Stov. 220. (Posamezna itevitka 8 vinarjev.) ¥ Trstih t petek, 10, avgusta 1917 Lataik XIII. tthtja vsak dan, tudi ob nedela* hi praznikih« oh 5 zjutraj. Wtc41.652. Orođnliko dado. (Oi našega posebnega poročevalca). Dunaj, 8. avgusta. Po sklepih Kola Polskiego so tukajšnji politiški krogi v vladnih in visokih krogih obupali tudi nad — Jugoslovani. Clam parlamentarne komisije niso še došli niti na Dunaj, a ti krogi so že prav *dobro slutili, kakšni bodo njihovi sklopi. — In ko je parlamentarna komisija še sedela v klubov ih prostorih in ko še nihče ni govoril besedice s kakim članom, so popoldanski listi že vedeli povedati, kakšni bodo sklepi naše parlamentarne komisije. Niso se dosti motili v bistvu samem. — Nemški listi so poročali, da so bili navzoči v seji tudi dr. Jakovič, dr. Čingnja, Biankini in dr. Dulibić; ali teh poslancev ili bilo na Dunaju. S sklepi Jugoslovanskega kluba je parlamentarno ministrstvo pokopano — ali kakor stvari danes stojč, bo še ta teden (v soboto!) imenovano — uradniško ministrstvo. Trije sedanji voditelji na bodo imenovani za ministre, in sicer: voditelj pravosodnega ministrstva Schauer (ki je določen za visoko uradniško mesto na Duna-\n)t _ voditelj železniškega ministrstva Bannhans in voditelj za javna dela Ho-mann (na njegovo mesto pride baje zopet dr. Trnka). Z vso gotovostjo se imenuje za portfell-nega ministra tudi neki visok slovenski uradnik, to pa radi višje volje, ki hoče, da morajo biti tudi Jugoslovani v kabinetu zastopani. Ali tudi to uradniško ministrstvo se ne bo smatralo za definitivno, marveč le za začasno in prehodno. — V Jeseni, ko se snide zopet državni zbor, se bodo pogajanja nadaljevala v namen, da se morda vendarle posreči sestava — parlament tame vlade. Smatra se namreč za neobhodno potrebno in edino mogoče, da parlamentarna vlada dožene nagodbo z Ogrsko, vprašanja ljudske prehrane in zlasti — nove davčne zakone in razne finančne operacije. — Uradniško ministrstvo, ki nima zaslombe v narodih države, ne more naprtiti davkoplačevalcem novih, te/kin bremen. TaKo nalogo, menijo, naj-lože izvrše parlamentarci, ki seveda prevzemajo za nova bremena tudi — odgovornost. Jugoslovanski klub. — K včerajšnjemu poročilu o seji parlamentarne komisije naj dodamo še nekaj pripomb. Predvsem ie treba konstatirati to-le: Kedarkoli se vrše v Jugoslovanskem klubu politične "Jebate, se vrste druga za drugo vse jugoslovanske dežele, "na vaiajo se vse razmere, vse podrobnosti, ki so znane z ozirom na predmet, ki je v razpravi. Tako je bilo včeraj tudi. Da je kJub ;->o?ve'Jl velik del časa razmeram v Bosni in Hercego\ ini, to je naravno, saj sta prav v ta namen došla bivša predsednika ta.iiošulega sabora, dr. Sunarić in dr. Di-n:ović, na Dunaj in v klub. — Bosna in Hercegovina sta neodtrgljiv del našega jugoslovanskega vprašanja, a za nas tako zelo važen, da ga moramo postaviti na prav odlično mesto. — Bosna in Hercegovina. ki ju je Avstrija zasedla 1. 1878., se dandanes nimata trdnega državno-pravnega stališča v tej monarhiji. Da je tako razmerje nezdravo in na daljši čas v sedanji napredujoči dobi nevzdržlji-vo, je umevno samo po sebi. Ugodna rešitev tega vprašanja je pa mogoča edino ie na podlagi državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba. Visoki krogi so v svetlih trenutkih tudi tega mnenja. Zato pa sta Bosna in Hercegovina jako važen iei jugoslovanskega vprašanja, ki olajšuje naše stališče in mu daje splošno evropsko veljavo. Prav radi tega pa je nase jugoslovansko državno vprašanje bolj v ospredju kot n. pr. češko in ima za seboj PODLISTEK Milijonar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavatta- — Kaj pa je vendar, Louis? Kaj pa po-menja ta hruD ob tako pozni uri? — je vprašal in zehnil kot človek, ki se je pravkar prebudil iz trdnega spanja. — O. gospod kapitan, torej ne veste, da gospod Brichet umira? V Ha n i balo vem obrazu se je takoj pojavil izraz bolestnega iznenađenja. — Sveta n .besa! Kaj praviš? Moj preljubi zet! Hirfo po zdravnika! Doktor Gardie je že pri njem. — In kaj je? — je dejal kapitan in v njegovem glasu je bilo čuti upanje na skorajšnjo Brichetovo smrt, česar pa ni opa-zH služabnik. * — Zdravnik je gospodu puščal, ali gospod je še vedno v nezavesti. Leži kot mrtev na postelji. Zdi se mi, da ne bo vlolgo, — je dejai sluga, žalostno zmajajoč z glavo. — Da ne bo dolgo! — je vzdihnil Hanibal; — in nobenega, ki so ga ljubili, ni pri oi^m. Ali naj izdihne tako zapuščen? več mogočnih fllniteljev, ki se potezajo za skorajšnjo rešitev. Jugoslovanski klub ne izpusta tega dejstva ni za hip Izpred oči. — Jugoslovanski klub se je bavil prav obširno tudi z razmerami na Slovenskem, posebno na Koroškem in Štajerskem, in konstatiral, da se ni obrnilo na bolje v prav nikakem oziru. Tam vlada nemški volksrat neomejeno, kakor je vladal v dobah najhujšega zatiranja. — Zato