Postnfns lAsBaav V iBUVUr
Leto XVIIL. št. 186
UpravmStve, muogana, ünafi]«n olles 0 — Telefon tt. HS, S138.
3124, 3125. 8126. lnseratni oddelek: Ljubljana, fielen» tiurgova ul S — TeL »392, 3492. Pooruzmca Maribor: Gosposka alles
St. U — Telefon «t. 2456. Podružnica Celje: Kocenova OL IL i
Telefon St 190. Rat uni pri poŠt. ček. nvodlli: Ljubljana št 11.842. Praga Oslo 7&180, Wien St 105.241.
LlnbQana, četrtek to. avgusta 1937
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uhca 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Poljsko-nemske diference
/..c uolgo se opaža, da odnošaji med Nemčijo in Poljsko niso več tako dobri, kakor so büi v prvi dobi po sklepu desetletnega pakta med obema državama, sklenjenega 1. 1934. Prav za-prav uradni odnošaji med obema vladama sami po sebi še niso toliko trpeli kakor je prizadeto javno mnenje, tako v eni kot v drugi državi, kar prihaja do izraza na najrazličnejše načine. v časopisju, na zborovanjih itd. Posebno vidno se je to pokazalo nedavno • priliki, ko je potekla petnajstletna doba nemško-poljskega sporazuma o Gornji Šleziji in je poljska vlada pripravila nove manjšinske zakone za to ozemlje. Ob tej priliki se je sprožila polemika med obema strankama, z obilico medsebojnih očitkov.
Za značaj nemško-poljskih odnoša-jev je osnovno važno, da predstavlja pred skoro štirimi leti sklenjeni pakt le delo diplomacije, sporazum med obema vladama, ki ni bil v skladu s splošnim razpoloženjem množic niti na eni, niti na drugi strani. To je njegova najznačilnejša označba. Na nemški strani so od nekdaj gledali na Poljake kot na nekaj manjvrednega. Obnovo poljske državnosti so si med vojno, ko jo je postavljala na program tudi Avstrija, v Berlinu zamislili na ta način, da bi pomenila novo veliko deželo, podrejeno nemštvu. V konfliktu, nastalem nad temi osnovnimi načelnimi razlikami, se je zgodilo, da so Pilsudskega, še^a poljskih legij, kratkomalo poba-sali v ječo. Toda kljub vsemu temu je nastala samostojna svobodna Poljska, in sicer velika Poljska, ki so ji bile poleg ruskih ter avstrijskih dodeljene tudi ta čas nemške pokrajine. V svojih propagandnih delih je sam Hitler vedno govoril zoper Poljsko in ji odrekal pravico do samostojnosti, da, celo pravico do lastne zemlje. Državna meja med Nemčijo in Poljsko se je smatrala kot najbolj labilna, saj se je v Berlinu celo iz ust visokih uradnih predstavnikov izjavljalo, da se ta mejna črta mora spremeniti. Bila so leta, ko je zapadna Evropa smatrala, da je polj-sko-nemška meja poglavitni kamen .'-podtike za mirovno stanje v Evropi in da bo problem te meje sprožil prvo novo konflagracijo v Evropi.
Konflikti, ki so se polagoma razvili med javnimi glasili na obeh straneh, se ne tičejo vprašanja meje, marveč so se koncentrirali na drugačno področje. Ker se je z nemško-poljskim paktom ustanovilo desetletno premirje, to se pravi, da se je takorekoč garantiralo obstoječe stanje med obema državama, se je mogla sporna snov omejiti v bistvu samo na interne zadeve. In te so se našle v bogati meri v stanju narodnih manjšin in v vsem, kar je s tem v zvezi. Od zunanjepolitičnih vprašanj je kljub vsem nasprotnim prizadevanjem prožilo spore predvsem stanje v Gdansku, skupno s političnimi spremembami, ki jih je tamkaj povzročila zmaga narodnega socializma ter njegovi konflikti z ženevsko mednarodno organizacijo.
V	vprašanju narodnih manjšin so neka globoka nasprotja v naziranjih in v dejanskem stanju obeh manjšin tako globoka, da v tem pogledu na resničen, iskren ali dokončno veljaven sporaz-im n:.ed obema strankama ni mogoče misliti. V teh neutajivih razlikah so klice vseh ostalih sporov in pa vzrok, da se vladi v Varšavi kljub avtoritarnemu značaju ne posreči popolnoma zatreli kritike in nezadovoljnosti politične javnosti zlasti v zapadnih poljskih pokrajinah. Podobno je na nemški strani, seveda s to razliko, da je tam časopisje povsem dirigirano, pa da spričo tega izraža hkrati uradno mnenje, dasi na poseben način garnirano. V časopisni polemiki se vsekako izraža latentno nasprotje, ki loči oba tabora, dasi si diplomacija v skladu z vodilnimi krogi v obeh državah prizadeva, da za vsako ceno ohrani stanje premirja, zavedajoč se koristi, izvirajočih iz tega.
V	poljski Gornji Šleziji je ostala nemška manjšina, ki je seveda posebno močna v nekaterih mestih ter industrijskih središčih. Dasi je njen znaten del tudi iz delavskih slojev, je vendarle najmočnejši v njej meščanski sloj dobro situiranih skupin. Ti predstavljajo do neke mere ponemčene ali celo šele napol ponemčene Poljake, deloma pa doseljence iz ostalih nemških pokrajin ali njihove potomce. Ni nam težko vživeti se v spore, ki nastajajo v taki situaciji, spore, ki se tičejo vprašanja, kako naj se vzgajajo otroci, ali naj se še nadalje prepuščajo ponemče-vanju itd. Tudi ni težko vživeti se v nemško stališče, ki hoče šteti med Nemce marsikoga, ki je dejansko iz poljske narodne sredine. Še posebno pa prihajajo do veljave vse te in podobne težave ob narodni meji na Nemškem, v onih pokrajinah, kjer je ostala poljska manjšina, to je v nemški Gornji Šleziji, v Mazurih ter v drugih področjih obmejnega pasu. pa končno v Gdansku samem. Tamkaj je povsod nešteto ljudi, ki jih Poljaki štejejo med svoje, a si
RUMUNIJA ZVESTA FRANCIJI
Bivši ministrski predsednik Jorga zavrača govorice o spremembi
ritmnnske zunanje politike
Bukarešta, 11. avgusta. b. Profesor Jorga, bivši ruimunski ministrski predsednik, je napisal v listu »Tiimpuil« članek o m-mun&ko-francoistkih odnošajih, v katerem ugotavlja med drugim;
Dokler bo Francija zagovarjala mirovne pogodbe, s katerimi so bile Rumuniji priznane njene teritorialne pravice, in dokler bo imela svojo čudovito armado, s katero lahko brani kakršnokoli politiko, bo Rumu-nija na strani Francije. Bilo bi napačno, ako bi si povprečni Francoz ustvaril napačno sodbo o Rumuniji, kajti navzlic oboževanju Hitlerja v delu rumunske javnosti so zelo pretirane vesti, da je Rumunija pravkar na tem, da prekine svoje odnošaje e Francijo.
V pojasnilo romunski javnosti navaja profesor Jorga nekaj značilnih pojasnil o sedanjem francoskem notranjepolitičnem položaju, o katerem imajo mnogi Rumimi povsem napačne 'predstave, in prihaja do zakljuSka, da ne srne notranja politika nobene države vplivati na razvoj meddržavnih odnošajev.
Tatarescova vlada
ni odstopila
Bukarešta, 11. avgusta, g. Popoldne je kralj Karol sprejel v avdienci min. predsednika Tataresca. Po avdienci je izjavil Ta-tarescu novinarjem: Vse, kar se je pisalo o ostavki vlade, so fantazije. Vlada bo do konca izvršila svoj mandat, ki sta mu ga poverila kralj in država.
Titulescu v Karlovih Varih
Praga, 11. avgusta, b. Bivši rumunski zunanji minister Titulescu" se trenutno mudi v Karlovih Varih. Nekateri listi, me>i njimi tudi Henleinova »Die Zeit«, so izkoristili to slučajno bivanje Tit.ule&ca na češkoslovaškem ozemlju na vse mogoče kombinacije, med katerimi je pač najbolj fantastična ta, da bi se bili te dni sestali v Karlovih Varih na skupno posvetovanje poleg Titu-les>öa še nekateri ugledni češkoslovaški in jugoslovenski -politiki. V tukajšnjih informiranih krogih zatrjujejo, da so vse te kombinacije Henleinovega organa navadna izmišljotina.
Mussolini o vlogi Sicilije
„Tudi Sicilija bo dobila svojo pravico — Dali ji jo bodo njeni vojaki in njeni koloni"
Rim, 11. avgusta, br. Potovanju italijanskega ministrskega predsednika na Sicilijo pripisujejo tukajšnji dobro poučeni krogi izreden pomen. Glede na razna suanničenja, ki so se v zvezi s tem pojavila v inozemskem tisku, je Mussolini že včeraj v svojem govoru v Messinj poudaril, da je to njegovo potovanje zgolj miroljubnega in konstruktivnega značaja.
Mussolini se je dam iz Messine odpeljal v Aci Reale pod Etno, nato pa je s svojim spremstvom ruadaJjerval vožnjo proti jugu v Katanijo, kjer je imel zvečer na glavnem trgu pomemben govor V poslednjem času so se po Siciliji razširile govorice, da namerava italijanska vlada tudi na Siciliji ustanoviti poseben visoki komisarijat, ki naj bi prevzel vso upravo na otoku, 8 čimer pa bi bila dežela postavljena na stopnjo Italijanskih kolonij. Mussolini je demantiral te govorice in izrecno poudaril, da nikakor ne namerava ustanavljati na Siciliji takega komisari-jata. čas izjemnih režimov je končan, s tem večjo vnemo pa bodo v bodoče na Siciliji izvrševali javna dela, za katera bo dano na razpolago še mnogo milijonov.
V svojem govoru je opozoril na tiri, za Italijo izredno važna dejstva. V Katamjl se je o tvorila vojašnica min/tih fašistov. V zvezi s tem je poudaril, da je eno izmed osnovnih načel tfafLstid^e (dotatiritme in fašistične civilizacije, da postaja italijanski narod vedno bolj pripravljen za svoje bodoče vojaške naloge. Zgodovina dokazuje, da narodi, ki ne znajo rabiti svojega orožja, tudi nikoli ne bodo mogli drugim narodom ukazovati, kako naj se ga poslužujejo. Zgodovinski dokaz je, da se narodi, ki niso bili vojaško na višku, nikoli niso osvobodili svoje bade in suženjstva
Drugo dejstvo je otvoritev nove pravosodne palače. Končno je Mussolini opozoril na največji dogodek v zgodovinskem razvoju nove Italije, na ustanovitev italijanskega imperija, ki sì ga je zamišljal že Crispi. Svoj govor je zaključil z obljubo, da bo tudi Sicilija dobila svojo pravico, dali pa ji jo bodo njeni vojaki, njeni koloni in njena brezpogojna zvestoba interesom naroda.
Govor je bil ponovno prekinjen z navdušenimi ovacijami in odobravanjem,
V političnih krogih je zbudila pozornost zlasti poslednja Mussolini jeva izjava o pravici, ki naj bi se priznala Siciliji s pomočjo italijanskega vojaštva in kolcnov, ter o njeni bodoči misiji. Pri tem opozarjajo na današnji uvodnik enega izmed glavnih glasil fašističnega režima »Gazzetta del Popolo«, ki z medoarodnopoli-
tičnega vidika razpravlja o Mussolini je-i vem potovanju na Sicilijo. Na Siciliji, j pravi list, se bodo prav te dni odigrali veliki dogodki, kakor so se pred mesecem dni v Libiji na drugi strani Sredozemskega morja Ti dogodki se bodo razvijali v prisotnosti italijanskega ministr-kega predsednika Mussolinija in s pomočjo vseh vojaških sil Italije
Za razvoj sredozemskih odnošajev bo ta dogodek prav tako kakor oni v Libiji, izrednega pomena. Velesila Italije, ki je dosegla prvi vrhunec svoje moči z osvojitvijo Abesinije, je premaknila s tečajev vse mediteranske narode. V njenih rokah je sedai iniciativa za ves razvoj političnega življenja na Sredozemskem morju. Za njo stoji Španija, ki se v svoji krvi obnavlja, za njo stoii Egipt, ki hoče biti popolnoma neodvisen,' in končno vodi Italija tudi ves arabski svet, ki se je prav v tem času pričel prebujati. Sicilija pa se nahaja sredi Sredozemskega morja in v središču tega novega razvoja italijanske sredozemske politike.
