluje povsem neslišno, in pa vsak afriški grm ima zelo dolgo in jako bodeče trnje. Ko čakaš na priložnost, ne smeš ne govoriti, no kaditi. Ako irpaš srečo in potrpljenje, bo trud poplačan, kajti divje živali ne hodijo k vodi le v mraku, pač pa kadarkoli so žejne, in sicer v najbolj vročih urah dneva. Edeu teli afriških filmskih fotografov pravi, da je najboljše slike napravil vedno med poldnem in tretjo uro. Tudi se bo v grmovju skrit fotograf prepričal, da je zgorajšnja trditev rensična namreč, da divje zveri dalje vohajo nego vidijo. Slišale bodo da nekaj ropota, namreč kamera, a ker pri nasprotnem vetru ničesar ne ovohajo, gledajo v grm in — nič ne vidijo. Res je te vrste poklic silno naporen in nevaren, toda ako imaš uspeh, je pa obilno poplačan. NEWYORK V ŠTEVILKAH. Milijonsko mesto Newyork je nastalo leta J624. Takrat se je 300 Belgijcev preselilo v Ameriko. Na mestu, kjer danes stoji Newyork, so si postavili kolibe. Iz le neznatne nasel-binice se je razvil današnji Newyork, ki je štel 1. 1925. C iu četrt milijona prebivalcev. Po narodnosti je v Newyorku največ Rusov, potem sledijo Italijani, Nemci in Madjari. Italijanov je več, kakor v Napolju, ki šteje 900 tisoč prebivalcev. Newyork je razdeljen na pet okrajev. Središče mesta tvori takozvani Manchatta. Ker leži na otoku, se ni mogel razširiti drugam, kakor v višino. V Manchatti je največ nebotičnikov. V Newyorku je 187 parkov, 949 gledališč, 399 kinematografov, 100 bolnic, v katerih je stalno okrog 25.000 bolnikov. Hotelov je .100, v katerih je 68.000 sob za 120.000 potnikov. 30.000 učiteljev poučuje 11a 120 šolah nad 1 milijon otrok. Na tramvajih in zračnih železnicah se dnevno prevozi okrog 7 milijonov oseb. Vožnja stane 5 centov. Letno se pripelje v newyorska pristanišča okrog 300 milijonov ljudi. Celokupna newyorška policija šteje 14.500 mož. 2000 policajev urejuje cestni promet na ulicah. Ta služba je najtežja iu jo izvršujejo le najsposobnejši policisti. Policisti so v Newyorku zelo dobro plačani. V razmerju z drugimi mesti je število policije zelo majhno. Zato ie v Newyorku 125 detektivskih agencij, ki zaooslu-jejo nad 2000 detektivov-zasebuikov. J. Godina C. M.: Usoda slovenskih misijonarjev na Kitajskem Dogodki na Kitajskem so /.a nas Slovence važni tudi radi tega, ker je od njih odvisna usoda ljudi naše krvi. V daljini »državi sredine«, kakor ponosno imenuje Kitajec svojo domovino v zmotnem prepričanju, da je nebo okroglo, zemlja štirioglata, v njeni sredini pa da je Kitajska, ima mali slovenski narod svoje odlične zastopnike, čudovito delavne misijonarje in misijonarke. Med misijonarji so nam znani trije frančiškani, starosta T ur k, letos misijonski petindvajsetletnik, apostolski proprefekt Veselko Kovač in ravnatelj semenišča . Engelbert A v b e 1 j ; vsi v osrednji Kitajski (Hupe in Honan, južno od Hankova). Dalje salezijanec Jožef K e r e c, katerega proslavljajo tudi portugalski dnevniki zaradi njegove misijonske podjetnosti v okolici Ma-kaoa. Med slovenskimi misijonarkaini imenujemo Ksaverijo M. P i r č e v o, i®obraženo uršulinko iz škofjeloškega samostana. V sva-tovskem misijonu (južna Kitajska) je po Kristusovem zgledu postala vsem vse in mnoge pridobila zanj. (V severni Kitajski misijona-rijo bratje Hrvatje: frančiškana Horvat in Triplât ter misijonar sv. Vincencija Pavlanskega I. Češka.) Ni nam znano, da bi bil še kak drug Slovenec na Kitajskem, čeprav je verjetno, da blodi po obširni nemimi državi gotovo znatno število sibirskih vojnih vjetnikov slovenske krvi, od katerih najbrž marsikdo služi tudi v kakšni kitajski armadi. Hoteti točno označiti položaj na daljnem vzhodu, se zdi ameriškemu voditelju ameriške, evropske, azijske in afriške pol milijona broječe protestantske izobražene mladine — John Mottu — drzno, čeprav se je pred kratkim vrnil že s svojega sedmega potovanja v te kraje. Zato si upamo o tem le skromno podali mnenja drugih dobrih poznavalcev Kitajske. Kitajska revolucija je le del svetovnega prevrata, ki se je v državi sredine izohličil v borbo za naroduo (politično in gospodarsko) osamosvojitev. Boljševiške ideje in metode so jim le slučajno prav prišle. Globoko upognjeni ponos na večtisočletno kitajsko kulturo — 2000 lel pred Kr. so Kitajci že pisali, leta 600 po Kr. so že tiskali knjige, pri nas 850 let pozneje, pred 3000 leti so poznali vlivanje brona itd. — katerega so ponižale evropske velesile v prejšnjem stoletju (zlasti z zadušitvijo zadnje, lako zvane boksarske vstaje leta 1900), ko so izsilile od Kitajske velike trgovske in politične koncesije (uvozna carina se določi v sporazumu z zadevno državo; sodno oblast nad tujci na Kitajskem izvršuje ne Kitajska, ampak tuja sodnija; v važnejših kitajskih mestih so odmerjeni prostori last tuje države, v katerem, je nastanjeno tudi tuje vojaštvo), se je sprožil in neusmiljeno udaril po svojih na>prolnikih. Nositelji osvobodilnih idej so kitajski, mladini, ki so študirali na evropskih, ameriških in tudi prav lako dobrih novih kitajskih vseučiliščih. Zdi se, da je umrli voditelj mladinov Sunjatcen z.adel pravo, ko je zastopal nasproti dinastiji vdanim starinom mnenje, da se naj Kitajska prikroji napredku tujega sveta in tako ohrani svoje mesto na svetu. Ker je to načelo takrat evropskim velesilam (in združenim državam) prav prišlo, so mladine podpirale. Leta 1911 so s prevratom vrgli dinastijo Čing (vladala od leta 1644 in uvedla kito); zato v tem času — ob prevratu leta 1911 — tako vneto odre-zavanje kit in uvedli so republiko, čudovita enotnost ogromne Kitajske (leta 1925 437 milijonov prebivalcev na 8,351.300 kvadratnih kilometrih) se je začela sicer nekoliko rahljati, toda le do neke meje. Pekinški škof la-zarist Guebriant (svetnik pekinške vlade) je pred nekaj tedni pri predavanju v Parizu odločno izjavil: Kitajska je enotna, združena. Nikar je ne poskušajte cepiti! — Vendar je ta enotnost dopustila sledeča deljena politična (vojaška) območja: Pokrajine na severu so si razdelili generali Fen£, Čang in Vu, Južno Kitajsko ima v oblasti vlada v Kantonu (kan-tonska vlada). Za usodo naših in vseh drugih misijonarjev bi bilo kaj malo pomembno, kdo vlada na Kitajskem, če bi šlo samo za politično oblast. Toda omenjeni generali in vlada imajo programe, ki so misijonarjem bolj ali manj nenaklonjeni. Nekateri programi črtajo vsako zvezo s krščanstvom, drugi so svobodoljubne,j-ši. General Čang(-co-lin; severna Kitajska ob obali) je kitajskih konservativnih nazorov, zato je za staro kitajsko vero, kitajske klasike in naklonjen pregnani dinastiji. Vojaško se naslanja na Japonsko in ima dobro izvežbano vojaštvo. Očitajo mu kapitalistično reakcio-narstvo. General Feng, »krščanski general« (protest, krščen, obvlada pokrajine zahodno in jugozahodno od Pekinga), zastopa republikansko in svobodoljubno mišljenje, kakršnega so se navzeli kitajski dijaki na ameriških vseučiliščih. Krščanstvu ni neprijazen, čeprav ne vidi rad tujih misijonarjev. Je pa odločno proti dinastiji in je leta 1924 ekscesarju znižal pokojnino na eno šestino prejšnje vsote. Vojaško se vzdržuje z rusko boljševiško pomočjo' (dovoz od severa pozimi težaven). Priznava zavezništvo z Rusi, toda ne z idejo boljševizma. Fengov nasprotnik in mejaš na jugu je general Vu(-pei-fu). Vu je povsem protikrščan-skih nazorov. Krščanstvo mu je sartio prva stopnja tuje politične nadvlade. Naklonjenost prebivalstva ob »Rumeni reki si je ohranil zato, ker v nevarnosti ni nikoli beža*l za tuje kanone, kakor nekateri drugi, ampak je vedno vzdržal na kitajskih tleh. Vu je v nesrečnem vojaškem teritorialnem položaju, ker ga kakor v kleščah pritiskata general Feng (od severa) in vojaštvo kantonske vlade (od juga), kateremu