DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. . Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefranikirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje Ln socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 22. Sobota, 18. marca 1933. Leto Vlil. Nova doba kapitalističnega razvoja? Princip ostane — taktika je nova. Motil bi se, kdor bi mislil, da se kapitalistično gospodarstvo v svojem principu ali bistvu izpreminja. Princip izkoriščanja je prav tako svet družabnemu redu, kakor je bil od po-četka gospodarskega'liberalizma in še PreJ v drugih oblikah. Izvršila se je pa gospodarska kumulacija, ki jo je Pospešil zlasti tehnični razvoj. Človek delavec ni več potrebna produktivna rila, marveč je le orodje pri stroju, ki se rabi samo takrat, kadar je potrebno. sicer pa lahko strohni ali zgnije v kleti ali p0d kapom, če je tega »modernega^ orodja preveč. Nepotrebnega orodja produkcijski proces ne rabi in noče imeti stroškov z njim, prav-lako, kakor zavrže stare stroje, nemoderno orodje in uvaja namesto tega modeme stroje, ki so desetkrat in stokrat rentabilnejši kakor nemoderni. Človeštvo se je pa bolj in bolj zavedalo v zadnjem stoletju, da so vsi ljudje opravičeni do življenja in do soodločevanja v družbi, razvila se je kultura in porodila misel demokracije. In ta demokracija, ki je nedvomno najsvetlejša točka v človeški kulturi, je postala sistemu družbe nevarna. Zato so pričeli rohneti proti demokraciji, jo preprečevali v raznih parlamentih, da se uresničijo zahteve demokracije, dasi so z ozirom na naravne pravice popolnoma utemeljene. 2e pred nekaj leti so zagnali krik, da je demokracija zastarela oblika Parlamenta rizma, čeprav so sami onemogočili njegovo demokracijo, ker niso hoteli popustiti v svojih problemih. Zato so čakali nekaj let ter vzgojili Primerne osebnosti, jih podprli z denarjem in tiskom, da uničijo demokratični parlamentarizem ter postavijo na njegovo mesto novo obliko »stanovskega« parlamentarizma, v aterem naj bodo zastopani pridobit-večin' p°djetniški sloji v ogromni di deikvskT majhnem številu pa tu-rnentanVpm organizacije. Ta parlamentarizem naj bi slonel na podjetni- ° V Zn?islu ustavno določenih P™le^7,.?.e,avstvo nebi moglo nikdar dobiti vplivnejšega zastop- Tak parlamentarizem že imajo v Italiji, govore o njem v Avstriji, na Madžarskem, na Poljskem in morda že tudi drugod. Da se bo del tega programa v srednji Evropi skušalo uveljaviti, skoraj ni več dvoma. Zato bo moralo tudi delavstvo računati s tem dejstvom. Delavstvo bo moralo v bodoče posvetiti vso svojo pozornost sodelovanju v vseh delavskovarstvenih ustanovah, v obratnih zaupniških svetih, v glavnem pa utrjevati svoje strokovne organizacije, ki bodo v boju, ki nas ča-ha, edino zmožne voditi borbo proti ustavnim in zakonitim privilegijem takozvane »stanovske države«. Skoraj je neverjetno, da bi si v uanašnji družbi mogel privilegirani pridobitni sloj pridobiti tako absolutno moč. ki si jo hoče pridobiti prav-ZaPrav le potom »oseb«, ki so jim na u®°- Ali dejstvo je, da se ta refor-jna Parlatnentar;zma pripravlja. De- avs vo n; in ne more za tako obliko Pariamentarizma, ker je za demokracijo, ki je edino dostojna oblika vredna človeka, če se danes pojavljajo »osebnosti«, ki hočejo jemati narodom pravice, je to le kulturni defekt, ki ga morajo prej ali slej odpraviti Avstrijska reakcija bi rada po svoje posnemala Hitlerja. Kancler Dollfuss za kapitaliste. Avstrijska vlada je izdala 12 nujnih odredb, ki absolutno negujejo interese meščanstva, in sicer: obrtno novelo; naredbo, da sme omejiti število obrtnih dovoljenj; prepoved trgovin z enotnimi cenami; naredbo o cestnem skladu; naredbo o ugodnostih za investicije; o združevanju industrije (karteli?); o pristojbinskih in davčnih