Med tem so bile ob južni obali Sicilije izvršene priprave za velike vojaške vaje, pri katerih bosta sodelovala dva armij-ska zbora vojske na konnem, več sto letal in večje brodevje italijanske vojne mornarice. Pri teh vajah hočejo preizkusiti italijanske vojne načrte za operacije v primeru, če bi kaka tuja vojaška sila skušala vdreti na Sicilijo.
Vojaškim vajam bo po poslednjih informacijah prisostvoval tudi italijanski kralj, ki se je davi z letalom odpeljal s svojega posestva pri Sv. Ani di Valvierl na Sicilijo.
Angleški pomorski manevri
pri Mam
Rim, 11. avgusta, br. Z Malte prihajajo vesti, da so se tudi tam pričeli veliki manevri angleške vojne mornarice in letalstva. Pri njih sodeluje vs3 angleško sredozemsko brodovje z vojnima ladjama »London« in »Repulse« na čelu, dve brodovji podmornic, poleg drugih pa tudi nad 100 najnovejših anglel&ih težkih napadalnih letal. Naloga teh manevrov je preizkusiti najnovejše angleške utrdbe na Mahi.
Obisk madžarskega finančnega ministra na Poljskem
Dunaj, 11. avgusta br. Kakor poročajo iz Budimpešte, namerava finančni minister Fabigny v kratkem odpotovati v Varšavo.
jih lastijo tudi Nemci, ne vpoštevajoč toliko materinski jezik kot »kulturno« skupnost ali kaj podobnega.
Nič ni značilnejšega, kakor dejstvo, da se glede števila Poljakov na Nemškem poljske in nemške navedbe med seboj ogromno razlikujejo, kakor se razlikujejo tudi glede števila Nemcev na Poljskem. Nam Slovencem, ki smo imeli toliko opravka z borbo za narodnost v sferi nemško-slovenske narodne meje in imamo borbo za narodnost slovenske narodne skupine na Koroškem še dandanes pod podobnimi splošnimi pogoji, ni težko vživeti se v značilnosti te narodne borbe. Zato tudi zlahka razumemo, koliko sporov se more razviti iz tega in kako silno težavno, če ne naravnost nemogoče, je najti pri urejanju pravnih določb za manjšine rešitve, ki bi zadovoljile obe strani.
Sedaj, ko so Poljaki urejali v pravnem pogledu stanje nemške manjšine v Gornji Šleziji, so seveda nastopili zoper poljske določbe nemški ugovori iz rajha. Toda istočasno so nezadovoljni z njimi tudi nacionalni Poljaki iz zapadnih pokrajin, ki še posebno postavljajo v ospredje pritožbe glede postopanja s poljsko manjšino v Nemčiji. Zakaj Poljaki na Nemškem so deležni brez primere manjših ugodnosti v narodnostnem pogledu, glede manjšinske-
ga šolstva, glede kulturne avtonomije in političnih pravic kakor Nemci na Poljskem. Ze od nekdaj je bilo tako, še hujše pa je, odkar je zavladal na-rodnosocialistični sistem, ki je že po svojem političnem bistvu manjšinski kulturni avtonomiji bolj nasprotujoč in bolj nevaren nego so büi prejšnji demokratični režimi.
Spričo tega ni čuda, da se čim dalje bolj uveljavlja odpor s poljske narodne strani pa da so zlasti hude proti-nemške kritike izrekla poljska narod' noobrambna društva in sploh nacionalne organizacije v zapadnih poljskih vojvodstvih. Cim dalje težje je uradnim krogom zadrževati val odpora in ohraniti korektne odnošaje na osnovi sklenjenega pakta. Podobno dobiva tudi na nemški strani vsaj lokalno časopisje čim dalje več mesta za protipolj-ske kritike in izpade. Očitno gre pri tem obema strankama tudi za to, da s primerno kritiko dosežeta čim več ugodnosti v okviru sedanjega stanja, ne da bi se sicer uveljavljalo stremljenje za spremembo vseh medsebojnih odnošajev. Podoba je, da niti ena niti druga stranka ne misli resno na razdor v bližnji bodočnosti. Zakaj od pakta imata obe državi še vedno ugodnosti, katerim se za sedaj še nočeta odreči
Praga proti intrigam
I Praga, 11. avgusta, b. Dasi je nemško časopisje prav v zadnjem času polno novih izpadov proti češkoslovaški, so se vendar nekateri tuji listi spustili v kombinacije o možnosti direktnih pogajanj med Prago in Berlinom. Ta pogajanja so prikazovali že kot dejstvo in kot nekak uvod v srednjeevropsko sodelovanje. Včerajšnji in današnji češkoslovaški Usti pa demantirajo vse te govorice in kombinacije kot plod gole fantazije, dasi ne ta je, da bi se Praga sporazumu z Nemčijo ne upirala. Pogoj je le, da bi bil tak sporazum zares iskreno zaželjen tudi na nemški strani.
»Češke Slovo« ugotavlja med drugim: Lahko sporočimo, da so informacije o sporazumu z Nemčijo netočne, češkoslovaške oblasti se že dolgo trudijo za izboljšanje odnošajev z Nemčijo, in sicer tako, da bi se medseboini politični ln gospodarski odnošaji uredili na korist obeh držav. Predvsem pa bi bilo potrebno, da preneha
Se CTtfcrat ona odloma nemška kampanja proti ČSR, ki silno kvari atmosfero medsebojnega zaupanja Z Nemčijo se naša država pogaja sicer v raznih vprašanjih, vendar ne more biti za sedaj niti govora o kakem političnem sporazumu.
češkoslovaška republika, ki so fi meje z izjemo reviriorrfstične Madžarske priznale vse države tn Id ji iste meje jamčijo tncH mirovne pogodbe, ne smatra po devetnajstih letih svojega obstoja ta potrebno, dst se s komurkoli javno pogaja o priznanja svojih državnih mej. Pri tem niti ni treba, da še posebej poudarimo, da je baš Nemčija prva po prevratu priznala sedanji obseg češkoslovaške države. Državne meje niso zadeva, s katero je mogoče šahirati, one so nedotakljive in so izven sleherne diskusije ln slehernih pogajanj.
Isto, kar velja za državne meje, ve?ja seveda tudi glede manjšin. Z uradnega mesta je bflo pri nas že nekajkrat poudarjeno, da se ne bomo spuščali v nobena pogajanja z drugimi državami glede tujih manjšin pri nas, kajti to vprašanje je povsem notranjepolitična stvar republike, v katero se ne sme nihče vmešavati, posebno še, ker je vsemu svetu znano, da postopa češkoslovaška država s svojimi manjäna-mi najbolj dostojno.
V poddfmem smislu pSejo tudi ostali Asti, zlasti »Prager Presse«, »Naročili Politika« In »Sozialdemokrat^
Vojna na Kitajskem
Japonci razdejan mesto Nankov — Veliko japonsko vojno brodovje v šanghajski Inki
Glavni stan Japoncev v čangpingu
Šanghaj, 11. avgusta, br. Položaj na Daljnem vzhodu se naglo razvija Na Nan-kovškem prelazu severno od Pekinga v bližini železniške proge Peking—Kalgan je prišlo danes do novih hudih bojev, na drugi strani južno od Pekinga se je pričela zbirati velika japonska vojska, v šanghaj pa je danes priplulo celo japonsko brodovje. Kakor zatrjujejo, bodo v kratkem poslali iz Japonske na Kitajsko nadaljnjih 14 divizij vojaStva Po japonskih informacijah je sedaj v severovzhodni kitajski osem japonskih divizij.
Pri Nankovškem prelazu so se v pretekli noči spopadli prvi oddelki velike kitajske vojske, ld šteje po informacijah agencije »United Press« okrog 100.000 mož, s prednjimi stražami japonske severnokitajske divizije. Japonsko topništvo je davi ob tori docela razdejalo mestece Nankov pod tem prelazom.
Po nadaljnjih Informacijah poročevalca agencije »United Press« se je pričela velika koncentracija japonske vojske v čangpingu, južno od Pekinga, ob železniški progi Peking-Sujuan. Poročevalec sam je med vožnjo po tej progi opazil dva vlaka po 30 vagonov, ki sta bila polna japonskega vojaštva in na katerih je bilo 24 tankov ter 13 težkih topov. Za japonske vojaške transporte v čangping so v zadnjih dneh sestavili po tri dolge vlake na dan. V bližini čangpinga so si Kitajci zgradili močno utrdbe.
V Sanghaju se je panika, ki Je nastala zaradi poslednjih incidentov ob robu mednarodnih koncesij, danes Se povečala Davi je prispela vest, da je v Vutung blizu šanghaja priplulo 20 japonskih vojnih ladij. šest izmed njih se je v dopoldanskih urah pojavilo v šanghajski luki. Vsi topovi na ladjah so bili naperjeni proti kitajskemu delu mesta. V luko je snoči prispela tudi neka angleška križarka, ž njo pa dva rušilca, s katerih se je izkrcalo tisoč angleških vojakov, ki so prevzeli stražo na mejah mednarodnih koncesij, šanghajsko prebivalstvo beži v tisočih na področje koncesij in iz mesta. Strah pred represa-lijami zaradi predvčerajšnjih incidentov v šanghajskem mestnem okraju Hungjau je množice popolnoma prevzel.
Kakor doznavajo, je japonsko zunanje ministrstvo odredilo, da se zapre generalni konzulat v Harikavu. Po poročilih iz japonskega vira Ima kitajska vlada pripravljenih šest ladij, ki bodo v slučaju potrebe odpeljale kitajsko vlado v Hankav. Japonski opazovalci izjavljajo, da M bila premestitev glavne«:» mesta zadnji ukrep čangkajška, ako M prišlo do konflikta med Japonsko in Kitajsko.
te 14 japonskih divizij na celini
Nanking, 11. avgusta, b. šef generalnega štaba japonske armade na azijski celini general Sagaki je prišel v Tiencin. Tam pričakujejo sedaj tudi izkrcanje pete japonske divizije. Z njenim prihodom «e bo število japonskih divizij na kitajski celini zvišalo na 14. Vse te japonske čete se zbirajo v glavnem cto železnici Peking-Sujuan. Vrhovno poveljstvo teh japonskih čet bo prevzel najbrž general Teramči, bivši vojni minister; imenuje pa se tudi general Kojso, poveljnik japonske armade na Koreji.
Tiencin, 11. avgusta. w. Po japonsScftr vesteh so Kitajci zaradi priprav za ofenzivo proti Kalganu, izpraznMi prelaz pri Nanko-vu. Po istih vesteh so se Kitajci umakniB proti Kalgano. Za ofenzivo Japoncev je pripravljenih približno 10.000 mož japonski čet, ki jih bo podpirala težka artiljerija ši tanki. Japonci so zaplenili za prevoz čet in vojnega materijala železniško progo Pe-kmg-Suyoan. Glavni stan Japoncev je u Čangpingu.
Japonske obtožbe
proti Rusiji
Tiencin, 11. avgusta b. V tukajšnjih uradnih japonskih krogih je bila včeraj javno izrečena obdolžitev Rusije, da so aktivno vmešuje vkitajsko-japonski spor s tam, da skuša s svojimi močmi žbolj« šaiti kitajsko armado. V ta namen je ska vlada pred kratkim odposlala ▼ čahar 200 svojih najboljših oficirjev, da bft izvežbali kitajsko armado za najmodernejše napade, V čaharju so se Istočasno z ruskimi aficirp pojaviii na več krajih tudi tajni sovjetski agenti, ki bujskajo prebivalstvo na odpor proti Japoncema. V drugih političnih krogih v mestu pa no pripisujejo tem senzacionalnimi izjavam japonskih vojaških oblasti nikakega pomena, ker jih smatrajo za navacbno izigravanje domačinov, katetre bi Japonci zelo radi pridobili za skupno bort» proti Sovjetom, da bi jih s tem prepričali o po-trebi svojih prejšnjih in sedanjih nastopov na azijski celini.
Kitajski finančni minister v Berlinu
Berlin, 11. avgusta, d. Na pavmatkai na Kitajsko je prispel včeraj iz Pariza vBerw lin zastopnik predsednika kitajske vlade in finančni minister dr. Kung. Danes je obiskal Mackensens, državnega podtajni-ka ki zeta barona Neuratha, kl je sedaj odsoten. Govorila sta o stanju na Daljnem vzhodu in o gospodarskem razmerju meid Nemčijo in Kitajsko, ki postaja čiro-dalje tesnejše. Pred tem je dr. Kung sprejel veö zastopnikov trgovine, ki se zanimaj jo za razmere na Kitajskem.
Kakor zatrjujejo, je dr. Kung svojo finančno misijo v Parizu z uspehom dovršil, v Berlin pa je prišel iz političnih razlogov.