je skoro docela podlegel in ni nič pomagalo, da je porušil nasipe ogromne reke in tako napravil nepregledno škodo. Važna je kan tonska vlada, ki s,i že dalje časa prisvaja kompetenoo nad južno Kitajsko in neodvisnost od pekinške skupne vlade. Ideja kantonske vlade je tista o miroljubni člove-čanski republiki, ki bo pa vendar morala mar-sikak stavek svoje zgodovine zapisali s krvjo. Sorodnost z. boljševizmom je s tem že označena. In tudi v resnici ruski častniki vežbajo kantonsko vojaštvo. Kamor dospejo, ustanavljajo občinske sovjete. Težko je označiti njeno stališče do krščanstva. Izgredi proti kristjanom, zlasti proti misijonarjem, bi dokazovali, da je skoro absolutno nasprotna, toda na prošnjo kantonskega in honkonškega škofa izda na željo vsakemu katoliškemu misijonarju priporočilno pismo, ako se ne vmešava v politične zadeve. Kantonska vlada si je pridobila s svojimi vojaškimi uspehi toliko ugleda, da .se z njo pogajajo velesile. Vse te sile so si v marsičem sovražne, toda vsem je skupno nastopanje proti tujcem. Povsod, od severnih mandžurskih pustinj dol do ju/nega Kantona, vnema kitajska srca ena misel: proč s tujci, ki hočejo gospodarsko in politično zasužnlti Kitajsko! Kaj pa centralna vlnda v Pekingu, katero vežejo s tujimi državami raz.ne pogodbe? Nek-do jo primerja zeizmografu: registrira vse pre-Iresljaje, toda nanje nima nobenega vpliva. V nekaterih severnih mestih še vzdržuje red s svojim vojaštvom in policijo; v mnogih pa morajo Angleži in drugi sami s svojimi četami varovati svoje življenje in premoženje. Na vprašanje, kakšen bo konec, si bomo tem manj upali kaj reči, če pomislimo, da temu sicer najdalekosežnejšemu gibanju stoji nasproti Anglež (Anglija s kolonijami 244.000 kv. km plus 40,000.000 kv. km s 44 plus 421 milijoni prebivalcev. Pred njenim vojnim bro-dovjein — 1 milijon brutto ton — Kitajska kar zgine radi svoje nez.natnosti), ki po pravici piše besedo Jaz z. veliko začetnico. Na kopnem ima sicer Kitajska dva mogočna zaveznika, to je razsežnost prostora (kateri je svojčas tudi Napoleona premagal) in Ruse. Toda prislovica pravi, da Angleži še nikdar niso bili premagani. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj je to politično in gospodarsko nasprotje tako zelo naperjeno tudi proti misijonarjem? Zato, ker smatrajo tuje misijonarje za politične eksponente tujih držav. Ne tajimo, v kitajski misijonski zgodovini, zlasti v zadnjem stoletju, so zapisane tudi tozadevne napake, ki so jih krščanstvu in tujini vladam nasprotni Kitajci najuspešneje izrabljali za gonjo proti misijonarjem. Nemodro politično udejstvovanje nekaterih misijonarjev „ (predvsem protestantskih Američanov) in pa dejstvo, da se vse misi-jonstvo razvija v senci protektoratov tujih držav, nam da odgovor na gornje vprašanje. Največ krivde na katoliški strani bo nosila najbrž, francoska vlada, ki je redovnike iz svoje države pregnala, na Kitajskem (in tudi drugod) se pa vsiljuje kot največja zaščitnica misijonarjev. Ali bomo zamerili Kitajcu, če bo nezaupen do misijonarja, katerega s pogodbo ščiti tuja neprijateljska država? (Izmed 1438 evroipskjh misijonarjev na Kitajskem je 635 Francozov, 239 Italijanov, 179 Belgijcev, 172 Špancev, 125 Nemcev itd.) Slovenskim in drugim jugoslovanskim mi-sijonarjem Kitajci sicer ne morejo nič takega očitati, toda kdo bo ločil med stotinami Francozov in Italijanov neznatno številce Jugoslovanov; to tem manj, ker niso skupaj, ampak raztreseni po celi ogromni državi in v družbi s Francozi, oziroma Italijani. (Lažje stališče bi imeli, če bi' imeli Slovenci določeno pokrajino sami v svoji misijonski upravi, kakor je to v načrtu Misijonišča pri Domžalah.) O frančiškanskih misijonarjih iz osrednje Kitajske nimamo poročil. Iz dnevnega časopisja nam je znano, da so se v tistih krajih (južno od' Hankova) vršili boji med kantonskimi četami in generalom Vu in v katerih je bil Vu premagan. Misijonar Kerec ni dobil na svoje pismo p. Avblju nobenega odgovora. P. Kerec (v okolici Makaoa, oziroma Kantona) je imel prejšnje leto mir in je na svojih postajah v Taomunu in v Šeki žel veliko uspehov, toda meseca januarja 1927 so ga oropali tako zvani »roparji«, ki pri vseh številnih vladah dovolj dobro uspevajo in v velikih tolpah nadlegujejo mirne prebivalce. Misijonarka Ksaverija M. Pirčeva v Svatovu je v nevarnosti le, če bi med kantonsko vlado in Angleži ali Francozi prišlo do vojaškega konflikta. Isto velja tudi za sestre v Šanghaju. Nevarnost za posamezne postaje nastane seveda lahko tudi pri običajnih demonstracijah (kakor poroča m. Ksaverija Pirčeva v zadnji številki »Katoliških •misijonov«, str. 98. Istotam, str. 91—96, poročilo o Kereou). Splošno lahko rečemo, da naši misijonarji ne bodo imeli v teh nemirih izjemnega stališča, ampak jih l>o zadela skupna usoda: o tej pa danes še ni mogoče nič določenega reči. Gospodarstvo Obrestna mera in koncentracija hankarstva. Pretekli teden se je vršila v Belgradu к<м- ; ferenca zastopnikov naših bank, na kateri se je razpravljalo o vzrokih visoke obrestne mere v naši državi. Na konferenci, sklicani s strani Narodne banke, je bila sprejela resolucija, glasom kalere so glavni vzroki velike raz.like med obrestno mero, katero banke nudijo na vloge in obrestno mero, katero računajo z.a posojila sledeči: t. pretirano visoki državni in samoupravni davki, 2. visoke bančne režije radi splošne draginje. 3. velik riztko radi težkega stanja gospodarstva in 4. počasno poslovanje sodnih oblasti, ki povzroča bankam veliko škodo. Ta konferenca pravzaprav ni prinesla nika-kega pozitivnega uspeha. Zastopniki bank so v resoluciji, kakor tudi večinoma lekom diskusije navajali predvsem zunanje vzroke, ki povzročajo visoko stanje debetne obrestne mere. Gotovo (e, da v resoluciji navedeni vzroki, predvsem visoki državni in samoupravni davki, najbolj ovirajo znižanje obrestne mere. Kakor pa so nekateri delegati poudarjali, leži precejšen del krivde tudi pri bankah samih. Dandanes so bančne režije v primeri z obsegom in rentabilnostjo bančnih poslov zelo visoke. Višina teh režijskih stroškov pa ni dana samo v splošni draginji: relativno visoke režije povzroča v veliki meri tudi razcepljenost v našem bankar-stvu, kar velja posebno za razmere v naših južnih i krajih. Dejstvo je, da imamo v naši državi mnogo ; preveč bank, večinoma majhnih samostojnega živ-i ijenja nezmožnih; pa tudi konkurenca med večjimi ! zavodi je zavzela nezdrave oblike. V manjših kra-! jih, kjer bi zadostovala ena podružnica kake večje banke, vidimo kar 4—6 takih podružnic. Medtem ko je v Sloveniji opažati v tem oziru nekak pre-pkret na bolie, se v južnejših krajih naše države v tem oziru se ni prav nič spremenilo. Nasprotno, ravno v zadnjem času vedno pogosteje čujemo, da j se je v tem in onem kraju osnovala kaka nova banka s kapitalom 1—2 milij. Din Večina teh bank je seveda že v naprej obsojena na smrt ali pa na združitev s kakim drugim zavodom Ta razcepljenost v našem bankarstvu seveda zuatno podraži tekoče režijske stroške. Najmanj I polovica bank v Jugoslaviji bi morala likvidirati ali pa se združiti polom fuzije s sorodnimi ali pa močnejšimi zavodi, kajti le potom koncentracije je mogoče zmanjšati obremenitev bančnih poslov s strani režije. Iz, socialnega stališča povzroča t K i koncentracija sicer neljube' posledice, redukcije uredništva, vendar pa je v interesu našega gospodarstva taka operacija nujno potrebna. Kakor že omenjeno, so v tem oziru razmero v Slovenije že krenile na bolje. Slavenska banka je morala na prav žalosten način ustavili svoje poslovanje, Trgovska banka se je pred kratkim združila z. Ljubljansko kreditno banko in tudi Slovenska banka je sklicala izredni občni