olajšavah; o denarni centrali; o oprostitvi rentnega davka; o znižanju korporacijskega davka; o pristojbinskih olajšavah za hipotekarne terjatve in o znižanju najnižje postavke za pridobitni davek. Kancler je imel v pondeljek govor po radiju, v katerem je grozil z diktaturo, kakor pravi »Arbeiter-Zeitung«. Vse nujne odredbe slone na pooblastilnem zakonu iz leta 1917 in pomenijo samo olajšave za kapitaliste in nove težke ukrepe proti delavstvu. List zahteva, da se vlada povrne k ustavnosti, da prekliče svoje odredbe in skliče parlament. Zaradi napada na nujne odredbe je bila »Ar-beiter-Zeitung« v torek zopet zaplenjena. Nezaupnica Doilffussovi vladi. V spodnjeavstrijskem deželnem zboru so predlagali socialni demokrati avstrijski vladi nezaupnico ter naročili deželnemu glavarju dr. Bu-reschu, da zahteva pri vladi zopet uvedbo ustavnega stanja. Predlog je bil sprejet z 28 glaso- vi proti 27 glasovom. Krščanski socialci so predlagali zaupnico, pa je bila nujnost predloga odklonjena. Avstrijske strokovne organizacije se bodo branile! Odločno stališče. (IGB.) Po poročilu o protiustavnem razveljavljenju zborovalne in tiskovne svobode, s katerim se ogrožajo neposredni življenski interesi strokovnih organizacij, je tajnik av- 1 sirijskih strok, organizacij Schorsch opozoril na izjavo, ki jo je podalo na neki seji zvezno načelstvo svobodnih strokovnih organizacij v imenu teh organizacij za časa ustavnih borb 1. 1929, po kateri so strokovne organizacije odločene braniti z vsemi pomočiti demokratično ustavo in socialne pravice delavcev in nameščencev. — »Ta izjava,« je rekel Schorsch, »velja tudi danes!« Zvezno načelstvo je soglasno odredilo Schor-scheve predloge in sklenilo, da morajo biti vse strokovne organizacije v neposredni pripravljenosti, da takoj prično obrambni boj, če se temu boju ne bi bilo več mogoče izogniti. »Strokovne organizacije zahtevajo, da se takoj brez omejitve vzpostavijo zopet neokrnjene ustavne razmere ter odpravi pravno neupravičeni red. Strokovne oganizacije svare v resnem trenutku, da bi se nasprotja tirala do skrajnosti! Strokovne organizacije so pripravljene!« Seja avstrijskega parlamenta. V sredo, dne 15. t. m. je dr. Straff-ner sklical sejo avstrijskega parlamenta. Vlada je sklenila preprečiti sejo in zasedla s policijo dohode. — Zbrali so se v parlamentu socialni demokrati in velenemci. Poslancem, ki so prišli pozneje, je policija vstop zabranila. Podpredsednik dr. Straff-ner je imel nagovor, v katerem je izjavil, da bo vodil predsedstvo, dokler ne bo izvoljen nov predsednik skupščine in je sklical sejo, da dokaže, da je parlament zmožen dela in da se povrnemo k ustavnemu delovanju. Izjavil je, da bo vse, ki so ovirali vr-šitev seje, ovadil v kaznovanje po § 76 kaz. zak. Nato je sejo zaključil. Vlada pa je proglasila sejo za javni shod, ki je po § 2 zborovalnega zakona prepovedan. Po seji so se posvetovali opo-zicionalni klubi. Soc. dem. klub je imel sejo ob 17. uri, ki je trajala dolgo I v noč. Delavstvo v Nemiiji ne klone. Volitve obratnih zaupnikov v Berlinu. Dne 2. marca so bile volitve obratnih zaupnikov v berlinski elektrarni in plinarni. V elektrarni je bilo izvoljenih 16 zaupnikov svobodnih strokovnih organizacij; fašisti ali kaka druga stranka niso dobili nobenega mandata. V plinarni so dobile svobodne strokovne organizacije 12 zaupnikov, komunisti 6, fašisti nobenega. V plinarni so dobile svobodne organizacije celo dva mandata več kakor zadnjič. Pri vodovodu so dobile svobodne strokovne organizacije 7, komunisti 4 mandate, fašisti pa nobenega. Disciplina delavstva je torej trdna. __________ krepke, demokratične in disciplinirane ter šolane organizacije delavstva. Nova doba torej zahteva od nas: organizacijo, šolanje, disciplino in aktivno sodelovanje