Kitajski petrolejski nakupi v Ameriki
Los Angeles, 11. avgusta, b. Da se misli osrednja kitajska vlada za vsak primer vsestransko pripraviti, se najbolje razvidi iz velikih kitajskih nakupov petroleja v Zedinjenih državah, To dokazuje zlasti skrb, ki jo nankinška vlada kaže glede svojega letalstva. Kolikor se je moglo do sedaj izvedeti, so Kitajci aaročili v Ameriki okoli 80 milijonov litrov petroleja v skupni vrednosti 2 milijona 77 tisoč dolarjev. Za prevoz teh velikih količin petroleja na Kitajsko bo potrebnih najmanj dvanajst velikih tankovskih psr-nikov.
ojačuje svojo vojsko
London, 11. avgusta, b. Danes je objavilo vojno ministrstvo poročilo, v katerem ugotavlja veliko izboljšanje pogojev vojaškega službovanja v angleški armadi. V glavnih obrisih je že nakazan načrt novega zakona, ki dovoljuje vojakom, ki so dovršili redni kadrski rok, še nadaljnje službovanje v armadi, ako sam: izrazijo to željo. Prav tako je dovoljen nekaterim kategorijam rezervistov ponoven vstop v armado. Vojaki, ki so služili v armadi dvanajst let, smejo služiti še nadaljnjih devet let, s čimer si pridobe pravico do pokojnine v iznosu od 14 do 34 šilingov tedensko. Doslej so vojak?. navadno odslužili rednih sedem let, nato pa ostali še pet let v rezervi in se je zgodilo le redkokdaj, da bi kateri. —
dobil pravico do podaljšanja svojega vojaškega službovanja, rezervisti pa se sploh niso mogli vrniti v redno službo.
Število rezervistov, ki se bodo po določilih novega zakona lahko vrnili v vojaško službo, znaša okoli 88.000 mož. Vsem tem bo vojno ministrstvo te dni odposlalo poziv, naj se poslužijo ugodnosti novega zakona. S tem bo vojno ministrstvo lahko natančno ugotovilo, koliko ljudi se namerava stalno posvetiti vojaški karieri, da bo vedelo ž nj:mi računati za vsak primer. Samo po sebi je razumljivo, da se bo število aktivnih angleških vojakov s tem zelo povečalo, kar je končno tudi glavni namen novega zakona,
»jutro« st m
-J&f rte£ I2. VI1T. E87-
Tuji novinarji v Berlinu protestirajo proti izgonu
Na ostro Scampanio nemških listov proti Angliji odgovarjajo v Londonu s podatki o nacistični propagandi
jev h Anglije. Dane« navajajo, zakaj »o bili nemški novinarji izgnani iz Angiije. »Dailv Express c je objavil daljše poročilo, v katerem podrobno opisuje, kako so bili predvsem dr. Langen in oba njegova izgnana tovariša zapleteni v delovanje nemške tajne policijske kontrole nad nemškimi emigranti v Angliji.
Angleška tajna policija^ pravi list, je dognala, da so bili vsi izgnani nemški novinarji v službi Gestapa. V neki hiši v okolici »Bvcevatr« blizu Londona, se nahaja glavni stan londonske organizacije nemške državne tajne policije, kj so jo izgnani trije novinarji prav za prav volili. Ta Iondpnski nemški policijski urad je bil podružnica velike nemške policijske organizacije za kontrolo vseh Nemcev v inozemstvu. Kontrolirali soNemce ne glede na to, ali so še nemški državljani ali pa so si preskrbeli tuje državljanstvo in tudi ne glede na njihovo politično organizacijo, torej celo tudi pripadnike nemškega narodno-socialističnega pokreta. V tem uiradiu po si sestavili kartoteko imena in naslovov vseh Nemcev v Angliji.
Nemška propaganda v Angliji
London, 11. avgusta. AA. Več današnjih listov trdi, da britanska vlada za sedaj ne misli ničesar ukreniti glede pritožb proti izgonu nemških novinarjev. Prav tako se ne bo odzvala želji nemškega odpravnika poslov, naj bi vplivala na vodstvo »Time-sa« in mu svetovala, da samo odpokliče iz Berlina svojega sedanjega berlinskega dopisnika.
Delavski »Daily Herald« pravi, da ni izključeno, da bo britanska vlada pozvala
še več Nemcev, naj zapuste britanska tla. List trdi, da ima notranje ministrstvo seznam cele vrste nemških državljanov, katerih delovanje na Angleškem nadzirajo organi politične policije. Med njimi so pristaši narodne socialistične stranke, ki ima na Angleškem okoli 500 agitatorjev. Svoje organizacijsko in agitacijsko središče ima v Londonu. List trdi, da spremljajo v tem središču delovanje vseh nemških državljanov, ki se stalno mude na Angleškem ali pa za nekaj časa pridejo tja. Centrala dobiva navodila iz oddelka za zunanjo politiko pri vodstvu narodne socialistične stranke.
Izgon nemškega novinarja iz Francije
Pariz, 11. avgusta, o. Francoska vlada je danes sporočila poročevalcu DNB v Saint Jean de Luzu, da mora nemudoma zapustiti ta kraj in se eventualno preseliti v nacionalistično Španijo. Ugotovili so, da je bil poročevalec nemške poluradne agencije še pred letom dni ' uradnik nemškega poslaništva v Madridu. Ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, se je naselil v Saint Jean de Luzu in je tu prevzel vodstvo nemške poročevalke službe za dogodke v Španiji. Francoske oblasti so dovolile njegovi rodbini, da sme še nadalje ostati v Saint Jean de Luzu.
V zvezi z izgonom treh nemških novinarjev iz Anglije je danes «Populaire« objavil izredno oster članek, v katerem zahteva. naj tudi francoska vlada izvede enake ukrepe kakor jih je angleška vlada proti vsem tujim novinarjem, ki delajo proti interesom Francije.
Berlin, 11. avgusta, br. Nemški listi so 2e včeraj, še bolj pa danes sprožili ostro
kampanjo proti Angliji zaradi izgona treh nemških novinarjev, hkrati pa tudi proti poročevalcu londonskega »Timesa« Eb-battu zaradi njegovega delovanja v Berlinu v poslednjih 12 letih, ki baje posebno v poslednjih štirih letih nikakor ni odgovarjalo željam narodnih socialistov. V svojih izpadih očitajo Ebbattu, da ni znal ceniti gostoljubja, ki so mu ga izkazali Nemci v vseh teh letih, in da se je vmešaval v nemške notranjepolitične zadeve in poročal o razvoju v Nemčiji tako negativno, da so poročila v »Timesu« redno služila nasprotnikom narodnosociali-stičnega režima za njih akcijo proti Nemčiji in narodnim socialistom.
Med Inozemskimi novinarji sta Izgon Normana Ebbatta in grožnja, da bo nemška vlada tako energično postopala tudi proti nekaterim drugim novinarjem, če se bodo še nadalje na enak naein kakor poročevalec »Timesa« vmešavali v nemške notranjepolitične zadeve, izzvala veliko vznemirjenje. Društvo inozemskih novinarjev, v katerem so včlanjeni poročevalci tujih listov iz 23 držav ter raznih mednarodnih agencij, je imelo snoči sestanek, na katerem je zavzelo svoje stališče proti tej grožnji. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim, da društvo z obžalovanjem sprejema na znanje Izgon poročevalca londonskih »Times« ter da načelno protestira proti vsakemu takemu izgonu, ne glede na to, katera vlada ga odredi. Sklenjeno je bilo, da se resolucija predloži zunanjemu ministru Neurathu, propagandnemu ministru dr. Gobbelsu in mednarodni novinarski zvezi-
V debati so posamezni govorniki posebej opozarjali na grožnje, ki so bile včeraj zjutraj objavljene v nekaterih nemških listih proti inozemskim novinarjem. Poudarjali so, da vodi notranjo politiko v Nemčiji po vseh dosedanjih službenih izjavah nemška vlada na osnovi avtoritativnih načel. Zaradi tega tujim novinarjem ni mogoče očitati, da bi kakorkoli vplivali na nemško notranjo politiko.
Zanimivo je, da so danes nemški listi objavili tudi poseben poziv nemške vlade, ki opozarja prebivalstvo pred raznimi več ali manj zakrinkanimi inozemskimi vohuni. Vobče spravljajo politični krogi ta poziv v zvezo z akcijo, ki je bila napovedana proti nekaterim inozemskim novinarjem v Nemčiji. Poziv pravi, da so se razni revni Nemci obračali v zadnjem času na vse mogoče elemente s prošnjami za posojilo ali za kakršnekoli druge usluge. Agenti nekaterih inozemskih denarnih zavodov, so nekaterim izmed njih dejansko tudi ponujali taka posojila, toda le pod gotovimi pogoji, ki so bili čisto vohunskega značaja. Ljudje, ki so se tem agentom udinjali za kredit in pozneje tudi za redne honorarje, so jim morali predlagati razna poročila o stanju nemških surovin, o nemških letališčih, o raznih industrijskih podjetjih itd. Nemške oblasti so ugotovile, da spadajo med take agente predvsem na Češkoslovaškem živeči žid Franc Tobianer, v Belgiji živeči Lamprecht, zastopnik nekega novinskega koncema dr. Hugon ter drugi.
Vlada je v svojem pozivu strogo opozorila vse prebivalstvo, naj tem in drugim agentom ne gre več na limanice, temveč naj slehernega znanca ali neza.inca, ki bi se zglasil pri posameznikih s kakimi prikritimi nameni, nemudoma prijavijo državni tajni policiji. Tudi ta poziv je izzval v javnosti zelo veliko pozornost in splošno sodijo, da se je moralo vohunstvo po Nemčiji v zadnjem času zelo razširiti, v javnost pa doslej še niso prodrle vesti o kakih aretacijah ali procesih proti vohunom v večjem obsegu.
Angleški očitki
London, 11. avgru»ta. o. Angleški list! re-asrirajo z vso siilo na kampanjo nemškega tiska zaradi izgona- treh nemških -novinar-
Drummondova posvetovanja z Vansittartom č
London, 11. avgusta, r. Angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond je bil tudi davi v Foreign officeu in imel zopet daljši razgovor z državnim podtajnikom Vansittartom in drugimi višjimi funkcionarji angleškega zunanjega ministrstva. Listi, ki beležijo te njegove razgovore, pravijo, da so se nedvomno nanašali na priprave za pogajanja z "Italijo v smislu načel, ki sta jih osvojili Anglija in Itali ia in ki so bila izražena v pismih med Mussolinijem in Chamberlalnom.
Upori v Francovi vojski
Nezadovoljni nacionalisti se ne upirajo samo v Malagi, temveč tudi v drugih mestih
Madrid, 11. avgusta. AA. Vojno ministrstvo objavlja, da je bilo v borbah med španskimi in tujimi četami v Malagi ubitih več italijanskih častnikov. Takoj nato so aretirali 30 španskih častnikov in jih postrelili. Ustrelili so tudi dva nemška častnika in nekega višjega poveljnika. Pred usmrtitvijo je nemški poveljnik sam izvršil degradacijo nemških častnikov.
Prav tako objavlja vojno ministrstvo, da se je včeraj čulo močno streljanje iz Castio del Fayo, ki je v posesti upornikov v odseku pri Burtetigliu. Streljali so se med seboj nacionalistični vojaki tudi v Segoviji, kjer je bilo oddanih tudi več topovskih strelov. Čulo se je streljanje med uporniki trudi vzdolž postojank pri Collado de Minas in ob Sierri Arani.
Repubikansko
vojno poročilo
Madrid, 11. avgusta. AA. Uradno poročilo z bojišč pravi: Na osrednjem bojišču so hoteli nasprotniki zavzeti naše postojanke pri Casablanci ob cesti, ki vodi v Estremaduro. Napad je bil odbit in je sovražnik izgubil nad 200 mrtvih. Na vzhodni fronti se nadaljuje napredovanje naših čet, ki so zavzele sovražne postojanke pri Cruesantu, zapadno od Rudille.
Barcelona, 11. avgusta. AA.: Radijska postaja je snoči objavila, da so republikanske čete napadle sovražne postojanke na Monte Negro. Prvi del operacij je bil srečno zaključen. Popoldne so republikanci še nekoliko prodrli kljub ojačenjem, ki jih je dobil sovražnik.
Iz Francovega tabora
Salamanca, 11. avgusta. A A. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da so nacionalisti snoči odbili napad na stranski fronti pri Liviji in ie imel sovražnik hude izgube. Na aragonski fronti so v pdseku Albarracin nadaljevali operacije, ki
so jih nedavno začeli. Nacionalistične prednje straže so opazile, da postaja odpor sovražnika močnejši.