napoveduje jugoslovanska delegacija neizprosen bo* temu tujemu nadvladju in izjavlja, da na jugoslovanskem ozemlja ne priznava in ne bo priznavala nikdar nikakršne — nemške narodne posesti. Nemci naj si take sanje enkrat za vselej izbijejo iz glave, ako hočejo, da Ž njimi sploh moremo ke-daj sesti k isti mizi in se dogovarjati o bodočnosti. »Fremdherrschaft« na naših tleh mora docela izginiti, potem šele je mogoče računati na sodelovanje Jugoslovanov, — ali pa moramo mi dobiti v roke toliko moči, da sami korenito obračunamo in pometemo svojo hišo!! Parlamentarna komisija je zopet odločno naglasila, da Jugoslovanski klub stoji neomajno na stališču svoje deklaracije z dnč 30. majnika t. 1. — In n® vstopi v nobeno vlado, ki je ne sprejme v svoj program. _ Ko je torej Jugoslovanski klub zopet jasno in glasno označil to svoje stališče, bi bilo pričakovati, da bo zanaprej odvezan nekake dolžnosti, to zopet in zopet na-glašati. — Žai imamo tudi mi Iju'di, ki nočeio umeti. da tako važnih in dalekosežnih izjav~tako resna korporacija, kakor je brez dvoma Jugoslovanski klub, ne more ponavljati vsak dan. Kar je Jugoslovanski klub dovolj jasno izjavljal na vseh merodajnih mestin, to stoji trdno in neomajno, to ie naši delegaciji zvezda vodnica v vsem delovanju in — nehanju, pa bodi njena sočasna taktika že taka ali taka. Dr. Korošec je fcii danes pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju ter mu sporočil včerajšnje sklepe Jugoslovanskega kluba. Obenem sta biia v spremstvu dr. Korošca pri dr. Seidlerju tudi dr. Sunarić in dr. Dimović, da zopet govorita ž njim o protiustavnem, brezpravnem življenju v Bosni in Hercegovini. Za umirajoči narod. Včeraj je došel na Dunaj škof dr. Anton Mali nič z otoka Krka. — Narod mu v biskupiji umira gladu; dogodilo se je že veliko .slučajev, da so ljudje morali žalostno poginiti za — lakoto. Doma ne pridelajo dovolj živeža, iz sosednje Hrvatske ne smejo ni česa dobiti, pa bodi meja tudi le par ur ali minut oddaljena; kar pridelujejo, vino in olje itd., se jim odvzame po razmeroma prenizki ceni; prometne zveze z notranjostjo države pa so nezadostne in vojne operacije še bolj onemogočajo dovoz živil. Zato narod — gine. Škof dr. Ante Mahnič je prišel sem, da bi pojasnil na vseh merodajnih mestih tako prežalostno stanje in s svojo škofovsko besedo klical na pomoč, sicer bi veljal niegov klic le: Moritori vos salutant! tti AVSTRIJSKO. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. avgusta 1917. Vzhodno boiišče. — Macken-senova armada: Poizkusi Rusov in Romunov, da bi severno Focsani priborjene nemške uspehe izenačili z močnimi proti-sunki, so se popolnoma izjalovili. Sovražnik je izgubil do včeraj zvečer 50 oficirjev in 3300 mož na ujetnikih, razven tega 17 topov in nad 50 strojnic »u minovk. — Fronta nadvojvode Jožefa: Pri armadi gen. polk. barona Rohra, bojujoči se na ogrski vzhodni fronti, je prišlo včeraj v vseh odsekih fronte do ugodnih bojev, te- — Saj res! — je dejal sluga, spomnivši se dolžnosti, ki jo je pozaibil v prvi razburjenosti; — takoj hitim poklicat gospo in gospodično. Kapitan ga je zadržaL — Ne, Louis, ubogi ženski izveste itak še prezgodaj vso nesrečo, ki jima preti. Prihranimo njunima občutljivima srcema tako bolesten prizor. Saj bo še v zadnjom trenutku dovolj časa, da ju obvestimo. — O kom ste pa hotel govoriti? — O gospodu de Ba'dićreu in gospodu Baudouinu. — Sodniku in notarju? — Da, o obeh najboljših prijateljih nesrečnikovih. Prepričan sem, da ti bosta hvaležna, če jima omogočiš, da moreta še enkrat stisniti roko umirajočemu prijatelju. Pojdi, Louis, m obvesti }u. Kapitan je, zroč za odhajajočim služabnika. zadovoljno mrmral sam zase: — Sedaj sem pomirjen. Ce bi de Loze-ril skušal pozneje trditi, da sem bil jaz tisti, ki je končno pomagal Brichetu na oni svet, bom vsaj imel dve verodostojni priči. Popolnoma zadovoljen sam s seboj, }e nato stopil v zetovo spalnico, kier sta se ■ 'lL'^ĆJ^I Co'^H "H ' r, ^ * • c. kom katerih smo pridobili na prostoru. Srditi napadi sovražnika so bili krvavo odbiti. V južni Bukovini je po večdnevni kruti borbi naša konjenica Iztrgala Rusom pri Varni e de Lozerila in sedaj reši tudi Bricheta. Po preteku ene ure je končno pošepetal z*d ravnik: — Rešen le! — Nesrečni zdravnik vedno pove kaj neprijetnega, — si je mislil Hanibal. Končno je Brichet odprl oči in klmaiu nato se je posvetila v njih tudi zavest. '— O, mo} U ubi zet, rešen, ste nam! — je vzkliknil Foutjnier, ki se je z veselja se žaTečim obrazom približal postelji. Ko ?e zagledal orjaka pred seboh se je SOVRAŽNA URADNA POROČILA. . • Italijansko poročilo. 