z.hor. na katerem se bo sklepalo o likvidaciji. Želeti bi bilo, da bi se ta proces nadaljeval. Toda nikakor ne z.adosluje, če se obrestna mera zniža samo v Sloveniji. Dejstvo, da je obrestna mera v Sloveniji že danes povprečno nižja kakor v ostalih pokrajinah naše države, more imeti sčasoma, posebno če se razlika v obrestni meri med Slovenijo in ostalimi pokrajinami poveča, tudi neljube posledice. Denar išče naložbe vedno tam, kjer je obrestna mera višja. Že danes opažamo odtok kratkoročne^ kapitala iz Slovenije. Ce se torej razlika v obrestnih merah še poveča, bo tudi ta odtok poslal močnejši. Zato je v interesu Slovenije, da se zmanjša obrestna mera tudi v ostalih pokrajinah. Vsekakor bi morala državna oblast in naša vlada podpirati združenje bančnega kapitala in to i^-edvsem polom davčnih olajšav pri fuzijah in pri povišanju delniške glavnice v svrho fuzije. H koncu naj omenimo še nekaj številčnih po-datkov o napredovanju koncentracijskega procesa v avstrijskem in češkoslovaškem bankarstvu. Na Dunaju je v času inflacije naraslo število bank (delni družb) na 64 (1013 samo 27); do konca leta 1926. pa je koncentracija že toliko napredovala, da je število bank padlo na 36. Na drugi strani pa je število zaposlenih bančnih uradnikov padlo od '18.500 v 1. 1923. na 7600 koncem 1. 1926. SliČen proces opažamo v Češkoslovaški. Tam je število bank padlo od 40 v 1. 1922. na 29 koncem 1. 1926. Upajmo, da bo tudi naše bankarstvo kmalu prišlo do spoznanja in krenilo na edino pravilno pot k združitvi. II. redni občni zbor ljubljanske borze zo blat/o in vrednote. Boraii svet ljubljanske borze za blago in vrednote sklicuje na dan 15. marca 1927 ob šestnajstih II. redni občni zbor, ki se bo vršil v borznih prostorih v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, določitev treh overovate-Ijev in dveh zapisnikarjev, nadalje poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1926. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance, in podelitev razrešnice borznemu svetu. 5. Volitve: a) 8 članov borznega sveta; b) 5 članov finančnega odbora; c) dopolnilne volitev 8 članov borznega razsodišča. Upravni odbor Obrtne banke kralj. SHS. V pondeljek zvečer se je konstiluirat upravni odbor Obrtne banko kralj. SHS. Za predsednika je bil izvoljen Milan Stojanović, za prvega podpredsednika Mihajlo Stojadinović (oba iz Belgrada), za drugega rmdDreUsedmka ua Milau liainuščak iz Zutucba. Bilanca Prve krvalske itedionice. Glasom poročil iz, Zagreba izkazuje bilanca Prve hrvatske šte-dionice z.a 1. 1926. čisti dobiček v znesku 16 milijonov Din. Celokupna bilančna vsota se je povečala z.a 283 milij. Din na preko 2 milijardi Din. Posebno močno so narasle vloge iu sicer za 295 milijonov dinarjev na 1358 milij. Din. Povečanje bilančne vsote izvira torej skoro izključno iz povečanja vlog. Celokupni promet je v tem letu znašal 121 milijard Din. Ravnateljstvo bo občnemu zboru, ki se bo vršil dne 12. marca, predlagalo izplačilo dividende v znesku 80 Din na delnico. Vpisi v trgovinski ret/isler. pisale so se nastopne tvrdke: Brata Žnidaršič. trgovina z lesom, Kmšče; Elektroindustrija Bergodac & Co, družba z o. z.., Ljubljana; I. Goreč nasl., družba z o. L, Ljubljana; »Isisc d. <1. za industrijo in promet % drogami in kemikalijami, podružnica Ljubljana; kemična tovarna »Globine, družba z o. z. Ljubljana; Brata Repše, trgovina z mešanim blagom, družba z o. z., Polhov gradeč: Klektričnostrojna družba % 0. z., Radomlje; Lesna industrijska družba Razbor-šek & .Juraj v Slovenski Bistrici. Vpisi v zadriiini reqisler. Vpisala se )e nastopna zadruga: Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku r. z. z o. z. Konkurz je razglašen o imovini Fran«! Mtll-lereta, trgovca v Ptuju (roki 28. febr, 31. marca in 14. aprila). IIilro naraščanje prometa v donavski luki pri Pantevu. Pančevo je bilo že pred vojno važna lukiR v donavskem prometu, posebno za izvoz žita ii južnega Ranala kakor za uvoz kuriva, premoga, soli itd. Po vojni pa je pančevska luka še znatno pridobila na važnosti, kar je razvidno iz hitrega naraščanja prometa v tej luki. Celokupni blagovni promet v luki je znašal I. 1924. 76.900 ton, 1. 1925. 158.900 ton, I. 1926. pa 235.800 ton. V zadnjih R lotih se je torej promet v tej luki več kot potrojiL Ot/romno nazadovanje anqleike produkcije ie~ teza in jekla. Statistika angleške produkcije želfza in jekla nam kaže očitno nazadovanje produkcije, posebno v I. 1926., ko je bilo radi štrajka rudarjev več- mesecev ustavljeno obratovanje železarn. Produkcija surovega železa je nazadovala od 10.650 ton v I. 1913.. 7516 ton v I. 1919. in 6262 ton v 1. 1925. na 2442 ton v 1. 1926. Produkcija jekla se je sicer v 1. 1919. dvignila na 8020 ton napram 7786 ton 1. 1913., v zadnjih letih pa je zopet močno nazadovala in sicer 1. (925. na 7385 ton in 1. 1926 na 3560 ton. ч _ Uorsza Dne 24. februarja 1923. DENAB. Zagreb. Berlin 13.488 13.518 (13.48—18.51), Italija 247.70-249.70 (248.04—250.04), London 275.79—276.79 (276—276.80), Newyork 56.75 56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.61—224.61, Praga 168.30 -169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.0094—8,039-1 (8.005—8.035), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97). Curih. Belgrad 9.135 bi. (9.13 den.), Budimpešta 90.90 (90.&5), Berlin 123.25 (123.24), Italija 22.60 bi. (22.75 den.), London 25.2225 (25.22), Newyork 520 (519.94), Pariz 20.34 (20.35). Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.25 (73.25(, Bukarešt 3.19 (3.23), Varšava 58 (58), Amsterdam 208.15 (208.1225), Bruselj 72.31 (72.31), Kopenhagen 138.30 (138.60). Dunuj. Devize: Belgrad 12.44, Kodanj 189, London 34.39, Milan 30.84. Newyork 708.75, Pari/, 27.73, Varšava 78.82. Valute: dolarji 705.90, frai»-coski frank 28.02, lira 13.92, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.96. Prago. Devize: Lira 146.30, Zagreb 59.18. Pari/. 131.70, London 163.22, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 87 den.. vojna odškodnina 338 —340, zastavni listi 20- 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198. Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100. 1'raštediona 930 den., red. zavod 170 180, Strojne a5 den.. Trbovlje 420 bi.. Vevče 120 den., Split 725. Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 88—88.25. agrarne obvezn. 55.60—56, voina odškodnina 339.50—340, Hrv. esk. 104.50—105, Kred. 104—104.50, H i po lui rilca 64.50—65. Jugobanka 103—104, Praštedionh 927.50—929, Ljublj. kreditna 150—153 Šečerana 4S6—495, Gutmann 280—290, Slavex 125 den.. Slavonija 82—33, Trbovlje 405—410, Vevče 132 145. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90, Alpine 49.50, Greinitz 7.50, Kranjska industrijska 54.75, Trbovlje 59.50, Hrv. esk. 14.70, Leykam 13 50, Jugobanka 12.80, Hipobanka 8.50, Avstr. tvornice za dušik 29, Gutmann 41, Mundus 152. Slaves 15.50, Slavonija 4.20. BLAGO. Ljubljana. Les: Smreka, jefka: hlodi od 4 m naprej 220—250, brzojavni drogi 200 —260, bordo-nali merkantilni 260—320, trnmi merkantilni 20o —250, tramiči 240—275, škorete konične od 13 cm naprej 500—560, deske, plohi, kon. od 16 naprej 420—500, remeljni 4 meterski 430—590; bukev, deske-plohi naravni ostrorobi 600—900, deske-plohi, parjeni ostrorobi 700—1150. testoni 440 -500, tavolete 900-1100, hlodi la 222-250, hlodi I. lia 160—200; hrast: hlodi la 600 l<>00, deske-plohi ostrorobi (podnice) 1250 1400; železniški pragi bukovi 25—30. hrastovi 45—55: oglje bukovo 80-95. Žito: Pšenica bačka 75 kR. 2—3!% 352.ГО— 867.50, oves bački 230 240, bosanski orig. 220--224 koruza Uačka 210—215. banalaku 210—215. Z obiska 'ugosiov nskih pa?la^n*arc. ' .Tli».