Zadržani jugoslovenski parnik
Sušak, 1L avgusta, o. Jugoslovenski parnik »Plavnik«, ki je v soboto krenil i/. Alžira v Oran, je v nedel.io ustavila neka španska nacionalistična vojna ladja in ga prililila, da je odiplul pred njo v Mellrilo v španskem Maroku, kjer je bil zadržan do pretekle noči. Šele ob 1.45 eo ga spet izpustili.
Mezdno gibanje natakarjev v Zagrebu
Zagreb. 11. avgusta, o. V Zagrebu so danes tile odprte vse kavarne in restavracije. Kakor vse kaže, se bodo pogajanja med natakarji in delodajalci kmalu nadaljevala. Stavkujoči natakarji so se predvsem zavzemali za uvedbo revirnega sistema po zagrebških kavarnah, ker pa so jim lastniki ponudili 10 odstotkov od konzumnega inkasa, da si jih po lastni uvidevnosti razdele, je postala ta njihova zahteva stvarno brezpredmetna. Danes 6e je nekaj natakarjev vrnilo na delo. Tudi med ostalimi se opaža, da niso več tako navdušeni za stavko. Kakor se je zvedelo, celo med njihovimi strokovnimi organizacijami ne vlada popolno soglasje glede zahtev napram delodajalcem, kakor tudi ne glede nadaljevanja stavkovnega pokreta.
Nemški krožni polet nad Evropo
Rim, 11. avgusta. AA. Letalo bavarskih tovarn »Tajfun« je na krožnem poletu po Evropi dopoldne ob 10.07 priletelo iz Milana v Rim in op 10 20 odletelo dalje v Beograd,
r Povratek N]. VeL kraljice v Beograd
.Dubrovnik. 11. avgusta, o. Nj. Vel. kraljica Marija se je opoldne v spremstvu kra-ljevičev Tornisi ava in Andreja z avtomobilom odpeljala iz Miločera v Dubrovnik, odtod pa dalje v Beograd.
Sem danes Celestin, sem Jutri Pelegrio
Beležke
Udarni tabor slovenskih fantov
V nedeljo so imeli tudi v Črnomlju tabor slovenskih fantov, o katerem pravi »Slovenec«, da je bil po svojem pomenu gotovo najbolj važen izmed vseh nedeljskih taborov. Iz »Slovenčevega« poročila o poteku tega »udarnega« tabora posnemamo med drugim, »da so bili največ pozornosti in navdušenih vzklikov deležni člani bivših orlovskih odsekov z orlovskimi prapori, ki so prestali že toliko bitk na polju narodne slovenske misli in verske pro-svete.«
Neumestne „Slovenčeve" lekcije
»Slovenec« se obrega ob »nekakšen odlok arhijerejskega sabora pravoslavne cerkve«, s katerim se onim ministrom in narodnim poslancem pravoslavne vere, ki so aktivno sodelovali pri sprejetju konkordata, omejujejo njihove verske pravice. Na pomoč je poklical svoje preizkušene juri-ste, s katerimi se je naša javnost že ponovno seznanila, kadar je »Slovenec« zagovarjal v naprej izgubljeno svoje specialno pravno stališče. Z njimi dokazuje, da so pravoslavni škofje storili s svojim odlokom nezakonit akt, ki nasprotuje tako ustavi, kakor ustavi srbske pravoslavne cerkve. Mi se v »Slovenčeva« pravna razglabljanja ne bomo spuščali, ker mislimo kot katoličani, da je to zadeva, ki se tiče samo pravoslavne cerkve, ki že ve, kaj dela s svojimi verniki. Med tistimi, ki so najmanj poklicani vtikati se v zadeve pravoslavne cerkve in tolmačiti njeno ustavo, je gotovo »Slovenec« kot glasilo Katoliške akcije. Kadar pa bo na dnevnem redu kanonsko pravo, takrat se pa lahko gospodje razpišejo po mili volji in jih bomo tudi podprli, če se bodo v njihovo izvajanje in tolmačenje vmešavali nepoklicani pravoslavni cerkveni listi, kakor se sedaj oni vmešavajo v tolmačenje ustave pravoslavne cerkve.
Organiziranje omladine
Uspešno organiziranje jugoslovensko orientirane slovenske omladine ni naletelo na baš prijazen odmev med nasprotniki JNS. »Slovenec« se je spočetka norčeval iz cele akcije. Pozneje jo je napadal, ko pa je videl, da je stvar resna, je končno umolknil, ker se je prepričal, da s svojimi napadi samo vzbuja zanimanje za pokret nacionalne omladine. Zato se je sedaj oglasila beograjska »Samouprava«, ki kar ne more verovati, da se organizira omladina v vrstah JNS. V svoji centralistični omejenosti vidi v akciji omladine JNS neko slepo posnemanje omlad:ncev JRZ. Terazijska sirota pač ne more vedeti, da so se zbirali mladi jugoslovenski nacionalisti v svojih posebnih mladinskih organizacijah po vsej Sloveniji že v časih, ko se je grela »Samouprava« še pod brado pokojnega Nikole Pašida :n se ji ni niti sanjalo, da bo kdaj zastopala politiko kake JRZ. »Samouprava« se tolaži, da akcija z organiziranjem jugo-slovcnske omladine v Sloveniji sigurno ne bo uspela, ker čaka mladina na druge, ki jo bodo organizirali tako. da bo lahko delala za narod in državo. Pri tem najbrže misi: na omladinske organizacije JRZ, o katerih do danes slovenska mladina še ni ču-la glasu. Zato svetujemo »Samoupravi«, naj se potrudi iz terazijskih višav enkrat malo med nas Slovence in pokaže z delom, kako se organizira mladina JRZ. Dela bo dovolj in slovenski fantje, društva katoliških akademikov. Slovenska dijaška zveza ter Planinarji jedva čakajo, da se njihovo delo uvrsti v sklop vsedržavne JRZ. In ko bo s tem delom opravila, potem se pa lahko pomenimo, kdo je boljše uspel, ali JNS s svojimi nezaželjenimi omladinskimi organaci jami, ali pa »Samouprava« s svojimi patentiranimi.
Iz beograjske perspektive
V istem trenutku, ko se slovensko glavno glasilo JRZ trudi na vso moč dokazati svojim čitateljem, da so slovenski pristaši JNS napadli samega živega Kristusa zaradi svojih pomislekov proti konkordatu v sedanji obliki, pa trdi glavni organ -TRZ »Samouprava«, da so dr. Kramer in tovariši energično vstali proti zlorabi cerkve in srbstva v politični borbi. »Samouprava« ve celo povedati, da se je zavoljo konkordata stvorila v Okviru JNS nova skupina, ki se zbira okoli dr. Kramerja in dr. Angjelino-viča in da je sedem odličnih članov stranke glasovalo za konkordat.
Intriga, ki jo je spletla »Samouprava«, je zelo prozorna. Gospodi ni po volji kom-paktnost JNS, ki je ravno v razpravljanju konkordata pokazala vso svojo širokogrud-nost in liberalnost, *
. Prepričana pa naj bo, da s sličntmi instrigami ne bo razbila sloge v vrstah JNS, kakor jih ne morejo razbiti vsi še tako vehementni napadi.
„Hrvatska straža"
slavi Radiča
Hrvatski klerikalci so prizadejali svoje dni pokojnem« Stjepaniu Rachču mnogo brig, za katere jim seveda ni ostal dolžan Vraläal jim je milo za drago in njegovi izreki o klerikalizmu in njegovem usodnem vplivu so še danes klasični. Sedaj so mu vse odpustili. Tako se je »Hrvatska Straža« razpisala o njem v treh kolonah, kjer ga slavi kot največjega Hrvata, ki je užival višek simpatij, ko je bil ek-stremni hrvatski nacionalist, dočim je njegova slava nekoliko ugasnila po ustanovitvi Kmetsko-demokratòke koalicije. Moral je šele umreti, da ga je oboževal zopet ves hrvatski narod s pristaši »Hrvatske Straže« skupaj. Zato ga danes brani pred izrabljanjem tistih, ki se sklicujejo na njegovo antiklerikalno razpoloženje, češ da je bil v tem pogledu boljši, kakor se ga sicer spominja hrvatska katoliška javnost, ki je bila takrat preveč pod vplivom strankarsko političnih borb. Radič je bil v mladosti res antiklerikale^ ]
Ako imajo t iS' i lifflu'iin zooMhem vrtu
kameleone, nam nI znano. Vemo p«, da je med zagrebfldmi listi naravnost kapitalen kameleon — stari fičfirič, stric »Obzor«, ki spreminja barve kakor najbolj pisana mavrica. Dočim Je Se v nedeljo ex otto lomil na vn mogoče načine svoja sbrohnete kopja za čast in ugled dr. Mačka, pa je s prav toliko gorečnostjo zastavil v torek svojo starčevsko besedo- za -sprejem konkordata in dolgo življenje obstoječega konkordata.
Po svoji stari navadi je zopet enkrat zlezel na vzviSeni stol moralnega sodnika ki deli svoje nauke na levo in desno, pri tem pa pozablja da mu še „vedno moli iz žepa ukaz diktatorskega režima o ureditvi pen-zije njegovega šefa ln vrhovnega pismouka, gospoda Dežmana. Uvodoma je seveda kot prva na vrsti JNS kot ovira, da ne morejo stvari tako naprej kakor si to žele »Obzor« in njegovi delodajalci. Z zadovoljstvom konstatira, da akcija JNS proti ratifikaciji konkordata kljub celo nedo-puščenim sredstvom, ki jih je uporabljala, le ni uspela. Ves srečen pribija, »da je vlada dr. Stojadinoviča odbila ta napad in da je sedaj že v protiofenzivi«. Grenka kaplja v njegovi sreči je san^o senat, kajti JNS »še ni izgubila vseh upóv, da ne zruši konkordata v senatu, kjer je številčno dokaj močna«. Toda Bog Hrvatov ne zapusti, kadar navijajo za beograjsko čaršijo hi »Obzor« se tolaži, »da bo lahko vlada na jesen pred zasedanjem senata imenovala nekaj novih senatorjev ali pa celo razpisala vo.itve za senatske mandate, ki jim poteče mandat. Na ta način bo potem vlada lahko povečala svojo moč v senatskem »Delovnem klubu«, ki jo podpira.«
»Obzor« je že 87 let star in mu ne moremo šteti v zlo, če pri svoji pokvarjenosti včasih tudi kaj pozabi. Tako h. pr. da so vsa senatorska mesta v senatu spopolnjena in da ne more vlada pri najboljši volji imenovati vanj nobenega svojega človeka vsaj do 3. januarja, ko poteče jo mandati
nekaterih bneoovonfli In
togqev. Njegov šef pa je imel a sestawija»-njem rtovih ustavnih načrtov najteže tudi toliko dela, da se ni utegnil zanimati, kaj odreja -glede senata sedaj Se veljavna ustava od 3. septembra 1931. Morda je to dejstvo tudi spregledal v nestrpnem pričaiko-vanju imenovanja novih senatorjev, nade-jajoč se, da bo sam med njimL Kvalifžka^ cij zato mu ne manjka, saj je bil svoje dni za časa diktature Petra Zivkoviča tudi član Vrhovnega zakonodajnega sveta in bi bilo čisto pravilno, če bi gospod Dežmau podpiral JRZ ne samo v »Obroru«, nego tudi v kraljevskem senatu. To tem bolj, ker so v njem že Itak njegovi najintimnejši prijatelji, kakor dr. Svrijuga, dr. Mažuranič, dr. FrangeS, dr. Superbia ln dr. Silovič.
»Obzor« pa nI anatemlrfrafl samo JNS zaradi njene borbe proti konkordata, nego se je prav ostro lotil tudi beograjske združene opozicije, ki se je brez njegovega dovoljenja pridružila tej borbL »Voditelj združene opozicije so storili s tem veliko napako in zapadli pod do jem psihoze, M jo je ustvarila JNS s pravoslavnimi škofi skupaj.« Na ta način ne bodo priSl še tako kmalu do vlade. Zato naj raje dvignejo ro(ke od konkordata ln ga preposte modremu ravnanju predsednika dr. Stoja-dinoviča.
Končno se obrača »Obzor« Se na naslov
pravoslavne duhovščine s svarfkan, da vlada ne bo mogla več dolgo gledati njenega rovarjenja.