povsod, kjer gre za delavske interese. A načelo demokracije pa nam ostane enako sveto, kakor nam je bilo doslej. Kaj je z razorožitveno konferenco ? Razorožitve skoro gotovo ne bo. Razorožitveno konferenco utegnejo zopet odgoditi. V Angliji in Franciji pravijo, da bi s premirjem samo omogočili oboroževanje Nemčiji. Zaradi velike previdnosti in da se lahko nemoteno oborožujejo, ne bo raz-orožitvene konference. Japonska je javila predsedniku razorožitvene konference, da mora zaradi dogodkov na Vzhodu povišati svojo oborožitev. Vendar pa hoče delati za — utrditev miru! Politična smola. Žena italijanske ga poslanika v Berlinu je lepa Italijanka. Nje temna polt je zmotila vnete fašiste, češ, da je Židinja. Ustavili so njen avtomobil na cesti, jo zavlekli v neko vežo in pretepli. Nato so jo hoteli še zapreti. Tudi šoferja »Židinje« so pretepli. Vlada se je zaradi nesreče opravičila pri Mussoliniju, ni pa znano, kaj je Mussolini odgovoril. Avstrijski kancler Dollfuss je prevzel vrhovno poveljstvo vojske. Odvzel je to pravico parlamentu z ministrskim sklepom. Nemiija ob Harxovi 50 letnici. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« je v svoji nedeljski številki priobčila zanimiv članek z naslovom »Karl Manc lebt« (»Karl Manc živi«), v katerem se pisec v značilnih besedah ozira tudi na razmere, ki so zavladale v Nemčiji, v domovini Karla Manca, ob 50-letnici njegove smrti. Med drugim pravi: V Nemčiji se je kontrarevolucija gorostasno razmahnila in s krvoločno temeljitostjo zasmehuje polovičarstvo nemile revolucije. Ob petdeseti obletnici Marxove smrti hočejo »Ha-kenkreuzlerji« praznovati leto smrti nemškega marksizma. Marksizem iztrebiti so obljubili nacijonalistični voditelji Hitler, Goring, Gobels, Seldte, von Epp in drugi, svojim razbrzdanim pristašem. Na rojstni hiši Karla Marxa, proti katerega delu in nauku divja meščansko-nacijonalistična drhal z noži, ročnimi granatami, z raznim uničevalnim orodjem in morijo, so razobesili svoj prapor s kljukastim križem. Po želji teh rabljev v službi kapitalizma, naj bi se ta njihova zastava zasadila nekoč tudi v Mancov grob. Toda, čeprav v svoji vročekrvni nerazsodnosti že napovedujejo konec in smrt marksizma, in vsakogar, ki se k njemu priznava proglašajo za svobodno divjad, na katero sme vsakdo streljati, medtem ko v mučilnicah, po temnih podzemskih kleteh, marksistom lomijo kosti, misleč, da bodo na ta način socijalističnemu delavstvu zlomili hrbtenico, je po strašnem razpadu kapitalističnega gospodarskega reda nauk marksizma jasno in neoporečno potrjen. Še ko se je kapitalizem ponašal s svojimi mladostnimi silami, je Karl Marx v njegovem obrazu že videl poteze smrti in zasledujoč utripanje njegovega ožilja, mu je že prerokoval smrtne srčne krče, agonijo strahovitih kriz. In čimbolj se je telo tega velikana napihovalo, čim več mesa in masti si je nabralo, čim bujnejše se je razširjal preko vseh kontinentov, tem neenakomernejše je utripalo njegovo srce, tem strašnejše so ga pretresale hude krize — smrtnih krčev, v katerih se danes preko zemlje valja, s krvavimi očmi in s peno na ustih, bijoč v smrtnem strahu krog sebe, tuleč za čudodelnimi zdravniki, ki naj bi mu prilili sveže krvi. Svetovna kriza kapitalizma, katerega koncentracija je kakor otekline na človeškem telesu, ki jih povzročijo bacili raka, ameriške bančne katastrofe v letih 1929 in 1933, obupna prizadevanja vodilnih »gospodarstvenikov«, da bi našli kak izhod, naraščajoča histeričnost vladajočih in naraščajoče obubožanje ljudskih mas, to vse priča o globoki resničnosti marksizma, to vse je najsijajnejši dokaz o pravilnosti Marxove teorije o krizi kapitalističnega gospodarstva, ki so jo meščanski nacijonalni ekonomi že tolikokrat ošabno zavrgli in z »dokazi pobili«, dokler