»Portret« krajevne skupnosti »Hinko Smrekar« Z uspehi iz starega v novo leto Obrisi meja krajevne skupnosti »Hinka Smrekarja« na karti teritorialne razdelitve občine Ljubljana-Šiška za območja krajevnih skupnosti človeku nehote ustvarijo vtis, kot da vidi značilni »italijanski škorenj« na zem-ljevidu Evrope. Pa vendar je to prav tisti del jedra stare Šiške, ki je v preteklosti, obdan z žico, grenko okusil, kakšna je ta »velika dvoj-nica« kot okupator. Danes živi na tem ob-močju krajevne skupnosti 8.500 prebivalcev, kar jo uvršča med največje. Da je to star del šišenskega jedra, je takoj videti na stano-vanjskih hišah in stavbah, ker je na njih mo-goče zaslediti eastitljivo patino časa. • To značilnost dopolnjujejo tudi podatki o starostni strukturi prebivalstva. Prevladp-je generacija srednje starosti. V ilustracijo dcdajmo, da je kar 600 krajanov starih nad 70 let. Od vsega prebivalstva je samo 3.000 zaposlenih. Zaradi prostorske omejitve novih gradenj skorajda ni. Večina hiš je v zasebni lasti in marsikatera bi bila potrebna prenove. Poglobljena krajevna samouprava • Ne glede na te značilnosti je v družbe-nopolitičnem življenju čutiti živahen utrip. Krajevna samouprava je zelo razvejana. Or-ganizirana je prek skupščine sveta KS, po-ravnalnega in potrošniškega sveta ter 13 raz-nih komisij pri svetu KS. V neposredno sa-moupravno življenje je vključenih 280 kra-janov, če pa k temu prištejemo še aktivne družbenopolitične krajane, se številka povz-pne na 460. • Zelo razširjen je delegatski sistem. Ra-zen temeljne delegacije deluje še 11 delega-cij samoupravnih interesnih skupnosti. Moč-no si prizadevajo poglobiti samoupravni si-stem tudi prek zbora stanovalcev in 69 hiš-nih svetov, ki pa so za zdaj še zelo slabo crganizirani. Prav tako so številne tudi druž-benopolitične organizacije. Poleg krajevne konference SZDL imajo še 5 osnovnih orga-nizacij ZK, ki so povezane v svet ZK KS, or-ganizacijo ZZB NOV, ZRVS s 3 osnovnimi organizacijami, organizacijo RK z 2 območ-nima aktivoma in dvema v ustanavljanju ter aktivi v KEL, LEK in Zelezničarski šoli. • Mladina ima sicer svojo organizacijo, vendar je nedelavna. Mladi navajajo za vzrok pomanjkanje prostorov. Res je, da nimajo prostora za razvedrilo, imajo pa na razpolago prostor na sedežu KS za organizacijske aktiv-nosti. • Glede na to, da je krajevna skupnost zaradi svoje infrastrukture cest in urbane razporeditve prebivalstva že po naravi raz-deljena na štiri območja, so po besedah Aloj-zije Srdoč, tajnice KS, tudi neposredno sa-moupravno odločanje krajanov prilagodili ob-močjem. V tem smislu so institucionalizirali štiri zbore krajanov. Izkazalo se je, da je bila takšna rešitev pravilna. Krajani se zborov bolj številno udeležujejo kot prej, saj na njih razpravljajo in odločajo o problemih, za ka-tere so vsakodnevno življenjsko zainterešira-ni. Na ta način so se organizirale tudi druž-benopolitične organizacije in prilagodile delo novi obliki. Pornembni so tudi drobni problemi • Problemi, s katerimi se ukvarja njihova krajevna samouprava, so podobni tistim v drugih mestih KS. Sive lase jim dela pomanj-kanje prostorov, nič manj pa prometna in komunalna problematika. Ker na te rešitve ne morejo vplivati sami, se običajno dolgo vlečejo. Varstvo okolja jim prav tako povzro-ča veliko preglavic, onesnaževalci pa običaj-no nimajo kaj prida posluha za njihove zah-teve. • Na njihovem območju ima svoj sedež 17 OZD, vendar je sodelovanje z njimi zelo slabo, z izjemo s »KEL«. Krajevna skupnost je vse seznanila s svojimi programi razvoja, vendar jo niti ena od OZD ni obvestila, če so in kaj so o njih razpravljali. Tudi gledeuskla-jevanja zaposlovanja in reševanja stanovanj-skih problemov njihovih delavcev in nič dru-gače. • Poleg Vc^jni pa imajo krajani, čeprav manjše, zato pa zanje nič manj pomembne Vsakdanje probleme. Na njihovem območju obratuje 82 zasebnih obrtnih