Mi bi vseh teh fcdüvov »öbraora* ne r®-
producirali v tako izdatnem obsegu, 6e ne bi vedeli; da je prinesel v soboto beograjski združeni opoziciji neki gospod iz K»-pinca sporočila glede konkordata, M »e diamentralno razlikujejo od »Obaorovega« navijanja za konkordat. To sporočilo Je približno po vsebini isto, kafkor novoletna izjava naxìSkofa dr. Stepinca. Samo narao-sto katoliške cerkve je treba vstaviti Hrvati, pa je stvar v redu. v .. ^


Politično vrenje v Beogradu
Beograd, 11. avgusta, p. Včeraj dopoldne se je :z Knjaževca pripeljal v Niš vodja staroradikalov Aca Stanojevič, ki je imel tam sestanek s svojimi političnimi prijatelji. Iz Niša se je odpeljal v Beograd, kamor je prispel snoči. Danes se je sestal s prvaki bivše radikalne stranke.
Beograd, 11. avgusta, p. Prometni minister dr. Mehmed Spaho se je davi vrnil iz Sarajeva v Beograd. V Sarajevu se je mudil na krajšem oddihu.
Beograd, 11. avgusta, p. Sv. sinod je poslal redakcijam beograjskih listov izjavo, v kateri pravi, da ni nikomur izdal dovoljenja za zbiranje prispevkov bodis* za spomenik pokojnemu patriarhu Varnavi, bodisi za kritje kakšnih drugih stroškov.
Litvinov na Dunaju
Dunaj, 11. avgusta, br. Davi je prispel na Dunaj ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Nastanil se je v ryskem poslaništvu. Novinarji eo se takoj obrnili na poslaništvo za podrobna obvestila, prejeli ipa so dokaj nejasen odgovor. Poslani-ški tajnik jim je dejal, da ne more niti de-mantirati niti potrditi prihoda. ko-rniKarja Lit vino va. Za sedaj tiudi pe ni bilo mogoče dognati, kakšni razlogi so Litvinova privedli iz Moskve na Dunaj.
Obiski francoskih ministrov v Oslu in Pragi
Pariz, 11. avgusta AA. Letaäßki minister Pierre Cot je danes potoval z letalom v Oslo, minister za zdravstvo Ricairi pa je odpotoval z letalom v Prago.
Pri tem mu je mnogo škodovalo bivanje v Pragi, kjeT Se je okužil s protiklerikal-nimi gesli. V duhu pa ni bil nikoli proti cerkvi in veri. Umrl je tudi kot veren sin Cerkve. In zato je danes »Hrvatska Straža« prepričana ,da se z njo vred veseli Radič na onem svetu, ko vidi, kaka sloga vlada med cerkvijo in hrvatskim narodom.
Ako bo »Hrvatska Straža« tako dosledno omiljevala svoje mišljenje o pokojnem voditelju Hrvatov, potem bomo lahko še doživeli, da ga bo končno celo proglasila za svojega človeka. Bilo bi to čisto v duhu te gospode, ki je tudi pri nas že anek-tirala Trubarja, Prešerna, Levstika, Stritarja, Gregorčiča ih Cankarja.
Škof dr. Srebrnič
pobija pohujšanje
Na našem lepem Primorju mora vladati strahovito pohujšanje po tamošnjih kopališčih in letoviških mest:h. Drugače si ni mogoče razlagati pisma, ki ga je napisal pretekli petek krški škof dr. Srebrnič lastnoročno kr. banski upravi, oddelku za zaščito države v Zagrebu. V tem pismu pravi prečastiti med drug'm: »Danes je prispel v krško luko parnik »Topola«. Številni izletniki so se izkrcali s tega parnika naravnost škandalozno oblečeni. Možje so bili namreč samo v kopalnih hlačkah najbolj primitivne oblike, ženske pa so hodile okoli v lyatkih športnih hlačicah z najkrajšimi oblikami. Na prsih so nosile neke cunjice, nekatere pa so bile celo kar v kopalnih trikojih. ki so komaj nekaj skrivali. V imenu krščanske morale in kulture sploh najostreje protestiram proti temu, da morejo ljudje brez sramu javno in neovirano razkazovati svojo nagoto po ladjah, protestiram pa tudi proti poveljnikom ladij, da dopuščajo na svojih brodovih obnašanje, kakor ga je mogoče opazovat5, samo še med divjaki v Afriki. Energično pro-s:m visoki naslov, da ukaže vsem podrejenim organom, naj prepove vkrcanje in izkrcanje iz ladje vsakomur, kdor ni dostojno oblečen. Kdor se ne bo pokoril, tega je treba občutno kaznovati.«
mladinske JNS v Ljutomeru
bo 15. avgusta ob 9. uri v hotelu Zavrat-nik v Ljutomeru. Poročala bosta narodni poslanec g. Lukačič jn delegat banovinskega akcijskega odbora iz Ljubljane. Posebnih vabil krajevne organizacije ne bodo prejele, sigurno pa naj pošljejo svoje mlade pristaše JNS. Vabljeno je tudi starejše članstvo JNS, ki se zan'xaa za delo mladih. ........ -
čiščenje v vodstvu kominterne
Pariz, 11. avgusta. AA. >Matin« poudarja, da prihaja po čiščenju pri vodSstvu državne in vojaške uprave v Rusiji sedaj pa vrsto akcija proti nezanesljivim e'enreo-tom v stalnem osrednjem odboru kominterne. Zgoščujejo se glasovi, da je tndi Di-m i t rov v nemilosti. Stalin ga doslej se ni formalno odstavil, pač pa je njegova lunkri-je dejansko poveril Ježovu. Znano je, da je funkcija glavnega kontrolorja najodgovornejša v kominterni. Na predlog Jezova je bila odstavljena polovica dosedanjih članov političnega urada kominterne, med drugimi Lenskij, Kunsimen, Nišika^a, Voli, Jerkolji in Manuilskij. V zvezi s tem so pripravlja splošna preureditev kominterne. Nekateri oddelki bodo dooili druga imena, takšna, da bodo sprejemljivejša v tujini.
London, 11. avgusta. A A. >1 ailv Ilerald« poroča, da je bilo doslej aretirani}! 3 (>00 višjih uradnikov sovjetskega komisarijata za železnice.
Gičev konfiniran
Sofija, 11. avgusta, p. Kakor mano, je bil pred kratkim bivši minister in vodja nekdanje zemljedelske stranke Gičev aretiran na sof:jski postaji, čim se je vrnil v Bolgarijo s svojega kratkega potovanja v Pariz. Gičeva so poslali za 6 meseacev v pregnanstvo. Konfinacija bivšega ministra Gičeva je izzvala v bolgarskih opozicijskih krogih veliko razburjenje. Polit:čni prvaki kakor Bojan Smilov, Krsto Kosturkov, Gri-gor Vasilijev in drugi, ki pripadajo tako zvani petorki, so včeraj poslali vladi posebno peticijo, v kateri zahtevajo, naj se Gičev nemudoma čzpusti iz konfinacije, njihova intervencija pa je bila brez uspeha. Vlada je na včerajšnji popoldanski seji soglasno sklenila, da ostane Gičev še nadalje v konfinacijL Ta sklep vlade je bil objavljen in je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost in živahne komentarje. Opozicijski politični prvaki so sklenili, da bodo ponovno intervenirali pri vladi v korist bivšemu ministru Gičevu.
Poneverba najdenega denarja
Zagreb, 11. avgusta, p. Pred dvema mesecema je zagrebški trgovec Ilija Bogd** novič v tržnici izgubil listnico s 110.000 din gotovine m hranilno knjižico Narodne banke, z vlogo 153.000 din. Doslej je ostalo nepojasnjeno, ali je Bogdanov:č listnico izgubil ali pa mu jo je morda kdo ukradeL Pred nekaj dnevi pa je prejel anonimno pismo, v katerem je bil obveščen, kje se denar nahaja. O tem je takoj informiral policijo, ki je aretirala Jelko Stunkovičev® in njenega moža- Stunkovičeva je pri zaslišanju priznala, da je našla listnico z denarjem, pri preiskavi v stanovanju pa so policijski organi našli le še 40.000 din gotovine. Za 50.000 din si je Stunkovičeva na Du-bravi pri Zagrebu kupila hišico, ostal:, denar pa je proti menicam razposodila svojim znancem. Za sedaj še ni bilo mogoče dognati, kje se nahaja Bogdanoviceva hranilna knjižica. Vsekakor je Stunkovičeva ni mogla vnovčitL
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: O s tank? hladnega zraka so se ohranili še v zahodni Evropi, v Alpah in Karpatih, kjer prevladuje oblačnost, ponekod z dežjem. Suhi in topli zrak s pretežno jasnim vremenom vlada v Sredozemlju in na Balkanskem polotoku. V Jugoslaviji prevladuje jasno vreme z nekoliko oblačnosti v savski in severnem delu dunavske banovine. V zadnjih 24 urah je deževalo v dravski, savski in vardarski banovini. Temperatura je nekoliko padla v severnozahodnem in južnem delu, drugod pa se je dvignila. Najnižja Plevlje 10. najvišja Mostar 37 C.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme v primorskih in južnih krajih, drugod delno oblačno, ponekod tudi plohe. Toplota se ne bo mnogo spremenila.
Zagrebška: Bolj vedro, ponekod viharno vreme.
Dunajska: Najprej po večini jasno, možnost neviht in zelo toplo. Kasneje bolj oblačno, na zapadu mogoče od časa dò' Časa južni vetrovi»	----
Račun naše šolske družbe
Povsod se kaže poživljeno zanimanje za našo narodno obrambo
Ljubljana, 11. avgusta.
Navidezno suhoparne številke bilanc £>ružbe sv. Cirila in Metoda vsebujejo za vsakega pazljivega čitatelja zelo zanimivo Zgodovino našega narodno obrambnega «dela Bilance Družbe sv. Cirila in Metoda bo zelo občutljiv in zelo zanesljiv barometer, saj je v njih zabeležen vsak pojav in Vsaka sprememba v našem nacionalnem in političnem življenju, ki je posredno ali neposredno uplivala na uspešnost naše zasebne obrambne politike. Vsak važnejši dogodek v življenju naše najpomembnejše obrambne ustanove je zapustil svoje posledice že v številkah, vsako važnejše leto je mejnik tudi v bilanci CMD,
WvSì dolgoletni tajnik in sedanji prvomest-j Bik CMD inž. Janko Mačkovšek
Oe Itetamo po zgodovini Družbe sv. Cirila in Metoda, ugotovimo, da ni na njeno finančno stran uplivala vedno samo or-jganizatorična in propagandna sposobnost Vodstva, nego da so nanjo v še večji meri vplivali drugi zunanji ali notranji dogodki. ynak idejni ali dejanski napad na Družbo spv. Cirila hi Metoda, na njene prireditve ali šolske ustanove s strani naših nacionalnih imperialističnih sovražnikov je mobiliziral našo moralno pa tudi materialno obrambno silo. Takrat si je naš mali človek od ust odtrgal, da je plačal prostovoljni nacionalni davek in bogataš je na široko odprl svojo roko. Prav tako pa so zabeleženi v bilancah Družbe sv. Cirila in Metoda tudi drugi žalostnejši dogodki, ki jih je zakrivila nestrpnost in ozkogrudnost •domačega, katoliškega političnega tabora. Omenjamo leto 1892., ko se je vršil I. vseslovenski katoliški shod v Ljubljani. Na njegovo kritiko Družbe sv. Cirila in Metoda je odgovoril vsak naš nacionalni in napredni, pa tudi vsak pametni in pošteni. katoliški človek s še večjo zvestobo in ljubeznijo do Družbe in s še večjo požrtvovalnostjo. Enak odmev je našla v dru-žbini bilanci tudi njena skupščina v Bohinjski Bistrici leta 1907., ki je dokončno izločila vse tisto, kar je zaradi strankarske zagrizenosti motilo potrebno harmonijo. Dosežena homogenost je razveseljivo zabeležena v družbini bilanci. Dosledno temu bi mogli ugotoviti, da so tudi vsi večji dobrotniki Družbe sv. Cirila in Metoda našli pobudo za svoje plemenito dejanje v tujih ali domačih napadih na njena nacionalna prizadevanja.
Kljub vsemu moremo v vsakem trenutku življenja Družbe sv. Cirila in Metoda ugotoviti, da se ona v pravcu svojega narodno obrambnega udejstvovanja ni dala zapeljati od nestrpnosti in ozkogrudnosti njej sovražnih političnih struj. Svojo misijo je Družba vedno pojmovala in izpolnjevala v najčistejšem in najširokogrudnejšem nacionalnem smislu. Nikdar ni po političnem merilu razlikovala med prosilci in ustanovami iz nacionalno ogroženih krajev, če je niih podpiranje ukazoval nacionalni interes.
Te ugotovitve nam je narekoval pregled letošnjih dohodkov matice naše zasebne nacionalne obrambe, ki vsebujejo poleg razveseljivih postavk tudi dokaze, da marsikje še vedno vlada stara zakrknjena miselnost.