se niso razvaline tega kapitalizma zgrnile nad njihovimi puhlimi glavami. V Nemčiji marksiste lovijo, mučijo in pobijajo. V Italiji, na Madžarskem in v vseh fašističnih državah, je delavstvu prepovedano, da se javno prizna k naukom Karla Marxa. Z rojstne hiše buditelja proletarijata veje zastava s kljukastim križem. Kontra-revolucijonarji zažigajo domove delavskih strokovnih organizacij, misleč da zažigajo s tem baklje k pogrebu marksizma. Kontrarevolucijonarji se motijo: marksizem živi in bo preživel vse fašistične diktature. On ne živi samo v Rusiji, v tej ogromni državi proletarske revolucije, on ne živi samo v vseh onih kulturnih državah, v katerih se sme delavsko gibanje svobodno in po demokratičnih načelih razvijati, on živi tudi pod krvavo skorjo fašizma, poln strastnega nagona in požrtvovalnosti, in če se proletariatu zamaše usta, bo govoril s svojimi ranami in če se mu vzame svoboda, se bo zaril kakor krt pod zemljo in bo tam izpodkopaval temelje kapitalističnega barbarstva. Marksizem živi v vsakem delavcu, ki je zvest svojim načelom, čeprav bi moral to plačati s svojim življenjem, on živi v masi, v katere globinah se poraja novo življenje, on živi v srcih milijonov, skrbno zakopan ne kot mrtvec, ki se ga spominjamo z žalostjo in pomilovanjem, temveč kot večni ogenj, ki razžari vsega človeka kakor čisto razbeljeno kovino, iz katere se bo kovalo orožje bodočnosti. Kako zelo je še marksizem živ, bo dokazalo avstrijsko delavstvo: Karl Mara, to ni napis na nagrobnem kamnu, to ste vi vsi! Sodrugi in sodružice, to je vse kar je v vas in na vas velikega, ponosnega in nesmrtnega! In če se boste postavili po robu kontrarevoluciji, če boste s svetim fanatizmom branili Avstrijo pred fašistično diktaturo, boste s tem najlepše proslavili spomin Karla Marxa v vsej njegovi in v svoji veličini! jejo, da nauki vojne niso uspeli, ter da so nekateri narodi še bolj dovzetni za narodni šovinizem kakor prej. S šovinizmom se razvija strast, ošabnost in agresivnost napram drugim narodom, kar je najboljša in zaželjena podlaga za eksperimente militarističnega kapitalizma. V tem dejstvu tiči velika ironija zgodovine, ki neoporečno dokazuje, da je narodom treba še mnogo izkušenj in mnogo kulture. NemSke strokovne organizacije po 5. marcu Organizirano delavstvo mora znati braniti svoje interese tudi v najtežjih časih. Ironija zgodovine. Ni še dvajset let minulo, odkar je pognal imperialistični kapitalizem skoraj ves svet v vojno. Narodi so v nevarnosti, so pravili, ki so jih poten-tati vzgojevali nad štirideset let v nacionalnem šovinizmu in obenem zatirali in osvojevali narodne manjšine. Opravičena je bila pritožba podjarmljenih narodov. Toda obenem s šovinistično vzgojo se je gojila militaristična vzgoja, za katero so krvaveli materijalno vsi narodi. Ob sklepu svetovne vojne so narodi dosegli svojo nacionalno svobodo sicer precej po merilu strategičnih vidikov, vendar pa je bila ustvarjena podlaga, bolj ali manj primerna za samostojen razvoj političnih edinic. Grozote vojne so minile. Vsakdo bi bil pričakoval, da po vojni neha šovinistično hujskanje med narodi in da bodo narodi nedostopni za pripravljanje na nove vojne, marveč da bodo zahtevali po tako težkem obračunu, kakor je bila svetovna vojna, mirno sporazumevanje med narodi. Ali današnji dogodki v Evropi in drugod nam dokazu- Spomladansko |a|| M kupile dobro In D199" p° <•«> «mo w J. Trpinovem bazarju (IGB) V članku o izidu nemških državnozborskih volitev dne 5. marca piše glasilo Splošne nemške strokovne zveze »Gewerkschafts-Zei-tung« o položaju in bodočnosti svobodnih strokovnih organizacij: »Nemške strokovne organizacije pa bodo tudi v bodoče, neodvisno od strank in strankarskih konstelacij, vršile svojo dolžnost, dolžnost, ki jim jo nalaga