9. avgusta. — Sovražnik je včeraj tekom patruljskih bojev, ki so se vršili skoraj na vsej fronti, zapustil v naši.h rokah mrtvece, ranjence na bojnam ozemlju in ujetnike. Artiljerijski boj je bil v posameznih odsekih soške fronte in na Krasu zopc-t živahnejši. — Zjutraj je naše zračno brodovje nadaljevalo 6. t. m. pričete operacije. Preletelo je čepovansko dolino in vrglo številne bombe. Povzročilo je različna razdejanja in kožarje v sovražnih vojaških napravah. Izredno živahni o^enj sovražnih obrambnih topov »e zadel nekaj naših aparatov. Vkljub teinu pa so naši hrabri letalci mogli vse svoje aparate povesti v svoja nastanišča. Rusko poročilo. 7. avgusta. — Jugozapadno Brodov, pri vaseh Žarkov in Dubije, Živahen sovražen topovski ogenj. Južno Orzymalova so potisnile naše sprednje čete sovražne poljske straže nazaj. Zapadno Zbruča so izvršile sovražne čete ojačene napade ob dolnjem Seretu in posebno ob Serctu in so potisnile naše čete nazaj. — Romunska fronta: V smeri Kimpolunga je sovražnik po boju zasedel visine severno Molita (?) V okolišu Dzelina so bili sovražni napadi odbiti. Ob Bistrici, v ozemlju Kotorzaši — Borana, sta dva naša polka svojevoljno zapustila postojanke, vsled česar smo se morali umakniti par vrst proti vzhodu. V smeri Focsani je sovražnik po toi>ovski pripravi pričel ofenzivo ob progi Focsani—MenecestI fn cesti Focsani—Cililca.___ AnglaiHa In Jugoslovansko vprsIsTije. LONDON, 8. (Reuter. — Kor.) Srbsko ■društvo na Angleškem je v počast srbskega ministrskega predsednika Pašića -priredilo zajtrk, katerega se je udele-žil tudi državni podtajnik zunanjih stvari lor i Robert Cecil ter grški m roanunski poslanik. Cecil je izvajal med drugim: Srbska zgodovina vojne le bila slavna tragedija. Naložila je svojim zaveznikom obvezo, ki ni man »a. kot je v belgijskem siiičjiju. Doseči, moiaiito nde popolno vzpostavitev za njeno trpljenje. Priznavamo vse zahteve slovanskih narodov. Pomagali bomo svojim zaveznikom do konca. Odgovarjajoč na to, }e ministrski prodsednrk Pašić Izrekel angleški vladi zahvalo srbskega naroda. Po treh letih vojne prihaja Nemčija zopet do pameti in pričer.;a govorfti o -častnem miru. častnem v nemškem smislu. Časten mir bi se mo-~el sprejeti, Če bi bil časten za vse soudeležene narode. Časten mir bi se mogel zagotoviti samo tedaj, če se osvobovsi pod avstre-ogrskim jarmom se nahajajoči narodi, če Francoska zopet dobi Alzaško in Loreno, če Italijani izvrše združenje s še neodrešenimi brati, če se dovrši združenje Srbov, Hrvatov in Slovcncev, če se 7edinijo Čthi in Slovani ter tako postanejo neodvisni in če se reši poljsko in malorusko vprašanje. Potem in le potem bo zagotovljen časten mir za vse narofe. — Ministrski predsednik Lloyd Oeorge, ki ?e prišel pozneje, je dejal: Nisem mo-geU da ne bi bil prišel semkaj in povedal, da je moje srce s Srbijo in da osebno izrazim svoje globoko spoštovanje častitljivi osebi srbskega ministrskega predsednika. Srbija in morda Evropa ste mu dolžni veliko zahvalo. Jaz verujem v male narode, verujem v narod, ki more opevali svoje poraze. Srbija je upala vedno, sedai pa je prišel dan obračuna. Srbija je krasna slika, katero pokriva stoletna nesnaga turškega barbarstva. Sedaj, ko je ze-dinjena, vstane sveža in sijajna, kot jo je ispočetka ustvarila mojstrova roka. Prvi pogoj za mir ie popolna vzpostavitev brez pridržkov. Britanci nudijo ponovno Srbiji prijateljsko roko. Skupno hočemo delati do konca. bliskoma pojavil v Brichetovem očasu izraz zadovoljstva. . — Glej, to je pa res čudno! Mislit bi, da mu je všeč, da me vidi, — si je dejal kapitan začudeno, ko je opazil ta pogled. Tisti hip pa sta tudi že stopila v sobo sodr.ik in notar. Oba sta z veliko radostjo podala roko prijatelju^ za kateTega sta rmslila, da ga najdeta v zadnjih zdihljajih, pa sta ga sedaj zagledala rešenega. Po teh pozdravih se je Brichet spomnil svojega zvestega služabnika, ki je vso noč prebedel pri njem. — Dobri moj Colard, — je dejal prijazno, — saj vidiš, da se nahajam sedaj v dobrih rokah. Pojdi in odpočij se nekoliko. Za tvojo starost je toliko bedenja nekoliko preveč. Pojdi In vlezi se. Tača^, da se odpočije* ti, ostanejo ti gospodje pri meni. — Da, le pojdite spat, — je pritrdil gospod de Badićre; — že zaradi svojega gospodarja morate čuvati svoje inočl. Vkljub tej dobrohotni odslovitvi se je Colard le še hotel nekoliko upirati. Končno pa se-je le moral vdati ponovni bolnikovi prošnji, ki je dejal'ljubeznivo; — Pofdi, pojdi, starina; pomisli, da boš morda prihrxlnjo noč tudi Še moral pre-/ bedeti pri rrjeni. Sporazum med Italijo iti Srbijo. LUGANO, 0. (Kor.) Z ozirom na londonsko konferenco, katere se udeležuj© tudi Pašić, se baviio italijanski časopisi prav resno o vprašanju smotrenosti na-guube me'd Italijo kn po Pašiču in Trum-bie-i iznajdenfh državnih tvorb i z ozirom na skupno sovražno ravnanje pro'ti Avstro-Ogrski v sedanjosti in bodočnosti kot glede delitve od obe-h dežel obenem zahtevanih avstro-ogrskih ozemelj. KONFERENCA V LONDONU. LUGANO, K (Kor.) Londonske diplo-matične konference se udeležuje