V pretekli poslovni dobi — to je leta 1936 -— so znašali vsi dohodki Družbe sv. Cirila ln Metoda 681.703 din, kar pomeni napredek za 54.573 din v primeri z letom 1935. Z ozirom na finančno moč narodnoobramb-nih organizacij sosednih in drugih narodov in z ozirom na velike stvarne potrebe je to še vedno skromna vsota, vendar nas navdaja z razveseljivim upanjem. Z naj-
večjim zadovoljstvom moramo podčrtati, da so se prispevki podružnic dvignili za skoraj 30.000 din in s tem dosegli v pretekli poslovni, dobi vsoto 191.488 dkl. To je tisti plus, M dvakrat moralno in gmotno odvaga minus prispevkov samoupravnih in drugih korporacij. V primeri z letom 1935 so ti zdrknili navzdol za 27.023 dta, to je na vsoto 23.709 din. Pri tej postavki pogrešamo zlasti razumevanje tistih, ki bi morali biti po svöjem položaju vsem v najlepši zgled... Nadalje je Družba prejela za koledar 30.986 din, za razglednice 102.026 din, in sklad »Kočevski dinar« 5.924 din.
Razveseljivejšo Sliko nudijo Izdatki Dražbe sv. Cirila in Metoda. Iz njih se razvidi, da sedanje vodstvo ne pojmuje družbe kot hranilnico za zbiranje denarja, temveč kot ustanovo, ki je dolžna, da sproti investira vsa razpoložljiva sredstva povsod, kjer je potreba največja. Držeč se tega pravila so se v pretekli poslovni dobi dvignili izdatki v primeri z letom 1935. za celih 138.577 din in s tem dosegli vsoto 747.395 din- Samo v šolske, kulturne, socialne ln propagandne narodno Obrambne
trotte Je Družba Izdala L 1936. polnih 518.435 din, kar je 153.411 din več kakor L 1935.
Iz teh par številk sposavamo veliko važnost Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je sposobna, da tudi v najtežjih časih sicer skromno, a vztrajno in sistematično vrši svojo vzvišeno, nacionalno in domovinsko nalogo. Družba sv. Cirila in Metoda je eden najlepših dokazov nacionalne požrtvovalnosti, pa tudi politične zrelosti našega naprednega človeka. Mimo vseh notranjih političnih razprtij stoji Družba neomajno tam, kjer bi morali biti mi vsi kot en mož. Brez politične špekulacije naj Družba sv. Cirila in Metoda nadaljuje svoje delo. želimo, da bi se v njenih vrstah združili vsi, ki dobro in pošteno mislijo, saj nas zgodovina uči, da je in bo ostala samo ona matica uspešnega narodno-obrambnega dela in da Je izven nje samo životarenje.
Prepričani smo, da bo skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Kočevju pomenila nov uspešen korak naprej in da bo zavzela jasno stališče do vseh naših narodno obrambnih problemov.
Gasilstvo in politika na Dolenjskem
Nevšečnosti ob blagoslovitvi doma in avtomobila
na Mirni
Mirna, 11. avgusta.
Na Mirni smo imefi gasilsko proslavo % delnim žtrpnkn zletom novomeške gasilske župe. Mirnski gasilci so prizidali h gasilskemu domu garažo za avto, katerega so si medtem tudi že nabavili Občina je dovolila zidavo, toda sresko načelstvo jo je dva dni pred proslavo prepovedalo. Enako je bila zabranjema veselica s plesom, ki jo je občina že dovolila Na intervencijo predsednika čete je potem vendarle sledilo dovoljenje za zidavo kakor tudi za veselico.
Na slavju smo imeli priliko videti na Mirni znane stare gasilske borce, kakor: tovariše Majerja iz Kranja, Križnarja iz Stražišča, Pristovška iz Ljubljane, Burkelj-ca iz Vrhovega, Smoleja iz Sevnice in še drage. Bili so ob tej priliki odlikovani za svoje lepe zasluge pri gasilstvu in sicer jim je iz Češkoslovaške prinesel odlikovanja tovariš Franjo Bule. K odlikovanju jim iskreno čestitamo in želimo, da bi dalje stopali po začrtani gasilski poti v pomoč
bližnjemu in v korist domovini.
Blagoslovitve doma in avtomobila nf b?-lo, ker je g. župnik Jaka širaj to odklonil. Zelo čudno je nadalje, da se obveznega delnega zleta ni udeležila nobena druga četa iz novomeške župe kakor samo Trebnje. £upa je poslala samo tajnika Ferda Ausca, ki je četo lepo pozdravil in se ji zahvalil za nesebično delo. Pravijo nekateri, da se v gas'lstvo ne sine vleči politika. Kdo jo vleče? Zakaj pa je bila <,»1 'yfitfSM to W izdana okrožnica, naj se gasilske proslave na Mirni nekatere čete ne udeleže! Zakaj in na kakšen način je prišla na to okrožnico štampiljka novomeške gasilske župe? Zakaj se slavja niso udeležili gasilci iz Pon'kev, ki so že zagotovili, da pridejo, pa so se naenkrat premislili. Ali bomo v bodoče tudi gasiti morali po politični pripadnosti posameznih funkcionarjev in gasMcev? Ali je to tovariško, ali je to odkritosrčno delo in nesebična medsebojna gasilska vez? Prosimo odločujoče, naj napravijo red, če jim jc do reda in sloge.
V enem letu so mu trikrat požgali
Nesreča posestnika Jožeta Kimovca s Slivne nad Vačami
Vače, 10 avgusta Ves okoliš pofmiluje posestnika Jožeta Kimovca s Slivne nad Vačami, kj so mu v teku poslednjega leta trikrat podtaknili ogenj. Včeraj ponoči okrog 1. ure je nesrečni gospodar spet začul prasketanje. Bil je malce bolan, zato ni mogel trdno zaspati. Premetaavl se je v postelji, prasketanje pa ga je vrglo s postelje, že je ugledal močan sij od kozolca. Gospodar je začel klicati na pomoč. Prebudil je vse domače in sosede, pritekli so tudi ljudje iz okolice in gasilci z Vač. Vse je hitelo gasiti, s slamo kritega kozolca pa niso mogli več rešiti. Zgorel je do tal, v nrjem je bilo kakih 20.000 kg mrve Ogenj pa je uničil tudi razno gospodarsko orodje, škode je okrog 50.000 din. Gasilcem in reševalcem je uspelo, da so preprečili nadaljnje širjenje požara Saj je prav v bližini Kimovčeva hiša pa tudi poslopje soseda Vrtačnika, ki kna takisto s slamo krito hišo ir so gospodarska poslopja oddaljena od pogorelega kozolca le 8 metrov. Pripisati je zgolj požrtvovalnosti gasilcev, da ni postala nesreča še večja
Na Vačah, na Slivni in v okolici je ponovni požar vzbudil mnogo govoric. Lansko poletje je bdi podtaknjen ogenj na Kimovčevi shrambi in je pogorela z vso zalogo do tal Na jesen pa je bil v plamenih hlev in jé tudi povsem zgorel. Z velikim trudom so rešili živino. Ljudski glas je osumil Jožeta Dragar ja z Gore pri Moravčah, S Kimovcem sta v. starem sovraštvu in tudi zdaj teče med njima pravda. Dragar ja so osumili požarov že tudi poprej, vendar iz previdnosti in zaradi pre-maJih dokazov niso upaH z besedo na dan. Značilno je, da je osumil svojega brata celo Lojze Dragar, ki je pisal nedavno Kimovčevemu Jožetu pismo, naj se varu-
je njegovega brata Jožeta.. V jezi mu je Jože pred dnevi pravil, da bo pri Kimov-cu spet svetilo... Na podlagi teh govoric so začelj orožniki preiskavo in so napovedali Dragarju aretacijo. Cim je bil osumljenec v rokah orožnikov, so j eli prihajati ljudje z raznimi informacijami. Neka soseda pravi, da jo je Dragar nagovarjal, naj sama zažge kozolec. Bila sta namenjena k zdravniku in Ježe ji je dajal med potjo navodila. Stavbo naj primerno visoko zavaruje, potem naj podtakne v seno goreio lojevo sivečo, saima pa naj se poda v tistem h kakemu sosedu ali pa v trgovino. Tudi neka druga priča je izpovedala, da ji Je zatrjeval Dragar pred dnevi, da bo Kimovca uničil in sprarvil na beraško palico. Dragar-ja so orožniki že izročili v sodne zapore.
Smrt
vrlega naprednjaka
Ljubljana. 11. avgusta.
V	Mostah je umrl gostilničar in posestnik g. Jože Erbežnik, ki je bil soustanovitelj in do zadnjega časa aktivni član pevskega društva Moste, požrtvovalen član in podponrk vseh naprednih organizacij, velik prijatelj revežev in nekaj let tudi zelo marljiv član nekdanjega občinskega odbora.
V	najbolj reakcionarnih časih avstrijskega absolutizma, ko se najskromnejše prosvetne organizacije niso smele imenovati slovenske in ko je bil vsak izraz narodne zavednosti, povod krutega preganjanja, se v delavskih Mostah nekaj narodnjakov z Erbežnikom na čelu ni ustrašilo terorja in leta 1901. so ustanovili prvo pevsko društvo v Mostah ter mu dali izrazit nacional-
Počitniške slike iz vroče Ljubljane
Ljubljana, 11. avgusta
Augustovo poletje pošilja že nekaj dni morje sonca na zemljo. Kljub temu, da se sicer še neopazno krajšajo dnevi, vstaja še zmerom zgodaj ognjeni nebesni popotnik in troši z jasnega neba obilico pripeke, živo srebro se še poslednjič letos približuje 30" C, pasji dnevi žanjejo, da je veselje.
Vroče je v mestu v dobi kislih kumaric, ko se med kamnitimi pročelji palač nabira migotajoča, težka soparica s segretih pločnikov. Lahkokrila gospa Moda je nežni spol v pasjih dneh sicer rešila pregrešnih misli, zato pa so ji tembolj nehvaležni moški, ko si odpenjajo srajce in blagrujejo temnopolte nagee v paradižu Južnega morja. Sezona kislih kumaric je segla zdaj na široko po zemlji in ljudje si otirajo pot v vseh širinah poloble. Da, Se Eskimi v ledenih kotih visokega severa so morali sleči kožuhe, ko se je bleščalo visoko sonce po kristalnih ploskvah.
Ljubljana si je seveda tudi letos navzela tradicionalno poletno lice. Čez dan mesto pod Gradom mirno životari in nič ga ne premakne iz ravnotežja. Pač — moderna Ljubljana si je privoščila za letošnje pasje dneve nenavaden luksuz, da brez strahotnih podzemeljskih sunkov prikaže mlajšemu rodu, kakšne so bile posledice v pre-zidavanju stare Ljubljane po velikem potresu 1895. Pred nami se razvija film potresne Ljubljane, mnogi očanci pa zdaj zreli možje, ki so v potresni dobi še v kratkih, nezapetih dokolenkah s široko odprtimi očmi hlačali okrog porušenih bajt, obujajo stare spomine.
Iz globoke jame pri Treh mladenkah — •Vjütfoa — belih mostovih odmeva pesem
starih mostiščarjev z Barja. Mogočne pilote je treba zabiti v zemljo, da bo stala na njih palača moderne Ljubljane. Višek radovednosti je zdaj pred pošto, kjer se dan za dnem nižajo podrte stene slavnega »EHe-fonta«. Hej — koliko blaženih spominov so hranile neme stene, koHfao junaških dejanj starih očancev —, novoporočencev k» drugih, pa še več globokih zdihljajev star sitih mamic prehaja s prahom rušene stavbe na Aleksandrovo promenado, Stara romantična ljubezen se rasqprSuje v zrak; H ga vsrkava modema, le preveč ognjevita na realna tla presajena radart današnjega rodu. Marsikatera setea kane c*> pogledu na podrtije Slona, drugim spet uhaja pogum v hlače ob misM, kaj öe bi stene mogle izdati skrivnosti grešnih skokov čez zakonske ojniee, to bi bilo nastopov j*3aJ že osivelih Ksantip. . . Vsaj v tem pogledu je ostala ljubezen svesta tradiciji od Adamovih časov.