zaupanje njih članov, jedro delavstva. Naša konferenca obratnih svetov dne 22. januarja, izid volitev obratnih svetov v zadnjih tednih in naraščajoče število članov, priča, da je temelj zaunanja, na katerem sloni sila strokovnih organizacij, ostal nedotaknjen. da. v zadnjem letu je bi! ob najprijetnejših okoliščinah celo iz-nova ojačan. In sklenitve obširnih ta- rifnih pogodb, kakor v stavbeni in tekstilni stroki, dokazujejo, da strokovne organizacije tudi ob najtežjih okoliščinah vrše svojo službo v prid delovnega ljudstva. Na obrambi sov viharjih sedanjih dni. Žive po svojih notranjih zakonih, izvršujejo svoje lastne, njih namenu odgovarjajoče naloge. Nositeljice zaupanja delavcev in delavk bodo tudi v bodoče nastopale za izboljšanje delovnih pogojev, za socialno pravičnost in gospodar-skopolitični razum. Toda po odločbi z dne 5. marca, ki utegne imeti še | težke posledice, so tembolj naveza-j ne edino na svojo lastno moč. Kar je nemško delavstvo izgubilo na političnem; vplivu glede urejevanja socialnega življenja, mora nadomestiti z okrepitvijo strokovnih organizacij.« Doma in po svetu. Balkanska konferenca. Dne 17. t. m. se sestane v Bukarešti svet balkanske konference, da se posvetuje o bodoči balkanski konferenci in kje se bo vršila. Konferenca ima namen zbližati balkanske države in jih dovesti do balkanske federacije. Konference se udeleži tudi s. dr. Živko Topalovič. Narodna skupščina v Beogradu je te dni obravnavala državni proračun. Na dolgotrajnih sejah so razmotrivali tudi o političnih razmerah in o punk-tacijah. Seje so jako živahne, ker se razpravlja o politični zgodovini, na katero gleda skoraj vsak drugače. Državni dolgovi. Iz proračunske razprave posnemamo, da ima naša država naslednje dolgove: 983 milijonov zlat. frankov, 128 milijonov dolarjev, 35 milijonov angleških funtov, 2444 francoskih frankov, v dinarjih 29 milijonov. Notranji dolg znaša v zlatu okoli 6 milijard. Za te dolgove je treba plačevati na leto za obresti in amortizacijo 1200 milijonov dinarjev. Druge države pa so še bolj zadolžene. Senator Ivan Hribar je postal ge-rent Mestne hranilnice ljubljanske, ker je banska uprava razrešila upravni odbor. Za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti. Osnoval se je vseu-čiliški odbor iz zastopnikov raznih korporacij, ki se je te dni obrnil s posebnim pozivom na našo javnost, v katerem apelira na podporo vsega prebivalstva, da bi se čimprej ustanovila Akademija znanosti in umetnosti. Proglas pravi med drugim tudi tole: Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenu obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje, kot poroštvo za naš nepretrgani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega zaslužnega vseučiliškega odseka. Upamo, da bo narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo podpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. Zobotehniki dobe svojo zbornico. Iz Zagreba javljajo, da dobe zobotehniki, samostojni dentisti, lastne zbornice. Med samostojnimi zobotehniki in zobozdravniki se vrši borba z ozirom na delokrog, ker se vedno več zdravnikov etablira kot zobozdravniki. Ljubljana šteje sedaj 3590 hiš, kar je mnogo premalo. Žal, bo letošnja stavbna sezija jako slaba. Mussolini in Macdonald se baje sestaneta v Stresi konec tega tedna. V tem smislu se namreč vrše pogajanja. Gre za razgovor o političnih Ravnajte se po naukih Karla Marxa! Širite in naročajte delavski tisk. Ob 50 letnici smrti KARLA MARXA naj pridobi vsak naročnik našega lista „Delavski Poliiiki“ vsaj še enega novega naročnika. razmerah in razorožitveni konferenci. Rumunija je ratificirala dogovor Male antante. Avstrijski podkancler Winkler je zagrozil z demisijo, če bi hotela vlada nasilno postopati proti parlamentu. Tudi štajerska