kot zastopnik Rusije le poslanik Na bokov, do-čim so Anglija, Francija In Italija zastane s številnimi odličnimi osebnostmi. Dosedanja italijanska poročila pravifo, da je razpravljala konferenca o ©notnem stališču zveznih vlad napram nameravani stockholmski mednarodni socialistični konferenci. Zastopniki Francije so naznanili končni sklep, da Francozi ne Cobc potnih listov «a potovanje v Stockh->hn. Konferenca je razpravljala dalje vprašanja ekonomske uporabe ladilske prostornine zveznih dežel. Francija in Italija ste zahteval! enakomerno razdelitev razpoložljivih ladij. Italijanski zastopniki so posebno naglatŠali nujno potrebo dobave premoga in žita. Letošnja italijanska žetev izkazuje le 38 milijoncKv stotov proti 48 lanskega leta. LONDON, 8. (Reuter. — Kor.) Eotent-na konferenca se je zvečer odgodila. Kakor poročajo listi, se je razpravljalo o stookhohnsivi konferenci.* Oboroževanje Amerike. H BERN, 8. (Kor.) »Progres de Lyon« poroča iz Newyorka: Glasom uiasJne^a vvashlrngtonskaga poročila je bil?) v Unifi vpoklicanih tfos-iAlaj 809.743 mož. Dalje je v blackenburakem taborišču 40.000 mož, ki se iztfbrazujejo za oficirje. Dno 1. septembra bo vpoklicanih nnj'alinili «>87 000 mož, par mesecev pozneje zor.-ct 500.000 mož. tako da bo štela armada Združenih držav dne 1. januarja 2,00O.0fH) mož. GROF CZERNIN ODPOTOVAL V BEROLIN. DUNAJ, 9. (Kor.) C. rn kr. minister zunanjih stvari grof Czernin se v spremstvu legacijskega tajnika grofa Walterskirclnia odpelje drevi v nemški glavni sta-n m od-tam v Berolin, da državnemu kancelarlu dr. iViichaelisu vrne poset. Poroka v cesarski hiši. ' ' DUNAJ, 9. (Kor.) Nadvojvmlmja Hed-vika, hčerka nadvojvode Franca Salva-torja, se je z Najvišjim dovoljenjem poročila s stotnikom grotom Stolbergom, prvega tirolskega polka cesarskih lovcev. PolllKnn ranjeni u Mmm. Govor poslanca Jurija Biankinija v soji zbornici poslancev čne 15. ju'ija 1917. ^ Ta govor, izrečen v parlamentu, torej pod zaščito imunitete, je cenzura v Zadra v Narodnem Listu* prvotno zaplenila. Na višem mestu pa. so zasego razveljavili in tako prinaša »Narodni List« v svojem izdanju od 4. av-• gusta 1917. ta govor v polnem obsegu. Visoka zbornica! Čas, določen vsakemu govorniku v tej jako važni razpravi, je tako kratek, da res ne vem, kaj bi tu mogel povedati od tistih neštetih -činov krute sacnovolje in brutalne nasilnosti, ki smo jih doživeli v času te vo;ne. Poizkušati hoičom, da vsaj v širokih potezah in da tu in tam na nek način s fo-togratičnlmi momentnimi posnetki, četudi ne popolnimi, predočim visoki zbornici dobo strahovanja v Dalmadjl. Na ta ponovni prijazni poziv se je Colard ppkionil gospodom in odšel. — Človek bi mislil, da je Šel le proti svoji volji, — je pripomnil notar. — Vdan mi je z vsem svojim srcem! — je odgovoril Brichet z ginjenhn glasom. Kmalu nato pa je potožil bolnik, da mu glava leži nekoliko prenizko. Hanibal, ki mu je bil najbližji, je hitro prstopil in mu privzdignil blazino. Toda pomislite si, kako se je moral začuditi ka»pitan, ko se je, prlvzdignignivši vzglavje z ušesom približal Brichetovim ustom in zaslišal, kako mu je Brichet pošepetal komaj slišno: — Hanibal, prosim vas, ne pustite me, če je Colard tu, nikdar samega žnjim. Mhče ostalih navzočih ni čul niti be-sledice te Brlchtove prošnje, in celo kapitan, ko se je zopet zravnal, bi bil mislil skoraj, da mu njegov zet ni rekel ničesar i kajti njegove poteze so ostale neizpreme-njerK) oppoinoma ravnodušne. — O, o! To >e nekaj novega! Kaj naj pomeni to? — se je vprašal Foucjuier, ki je tudi ostal popolnoma miren napram prošnji svojega zeta. Zdravnik n! imel sedaf ničesar več' oprnviti pri bolniku, katerega je zope* Stran II. V Trstu, dne 10. avgusta 1917. Fonotni \lom v družine. — Prve aretacije. Noč je, dušijiva in tiha — julijska noč na Jadranu. Iznenada odmeva iz stotin in s-totin hiš po Dalmaciji krik groze in ubupno^ti. Roditelji, žene, deca jadikujejo in jočejo. Kaj se je dogodilo? Orožniki in vojaki so na brutalen način vdrli v njihove hiše ter so njihove sinove, njiliove očete. njihove brate, njihove sestre zvezali kot navadne zločince in jih odveli v ječe. (Čujte!) Zakaj? Tega ne ve nikdo. a tudi danes ne more nikdo doznati. Po nekoliko so na stotine in sto- tine teh nesrečnežev odvedli iz temnic in raz;>oslali na razne strani. Največa skupina je šla preko Reke v Budimpešto in iz Budimpešte nazaj preko Pragerskega v Maribor. V tej skupini so se nahajali, j; id močnim vojaškim spremstvom: 4 držav uozborski poslanci, 5 dežehiozborskin I klancev, 16 katoliških in pravoslavnih duhovnikov. 