-. ГТИЛТГ" Znameniti pes »Stubby«, ki se je proslavil na amrriški fronti v Franciji in je prejel celo vrsto odlikovanj. Pred kratkim je poginil in so ga dali nagačiti; sedaj je v muzeju rdečega križa v Washingtonu. To in ono -f Moderniziranje Turkov. Turki hočejo vsestransko napredovati. Turška vlada v An-gori je sklenila po v.-ej državi ustanoviti gasilstvo. V Ui n i men se je obrnila na centralo dunajskih gasilcev, da jim p Sije strokovnjaka, ki bi organiziraj gasilstvo po Turčiji. -j Semen Juškević umrl. V Pari/u je umrl v starosti 57 let znani ruski pripovedovalec in drainai k Semen Juškevič. Pokojni pisatelj .je v svojih .-pisih največ c 1 del. val življenje ruskih judov. Nâpisal je cel . vrsto dr-skih od. ki so našla p ta na tu e odre i-ven Rusije. V njegovi zapuščini so našli nekaj nedovršenih del. Juškevič je bil cdličeu /a-sto; nik znane Znauie -г-kupine, katere ćlaui so bili n koč ludi Maksim Gorkj, Le nid Andrejev. Skilaicc. I3unin in Cirikov. Ta, skup:na jo bila /a ča a prve ruske revolucije avantgarda ruske literature. -f Najtežja žena na svetu. Miss Jolly Ire ne je najtežja žena na svetu. Tehta G25 luulov. d I ro in p r č ti. u ovan_u ' o tr žave. d( n naj- ske:n. 1 ; V Г- Te rro in rr: on 1 SP ' i .- IU Kl ub tej veliki teži p'i ima vi, zdravo sri e. V kratkem se ni:! r: Vzela bo re: e a j c; eya Pr n če-1 ev in a mi f I ene vedno vc-1: Treb epe ni'j cel Ii . v n | dejo kaj n c p i < m a -j- Prop-vo l р-.ч-Ч! u ' ' i rir. ?. M žatski nr anji rini-it r i !n! stu nai'i b d:i b. d v •.'.•nil a u dni ji' i dal n ' u. y n' o. s ••'.( ■ picp edu ' i r< !4ijan'r. '.c ■ e ie Na u i< ali ■■< nr i n s i j' var ali a n. p im 7. per i ršilce ie t a redbe e < d edil stri e 1.- ni, l i . ti; šr o do 64 Hin in 15 dni rpor >. '-j- I/Ct r bom« v Ieli royuîico. V zadnjem tednu junija e bi ji i ;a \ njih prof. lin a-nuelija na a il.anski ve darni pril ližal zemlji k( met 1' iis-Wineckc. '20. junija l o ta zvezda repa'ica ddaljenn od emlje en petind aj-se'in o dni eno tj s Inra d c.i 'je Repatico bo spr iiiljalo ne;leli vezdnih ulrin! ov. Pr -icsor Iimaii eli k meta še u ugledal. K nceni juuiwa ga pa bomo videli s pivsliui očesom. -f Tbl (niča Puškinove smrti. V Ljenin-g a u o slo e.-ni praznovali 00 letnico Puškino. i sn r i Leningrajska Akademija se je br, la v s bi, kjer je Puš in umrl. Celo hišo s r tej priliki -p et. enili v mwe... -j- B j newyoï'ke pol c je proti nemorali na odru. i ro le dm je newyorška policija v iieli gedališčih aretirala ravnatelje, igralce in nav.:oce avtorje. Občinstvo, ki je burno pro-t s' a!o. je m< raki gltdelišče zapustiti, nakar je policija apila ludi gledal šča. V teh treh Id lišči i so igrali dela. ki po mnenju a meriš ih o! la ti i podkopujejo javno moralo. —■ Aretiranih 41 oseb so po noje proti zastavitvi 10; C d( 1 ijev za vsa'; o osebo i-pust li. -j- Tudi tekma. Iîadio-eddajna postaja v Onnlii v Nebraski je priredila posebno tek-II o Povabila e vse tiste, ki se znajo najboljše s ejati V oddajni dvorani se je zbralo nad sto odličnih smejalcev. Za tekmo j<> bilo na-a n si (giomni' /animan e. Poslopje je oblegalo nn li o"e ol č nstva. Za najboljše smejalce j. po i ia ra is la nagrade. -f Mvletuica Iruncoskih železnic. 27. ju- n'ja bodo v Franciji slovesno pra m,vali stoletnico prve francoske železnice, katera je stekla med Sa nt-Etienne in Loiro. -f Ženska policija. V času med 1. marcem 19'4 iu 1. ma eni 1925 je v Kôlnu poslov la ženska policija. Uvedli so jo radj angleške ar ade. Policijo je sestavljala po ena Nemka in ena Angležinja. To skupm postopanje je bilo potrebno radi tega, ker niso in ele nen ške policistinje nobene moči nad angleškimi vojaki. Ta naprava ženske policije se je pa že po enem letu morala ukiniti. Ustanovi so se pojavile tolike ovire, da je bilo njeno nadaljnje poslovanje nemogoče. -f Smrtni skok i Bifelovcga stolpn. Prejšnji tedi n so pariški policaji opazili nekega moža, ki je v prvih jutranjih urah plesal po zunanjem omrežju ua Eiffelov stolp. Za pozive pel čajev se ni brigal. Ko je prispel do drug: ga predela, si je prižgal cigareto iu nekaj časa mirno sedel. Ob pol 6 pa je skočil v globino. Bil je takoj mrtev. Pozneje se je ugotovilo, da se je spri s svojo ženo, kar ка ie gnalo v smrt. Porotno zasedanje. Ljubljana, } dati zanimiva obiav- iîlVii pY; 1Г z.-na.:emti ski.yno nevurheinu vloinîlî-n: Francetu klemo'ivu. katerega toži državni |VravdMU v jako obrježti :>Vr.iiyuci za .preko 20 raznih vlomov in tfttvih.■1— JVi'oltieinu liena'ltr je predsedoval višji" deželni šorfcy.t!«iUa.dr. Lovro Mast-n j a k , Liani! [>a r.;a jo Ц i>ianko La pa.j ne. •':. t') obravnavo je tvkiilïflo veliko 'zanimanje i-n se îfe zbrala' M okoli èéjfût* ure pred sodno nata-cela етоЈ.јец ranlovocintlv jioatifialifcv. Vstop k raajruvt je l»il tit>voljen samo'proti vstopnicam.'kale rdi je bilo oddanih okoli 2S(> — Po žrebanju in jsp.prisftgi porelniWov, ki, so veĆinCuna iMAžeftinf,. ie' prebral zapisnikar jako obsežno o^ložnito, nakar sc je pričeto Zasliševanje obtoženca. Ciirriciilum vitae. Obloženi Franc Klemen je sjednje velik, stili možiček, ki je v preiskovalnem zaporu zelo upadel. Mož se obnaša zelo mimo in klaverno, gleda zamišljeno predse in govori zelo liho, boječe. Vidi ,o mu, da hoče igrati vlogo izgubljenega, duševno nenj vrednega človeka in hoče obudili usmiljenje pri porotnikih ln sodnikih. Na vprašanja predsednika je povedal mož, da je bil ro.iert v Zagonu pri Postojni in je star okoli 42 let. Pravi da je bit delavec in ni izučen nobene obrti. Njegova mali živi baje nekje v p stti; Itîër' jo je že tskal. pa je ni našel, očeta ni nikdar 'videl in nfu 'udi mati ni nikdar kaj; pravila e nJem. Kil je o<;i mladih nog pri tujih ljudeh. .Ko je dovršil Jjmlsko šolo v Postojni, so ga dali nekemu okoliškemu kmetu z» pastirčka, kjer je avanziral za hlapčka, kar mu pa ni prijalo in je kmalu -pobegnil. Od takrat se klali |xi svetu. Kdaj je imel pryië opraviti s sodiujo, ne ve. Kolikokrat jff- bil kaznovan ne ve. ve le toliko, kar so mu drugi povedali. Pravi, da ni bil vojak, glasom listin pa so ugotovili, da je bil I. 1907. potrjetn k 27. pešpolkvi. kjer ji- odslužil svojo vojaško dobo, v Jugoslaviji pu jfc služil Цо4, prostovoljec na Koroškem. O' l'ok ni ni a. tudi nezakonskih ne. ali pa vsaj zanje ne've. —' Pred njim leži na mizi iu okrog mize polno zavojev različnega blaga, perila, čevljev in ebleke.-dežnik in pa več loncev, skodelic in skled. Govori slovensko, nemšk©. in italijansko in pravi, da se ludi po latovsko.ee: da prodati. V obče je mož žel6 zgovoren, kar sč jc pokazalo tudi pri obravnavi : seveda le v tfenotkih. ko je pozabil svojo nalilišijeno vlogo duše.viio'omejenega in menj vrednega človeka. Drugače pa pravi, da je bil vedtip zdrav in mu ne škodita ne vročina ne mraz in tudi ne večdnevni post. Imel je'tudi svojo zvesto spremljevalko, neko Jelko "P-odr/âjevo, katero so arslfrali tri dni pied ujegOvo i-л sicer dne 17. majnika. Njega je ar.etiral v gostilni pri Somraku v Žg. šiški okoliški nadzornik Zabukbvšek. katerega je epozoril nanj gostilničar sani. ker se mu je zdel mož sumljiv, ker je prodatai v njegovi gostilni razno blago za uoiešiio nizke çene. Takrat je hotel Klemen pobegniti in nadzornik je celo parkrrjt,/utfrolit za njim. piVdne ga ie prijel iu odpeljpl V» vaino. Ko so iaviliMjuWi»f»sitii listi njegovo aretacije, se je odrlahrittir Tela ljubljanska okolica, ker so se te^a nevarnega človeka, ki pa sicer ni bil nasilén, 'sl bali. Obtoženec pravi, da se ne spomni, kako so ga aretirali in da se tudi na slrele ne skpouiinja. Na stražnici so dobiti pri njeni 44t>7 Din in 2 liri 10 ct. gotovine, 5 vjtrihov, liiklasto uro in žepno svetilko. Klemen je bil kot nevaren