deželna vlada je sklenila protest proti ukrepom viade. V protestu se poziva vlado, da se vrne k ustavi. Štajerski deželni zbor se sestane dne 20. t. m. Razen tega se je zopet pojavil razkol med hajm-verovci. Hitler namerava posnemati Mussolinija. Kancler Hitler namerava baje zahtevati od državnega zbora nova pooblastila, s katerimi bi smel odstavljati in premeščati sodnike, ukinjevati uradniške pravice in jih odpuščati brez pokojnin, podržaviti strokovne organizacije in ukiniti koalicijsko pravo. V Italiji se je ta eksperiment posrečil, ali kljub temu je več kot dve tretjini državljanov nezadovoljnih. Nemčija je gospodarsko in kulturno bolj razvita kakor Italija in ima drugačne gospodarske pogoje, ki zahtevajo svobodo in odprt trg. Tudi kulturna Nemčija ne bo mogla prenesti sistema, kaj šele socialno. Nemška avtarkija pomeni notranji polom, če je še tako nacionalen. Bivši ministrski predsednik pruske vlade soc. dem. Braun je sporočil iz Švice, da ne bo izvrševal poslanskega mandata. Naselil se je v Švici, ker so mu v Nemčiji stregli po življenju. Braun je bil 12 let predsednik pruske vlade. Konec prohibicije v Ameriki. Po-j slanska zbornica Zedinjenih držav je sprejela predlog, da se sme prodajati pivo z 2.2 odstotkoma alkohola svobodno s 316 glasovi proti 97 glasovom. Z novim zakonom so uvedli tudi davek 5 dolarjev za sodček piva in 1000 dolarjev pristojbine za koncesijo. Predlog za popolno svobodo alkoholnih pijač je bil odklonjen. Zakon je bil takoj predložen senatu v odobritev. Ogromni potres v Kaliforniji minuli teden, ki je zahteval več sto človeških smrtnih žrtev in več tisoč nevarnih poškodb, je napravil okoli 50 milijonov dolarjev škode (tri milijarde dinarjev). Alf si le poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dol2nostl 22 Mihail Zoščenko — /v. Vuk: Humoristično-satirične zgodbe. •To je,« je predstavil, »moj tovariš in dober prijatelj. To je moja žena. In to, dobro si ga poglejte. naš otročiček — Loška. Pameten dečko, to vam povem.« Ko so se vsi zbrali, jih je gostitelj pozval s svečano gesto: »Prosim, k mizi. Zelo sem obradovan, da vas vidim pri sebi... Smatrajte se kakor doma ...« Trenotek se je slišalo žvenkljanje žlic. »Da, da,« se je oglasil po kratkem- molku glas gostitelja. »Hudičevo drago je vse danes. Tako-rekoč z zlato vago vagano. In o znižanju cen ni sledu. Nasprotno!« »Težki časi,« se je med dvema žlicama juhe pritožila soproga. »Zlate besede,« je nadaljeval gostitelj. »Nespodobno težki časi! Takšna malenkost, na primer, kakor je juha, nič; rekel bi: voda. Iti nič drugega. Ali pomislite, kaj stane ta voda." »Hm... da...« so mrmrali gostje. »Resnično,« je rekel gostitelj. »Ali na primer. sol. Ničeven postranski produkt. Ničla. Ali poskusite enkrat izračunati, kaj stane ta ničla.« »Mhm,« je cmokal s polnimi ustini dečko, »in pri tem vzame marsikateri gost soli, da bi se človek kar ustrašil.« Mladi človek s ščipalniki, ki je v trenutku neprevidnosti osolil svojo juho, je odrinil solnik od sebe kakor poparjen. »Sedaj dobimo pečenko,« je konstatiral Ger-juškin veselo. »Pomislite, gospoda, kaj naj ta jed pomeni! Ali ve kdo, koliko to meso stane? Kaj? Koliko funtov ga je?« »Štiri in pet osmink,« je javila soproga. »Recimo pet,« je rekel gostitelj, da bo okroglo število. Koliko je to?... Pol rublja v zlatu? To je na osebo... Koliko nas pa je?« »Osern,« je izračunal Loška. — »Osem,« je rekel gostitelj, »po pol funta... To je četrt rublja na glavo? Kaj?« »Ali,« protestira Loška. — »Mnogi gostje vzamejo k mesu tudi gorčico.« »Na to sem, hudirja, pozabil,« je zazijal gostitelj. »Pozabil, da. Gorčica mi je kakor iz mož-gan padla ... Sedaj računite še k temu to gorčico in še to in ono. kar brez dvoma pol rablja na glavo...