17 odvetnikov in notarjev, 5 zdravnikov in lekarnarjev, 33 trgovcev, bankirjev in obrtnikov, 13 profesorjev m : i tel je v, 14 privatnih ura'inikov, 7 časnikarjev, 16 državnih, deželnih in občinskih uradnikov, 32 posestnikov, 12 učencev, \ i* deklet ki gospej — med temi z otrokom za dojenje — in nad 200 kmetov. (Mejklici). Na potu v Maribor. — Krutosti. — Samomor. Vsi ti ljudje so brK stlačeni v železniški \. -on kot živali in jim ie bilo pod zagroženo smrtno kaznijo prepovedano izsto- Potovanie "do iMaribora je trajalo tri dni n štiri ceie noči. Ves ta čas so jim dali m k rat nekaj jesti, (Živahni mejklici.) Namesto jedi pa so dobili nekai druge-a. (Poslanec dr. Zahradnik: batin, brž-o! ) Ne batm, ampak nekaj, kar je v ir.crainem oziru še hu)še! Na vseh železniških postajali, posebno na Ogrskem, so tj ii zasra i nov al i. pljuvali na njih, grozili se imi. (Živahni mei-klici.) Njihovo življenje je bilo -često v nevarnosti. Mnogi niso mogli več prenašati teh divjih prizorov in so padli v nezavest. —-i:Jen je med potovanjem skočil skozi okno in je s samomorom napravil konec svojemu trpljenju. (Čujte! Ćujte!) Iznemogli. gla:'ni m žejni, z otečenimi r. »gami, so dospdi v Maribor; ali irmogi t-Ji nesrečnikov niso mogli več niti hoditi in so iih morali prenesti v zapore. En del ie HI izročen ječi okrožnega sodišča, dTU-j;i pa so bili nameščeni v konjske hleve ar*iljerftsk/e vojašnice, kjer so morali v Matu ležati na nekoliko nečiste slaine. (Mejklici.) Dva sta umrla po kratkem času. (Cujte!) Za zaprte ni zakona! Več mesecev so ječali ti niučemki v njariborskih zaporih, ne da bi bila uvedena kazenska preiskava proti njim. Mnoge so odpravili iz zaporov, ne da bi .bili kdai zaslišani, niti se jim ni pove'Jalo, zakaj so bili zaprti. (Poslanec dr. Zahradnik: To je bestijalno! To treba žigosati kot bestijalno!) Da. to se razume! Tako n. pr.: dr. Prvislav pl. Grisogno, dr. Ante TuMo. duhoven don Joso Grabovac, Peter vitez Tupalo, Relič Vlado in mnogi druži. več, gosi>oda moja! Tudi potem, ko ie bila kazenska preiskava, uvedena proti njim. ustavljena, so bili mnogi še več mesecev prfckžani v zaporu (Cujte!) Na pr.: profesor Steianini. dr. Tartaglia. Adam Stjepan, Bjegović. \ aso Vrcan, Koščina Josip, Beroš itd. (Poslanec dr. Zahradnik: Kaj pravi k temu Kriegsiiberwa-c! ungsamt? Ali se je to dogodilo z nje-gi-vhn odobravanjem?) Naravno. Drugače se to danes ne more storiti. V veliki množini aretiranih v Dalmaciji je komaj proti desetorici uvedeno loizen- o postopanje uovedlo do postavljenja v « btožno stanje, a tudi od teh je bil en del oproščen (Mej-klici). Niti pol odstotka aretiranih ni bilo obsojenih. (Pride Se.) &azne poliSitae vesti. Dualizem »n piaraUzem. V članku, ki razpravlja o sj Iošiiojii položaju v Avstriji, pi'e Venkov : Će Slovani Avstrije kot taki res ne bodo hoteli nič več, potem jih tudi sam Bog ne bo mogel vzdržati. S ti to ni nikaka grožn'a. marveč dokazano dejstvo. Danes s«) S!' vam najbolja opora države, ki bi morjJa biti takorekoč svobodna država ^vobodno-zavezniškm na-r(/-ov, z monarhuii na čelu, ki ga vsi spoštujemo. V tem važnem času, ko se Avstrija nahaja ra razpotju, sov prvi vrsti Slovani, posebno pa Cehi, že rad! njihove minolosti opravičeni in dolžni, da govore svoje mnenje. Čehi zato, ker so ust\ arili avstrijsko državo, ko so Ferdinanda izvolili za svojega kralja. In istota-ko so opravičeni v to vsled besCi monarha, ki jim je zajamči!, da ima glas Cehov veljati istotoliko, kot glas ogrskega državnega zbora, in — Cehi se zanašajo na to besedo svojega kralja. Cehi so pripravljeni biti čuvarji države, ki pa jim more za to zajamčiti pogoj svobodne ekzistence. Država jim ne sme i>iti mačeha, marveč resnična in zvesta mati. V minolosti avstrijstke države ni obstajal dualizem, marveč — pluralizem. Dualizem je taikorekoč le stroj, ki mu je namen, da iz dveh manjšin umetno ustvarja večino. Življenska moč, opravičenost in bodočnost Avstrije je v enakopravnosti in enakem cenjenju vseh n aro J.o v in de-žči. In če narodi Avstrije niso enakopravni, in enako cenjeni, nima Avstrija z dualizmom vred nikake pravice do ekzistence. V nasprotnem slučaju pa, ako zadovolji zahtevam narodov in ako bo sledila geslu: »Vsem narodom enaka pravica in enaka ljubezen«, pride do stare slave in shaja! In hoc signo vinces! Volilna reforma na Ogrskem in narodnosti. Sedanji ogrski pravosodni minister dr. Vazsonyi — ki je, mimogrede povedano, menda ne le naibistreja, ampak tudi naipošteneja politična glava v sedanjem ogrskem kabinetu — je imel te dni v Ka-pošvaru govor, v katerem je povedal, da je vlada trJ.no odločena izvesti volilno reformo brez ozira na vso opozicijo Tiszove »narodne delovne« stranke, in ne meneč se za to, ali pride nekaj več narodnostnih poslancev v parlament. Dr. Vazsonyi se je rogal delovni stranki, ki sedaj osobito dela na to, da bi se narodnostna politika poojstrila. »Gospode, ki nam stoje nasproti — ie rekel — so vedno, dokler so bili na vladi — gojili kontakt z narodnostmi, sedaj pa naenkrat prihajajo v ogrski narodni noši, žro za zajutrek, kosilo in večerjo Cehe in drže južuoslovansko vprašanje neprestano na tapetu. Volilna reforma pa ne stoji v nikaki zvezi z narodnostnimi vprašanji in je ta poslednja tudi rve preprečijo!