tujce od ljubljanske policije za vedjip izgnan iz naše države. Na tozadevno vprašanje pravi Klemen, dn mu togi m <е nđbeden povedal, dasi je bil radi po v ra tka obsojen na štiri mesece zapora. Ukradeni denar so spoznali po zaznamovanih stodinaiskih banknvc'ih. ki jih je ukradel nekemu trgovcu. Klemen pravi nalo, da je to vse lahko mogoče. — Dne 7. aprila so ga poslali z raznim spremstvom v Postojno, toda Klemenu lam ni ugajalo in je pobegnil skozi Vipavo, Gorico, Trst zopet nazaj v Jugoslavije, ttjer je izvršit že 22. aprila vlom pri posestniku Kancu v Podsnireki. — Od takrat pa do aretacije <4né 1-ft. decembra je izvršil čez 20 vlomov in je pokradel okoli 7000 Din gotovine in pa za okropio 30W) Din različnega blaga. V celem je oškodoval razne St-ranke za preko 30.000 Din vrednosti. Dne 19. dec. lani sta ga srečala na cesti na Vrhniko dva domačina. Ker se je jima zdel suni-litv, sta opozorila nanj žendainieHjo In sledila je aretmrtjic Klemen je simuliral blaznost in oddali ' so ga nn Studenec, 'lani pa ga je obiskala njegova ! tovarisiea Augelica, ki inu je preskrbela obleko in perilu.in posrečilo se mu je, da je srečno pobegnil. Seveda je začel takoj zopet krasti. Vso j« pozabil, Preds.: No. Klemen, sedaj pa začnimo kar |к> vrsti. V Ppdsmreki sle vlomili pri posestjku Av-gustu- lyiticu.! Tam sle se pošjei.u najedli, jedli, ste namreč -lihr s tVenii žlicami, ker so iuišli tri žlice tuny/.aae ali pa sle imeli s s:ibo tovarlšico in tovarišu. mi 'in ko ste odhajali, je začelo deževali, zato ste vzeili-# sabo že tri dežnike. — Obt.: .le ž» mogoče, gospod predsednik, tinel sem tovarišijo. — Pieds,? No povejte po pravici, ali sle izvršili ta vloin? Obl.: .Ta. jasj ne rečem ali sem ga, ali ga nisem,' Vso mi je ušlo iz spomina, gospod! Preds.: l'a pri Nçslxgnu v Horjulu ste tudi vlomili? Obt.: Tudj ni® ne vçjm, gospod! Preds.: l'a veste, kje je $vjca pri Ljubljani? Tam sle vlomili iu poknidii, - kar sli», mogli odnesti in sicer pri posestniku Knezu in-Mariji Zagàrjéyi? Obt.: Tudi lo sem vse pozabil. Preds.-: Klemen, povejte ali sle storili ali ne? Boljše bo za vas. Obt.: Ne vem, sem pozabil, sploh nič ne vem, vse sem pozabil. Preds.: Ko ste se vozili nekoč v Kočevje, ste ukradli v vozu en zavoj in ste ga vrgli tik pred postajo skozi okno. Lastnik zavoja, neki trgovec, je spal. Nato pa je šel ponj. Ali je res to? Obl.: 0 gospod, to so si vse izmislili hudobni ljudje! Preds.: V Stari cerkvi sle ukradli Juriju Pecetu zlato uro z verižico. To so dobili nazaj. Obt.: Tudi tega ne vem. Sploh sem vse pozabil, kar se je godilo spomladi tistega nerodnega lela. Preds.: Župniku Eppichu v Stari cerkvi pri Kočevju.ste ukradli dežnik in ste se pri njem najedli pečenke in kruha Obt.: O go-spovl, če sem to res napravil, kdaj sem že pozabil! Živilu od dne do dne in iz roke v usta Preds.: Pokradli slé ludi več ženskega perila in obleke; kam Ste to djali? Obt.: Ne vem, gospod, če sem, sem pozabit. Preds.: .Ia Klemen, pravijo, da sle se hoteli prikupiti Angelci, pa sle jo lepo oblekli. Obt.: O gospod, kaj pa mislite, ona si je znala že sama 'pridobiti, kar je potrebovala za obleko. — Predem Na Itregu pri Ribnici ste ukradli Nanutn Jakobu zJato uro in verižico in 100 Din. .Obt.: Tudi tega sfc ne lrtorem spomniti. Preds.: No, tega se boste |»a spomnili, da sle bili konec maja na pošti v Kolnondi pri Kamniku. Seveda ne med uradnimi 'urami, marveč ponoči. Tam sle ukradli 4500 j Din. —r Obt,: Gospod predsednik, jaz -e ne vem, ; kje jc ftonifcnda, še menj pa kje je lista ukradena pnšta. Preds:: No, Klemen, pa povejte, s čim sle se preživljali? — To vprašanje se je zdelo Kleno nu kol voda nâ mlin njegovega zagovora, lu pravil je, kako je baranlal z italijanskim blagom. Delal je Vi ob ie klijčije. Kupoval je blago po ceni v Italiji in ga ie tihotapil v Jugoslavijo, kjer ga je prodajni z lepim, dobičkom. Pravi, da je naenkrat kupil po 40 svilnaljh ženskih naglavnih rut. Prekoračil ,ie ; mejo pri laični in je prodal vse te rute po 14 do 18 Din. iS skupickom je šel za par dni v Ljubljano, kjer se-.ie sprehajal z ljubico po Večni poti iu se je .go.-;iiI.nii Rožniku iu v okolici Nato je kupil ve? kitogi.nltov sirove kave, katero je prodal v li: p tu jeЛ01>о1 kupil 70 ženskih rut in SO parov Finih napol svilenih ženskih prozornih nogavic Te so, kakor pravi, ženske posebno rjtde kupovale. — V go-'i'iio 'k Son'iraku, kjer so ga zalotili, prayi, vta sp je hodil krepîat-jpo' dolgih in nevarnih poto-v. njih, • Na vprašanje, kje .it1 dobit toliko denarja, pravi Klemen, da je samo polovico d narja njegovega; polovica pa ie last nekega Žvoldja iz. Homca, ki mu ga je dal. da mu nakupi konjsko vprego, i Pieds.: l'a vitrihe sle imeli? Obt.: Te mi je napra-vil en kovač, ki ga pa ne povem in sicer za en liter \ i lia, električno svetilko sem [ .i kupi! v Postojni. Preds.: Kaj pa Jelka Podržajeva, vaša spremljevalka, ali vam e kaj pomagala? Obi.: Jaz je niti ne poznam iu ne vem nič o njej. z. meno je jjodila le neka Jelka Ravniharji va Kam pa je ona izginila, tega ne vem. kar žal nii je. ker sem jo imel rad. Dal sem ji hranit tudi uro z. verižico, o kateri pravite, da sem jo ukradel. No za to pa res ne veni. ali sem jo res ukradel ali sem jo kupil. I Preds.: Kaj pa je bilo na Studencu? Obl.: Kako ; sem prišel v to nesrečno hišo, lega res ne vem. ! Veuijm, da sem sil takega življenja. Ker sem stra-I - c'al in sç me. tepli, sem prežagal mrežo na oknu j in dne 1Š oktobru pobegnil. Preds.: Dne 20. oktobra pa-ste kradli že v Podutiku. Obl. Gospod, jaz niti ne vem, kje je to. — Jelki sem rekel, da naj nii ptinese Žago in pilo. Priiv-sla ml ie in ušel sem. Žagal pa nisem sain Kden nii je pomagal, uiti pii ni hotel, ker je bil zadovoljen, da so ga pustili pri miru. — Od lam sem šel v Hobrunje, | kjer sem se |>ošteno najedel in napil, nalo pa sem j obiskal posestniku Lavtižarja na Virju > Ko sem pobegnil, sem šel v Dobrunje, kjer t sem prenočil pod nekim kozolcem. Tja mi je pri- i nesel neki dober človek, ki ga pa ne poznam več, | ker ga ne vidim — ludi v dvorani ga ni čedno obleko. Preoblečen sem šel na Vič k Podržajevt, ki me je z veseljem sprejela in šla sva v Postojno. Tam pa so naju zaprli. V tamoinjeni zaporu sva se pogovarjala skozi okno in skrbna Angelini mi je ludi prala perilo. — Dne 30. novembra so izpustili. Angelico in Cea nekaj dni so pognali ludi mene kot nadležnega inozemca preko meje. Na poti spin srečal nekega Kalmana, ki m« je prosil, naj ga spremim preko meje Revež se mi je smilil. saj je bil moje branže in sem inu pomagal. Zato mi je dal vse one prediuele,. kakor tudi fino puško, o katerih trdite, da sem "jill ukradel pri LavMžarju. Rekel je, da je neki Kalman, doma iz Murske Sobote. Jaz ga ne poenani bil pa je dober človek. Knkti jc bil» pri gosp, KnafličilV — Klobase je snedln — mačka! Predsednik. Kako pa je bilo v (iameljnih pri Kivafliču? Tudi lam sle se najedli? Obtoženec: Kislega zelja nisem pojedel, ker me glava boli, ?e ga vidim. Najedel sem se že narezane solate in se napil mleka, pa sem šel. Puške nisem vzel, pač pa lovsko piščalko, da sem si piskal za kratek čas. Ja, zdaj se spomnim. Segel sem po puški, pa sem se je z.bal. če ni nabasana, in sem jo dal nazaj. — Tudi klobas nisem vzel, le jim je pojedla doma?