« »Kaj še, cel rubelj,« je rekel Loška. »Pozabil si, kako je takrat Paul Ališejevič razbil ogledalo? Koliko je bilo takrat...« »Naravno.« je vzkliknil gostitelj. »Predstavite si, nekoč smo imeli goste. Eden izmed njih je, nehote seveda, razbil ogledalo. No, tisto kosilo je stalo lepe denarje. Čakajte, bom' izračunal. Gerjuškin se je poglobil v računanje. »Sicer pa,« je rekel čez nekaj časa, »tudi to kosilo ni mnogo manj stalo. Dajmo, izračunajmo. < Vzel je svinčnik in začel seštevati. Niti najmanjše malenkosti ni pozabil. »Haha,« je rekel naposled Gerjuškin. »po pet rubljev« ... »In kurjava,« je posegla vmes gospodinja. »In postrežba?« Gostitelj je zaploskal z rokami, se udaril po čelu in se začel smejati. »Naravno,« je rekel. »Kurjava, postrežba! In prostor? Osem oseb. šestnajst kvadrati,iih metrov, to znaša dnevno tri kopejke, hm... ne, to moram s svinčnikom izračunati.« Mladi mož s ščipalniki se je začel na svojem stolu sem in tja premikati, nato je planil kvišku in zbežal v predsobo. . , »Kam?« je vzkliknil gostitelj. »Kam, dragi Ivan Ivanovič?« .. c, x . Ali gost ni odgovoril. Mtocil je v tuje galo- še in zbežal, ne da bi se oprostil. In za njim' ostali. Gostitelj je še dolgo sedel pri mizi s svinčnikom v roki, sklonjen čez mizo. Nato se je vzdignil in svečano oznanil: »Približno petino kopejke na osebo.« ... _ Oznanil je to sinu in soprogi. Gostov že ni bilo več ... 7. Senčnik. V naši stanovanjski k ornimi je v predsobi zlomljen senčnik. Da; na električni svetilki. Kje pa ste vi mislili? Neki stanovalec, nebodigatreba, je prišel domov pijan in je začel z mizico delati nekakšne umetnosti. Igral je z njo, mislim. Kvišku jo je metal, mislim'. In je zlomil senčnik. Ne vem? In tako lep je bil senčnik. Ploščat senčnik z motnim steklom, 1 ^ (Dalje prihodnjič,) Fronta proti delavstvu. Delodajalcem dobrodošli članki v »Večernlku«, »Mariborer Zeitung« in »Slovencu«. Danes se moramo pečati z ntajnovejšiin izpadom, ki je izžel v »Mariborer Zeitung« dva dni po impozantnemu ruškem delavske®* tečaju. Čudno naključje ge namreč hotelo, da )e ravno 2 dni pozneje izžel v »Mariborer ieitung* poseben članek z naslovom »Scha-digung voji Arbeiterinteressen« in istočasno tudd v »Večerniku« vsebinsko enaka, toda Precej omiljena notica »Ali je to dovoljeno?« Končno pa še v »Slovencu« pod naslovom »Nepotrebno razburjenje delavstva.« V teh noticah, ki jih je očividno poslal listom eni in isti delodajalec, najbrž celo Potom kake nacionalne organizacije in skrit za to nacionalno organizacijo (!), se naslednje očita delavstvu in njegovim predstavnikom: 1. V zadnjem času »neki krogi« ustvarjajo na razne načine in ob raznih prilikah med delavstvom sovražno razpoloženje napraro delodajalcem. 2. Dosedaj dobro razmerje med delodajalci in delojemalci se izpodkopava. 3. Namesto dosedanje harmonije stopa ostro nasprotje, ki ima slabe posledice le za delavstvo, ki naseda »dvomljivim svetovalcem«. 4. To postopanje je v kvar le zape-Manim delavcem, ki so morda dosegli kako malenkostno korist, ki pa ni v nobenem razmerju s škodljivimi posledicami. 5- Delavci vidijo le trenutno korist, Pozabijo pa, da so prej ali slej vendarle oškodovani v svojih življenskih interesih in gledajo razočarani na bridke posledice nepremišljenih korakov, ko se škoda ne da Več popraviti. 