delavnic raznih strok, vendar ni takšnih, ki bi se ukvarjale z drobnimi storitvami, na primer: s popra-vili gospodinjskih aparatov, z drobnimi mi-zarskimi deli, ravno tako zidarskimi, pleskar-skimi, elektrikarskimi in podobno. Glede tega bo najbrž morala kaj storiti občina z ustrez-no in stimulativnejšo davčno politiko, da bi postala tudi drobna obrt vabljivejša. Med drobne probleme, ki tarejo zlasti starejše kra-jane, sodi tudi ta, da ob sobotah in nedeljah popoldan ali zvečer ni odprtega nobenega lo-kala, sploh pa ni obenega primernega, se pra-vi solidnega, domačnostnega lokala, kjer bi po stari slovenski šegi in navadi sedli na »ko-zarček razgovora«. Gostilna »Majolka« jeedi-na, kl je v bližini, vendar se v njej shajajo samo mladi, med katere se starejši zaradi hrupa ne morejo vključiti. Sicer pa so tudi cene glede na raven lokala, slabe strežbe in nevljudnosti strežnega osebja pretirano vi-soke. Vse drugače je, pravijo, v hotelu »Bellevue«, kjer je postrežba odlična iri še cene so solidne, težava je le v tem, da je za-nje malo oddaljen in težje dostopen. Na ra-čun trgovine sicer ni bilo slišati pripomb, ko-likor pa jih imajo, so podobne tistim, ki jih danes povsod slišimo, da vedno česa zmanjka na prodajnih policah. Društvena dejavnost je zelo živahna • Ceprav je mladinska organizacija nede-javna, se mladina vseeno spontano in mno-žično udejstvuje v tukajšnjih športnih dru-štvih, kjer ima na voljo kar tri. Športna in fizkulturna dejavnost je v krajevni skupnosti nasploh zelo bogato razvita. TVD Partizan Spodnja Siška šteje okrog 800 članov. Njegov tajnik Zdenko Muhar je povedal, da razen drugih športov goji. društvo tudi vrhunski špcrt v več disciplinah. Njihova vrsta ženske gimnastike na primer predstavlja jedro dr-žavne reprezentance, ki se udeležuje vseh več-jih tekmovanj tudi na tujem. Alenka Zu-pančič je na lanskih mediteranskih igrah v Splitu osvojila kar dve srebrni medalji. Svoj največji osebni uspeh je dosegla lani v par-terju. Lepe uspehe žanjejo tudi judoisti, tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu. Du-šan Dimovski je osvojil lanski naslov držav- nega pivanLi, vuuku teiesnoKuiturne vzgcje posvečajo predšolskim otrokom, kajti zave-dajo se, da od jutra raste dan. Društvo se vključuje tudi v razvijanje rekreacijskega športa za nečlane. • Nič manj ni uspešno Železničarsko športno društvo Ljubljana, stadion Siška s svojimi 820 člani razpolaga s stadionom, ki lahko sprejme 25.000 obiskovalcev. Milorad Orel, predavatelj telesne kulture, sicer uprav-nik stadiona, je naštel celo vrsto klubov v okviru društva. Poleg moškega nogometnega kluba imajo tudi ženski nogometni klub, za katerega ni skoparil z laskavimi izjavami. Po-vedal je, da je to edini klub te vrste v Slove-niji, hkrati pa se je plasiral že v I. zvezno ligo. Tretje mesto v I. zvezni ligi je osvojil tudi rugbv klub. Lani mu je bila zaupana or-ganizacija mednarodne tekme za prvenstvo Evrope med reprezentancama Nizozemske in Jugoslavije na stadionu Šiška. Ne brez raz-loga je s ponosom naštel, da je Marjan Cerne, član atletskega kluba, državni reprezentant, Mirjam Korajlija pa prvakinja Jugoslavije in najhitrejša mladinka na Balkanu, ki jo tre-nira profesionalni trener Slavko Cerne. Uspeš-no nastopajo tudi balinarski klub s 3 sekci-jami, odbojkarski, teniški in varpa klub. Var-pa šport je pri nas docela neznan, zelo znan pa je na Švedskem, kjer ga go.iijo kot nacio-nalni šport. Omenimo naj še, da imajo usta-novljen tudi judo in košarkarski klub, žal pa slednji goji samo še rekreativno košarko, če-prav je bil nekoč pokalni prvak Jugoslavije in član I. zvezne lige. Po mnenju tov. Orla je za to kriva reorganizacija v telesni kulturi, delno pa tudi neaktivnost vodstvenega kadra. Društvo bo prihodnje leto slavilo 60-letnico obstoja in za to priložnost pripravlja svečane prireditve, ki bodo verjetno stekle v počasti^ tev.občinskega praznika. Množično vključevanje mladih • Tudi tretje, Železničarsko šolsko športno društvo, v katerega je včlanjenih 230 gojen-cev oziroma dijakov Zelezničarskega šolskega centra ter 150 mladincev iz KS in delovnih organizacij, je zelo aktivno. Po besedah Ni-kole Popivode, predsedmka društva, -so nji-hova prizadevanja usmerjena predvsem v množično vključevanje mladih v telesno kul-turo. Pritegnitev mladih iz delovnh organiza-cij in krajevne skupnosti si štejejo za lep u-speh, kar v resnici tudi je. Pohvalijo pa se lahko še z marsikaterim športnim uspehom. Na tekmovanju srednjih šol mesta Ljubljana v nogometu so dosegli drugo mesto. Ravno tako njihovo društvo tekmuje za prvenstvo v ženski gimnastiki; od mestnega do republi-škega. Letos je bilo društvo celo organizator I. državnega prvenstva srednjih šol. • Pri naštevanju društev ne moremo mi-mo zelo prizadevnega in požrtvovalnega Ga-silskega društva Spodnja Šiška, ki vztraja v svoji aktivnosti kljub nemogočim prostorskim težavam, kajti lastnih prostorov sploh nima. S svojo opremo se potika že precej dolgo po zašebnih prostorih, nima pa tudi telefona. Po-trpežljivi so gasilci, ni kaj reči, da še vedno čakajo na davno dane obljube, da bodo kma-lu dobili svoje prostore. Društva prijateljev mladine in Turističnega društva bi zaradi nji-hove nedejavnosti lahko brez škode ne ome-njali, toda ker je v ustanovitvi Društvo upo-kojencev, ni odveč, če ga opozorimo, naj se ne bi zgledoval po njih, kajti zgledi vlečejo. • Velik delež k splošni družbeni aktivnosti v krajevni skupnosti prispeva zlasti organi-zacija Rdečega križa, ki s svojimi humanitar-nimi akcijami in programi v ničemer ne za-ostaja za uspehi drugih društev. Hiacinta Civka-Škoda, tajnica RK, nam je povedala tole: »Naša organizacija RK šteje okrog 3.000 članov. Ob letošnjem katastrofalnem potresu v Crni gori smo se takoj vključili v zbiranje pomoči. Zbrali smo nad 50.000 dinarjev v go-tovini in obveznicah in prav toliko v materia-lu. Ker takšna ali podobna nesreča lahko tudi nas kdaj doleti, smo nabavili vso potrebno opremo in sanitetni material za zasilno am-bulanto. Potrebujemo le še ambulantni šo-tor. Tega nameravamo kupiti iz prostovoljnih prispevkov, zbranih ob fluorografiranju na-ših krajanov. Med krajani prirejamo tudi zdravstvena predavanja in organiziramo te-čaje za nego bolnikov na domu. Zal se jih mladi ne udeležujejo, ampak samo starejši ljudje. Posebno pozornost posvečamo tudi krajanom, starejšim nad 70 let. Pred koncem leta obiščemo skupaj s patronažno službo ZD, predstavniki KS in ZZB vse, ki so nepokretni ter jih priložnostno obdarimo, za druge pa priredimo družabno srečanje. Med našimi čla-ni imamo tudi precej rednih krvodajalcev, naše krvodajalske akcije pa so tudi sicer ved-no uspešne,« je zaključila. Obrisi prihodnosti • Za zaključek pa naj spregovorimo še o smernicah srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja KS Hinko Smrekar. Res še ni popolnoma izoblikovan, vendar že ponuja osnovne obrise. Do leta 1981 naj bi bil do-končno rešen problem industrijske cone, s tem pa stanovanjskega otoka, ki zavira njeno razširitev, kajti to se vleče že 10 let. Program predvideva dokončno ureditev kraja Stara cerkev, kjer naj bi do 1985. leta zrasli po-slovno-stanovanjski objekti. Urejen naj bi bil tudi trikotnik nekdanjega »Urbana« in dal prostor krajevnemu družbenemu centru. Ker bi bil v tem primeru uporabljen tudi ves kom-pleks sedanje tržnice, krajani zahtevajo, da se v programu določi lokacija za novo tržnico kje v bližini. Na Jami predvidevajo gradnjo novega vzgojnovarstvenega zavoda, kot ma-tično ustanovo z dvema oddelkoma v kareju »Stara cerkev«. • Naj zapišemo samo še sklepno misel. Ni zmage brez boja, ne uspehov brez problemov. Zato verjamemo, da se bodo ob skupnih na-porih vseh krajanov lanski uspehi tudi letos ponovili ali pa bodo celo preseženi. I. Osolnik