Dobršen del Ljubljančanov Je Se razkropljen po raznih letoviščih. Ob morju, v slatinah, v prijaznih vasicah ob zelenih vodah, pa v samotnih zatišjih planin po-hiteva vse, da nadomesti zamujeno, letos tako nevšečno izgubo poletnega sonca. Na kile ultravioličnih žarkov se je že vselilo pod zatemnelo polt, da je bo mnogim dovolj do prihodnje pomladi. Debele knjige zaljubljenih romančkov, pa zakonskih škandalov se pišejo zdaj še povsod po skritih oazah nedovoljene ljubezni. Sonce pripeka, pasji dnevi leni jo kri po žilah. Razum in razsodnost pa v dobi kislih kumaric kaj rada podležeta motorni sili srca in mnogo ljubezenskih prizorčkov bo odjeknilo v opojnem cvetju prihodnje pomla-
ni poudarek »Slovensko pevsko društvo«. Jože Erbežnik je sprejel društvo pod svojo streho in mu naklonil vso podporo, zaradi česar se je seveda nad njim zgrnil bes narodnih nasprotn'kov in zaslepljencev. Ko je videl, da sovražni premoči ne more kljubovati in da bo gospodarsko uničen, se je izselil v Ameriko, a ko se je po 20 letih vrnil, se je s še večjo vnemo in požrtvovalnostjo posvetil društvu m vsem ostalim nacionalnim organizac;jam. Kot ob-
činski odbornik ae je z največjo vnemo
in dobrotljivostjo udejstvoval v socialnem odseku, olajšal je marsikatero gorje in dosti svojega premoženja je razdal revežem.
Blagega in značajnega moža, ki ga bodo vsi zavedni in pošteni občani ohranili v častnem spominu, bodo položili k večnemu počitku v četrtek ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Ugledni rodbini iskreno sožalje!
Kako je atlet pobegnil svoji nevesti
Pri nakupovanju bale se je skesal in moral v zapor
Ljubljana, 11. avgusta.
Na policiji so imeli danes opravka z zanimivo afero, ki ni imela za jedro kdo ve kakšne krminalne senzacije, pač pa je pred referentom kriminalnega oddelka razgrnila značilno poglavje o dejanju in nehanju človeka, zlasti še o slabostih njegove duše. V torek sta proti večeru prišla v neko ugledno trgovino z manufakturnim blagom na Mestnem trgu dva mlada kupca z dežele: nekaj čez 20 let star, močan, simpatičen fant in nič manj prikupno dekle, na prvi pogled ženin in nevesta Brez ovinkov sta povedala prodajalcu, da sta v resnici namenjena pred oltar in da sta prišla naku-povat, kar je za prvo silo treba obleke in perila.
Postrežljrvi trgovski pomočnik je nosil bale na pult, meril in rezal, da se je polagoma nabral precejšen kup. Prijazno so zavili vse skupaj :n sešteli račun, tedaj pa je mladi kupec hladnokrvno izjavil, da nima niti pare in da mu tudi prav nič ni treba blaga. Sledila je majhna histerična sce-
na in polagoma se je razjasnila vsa reč. Fant je bil mlad atlet od nekod z Notranjskega, dekle pa njegova zaročenka. Njeni materi se je doba zaroke zdela prav za prav že malo predolga, pritiskala je na mlada dva, naj se vzameta ali pa naj gresta narazen, in dekletu samemu se je mudilo pred oltar. Kaj naj bi bil počel atlet, ko vendar vsi vemo, kako slabo gredo dandanes atletski posli — atletska služba pač ni prav nič takega, na kar bi lahko človek sezidal svojo srečo in svoj dom.
Ženske pa si baje niso dale ničesar dopovedati, t:ščale so vanj, naj pri župniku naroči oklice in naj gre z nevesto v Ljubljano, da nakupita nekaj hale. 2upnik ju je resda že vrgel z lece in potem sta šla v Ljubljano kupovat V trgovini si je dal narezati blaga, čeprav ga ni nameraval kupiti. Storil je to samo zato, da sitnim, vsi-lj:vim ženskam napravi majhen škandal. Toda nekaj sramote si je nakopal tudi atlet sam, zakaj trgovec je izjavil, da ima z rezanjem za kakih 500 din škode, in fant je moral poromati v zapor.
Umrl je najstarejši visokogorski oskrbnik v Evropi
dL Amarjevo setev v pravokotnem zatišju ljubezenskega čara poletnih noči bo povezala prečaica v trikot, pe katerega strmi-
V Lučah v Zgornji Savinjski dolini Je umrl včeraj v starosti 80 let Fran Dežman, po domače Suhec. Pokojnik je bil 40 let oskrbnik planinske koče na Korošici. Naporno službo je kljub visoki starosti vzorno upravljal vso dolgo dobo. Bil je najstarejši visokogorski oskrbnik v Evropi. Med planinci je bil zelo popularen in priljubljen. Spomin nanj bo še dolgo živ.
Tragična smrt na električnem vodu
Celje, 11. avgusta.
Ko je 34-letni, pri mestni elektrarni v Celju nameščeni in na Krekovi cesti stanujoči elektromonter Mohor Hrastnik, sin bivšega okoliškega župana g. Valentina Hrastnika, popravljal danes okrog 10.45 električno napeljavo pri hiši prevoznika g. Baldas:na v Gaberju, se je lcstva, na kateri je stal, nenadno nagnila. Hrastnik je omahnil na električni vod, v katerem je bil tok z napetostjo 220 voltov. Tok je Hrastnika zgrabil, tako da je Hrastnik ob-visel na žici.
Trajalo je skoraj pet m:nut, da «o tok prekinili in spravili globoko nezavestnega Hrastnika z električnega voda. Poklicali so takoj primarija g. dr. Raipša m mestnega fizika g dr. Podpečana, ki sta skušala z umetnim dihanjem in klikom spraviti Hrastnika k zavesti. Vsa prizadevanja pa so bila brezuspešna in ob 1330 so opustili nadaljnje poskuse, ker je bil Hrastnik že mrtev. Najbrž je izdihnil že kmalu po nesreči. Pokojni zapušča ženo in malega otroka. Hrastnik je bil inteligenten in simpatičen mož. Z vel:ko vnemo se je udejstvoval zlasti na športnem področju. Bil je odbornik SK Olimpa m Okrožnega odbora LNP v Celju. Njegova tragična
ni bo mamsikje zdrsnila dolgo zatajevana resnica orogoviljenamu razočaranem na
K3Jat> odsotnosti gosposke LJubljane pa mesto pod Gradom vendarle ni prezaspa-no. Prihajati so z Juga zagoreli fantje in stasi te rosaJke, ki jim tekme v hladni vodi niso ugnale vroče krvi, da je njih živahnosti bila vsak večer potom promenada. Tivoli, ta antosrzalna riviera Ljubljančanov, Je dan za dnem pribežališče izprehajalcev, ki JHi ofcoBSSine niso vrgle drugam na letovanja. Stroka »Sahara« Je čez dan seveda praana, zato so klopi v hladu tem bolj zasedena. Mnogoštevilni slamnati vdovci si tolažijo kratek čas z ttbiranjem »senc« za boiJBe potavice, ki so si še podaljšale dopust ali pa feie utegnOe odpotovati na od-dflu Seveda Je takSen nadomestek največkrat prfjstna peša oči na ljubkih spreha-Jafflcah, ki naj v negrefinem prividu nadoknadijo izgubo »nenadomestljive«.
Posebno prijetno shaJaiSCe Je mali rib-nflc Podturoom, kjer bronasti deček vztrajno brizga visok curek hladeče vode. Razpršene blseirpe kapljice se leskečejo v vodometu, padajo r ribnik in v prijetnem vis a visu se staplja šepet vode s tihim, a zgovornim pogovorom od.
Senčnati kotiček ob vodometu je M te dni pniča tragikomičnega zaključka pre-vneto zbujene simpatije v pasjih dneh. Kakor mnogo drugih, je v začarani krog senčnatih klopic vstopila tudi brhka služkinja z dvema varovancema. Na njeni prikupni pojavi je obviselo oko izprehajaJca, ki je najbrž že videl Abrahama. Vsak na drugi strani zelene vodne ploskve sta sedela junaka glavnih vlog in kaj bi očitali morda tudi slamnatemu vdovcu, če se mu je mehčalo srce, videč prikupno tarčo svojih pogledov, kako se razposajeno poigrava i deco, Nevidni Amor je predel mrežo,
«m*t je globoko pretresla vse številne njegove prijatelje in znance. Bodi mu ohranjen trajen spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
V vodnjaku ga je zadela kap
Ptuj. 11. avgusta.
V DoBču, občina Sv. Urban, je ob zad-nj?, nevihti strela treščila v hišo Marije Ma-letove. Poslopje je bik) hitro v plamenu m je tudi kmaiu pogorelo. Posestnica in hčerka sta bili od strele prizadeti in še. zdaj ležita v ptujski bolnišnici. Preteklo nedeljo pa je na istem posestvu sledila nova nesreča. Po zadnjem požaru je bil namreč vodnjak popolnoma zablaten. 23-letni kmečki fant, Janez Murko iz Desternika se je zatorej v nedeljo podal v vodnjak, da ga očisti. Nenadno pa mu je v globini postalo slabo. Potegnili so ga navzgor, bil je že popolnoma nezavesten. Ker so vendar še opažih, na njem znake življenja, so hitro poslali po zdravnika dr. Potrča, ki ga je skušal rešiti z trmetnim dihanjem, kar pa ni pomagalo. Zdravnik je ugotovil, da je Janez Murko podlegel kapi.
„Kraljica Bleda 1937"
Bled, 11. avgusta.
V soboto smo imeti na Bledu spet zanimiv večer. Plesni mojster g. Jenko je slavil 15-1 etnico, odkar se res zelo trudi, da bi napravil gostom čim več zabave in razvedrila. V kavarni »Toplice* je bilo praznovanje. Nabito polna kavarna je nudila prav zanimivo sGko. Vse je bilo v najbolj-
šem razpoloženju. Tombola je razigrala goste z mičnimi ctóbttki, najzanimivejša pa je seveda bita volitev »kraljice Bleda« za leto 1937. Izvoljena Je bila letos 16-letna gdč. Any, hčerka odvetnika dr. Stema iz Bratislave, ki obiskuje naš lepi Bled že 12 let s svojo rodbino. Gdč. Any je bila tudi učenka g. Jenka.
tanko rdečo nft Je potegnil iz že priletnej-šega srca do nežnih grudi mlade Venere, ki je pogledi občudovanja z onkraj ribnika gotovo niso bih nevšečni. Blažena sreča je visela v zraku in morda bi napori ljubezenskega bogca ne ostali brez sadov, da ni naenkrat padla v ribnik — žoga.
Leporaslo dekle se je nagnilo čez kamniti rob — kdo bi zameril morda že nekoliko otrplim kostem oboževalca, če se ni takoj spomnil kavalirske geste. Ali žoga je splavala predaleč, mlada Venera v sklonjeni pozi pa je bila gotovo zapeljiva, kajti naš Junak je bil vendarle kavalir. Priskočil je, prijel damico za roko, da se je lahko sklonila še bolj nad gladino, žoga je bila še predaleč, damica se je nagnila še bolj — toda Amorček si je privoščil veselje. Naenkrat Je Venera zdrknila v vodo in potegnila še Apolona v neprostovoljno kopel. Prisotni v smeh, zelen od jeze se je kavalir naglo skobacal iz vode in pustil še malo prej oboževano rusalko, da se je do vratu hladila pri zlatih ribicah. Priskočile so ženske, pomagale razočarani lepotici na breg, ji ožele obleko, ki se je, tanka kakor je poleti, kmalu toliko posušila, da je nesrečna Venera lahko odšla iz božanskega paradiža.
Seveda je bilo dogodku priča mnogo radovednežev in Ljubljana je imela na večer spet svojo kost. Mokrega, poparjenega Apolona na klopi, ki ga je zanimanje za prej tako zapeljive oblike tivolske Venere nam ah popustilo — čeprav so po kopeli še bolj bodle v oči — je najbrž v srcu hudo skrbelo, da ne bi zvedela za nesrečni njegov podvig v pasjih dneh boljša polovica. In tudi otroci ne bodo molčali, čeprav so bili posvarjent naj mamici zamolče. Kaj šele, če vtaknejo v dogodek svoj nos ti preklicani reporterji, ki jim naj vrag po-ščiplje grabežljive, v dobi kislih kumaric po dogodivščinah le preveč dolge piste..,
»JUTRO« št. 185
12. VHI. I«f,
Domače vesti
*	Slovo hrvatskih Američauor. Skupina hrvatskih rojakov, naseljenih v Severni Ameriki, se poslavlja od stire domovine. V nedeljo zvečer jim priredi Hrvatski Radica v Zagrebškem zboru fos'ovilni večer, na katerega so povabljeni predstavniki vseh prosvetnih, dobrodelnih in kulturnih
organizacij.	,	.