« mačka. Predsednik: Kako pa to veste? Obtoženec: Žena je sama povedala, da je slišala ropot v hiši. Spala je v prvem nadstropju. Prišla je gledat, kdo ropota. Jaz sem takrat že odšel. Ko pa je prišla žena v vežo, je videla omaro do kraja odprto in iz omare je skočila res — mačka. — Predsednik: Vzeli ste tam tudi ta dežnik, ali ga posestnik lahko vzame nazaj? Dežnik je na mizi. Obtoženec: Ja gospodje, ?e je res njegov, naj ga pa kar vzame, moj itak ni! Drugi originalni »tomi Klemena. — Mož jc hudo nuišcn in zabaven. Župnik v Horjulu gosp. Fr. Nastran. je po-■ vedal, da ga je obiskal ta nevaren nočni gosi ravno tri dni pred birmo. Odnesel inu je okrog 50 jajc, nekaj kuretine in škatljo globina. Prešiče-vega mesa pa ni maral, ?eprav ni niohiunedaiiec. Posebno rad je jedel Klemen jajca. V župni pisarni je prebrskal vse predale in je odnesel 12110 dinarjev cerkvenega denarja. Predsednik: No. Klemen. kaj pravite k njemu? Obtoženec: Gospod, jaz tega enostavno ne verjamem. Predsednik: V Su-jerju sle obiskali skozi okno Marijo Žagarjevo. sêveda brez njene vednosti, in ste ji odnesli mast. salame, klobase, dežnik, čebulo, cigarete in moko. Obtoženec: O gospod, moke pa že ne, po čemu pa mi bo moka? Predsednik: Kaj pa Klemen, ali to priznate, da ste vlomili ponoči v spalnico zdravnika dr. Kraulanda? Spal jo na postelji in vi ste mu vzeli iz obleke na stolu žepno uro in verižico, žepni nož in 130 Diu gotovine. To je bila zelo pred zna ta-tvina. Obtoženec: Gospod, jaz tega ne vem in vam ne moreni odgovorili. Predsednik: Ja pa to so zaplenili pri vaši Angelici in ona je sama ■ ove-dala, da -le ji dali vse lo vi. Obtoženec: Ju potem ini že mogoče, saj ne tajim. — V isti hiši sle ludi j obiskali ravno lalirat mesarja Kožarja in ste vzeli j -.okaj gotovine. Strganih bankovcev ni maral in I jih je pometal po tleh. Ivanu Kroplu istotani pa ie odiiešel nekaj klobas, kruha in mleka in pa sleklenico ruma. To steklenico so našli prazno, pod bližnjim kozolcem. Predsednik: No Klemen, ali ste pili rum. Obtoženec: Nič ne vem gospod! 1'red-I sodnik: Ali sle bili pijani? Obtoženec: To pa še I menj vem, gospod. Pri trgovki Ivani Rieglerjevi v Dolenji v,--' ! je ukradel Klemen nekaj periia, 3 šimi robce in parfum za' Angelico v skupni vrednosti okoli 40'iO 1 Din. Prišli so orožniki ob 4 uri zjutraj. Ptiček pa je že odlelel in je pustil vse predale odprla in prebrskane in vse blago razmetano po štelažah. Sle-' dov stopinj niso dobili. Pri njem in njegovih pri-iateliili pa so ludi dobili nekaj ukradenega blaga. Dalje so dobili pri njem tudi nekaj stedinar-kih bankovcev, katere je vzel pošt. upravniku v Komendi PomiSurju in ki so bili zaznamovani. Pri neki poseslnici se je z.glasil Klemen podnevi in je vprašal za službo. Pri leni je pozorno motril vežo in hišo Njegov tovariš pa ga je čakal zunaj hiše. v. čer pa je bilo tam vlomljeno. Žena 'je spoznala lega tujca po slikah v raznih listih za Klemena. Obtoženec Jaz nisem bil. Predsednik: Pa žena vam pove to v obraz! Obtoženec: A kaj. baba se moli. se je odrezal Klemen užaljen. — Pri po-• Mniku Antonu Dolinarju v Kožarjih je pojedel \ kuhinji skledo zabeljene solate in fižola. Ko je snedel. je uinil skledo ln žlico in v/. I > s ibo oboje in še več druge posode. Poleg tega se je oblekel v gospodarjevo suknjo in v tej suknji ^o gt tudi aretirali. Predsednik: Ali ste res to narediti? Obtoženec- Solate in mleka nisem jedel To ško-.duje (Ji mi tudi ne paše. Tudi otoril s«' je Klemen votSknit in je ukriulel par britev, čopičev iu več kosov mila — Čudno pa je napravil v gostilni Anton« Doliuarja v Zunanjih goricah l'util se je najedel in drugi dan so našli pod praznim krožnikom dva bankovca po tisoč dinarjev. Obtoženec lega- ne more pojasniti, liil je bržkone pii in i ti je denar porabil ali pu si je dovolil norč ivo Salo. SODRA. Po izjavi zc radi luidodclslvu tatvine po členu ti zakonu o zaščiti ju v nega redu t državi obsodi nu pet let frtkn ječe i raznimi poostrili in povračilo zasebne odškodnine. Klemen je kužen sprejel in nastopil. Obravnava je bitu zaključena ob 8. uri zvečer Zu danes ste določeni dve obravnavi in sicer proti 1, edererju, obmejnemu tihotapcu, ki je obložen umora, in pa proti Pin ta r ju. ki je obtožen. da je umoril v Rožni ulici sejmarja Primožiča. Ni pa izključeno. ?e ne bo prišlo do kakih sprememb Vstop v porotno dvorano je bil dovoljen včeraj in bo seveda tudi danes dovo-, ljen samo proti vstopnicam, ker se pričakuje velik naval občinstva, posebno k Pintarjevi obravnavi, pri kateri pu bo en del zagovora obtoženca bržkone tajen. Spori MOJSTRANA J JU (>OSIyOV.\NSKI HOI/MKNKOLLEN! Nedeljskn skakalna smuška lekma obeta biN nadvse interesantna in je zjinjo v naši javnosti prav posebno zanimanje. Po dosedanjih prijavah se da sklepati, da bo število posestnikov prav izredno in da bodo zbrani v Mojstrani |>o večini vst naši smučarji, da pri^slvujejo prvi skakalni lek-I mi za državno prvenstvo nn moderni skakalnici Te tekme, ki se bodo vsako leto ponavljale in razvijale. morajo |>oslati sčasoma naš jugoslovanski Holmenkollen, kjer se bodo kot na norveški narodni praznik, k državnemu prvenstvu zbrali smučarji iz. vse države, da prisostvujejo skakalnim tekmam, višku tega kraljevskega športa Snežne razmere v Mojstrani so povsem nt>-voljne 1er ni bilo lam o jugu, ki smo ga imeli v Liubljani. nikakega sledu. Temperatura zjutraj je — 0. sneg suh. smuka izborna Skakalnica j:. do sobote pripravljena za trening, nato se pripr.ivi i zji tekmo. Vožnja Z4i vse udeležence polovična. KANADIJCI IN N.llll HOCKEY, o boju Kanadijcev proti Čehom v Berlinu, piše Herliner Tageblatk: češki igravci so napravili v primeri s teini mojstri vtis začetnikov. Že i od prve minute naprej so sedeli Kanadijei v prostoru nasprotnikov. Sledil je napad za napadom, dobrega češkega vratarja so kar bombardirali. Igraje, kot da bi šlo za demonstracijo proti neresnemu nasprotniku, so začeli Kanadijei s svojo ak-I cijo; in kmalu nisi vedel, kaj bi boli obfiuloval, liilri in sigurni način tekanja ali pa izrazito tehniško in taktično znanje vsakegu posameznega iglavca. 8:0 e je glasil rezultat, ki pa nili oddale? ne odgovarja ni >ii obeh moštev. Če bi hoteli izra-j žiti igravno oudmo? Kanadijcev, bi že morali re?i ; 25:0. Drug > igro v l.erlinu. proli Berlinčanom, so dobili Ka'.adijci 13:0. O zmagi Kanadijcev na Dunaju pa ;-iše Sport-Tagblatt : Zmaga gostov je bila izvojevana z. igrajoče lahkoto. Našim igravcem se je lako godilo kakor neko? nogometašem, ko so prišli prvi Angleži na kontinent gostoval. Naše moštvo, prvak Evrope, se mora pravega liockeya sele naučiti. Ikijna hitrost, sigurnost in mo? udara pri vsakem Kanadijcu so napravili iz igre gostov produkcijo, polno užitka; igra Dunajčanov se nam je zdela priden poskus nadarjenih, a še zmeraj prav neokretnih uîencev. Prvo igr>, na Dunaju so dobili Kanadijei N:(l, drugo 7:0. 2 :2. Avstrijec Branil, sodnik v senzacijski teknit v Milanu, je \ led svojega izbornega vodstva sedaj predmet splošne pozornosti; kar trgajo se zanj. Italijani so ga povabili v Bologno, kjer se bo igralq 28. maja lekma Španije in Italije, Čehi so ga povabili v Prago, kjer bo 27. marca tekma med Slavijo in U. T. E. O Milanu piše Braun: Sir H-. Rider Haggard: 122 Hči -česana Mputezume. Zgodovinska povest, fz angleščine prevel Jos. Poljanec Ne bom pisal o težavah in naporih loga pota, Dv-a hn pol meseca smo si delali pot cez gore, in reJke,. močvare in gozdove, dokler nismo naposled dospeli do mogočnega zapuščenega mesta, kateremu pravijo Tridijanci tistih krajev Palenkve, ki je bilo že več rodov brez prebivalcev. To mesto je eden najčudovitejših krajev, kar sem jih bil videl na svojih potovanjih, dasi je močno poraščeno z grmovjem in skrito V "njem; potnik najde tam velikanske palače iz samega mramorja, polne rezbarij znotraj in zunaj, in ogromne piramide in orjaške podobe režečih se ma-likov. Pogosto sem ugibal, kateri narod je bil tako tnegočen, da je zgradil tako prestolno meslo, iu kdo so bili kralji, ki so bivali v njém. A to so skrivnosti, kopane v preteklosti, in teli skrivnosti ni mogoče razrešili prej, dokjer kak učenjak ne najde ključa do liiiniénitih znakov in pisanj, s katerimi je zklovje po-lopjj pokrito. V tem mestu sem se skril s svojimi vojuiki; ni bila l-ilika naloga, da sem jih pregovoril, da so ostali ioed torlikinll duhovi" davno umrlih, da ne omenjam iiatlležne mrzlice pa averi in kač, katerih je mrgolelo; :l(,/n;il sem bil namreč, da so imeli Španci priti skozi t)v:'virje. ki se razprostira me auiu^ui tišini. ElilElii w m ~v o o. - ^ s. O « 5' > ' 49 - ? n < c c -1 2 " 3 ° ' « o Л ^ C « ° B_ a. g I ~ O —■ O B' «e. o P f I P K 1 B C « œ < o C/) a o < N Б' o. C H n O < •o X zr № ft ц o r. fl CX. Г5 tr b š! ■ V s. ? pr u o P № L 00 ■o O o- O B B Б' 7Г ■7— 5 BI 1 -, < Ç) ro n s Т — N a » V1 p 00 on vr D -0 p: p' •a o 7Г O _ < Ж « B, 6, c B g i ■z » z ; ; = r « b O № ° X g N ; a i> ► 5 ¥ < = 111 = 111 MO Cenjenim Cllafelfem se priporočalo naslednic tvrdke: v n ajvetjl izbiri stalno v zalogi pri FESAEÎC BAB, Lfubljana, Cenkarlevo nabr.5 Telet. 