« — Mi bi menili, da bi se bil moral g. pravosodni minister, ko je govori o tako važnem in veleaktuvel-nem vprašanju, kakršnje je demokratiziranje političnih pravic, nekoliko koncizneje izraziti tudi in ravno z ozirom na narodnosti. Če je menil, da se ta reforma mora izvesti že radi stvari same, radi politične in sociialne pravičnosti, da pridejo vse plasti prebivalstva do primerne politične veljave — mu seveda ne moremo oporekati. Ne mogli bi mu pa pritrditi če je na stališču, ia vprašanje volilne reforme ne tangira narodnosti. Moral bi marveč opozoriti madiarsko javnost, da bodi _ pripravljena na to, da bo resnično in pošteno izvedeni volilni reformi neizogibno" sledilo tudi politično ojačeme nemadjarskih narodnosti. V tem smislu je volilna reforma pač v najtesneji zvezi z vprašanjem narodnosti. Vsaka volilna reforma, ki ne bi prinesla te logične in naravne posle'Jice, bi enostavno ne bila resnična in poštena volilna reforma, marveč zopet le manever, po katerem naj bi se utrdil videz volje po demokratizaciji, videz, da se politično življenje na Ogrskem modernizira, ki pa obenem gre za tem, da se ohrani n ladjarsko nadvladie, ta najnemora-ličneji produkt vseh madjarskih zistemov. Narodnosti na Ogrskem imajo torej najveći interes na tem. da se volilna pravica rta Ogrskem demokratizira in posploši brez vsakega ozira na pohlepnosti sedaj go«podujočetsa plemena._ « buv.il v življenje.* Vstal je. da bi odšel. I;, ciict je takoj umel to kretnjo in hitro v ktl: _ Gospod doktor, kaj mi odredite? — Za sedaj____samo mir. — In za pozneje? -- Da se odrečete pitju; kajti ponoven tak napad bi vas stal življenje. Po teli besedah je Maurice, kot da bi ga sililo nekaj, da se otrese težkih misli, ki so ga mučile ves čas, kar je stopil v sobo; lutro stopil proti vratom. PreJen pa je zapustil sobo. se je obrnil skoraj nehote, mirno in nekam čudno pogledal Bricheta in potem izginil skozi že odprta vrata. — Mislil sem, da ti hoće zdravnik še nekaj svetovati, — je menil gospod de Kadiere, ki je opazoval odhajajočega zdravnika. — Da. res je; postal je za trenutek kot človek, ki razmišlja, ali naj bi rekel ne-Icaj, — je pritrdil notar. . — Of motite se, — je menil Hanibal \ selo, — doktor je tak, kot so vsi zdravnik'; ne spusti rad svojega plena in je le čuka!, da bi ga prosili, da naj še pride. — Kapitan se morda ne moti, — je pri-trJ;l Brichet s smeškom, že sedaj kažo^ v v ' j nehvnležnost napram človeku, ki riii "je . ra\ k.- ' rešil življenje. stvari, KONJSKO MESO. Danes in jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah: Zercvnik, ul. Mura 7. B?.ttistel!a. ul. Solitario 22, Vidmar, ul. lndustria 5, Fab-bri, ul. Boroević 7. Guanln, ul. Gavana 8, Bergamasco, ul. del Pane 8, Enei, ul. Mo-hngrande 12. Rossi. ul. Farneto 3. Guanin, ul. Farneto 1. Pontoni, ul. Fontana 22, Nordio, ul. Montorsino 7 (Rojan), le-desehi, ul. Malin a vapore 4, Bornimi, ul. M cd i a 34, Lisiak. ul. lndustria \ l'a-i-tini, ul. Risorta 1, Gusina, ul. Giulia 76, VLskovich, ul. Giulia 25. Prinevuli, ui. Ma-dorina 25. Cena: po K 3'60 kg. DomaČe vesti. Kani izginja. n?š list? Danzadtiem prihajajo naši upravi pritožbe od naročnikov, da iim list ne prihaja redno, da prihaja po eden ali tir J i več dni pozneje, kot bi moral priti, da Hfekaterih številk sploti ne dobe itd. Na vse te pritožbe odgovarjamo, da vsem tem nedostatkom ni kriva niti naša uprava niti odprava, kajti list se vsem naročnikom redno odpošilja vsak dan. Kolikor moremo spoznati mi, more biti krivca edino le na pošti, oziroma železnici, v splošnem pa v težavnih prometnih razmerah. Tako nam piše n. pr. neki naročnik v Miljah pri Trstu, da prihajajo dunajski in graški listi prej v Milje, kot pa naš list. Verjamemo, da je tako, ali pomagati ne moremo, ker list, ko ga oddamo na pošto, ni več v naših rokah. Na pošti >e pa tudi tako, da človek, ki ni naklonjen slovenskemu listu, nagaja, če hoče, kolikor se mu zljubi. Da se pa marsikaj zameša tudi nehote, v hitrici, je pa tudi res. Saj se je že večkrat dogoJilo, da so šli listi, namenjeni v Istro, na —.Dunaj. Kakšni ljudje so uslužbetii na tržaški pošti, kaže najbolje ■slučaj, ki se je že parkrat dogodi! nekemu našemu naročniku v Trstu. Nanj naslov-Ijv.ii lisi nam jc pošta vračala vkljub na- tančnemu naslovu. Zakad? Ker ie neki zagrizenec hotel taonkaj, da bi naša uprava pisala »Triest« namesto »Trst«. Prošli teden so Izginili vsi zavoji Edinosti za severne kraje (Koroško, Gornje Štajersko, Dunaj itd.) in sicer tri dni zaporedoma. Od vseh teh krajev nam prihajajo reklamacije, ker noben naročnik ni dobil lista. Kam so neki izginili ti zavoji? Da se enkrat zgodi kaj takega, je polmlihro, toda tri dni zaporedoma fe pa že nekoliko