6- Oblastva naj se zanimajo za to ro-varenje in delavstvo obvarujejo pred na- a*Fnjimi škodljivimi posledicami. Napad na jugoslovansko socialno zakonodajo 115 strokovne organizacije. Delavske tožbe za nadnre in odpovedno dobo. Kdor pa količkaj pozna resnične razbere, bo moral priznati, da so s tem v »Ve-černiku«, »Mariborer Zeitung« in »Slovencu« napadli le jugoslovansko zakonodajo in Vse naše strokovne organizacije. Zaplotni člankar se je sicer skril za uredništvo, ki pa sc s članki menda ne strinja, ker so zlasti v »Večerniku« vendar že tudi ponovno napadali razne inozemske podjetnike, kako izrabljajo naše delavstvo, člankar očividno misli na tožbe delavcev za nadurno delo, za plačilo zakonite odpovedne dobe in drugih pravic, katere jim nudijo zakoni o zaščiti delavcev in obrtni zakon. Ce pa so se delavci borili za to, kar jim dajejo naši zakoni, potem jim pač tega ne nihče očitati Gladko izmišljena in OTzna laž je, da bi vladala doslej harmonija n»ed delavstvom in delodajalci. To izhaja vendar že najbolje iz neštetih izpadov v 'Večerniku« in ljubljanskem nacionalistič- nem listu »Pohod«. Resnica je baš nasprotna. Odkar so prišli v Maribor in okolico posebno inozemski tekstilni in drugi izkoriščevalci našega narodnega premoženja, ni več miru med našim delavstvom. Še baš ta teden je nek poslanec v narodni skupščini ugotavljal, da je vsa naša industrija v rokah inozemskega kapitala, avstrijskega, madžarskega in nemško-češkega, da je ta industrija vsa kartelirana in zaščitena s carino, ter da se je treba proti njej bojevati, da nas ne izmozga (glej govor poslanca Gajšeka). Prišli so k nam s starimi stroji iz držav, ki imajo ostrejšo socialno zakonodajo, katero so tudi dobro poznali. Delavci, ki tožijo, pridejo v črno knjigo. — Naše zakone pa bi radi sabotirali, to se pravi, izmozgali naše državljane proti zaščiti zakonov naše države. Boj naših delavcev, naših državljanov proti temu inozemskemu kapitalu imenujejo sedaj »Mariborer Zeitung«, »Večernik« in »Slovenec« — oziroma njihov zaplotni dopisnik — ustvarjanje »sovražnega razpoloženja med delodajalcem«, »izpodkopavanje harmonije«. Člankar šteje v zlo delavstvu nesramno dejstvo, da si upajo ti inozemski velekapitalisti devati naše državljane-delavce, če se borijo za zakonite pravice, na črno listo. Povsod drugod bi takšne inozemce prvo uro pognali čez mejo, pri nas pa dobivajo zaščito v nacionalnih listih. Kaj pravijo naši sodniki? Žal je moral še nedavno odličen slovenski sodnik pri žalostni pravdi delavca za nijegovo mezdo ugotoviti, da so se začeli nekateri domači podjetniki navzemati gori navedenih manir teh inozemskih industrialcev in jih dostikrat še celo prekašajo. Treba je ugotoviti, da so pošiljale na sodišče za upravičene mezde svoje člane vse delavske organizacije in da so delavce tudi zastopali v takih tožbah, zlasti nadurnih, razni odvetniki, tudi nacionalni in tudi taki, ki so pri »Narodni odbrani«. Res pa je, da so si vsi inozemski tekstilni tovarnarji najemali v takšnih tožbah le dva nacionalna slovenska odvetnika. Samo delavski časopisi branijo delavca. Naša oblastva, ki morajo izrecno ščititi delavstvo in nadzorovati izvajanje socialne zakonodaije, pa bi naj sedaj še celo preganjala delavstvo, če se brani pred izrabljanjem po naših zakonih? Celo tako daleč gre že naša javna morala? Delavcu je pri odpustu mezda zakonite odpovedi ali zaslužek nadurnega dela edino premoženje. In to naj daruje tovarnarju, da bo ostala harmonija v tovarni? Ali pa podjetnik, ki ima milijonsko premoženje, ne iztoži vsake najmanjše terjatve? Delavske interese ščiti le delavski tisk in to si naj delavstvo dobro zapomni! Maribor. »Stari gimpelni« v delavnici državne železnice. V sredo se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru raizprava v tožbi železničarja Josipa Pozneja proti železničarju-ključavničarju Viljemu Sankoviču, ki stanuje v studenškem Sokolskem domu. Ta je namreč lansko jesen razlagal v delavnici na-pram drugim železničarjem, da bi morali stari železničarji, ki so po njegovem mnenju »stari gimpelni«, iti v pokoj. Potem se je j®, obrnil ,proti kovaču Josipu Pozne ju in “ Pa ta stari gimpel — ne gre v litev a * Tazpravi je Sinkovič tajil ža-in s’inko^f6V>e verjelo zaslišanim pričam nja časti na ra