4o; \V,'iI j-cm že vef zanimivih iger tehniško na višini sti>.|et':b, a ne pretiravam s trditvijo, da še nikiiar doslej nisem videl lako lepega, hitrega, tehniško dobrega in dramatike p lnega boja kot v nedeljo v Milanu. Hila je to v vsaki lazi vznemirljiva igra, ob kateri je 35.000 clav brcjeïe občinstvo kar pobesnelo Naravno je, da so se gle-davci postavili v prvi vrsti na stran svojih rojakov, a so zelo ploskali in pritrjevali tudi češkemu vra-larju Planicka, ki je opravljal v vsakem oziru prvovrstno ileio. Poleg njega se mi je najbolj do-paclel Kada, ki je bil takt čuo in tehniško nijboljši igravee. Čeprav so igrali tekmeci z vsemi svojimi močmi, je bila igra vseeno skozinskoz dostojna in fair. Posrečilo se mi je. da sem vodil tekmo v polno zadovolinost igravcev in obeh m š ev. — V priznanje mu je dala Italijanska nogometna zveza srebrno kaseto. — Težka moja naloga se mi je po mojem mnenju zato posrečila, ker sem bil po možnosti zmeraj v bližini žore in sem takoj piskal, s čimer so se v mnogih slučajih mogli gledavei in tekmeci prepričati o pravilnosti mojih odi ičb. V odmoru so Cehi vodili 2:1 in so trdno računih na zmago; mislili so, da Italijani divjega tempa ne bodo mogli zdržali. V sph šno pre-eaečenje so pa nato Italijani svojo hitrost podvojili in so bili v zadnjih 20 minutah gosti že čisto z-Ielani (fertig). Kakor vihar je divjal it lijanski napad po igrišča in vendar niso igiaii Italijani nič zastarelega, em-več lepo, vsakemu položaju prilog 'leno igro, ki se je odlikovala po kolo-ialni hitrosti. POLICIJA'IN SPOKT. Na Dunaju se je vršil policijski športni kongres. Ustanovni otčm zbor nove zveze ire bo v i t v jeseni. Kongres je s c glasno sklenil resolucija, ki izraža željo, naj se sport policijskih nastavljen ev vpelje v najšir:.:vn obsegu In naj se inienzivno goji. Navedemo sledeče I čke: Policijska cblasl naj v svojem delokrogu ukrene vse potrebno, da omogt či svojim izvršujo-čim uradnikom športno udejstvovanje. Na razpolago naj jim da prostore za treniranje, športna igr.šča, plavalnice, športno orodje, sporim opremo. Spričo važnosti telesnih vaj so ludi večji izdatki opravičeni. Pri sprejemanju policijskih uradnikov izvršilne službe naj se ob sicer enaki kvalifikaciji daje prednost športnikom. Teli sne pu-kodbe ob priliki oficielnih prireditev prvenstvenih bojev in v treningu, za to potrebnem, naj se smatrajo kot poi-kodbe v službi in naj bo posiopanje temu primerno. Športno delovanje policijskih uradnikov naj nadzirajo športni zdravniki. Policijske oblasti naj gledajo na 'o, da dob jo policisti ob priliki športnih tekem itd. vojne olajšave, olajšave pri nastanitvi, prehrani itd. Policijske oblasti naj omogočijo svojim uradnikom udeležbo pri športnih tekmah in naj te odsotnosti ne štejejo v dopust. Sicer so pa vsi ude-ležniki kongresa mnenja, naj se vrši sportn) delovanje brez vsakršnega motenja službenih interesov. Soomlniajte se Podpornega društva s!e$ih, Uubîjana, Woîfova 12! Ljubljanska gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Petek, 25. februarja: PAHLJAČA LADY WINDE- MEUE. Red D. Sobota. 26. februarja: Zapne. Nedelja, 27. februarja. DANES BOMO T1C1. Ljudska precie'ava po znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek. 25. februarja. Zaprto. Sobota 26. februarja: PRODANA NEVESTA Red E. Nedelja, 27. februarja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava ]>o znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledišče Petek. 25. februarja: Zaprto Sobota. 26. februarja ob 20: TOVARIŠI. Ab. 13. Nedelja, 27. februarja ob 15: CIGAN BARON. Znižane cene. Kuponi. Nedelja. 27. februarja ob 20: GROFICA MARICA. jubilejna 25. predstava. Pondeljek. 28. februarja: Zaprto. Torek.'1. marca ob 16: VESELA VDOVA. Jubilejna predstava >Grofica Marica« v Mariboru. To nedeljo dne 27. febr. ob 20. uri se vrši v mariborskem gledališču jubilejna (25.) predstava največjega operetnega »šlagerjac, Kalmanovt --Grofice Marice*. Vsak obiskovalec te predstave, ki si oskrbi vstopnico že pri dnevai blagajni, dobi listek s številko. Oni. ki bo imel isto šievilko kot jo bo izvlekla maia šarika pred drugim dejanjem, dobi klavirski izvleček te operete, v katerem bo vpisan slovenski tekst pod vse važnejše muzikalne točke Nedelja v mariborskem gledališču. To nedeljo dne 27. februarja se vršita zopet dve predstavi: Popoldne prekrasna opereta Cigan baron pri znižanih cenah, zvečer pa jubilejna (25.) predstava jGrofice Marice;:. ШаШо PROGRAMI: Zagreb 31 Oi Breslau 822.6. Praga 348 9, Frankfurt a. M. 428.6. Brno 441?. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2. Varšava 9o0. Petek, 25. februarja. Zagreb: 20.15 Milan Forkapič, predavanje: žična železnica na Triglav; 20 30 ciganska godba. — breslau: 16.30 koncert; 20 llnydnov oratorij »Stvarstvo«. — Praga: 20.10 pilzenski koncert; 22.15 plesna godba pilzen. seksteta. -— Frankfurt: 20.15 opera ; Mep' isiop'ielesr. — Pim: 14 Orehe-stiina; 17.50 Jazz-band; 20.45 opereta »Acjua Cl'e-ta«. — Langerberg: 17 čajna godba; 20.15 Wcst-fillisci er Abend — Pcrlin: 16 3) godba; 19.55 predavanje: socialni problemi; 20.30 komorna glasba, 22.30 plesna godba. — Dunaj: 16.15 koncert dunajskega koncertnega orkestru; li) francoščina; 20.1"> koncertna akademija. — Varšava: 17.40 in 20.05 koncert. Sobota, £(!. februarja. Z.vrel,: 17 popoldanski koncert; 19.'-5 opera. — Breslu: 16 30 koncert; 18.50 rstronomično predavanje; 20 vcivr Emir.eric'>a Ka'niana : 23—24.80 plesna pc-'ba. — Prae-: 16.20 popoldanski koncert: 20 vesel večer; 22.15 godbo. —• Frankfurt: 16.30 koncert domačega or estra: 20.15 vesel večer. — Rim: 11 Orc! estrina; 17.15 ccnecrto diumo; 21 prenos iz gledališča. — Lu.rtro -rp- 17 fainn godba; 18.40 predavanje o «nfsV.i Kil! uri; 20.80 vesel v; čer z or' - strom. 22.4Ï ples. ч godbi iz Kolna — Varlin: 17 ker orni cr' estrr Ettć; £'>.11 капе-vn.V-a ziî ".vi. — PnnnJ: 16 ' c Iroyev burka- »Гп-glr.vc' ; 17.30 P?:t'ovr.ov vefer; 19'5 operet" ' Das Г-rc'r1:' '--' -".es . — Variera: 17.-5 in 20.3 ' konccrt; 22.SO J zz-band. . JUGOSLOVANSKA KNJIGAPVA V LJUBLJANI Baur B O. S B.. Bescpçende Heic'ti, ver 41 Din. Bebsel SI., Pus Leidcn tinser-s Hcritn Br'ri-h-tnnjçs^vkfe fi!м die heilige Fasten-eit. 225 strani, vez. 76 Din. Hansjokob H., Die Gnade Sechs Fasteuvortrarje 64 sir . vez -10 Din Huonder A.. Ztt PU-son des Meistcrs. 2 zvezek: Die Leirlensnacht. 429 strani, vez 85 Din I.inhardt R . ITeiirijre Wolke. Kan-elvr-ririige Weih- nachts-Ostern. 178 str. vez. 70 Din Obendorfer A., Die Seclenlciden lesu 7 Fa ten- predigten. nevez 32 Din. Obe liamtner dr. C . ln f.eid und ^iop. Liturgi che Tag?rgedanken 3'0 str. vez. 65 Din. Obweger J., Jesu /jcidcn und (1er siirde Frurht 6 Fastenprediglen. 