preveč. KolikortoMco umljivo se nam še zdi, če izginjajo živila, ki se pošiljajo po pošti, kajti žnjimi si še kdo opomore; toda tako daleč pa vendar še nismo, da bi si ljtfdje tolažili glad s — papirjem? In tu ne pomaga nobena pritožba, in še tem manj, ker je vendar povsod dovolj budi, m in drugem razredu poučuje slovenski. Leni jezik za slovenščino ie na vsej realki slovenski. V vseh razredih se podaja učencem tudi slovenska teininologija. Ze ministrska naredba iz leta 1871. je normirala ustanovitev slovenskih vzporednic v prvem in drugem razredu s popolnim slovenskim učnim jezikom v vseh pre one-tihl Treba-li več dokazov, da je zavod namenit Slovencem, — posebno še, ce uvažuiemo, da deluje v deželi, ki je vsaj po 95 odstotkih slovenska, in v srediscu te slovenske dežele! In vendar zahtevajo volksruti, da mora priti na mesto ravnatelja — nemški nacijonalec! Na kaj opirajo to svojo zahtevo? Prihajajo kakor že rečeno — i argumentom, sla je to nemško posestno stanje*! »Slovenski Narod« je porazno pcru&il ta argunient, na-vedši imena dosedanjih ravnateljev ljubljanske realke. Prvi in drugi sta bila Slovenca. tretji je bH s Češkega, četrti Ceh, in peti — zadnji — JVUtforus. Judou icz, ki pa je še le pozneie postal renesat, nemški nacijonalec! ki to naj bi bilo nemško posestno stanje! Na renegatstvo enega človeka se opirajo! Ali ni to naravnost kom-promitujoče in ponižu>0Ce za nemško-na-cijonalna stremljenja? — Sedaj pa je deželni šolski svet sprejel temo Slovenske ljudske stranke, oziroma: obe stranki predlagate istega kandf-'ata na prvem mestu! Pobavili smo se nekoliko obširneje s tem slučajem, ker je ti-pičen za način, kako so Nemci s pomočjo vladnih zistemov tudi pri nas ustvarjali »nemško posest« v zadnjih desetletjih: Nekdaj so bili na čelu tržaških državnih oblasti skoro sami domačini. Potem pa je začela nemška infiltracija; začeli so vsiljevati Nemce na čelo oblasti in odtiskati domačine: Oi pošte, od ffnance, od železnic (pa tudi od vseh važnih podrejenih mest od učnih zavodov in celo na čelo škofije, — so nain bili vsilili Nemca! In vse te oblasti naj bi bile sedaj »nemško posestno stanje« za vedno. Nikdar več naj bi ne prišel na čelo teh oblasti kak Nemec! Jemali so z nasiljem; in kar so vzeli, je njihova »posest«, ki se je ne sme dotakniti nikdo! Tako so po vseh slovenskih deželah ustvarjali svoje »posestno stroje«! Pridružujemo se popolnoma »Slovenskemu Narodu«, ko pravi v imenu časti slovenskega naroda: Na našem ozemlju ne priznavamo Nemcem posestnega stanja____ Slučaj ljubljanske realke govori cele knjige m naša jugoslovanska delegacija povzame lahko iz njega, koliko so vredne sladke besede, koncesije in vabe, ki jih nudi dunajska vlada.--Mi pa smo v vojni ozdraveli, minila nas je narodna melanholija. Naro'i noče ponižnosti in vdanosti v voljo božjo, temveč heče, da njega voditelji pokažejo trdno in neizprosno voljo, obračunati s tiranstvom in izvoje-vati zadoščenje in pravico. Pravijo, da se bo sedaj na Dunaju razpravljalo o velikih ciljih. Vprašamo, kako — če vlada in Nemci niti v malenkostih ne kažejo nika-kega razumevanja za velike interese države! Ce nam v tem ča>u na slovenski zavod vsiljujejo nemško - nacijonalne agitatorje, je pač težko žnjimi govoriti o bodoči svobodi in enakopravnosti narodov v državi. — Da, da, poglavje o »neirškem posestnem stanju« v slovanskih krajih nam daje dragocenega pouka., kaki ne smemo in kaki moramo biti! Opomin tistemu, ki se ga tiče. Prejeli smo: Nekatere številke »Edinosti« mi zelo neredno prihajajo, nekatere pa spioh ne. Posebno pa nedeljska izganja. Tudi številke, ki je ptinesla naznanilo o razdeljevanju tobaka, nisem preje«!. To mi je bilo posebno neljubo. Opozarjam dotični-ka, oziroma izvestno roko, .naj pušča moj časnik na miru. Ve naj, da sem jej že na sledu. Ce želi čitati list, r.aj si ga naroči na pošten način, ali pa kupuje za par novč:-Čev. Tudi na ovitek mi dela opazke in jih pedčrtuje rdeče in modro. To me ne že-uira, ker sem ponosen na to, da sem uste barve. Saj je menJa tudi on, ali — odpadnik. Naj pazi, da fca ne bom javno imenoval. Stanujem pri Sv. M. Magdaleni. (Zavije). Slovenski begunci — v Nemški Brod. Poročalo se je že, da bratje Cehi v Nemškem Brodu žele v tamošnje begunsko taborišče — Slovencev ali Hrvatov z juga. Dr. Kreku je bilo v begunskem odseku tudi že zagotovljeno, '-a preineste tjekaj kakih 2U()'» Slovencev in 20U Italijanov. Sedaj je došlo poročilo, da ki kakih 1000 Slovencev iz Steinklamma lahko že odpotovalo v Nemški Brod, do konca t. in. pa bi se taborišče lahko ž njimi napolnilo; prostora je za okrcalo 5000 oseb. Lepe in st.ažne barake so prirejene tako, da so sposobne za bivanje po — rodbinah. Pred vsako bar;:ko so priveski, kjer so postavljeni lični šredifiiiki za kuhanje. — Okolica Nemškega Brc'Ja je bogata; krompirja pridelujeio tam primeroma več nego kjerkoli drugod. In za begunce, zagotavljajo, bo krompirja dovolj, — lakota izključena. Taborišče oa ima tudi zadostno zalogo svinjske masti, — ker je dosedanji be-gnnJi (sami ertedoksni židje) niso hoteli. Tamkaj je tudi 'dosti zemlje za obdelovanje. begunccm na razpolago. Za pridne i:udi torej dovolj prilike, da si sami kaj pridelajo. V istem taborišču je tudi moderna "tovarna za — čevlje, preskrbljena z najnovejšimi stroji. Isto tako je tam delavnica za perilo. — Prilike dovolj za učenje in — zaslužek. Jugoslovanski klub se te dni tru''5 v ta namen, da se čim prej presele naši begunci iz Steinklama v Nemški Brod. — V nemškem kraju Spodnje Avstrije so naši begunci le »vsiljivci«, ki jih domačini ne gledajo preprijazno, za denar jim nočejo nič pr idati, povsod jih trdo odganjajo. V Nemškem Brodu pa bi bili bratski sprejeti! Zakaj naj bi se vsaj ta žcTa ofcojim ne izpolnila?! Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je t. m. umrl enoletni prostovoljec 'Jesctnik tit. četovodja nekega pešpol^ka, Edvard Liischka. Pogreb se bo vršil danes, 10. t. m., ob 4 pop. iz omenjeno bolnišnice na vojaško pokopališče. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: Karel Cantoni, rojen leta 1882. v Trstu, trgovski agent, seJaj odsoten-Rudolf reete Mojzes Savel Ullmanu, roje leta 1858. v Trstu, gledališki agent, sed,-odsoten. Oba sta osumljena zločina pro vojni moči države. Alesina zastavljalnica. V soboto, 11. t m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca decembra ieta 191o. na rdeč. listke serije 138 in sicer od št. ,34.901 d. št. 36.900; od 3V2 do 6 pop. pa nedragoce-ni predmeti, zastavljeni na zelene listke serije 140 in sicer od št. 13.001 do Št. 14600.__ DAROVI. Za soško armado. Vojno-oskrbnemu damskemu odboru so povodom cesarjevega rojstnega dne došli naslednji darovi za nabavo milosrčnih darov za slavno soško armado: Sokrat Cefo-ontis, Penelopa di Demetrio, Matilda Rovinska, tvrdka Hoerner & Housell, dr. Alojz Riedl, L primorsko vojaško veteransko društvo za Trst in okolico, družina Zally po K 20; Helena Haggiconsta in dr. Emanue Freund po K 30. Skupaj K 200. Doslej izkazanih K 270. Cehotna svota K 470. Nadalje so •darovali: Tvrdka Leopold Jane sich 4 srebrne ovratnice z medaljami, 2 ustnika. 1 srebrni svinčnik; papirnica Rc.llinger: razne pisarniške potrebščine; ga. Auguštin (Pitschen): 20 zavojev bi~< Škotov; slaščičarna Gisella: 2 butiljki konjaka, 2 butiljki slivovke, 3 z.*oji potic in 2 škatlji bombonov. — Tvrdka Zulin: 24 ogledal in 24 svinčnikov; tvrdka Mor-purgo, Selingher & Comp.: Denarnice, žepni noži, svinčniki in pisarniške potreb-ščire: tvrdka M. Venier: toaletni pred meti; Karel Wieninger: 2 butiljki malva-zierja; tvrdka bratje Frennez nasl.: razni predmeti; tvrtka Greinitz: 20 kozarcev. 36 žepnih nožev; tvrdka Tropeani: 1 škatljo pisemskega -papirja; Marija-Bu-cich: 2 škatlji sardin in 20 cigaret. TTMAU OGLASI:: □□ ta računajo po 4 atot. besedo. Haatoo tiskan« besede se računajo enkrat TeS. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. . ca □□ VlinllH štiri kole-n za manjši tov, uova »1» RUPIIH stara. Naslov: To'.akirna Podboj St. Ivan spodnji 508. Largiio-Boschetto. 3083 Hotel Balkan kupuje vedno praš 6e in t©-leta. 1270 Zaloga dna M. Kalin, ^ naprodaj veliko množino b©l«xa in Črnega vina. (1274 Ea^aAhnC Anton Jerkič j osluje v »vojem ateljeja 1UIUSIUI v Trstu. Via delle Poste fit 10 4l>7 II »A m mu vešč vsa vrtnarska dela iA^e mei*ta, če vnnur mogoče s Stanovanjem. Barkovlje-Bo- ve'lo ri'26. 1275 Half la ZA gostilno 15—17 let staro iSče gostilna UCulC Kaiin na Opčinab. — Begunke imajo prelnost 1264 rili vinske v dobrem stanu kupujem rjVlE v vsaki množini. Kuret Settefon- tane 1. 1282 JMiis sodorje išče — pod ugodnimi pogoji — istrsko podjetje, pri katerem se lahko dobi tudi stanovanje in hrano. — Predstaviti se osebno v Trstu pri tvrdki Fratelll Stock & Comp. ulica Lazzaretto vecchio 24 od 9 do 12 predp. in od 3 do 6 pop. Kdor ima naprodaj ZEMLJIŠČA v Trstu ali v okolici naj posli« svoje natančne pismene ponudbe na Ins. odd. | Edinosti pod „ZemiJiSča". ZOBOZDRAVNIK Dr. J. (ermdk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vegai ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. :«: UMETNI ZOBJE ■JADRANSKA BANKA Trst, Via Cašsa di Rlsparmio Štev. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,200.000.— Ljubljana, ^Metković, Fllijalkc: Dunaj Tegetbofstrcsse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge m knjiilce 3* a° o Vloge m knJI2lce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute m devize, predujmi na vrednostne papirje in bia^o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours Krediti. — Bo zna naročila.--lnkaso.--Menjalnica. —: — Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. ===== Uradne ure: od 9 do 1 popoldne —