130 str nevez 20 Din. Obweger J., Oclberpstundcn. Fnslcnprcdigicn 48 strpni, nevez. 13 50 Din. Rie ler K.. GoCe- Gnadenruf und tlie Antwort lt. Fastenprediglen 104 str, vez. 47 Din. Vogt J., froste mein Volk. 7 Fastenpredigten. 128 str., vez. 43 Din. Worlilscheck A., Paulus "itd (lie moderne Scele Fastenvortrage. 7 str., vez. 30 50 Din. Proda'alna K T D. (П. Nl(man) Ijubtjiu, Kopitarjevi ul. i. FRANC FU]AN krovstvo in zaloga etrešnih potrebSStn Ljubljana - Galjoviea 9. IVAN JAV0RNIK mesar L ubBsna, Domobranska c. 7 Stojnic» poteg Zmajskega mostu Bngeiosiav Hrasfnih manufakturna trgovina L'ubllenu Harlovsha c. S IE0D. KORIM hloparsko in IMUKdjska Ml«tl< Ljubljana Poljanska cesta štev. tj KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje ,PRI AMERIKANCU' LJUBLJANA, Stari trg 10 Zaloga telovadnih potrebšlin Ooielna lekarna pri .Mar. Pomaga)* Mr. ph. M. Leustek Ljubljana, Rešila» ceste 1 Martine, Сеш Komo- dr. z o. z, pleskarska in trkoelik. tvrdke, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 Dlaz Jantar pleshor Itobimno. Dreit K. Peienko trgovina vseh vrst usnja In čevljarskih potrebščin Ltubllina, S«. Petra ceste 32 PRISTOU & BRIGELI črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. I Te'ef. 908 Ustan, 1903 smoli 1Ш0Ш tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7 Platnice letnik „Ilustriran. Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Liubljaoi. Jakob Kavčič para* pekama Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 ^udiinaiiai 13ЖМ OGLASI ? /šahe drobna vrsi ca Î-SO lîlri ali vaalca besedo O -ser Najmanjši on as 3 aH 3 t:In. Ogtaal nad cvc« vrstic se računi Jo viSe. Zn odgovor iram io! Na vprešanja brez znamlie ne odgovar|amot "гззпЕзвЕипаЕаЕии lôiutbe išteio\ €ГГFH- V. E Ee. k J I:I;Uravt.i"ar želi službe kjerkoli. Naôtop takoj. — Ponudbe na upravo »Slo-vcrca« v Mariboru. \9rcsïesubbe Kmet. tfespodar. društvo v Logatcu sprejme takoj trgov, učenca z boljšo šolsko izobrazbo, kateri mora biti zdrav, krepak, pošten, z dežele, star od 14 do 15 let. GOSTILNO ali restavracijo v Mariboru, dober promet, in lepo stavbe s prenočišči za tujce proda ugodno ZAGORSKI — Mrribor, Tatenbehova ulica St. 19. Prodam NOV MLIN na 4 pare kamnov, zraven tudi valčki in žaga na stalni vodi, napravljena tudi na parni pogon na zelo prometnem kraju ob drž. cesti na Dolenj. - Naslov se izve v upravi »Slovenca» pod it. 1367. Kuharico Radioamaterji \ Ugodra pii'lkal Vsak mescc L. 10. in 28. polnjenje akumulatorjev po znižani ceni Din 10.— akumulatorji do 18 amp. ur in Din 15.— do 3j amp. ur pri FRANC BAR, radioodd-I-k; Ljtbljrna Cankarjevo rc.brežje 5. — V zalogi vedno tudi mesečnik »Radio Amateur«! Zahtevajte cenik! Zastopstvo »a IŠČE dobro vpeljana tvrdka ko!onij:.'ne stroke v nekem spodnbštajsrsk-m rr-siu. — Cenjene ponudbe pod »KAVA/1371« na upravo ^Slovenca«. L. M1KUS -: JU3I.I - Е£ТЛ8 TRG 1 zdali>u:t3lj dašntfcoj Na drobno Na debelo Zaloga sp ehafalnih palic Star. dtžn kise nanovo prcobleêcjo - "OV S ТТТГ . - kuhinja, poslovni lokal, dve pravna za it. .et jo, obrtnika, trgovca, zraven rodovitne njive, ves trgovski in hišni inventar, SE PRODA skupno aii posamezno na prostovoPni Javni d.ažbi v ponedeljek 23. II. ob 1. u i popo-dne. Cena za skupni prevzem 100 000 Din — JOS. STURM, SKOPICE, p. Cerklje, postc.ja B.ei-icc. pridno in pošteno -katera razume tudi druga gospodinjska dela, takoj sprejmem. Mesečna plača 300 Din. — FANI POLANC, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. H L APEC priden, pof.ten in zanesljiv, vajen konj, se sprejme pri A. SU t-NIK — Ljubljane, Za'.oška cesta. Zakonska brez otrok z lastno hišo v Mariboru sprejmeta 14—16 let staro, snažno, pošteno DEKLICO za pomoč v Gospodinjstvu. Nastop takoj. Ccnj. ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Potnike s kavcijo, sprejnem za cclo državo proti proviziji. Ponudbe z navedbo višine kavcije upravi pod »Takoj«. Znamka za odgovor. 1360 I ' ••fV*' V- ^rt-^V '» ' "Г. Brez posebnega obvestila. Moj zlati soprog, svojim otrokom najboljši oče, gospod Mafija Pire direktor moškega učiteljišča v pekoju r.as je v četrtek dne 24. februarja ob en četrt na 17 popoldne po dolgotrajni, mukcpolni bolezni za vedno zapustil, Pogreb našega prerano umrlega pokojnika se bo vrSil v soboto dni 26. febr. 1927 ob 15. uri iz hiše žalosti, Samostanska ulica 12, na mestno pokopališče v Pobrcžjtt. Mnibor, dne 25. februarja 1927. Trni Pire, Vasja in Melita, soproga. otroka. O Ћ £ a c 1Л c iS <0 no TJ o 'C > s ° ° T» Ћ 2 ~ e» 'S ~ tj (TJ C ЛЈ o trn o o. INSTRUIPAM nen ščino, matematiko in vse dru"e gimn. predmete. — Dopise na upravo lista pod: »Uspeh« 1358. rSSS^III Inserirajte v .Slovencu1! ШЕШЕШЕШГ Vsakovrstno zlalo hupafe po najvišjih cenah aroe, iuveltr, Ljubljana Wolfova ulica Stev. i ZNIŽANE CENE! NOGAVICE razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrdka Osvald Dobeic Ljubljana, Pred Škofijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9, Na debelo I Znižane cene! Oves in Koruzo kupite na'ceneje pri tvrdkl A. VOLK, LJUBLJANA Hesljeva eesta 24 Veletrgovina г žitom Popravila za DAME in GOSPODE sprejema STUCHLY - MASKE Ljubljana, Židovska ul. 3. 12. Dunajski mednarodni sejem 13.-19. marca 1927. (Tehniški semenj: od 13. do 20. marca.) Mednarodna razstava AVTOMOBILOV in MOTORNIH KOLES Poljska posebna razstava TEHNIČNE NOVOSTI in IZNAJDBE Reklamna razstava POLJEDELSKA VZORČNA RAZSTAVA »DOMAČA ŽIVAL« (Razstava za oskrbo in nego živali) RAZSTAVA HRANIL in NASLADIL Brez polnega vizuma! S sejmsko izkaz« nico in potnim listom prost prehod čez mejo v Avstrijo. Znatno znižane vozne cene na jugoslov., ogrskih, čehoslov. in avstrijskih železnicah, na donavskih in jadranskih parobrodih. Ogrski potni ▼izum samo pri prestopu čez mejol Nikak vizum pri potovanju preko Češkoslovaške! Sejnpske IZKAZNICE po Din 40__se dobirajo pri »WIENER - MESSE« A. G., WIEN VII. kakor tudi pri častnih zastopstvih y Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet y Sloveniji, AleksandroTa 8 Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Od senata slob. in kralj, mesta Sombora. Štev. ad 4736—adm, 1927. Oglas. Senat mesta Sombora je s svojim sklepom pod št. 4736 —adm. 1927, določil, da se razpiše javna ofertalna licitacija na dan 23. marca 1927 ob 11. uri dopoldne v mali dvorani mestne hiše za nabavo Diesel-motorja od 350 do 360 KS za razširjenje mestne električne centrale v Somboru. Detajlni, obči in specialni pogoji za licitacijo se morejo vpogledati vsak delavnik ob urad-nih urah v pisarni mestnega gradbenega oddelka v Somboru. Ponudniki morajo ostati v obvezi do končnega odobrenja ponudbe od višjih oblasti. Mestni senat si pridržuje pravico, da brez czira na ponudene cene svobodno izbira med došlimi ponudbami. S o m b o r , 19. februarja 1927, Dr. Gjorgje Tomič, s. r., mestni načelnik. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. čitalnica in tvorntca poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopit, r eva ulica e/IL Semenski oves proda Kmetijska zadruga v Ptuju, IMS Poceni! 175.000 Din žaga, moderni stroji, kolovoz, tovorni avto, v bogatem lesmm kraju — trdmeter 10 Din. POSESTVO 36 oralov, 11 oralov vinograda, 5 hiš, 250.000 Din. - Real'tetna pisarra »RAPID«, Maribor, Gosposka ulica 28. бШП Vino SDin Vsled izpraznitve kleti se prodaja, dokler traja zaloga na Gosposvetski cesti štev. 13 (Kolizej) od 26. februarja naprej, črno in belo dalmatinsko, kakor tudi druga fina namizna vina Din 8 - P0 litru samo čez ulico od 8 do 12 in od 2 do 6 ure, v vsaki množini od 1 litra naprej. Sr. NOVâftOVit Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliaai: Karol Cet Izdaiateli: di. Ff. Kalnv« Uredniki Ггам TemgU«.