*	Obisk uglednega nemškega zgodovinar-
ja. V Zagreb je prispel kusios predhisto-rijskega oddelka muzeja v Breslauu dr. Lo-tar Zohr, da prouči nekatere predmete zagrebškega arheološkega muzeja. Uglednega nemškega znanstvenika spremljata po Zagrebu dr. Hoffiller in kustos dr. Poljak. Gost se posebno zanima za krapinskega človeka in nabavil si je vse spise pokojnega dr. Gorjanoviča.
*	Uspešna turneja Slovenske scene. Hovens k a scena je v prvih tednih svojega Obstanka abeolvirala že 12 gostovanj. Doslej je nastopila v naslednjih krajih; Jesenice, Tržič, Radovljica, Medvode, Kamnik, Vrhnika, Črnomelj, Rakek, Krško, Laško, Šoštanj in Slovenska Bistrica. Socia lno-psiho-loška drama mladega pisatelja Jožeta Borka »Rafaela Ferrari in njena Marija«, s ka-tero gostujejo, odkriva moralno gnilobo današnje dražbe in v tako napetem dejanju, da je bilo občinstvo povsod suigestavno priklenjeno na dogodke na odru. V režiji Milana Skrbinška nudi mladi poklicni ansambel Slovenske scene, ki ga sestavljajo sami absolventi dramatičnih šol (Skrbinäko-ve, dunajske in praške) občinstvu _ neskaljen umetniški užitek, ki trnu dlaje izraza b prisrčnim ploskanjem, vzkliki priznanja pn odprti sceni, z rožami in glasno zelj* po skorajšnjem novem svidenju. Drevi bo Slovenska scena nastopila v mestnem gledališču v Ptiuju. kjer je predprodajo vstopnic prevzela trafikantinja ga. Tomšetova. V petek soboto in nedeljo obiščejo igrala še Ljutomer, Mursko Soboto in Lendavo, nakar se vrnejo v Ljubljano.
*	Na državni tehniški srednji Soli, na delovodski, moški in ženski obrtni šoli v Ljubljani bo vpisovanje v prve letnike dna 1 in 2. septembra. Na tehniški srednji soli bodo sprejemali učence v arhitektonsko-gradbeni, v strojni in v elektrotehniški ods-k Na delovodski šoli bodo sprejemali učence samo v gradbeni oddelek. Na moški in ženski obrtni šoli bodo sprejemali učence, oziroma učenke v kiparski in rezbarji v keramiški in v graverski oddelek, oziroma v oddelek za krojenje in šivanje perila, v oddelek za krojenje in šivanje oblek in v oddelek za umetna dela (vezenje). Sprejemni pogoji so objavljeni v šolskem izvestju, ki se celo ali v delih lahko dobi pri šolski upravi po posti. Med počitnicami dobijo stranke ustne informacije v direkcijski pisarni vsak delavnik od V. do 10. ure.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno.	ogi. reg. s. t», ift- 4®/®.
*	Prvi tečaj za filmske operaterje r naši državi. Združenje kinematografov za sav sko banovino je priredilo v Zagrebu prvi tečaj za kinematografska operaterje v naši državi. Tečaj obiskuje 20 kinooperater-jev in kandidatov za ta poklic iz vse države. Na tečaju predavajo strokovnjaki vsak dan od 8. do 12., potem pa so v dvorani električne centrale praktična vaje. Vodja 6dnevnega tečaja je vseučiliški profesor Šplait. Tečajniki sodelujejo zvečer tudi pn praktičnem delu v zagrebških kinematografih. Prihodnje leto bo v Zagrebu prirejen tak tečaj v večjem obsegu v dokaz, da je postal Zagreb središče filmskega živlie-
nja v državi.
*	Prva motoma ladja naše trgovske mornarice. Znani splitski brodar Evgen Mat-kovič si je nabavil v Ameriki veliko motorno ladjo, ki predstavlja lepo pridobitev naše trgovske mornarice. Ladja je plula doslej pod ameriško zastavo med USA in Južno Ameriko. Pri popolni obremenitvi doseže hitrost 11 morskih milj na uro. Ladja ima dva Diesel motorja z 2.200 konjskimi silami. V Split bo prispela ladja v soboto in pod imenom >Nikolina Matkovicc bo že v začetku septembra nastopila prvo potovanje kot prva velika motorna ladja naše trgovske mornarice.
*	Reševanje poplavljenega rndnika. Med zadnjimi nalivi je voda zalila rove premogovnika v I va neu in je tako ostalo brez dela nad 200 delavcev. V nekaterih rovih je voda dosegla višino 10 m, v druge rove, ki sprva niso bili zaliti, pa zdaj vdira voda skozi razpokline. Komisija strokovnjakov si je zdaj rudnik ogledala ter priporočila nabavo velikih črpalk. Podjetje se mora boriti z velikimi finančnimi težavami, a bo vendarle izkušalo rudnik izčistiti, kar pa bo trajalo več mesecev. Poplava je povzročila veliko škodo tudi zaradi tega, ker je uprava rudnika dobila za jesen velika naročila, ki se zdaj na bodo dala izvršiti.
*	Potop remorkerja na Savi pri zemun-skem mostu. Blizu železniškega mosta na Savi pri Zemunu je ladja »Stig« naletela na remorker »Fulton«, ki se je v nekaj minutah potopil. Posadka ja bila vsa rešena. Potopljeni remorker je last nekega titel-skega podjetnika, zgrajen je bil lani, cenijo ga pa na 200.000 din. Ladja »Stig« je le neznatno poškodovana. Pristaniška kape-tanija je uvedla preiskavo, da bi se ugotovil vuok nesreče.
*	Ne*-«rna bolezen staroste hrvatskih pisateljev. Pisatelj in pesnik, upokojeni vseučiliški profesor dr. Gjuro Arnold v Zagrebu je hudo tolan. Zaradi visoke starosta, šteje že 84 let, je tako oslabel, da že dalje časa ne zapušča doma in tudi ne more sprejemati obiskov svojih prijateljev. Spomladi je še veder in čil seta1 po zagreb ških ulicah. Zagrebška radijska postaja je v sredo priredila predavanje o življenju in delu starega književnika.
*	Požar povzročen po streli. Ob zadnji nevihti je strela zanetila požar pri posestniku Jožku štraklu v Križevcih pri Ljutomeru. Zgoreli so vsi strešni deli hiše in gospodarskega porslopja. Skodla je iteim večja, ker je zgorelo mnogo sena.
*	Gorica—Sveta gora—Trst. Dva avtoizle-ta 14. do 16. in 18. do 20. t. m. Prijavita se takoj. Pojasnila pošilja »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
*	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. REICH. 2*
* Spopad ciganov z orožniki na Murskem polju. Ker je tolpa ciganov v okolici Sv. Jurija na Bregu in Sv. Martina na Muri stalno plenila po vaseh, ko so bili ljudje na polju, jo je začelo orožništvo zasledovati. Svoj posel so cigani opravljali zelo previdno, bili so celo elegantno oblečeni_ Orožnikom ni uspelo priti ciganski tolpi na sled Slednjič so se orožniki odločili, da zasledujejo cigane v civilni obleki. Ko so orožniki bili ciganom ponoči na sledu, so se cigani začeli spretno braniti z orožjem. Nastala je borba med orožniki in cigani, ki se Je končala s smrtjo ene ciganke, smrtno rano cigana, ki se bori v bolnišnici za svoje življenje in z močno poškodbo orožnika, kateremu je besna ciganka močno zasadila pož. Orožnikom pa je vendar uspelo poloviti pet ciganov in deset cigank, ki so jih odvedli v zapore v čakovcu.
BD UV I ER
•ŠAMPANJEC
V GORNJA RADGONA
*	Železniška «veza Rogaške Slatine je
ravno zvečer jako neugodna. Če se odpelješ iz Rogaške Slatine ob 18.14, prispel na Grobelno ob 19.06 in potem je treba na tej postajici čakati do 21. ure, torej dve uri, da te potegne tlak proti Mariboru. Da so inozemski obiskovalci Rogaške Slatine zaradi takega čakanja precej vzhičeni, je umevno. Tu je treba nujne odpomoči, treba je, da se to dejstvo pri sestavi novega voznega reda vpošteva.
*	Posebni vlak na Sušak. Od 4. do 8. septembra bo generalno ravnateljstvo državnih železnic dalo v promet posebni vlak Beograd — Sušak in nazaj. Voznina tja in nazaj bo za drugi razred 224 din in za tretji razred 149 din. Od Zagreba do Suša-ka pa za drugi razred 76 din in za tretji razred 51 din. Otroci od izpolnjenega četrtega do vštetega 10. leta plačajo 6amo polovico. Potniki s postaj na progah zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva, ki bi se radi pridružili posebnemu vlaku v Zagrebu. naj kupijo pri odhodu cel vozni listek in legitimacijo št. K. 13. Ta vozni listek jim bo veljal za brezplačno vrnitev, če pokažejo tudi listek posebnega vlaka.
*	Vpisovanje dijakinj, dijakov v enoletno trgovsko šolo znani »Christofoy učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je že pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren tudi od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, odvetnikih, notarjih, trgovcih i. t. d. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirana učne moči. profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in iz-véstja. Pišite ponja! Lasten dekliški internat.
*	Eksplozive kradejo. Kakor nam poročajo iz Motnika, je bila te dni iz skladišča rudnika na Beli pri Motniku ukradena večja količina eksplozivnega materiala. Tako je izginilo več kilogramov takozvane kamniktita, vžigalnih kapic, vžigalnih vrvic, vrtalni stroj in specialne klešče, kakršne rabijo pri razstreljevanju v rudnikih. Kakor sumijo, je ves material odnesel neki delavec, ki ga je rudniška uprava pred dnevi odpustila.
*	Vprašajte svojega zdravnika, tudi on Vam bo priporočal redno uživanje domače, povsem naravne »KOSTRIVNIŠKEs mineralne vode!
Iz Lfnblfane
u— Mezdno gibanje tramvajskih uslužbencev. Kakor nam poročajo, se uslužbenci cestne električne železnice nahajajo v mezdnem gibanju. Nedavno je njihova strokovna organizacija predložila upravi električne železnice obširno sipomenico, podprto z izjavami Delavske zbornice in Zbornice za TOI, v kateri dokazuje, da so se v zadnjem času dvignile cene življenjskih potrebščin povprečno za 24%, pa bi bilo treba, da podjetje v enakem razmerju zviša tudi službene prejemke svojega osebja. Predlog je toliko bolj upravičen, ker pragmatika, s katero so podjetje in njegovi nameščenci svoj čas regulirali delovne in mezdne odnošaje, izrečno navaja, da se bodo službeni prejemki avtomatično višali ali nižali tako, kakor bodo rasle ali padale cene potrebščin na trgu. Uprava električne železnice se doslej še ni izjavila na zahteve strokovne organizacije, a kakor smemo upati, se bo vsa zadeva v kratkem sporazumno uredila, zlasti še spričo dejstva, da se je tudi donosnost ljubljanskega tramvaja zadnji čas razveseljivo dvignila.
Dr. France Debevec
špecijalist za pljučne bol. in tuberkulozo
seje preselil
v Cigaletovo ul. št. l/I. (poleg sodišča), ter prične ordinirati dne 16. avgusta 1937
u— Esperanto in tujsko prometna propaganda. Naši esperantisti so si v zadnjih letih zlasti po zaslugi bivšega predsednika Esperantskega kluba v Ljubljani Kozlev-čarja pridobili precej zaslug za proslavitev naravnih lepot naše ožje domovine. Nedavno ustanovljena Slovenska esperantska zveza je v torek zvečer sklicala pri Mikli-ču konferenco, ki jo je vodil predsednik zveze Sterle, navzočni pa so bili še direktor Zveze za tujski promet dr. žižek, šef turističnega urada na banski upravi So-tler, zastopnik mestnega tujsko-prometne-ga oddelka dr. Frelih, zastopnik Jugoelo-venske zimsko-sportne zveze Kunstelj in predstavnik železniške uprave. Tajnik zveze Damjan Vahen je poročal o dosedanjem delu esperantistov za povzdigo tujskega prometa pri nas. V vrsti predlogov je naglasil potrebo, naj bodo naše propagandne edicije in revije, letaki in prospekti v bodoče preglednejši in točnejši, zlasti pa je treba skrbno paziti na jezik. Na ljubljanskem kolodvoru in na drugih prometnej-ših postajah naj bi se namestili napisi v esperantskem jeziku, ki bi informirali tuj-
ca, kje lahko dob! vodnika v esperantu. Prihodnje leto bo v Kranju mednarodni es-
perantistični kongres in naši esperantisti pričakujejo, da bo železniška uprava udeležencem kongresa odobrila polovično voz-nino. Zveza izdaja tudi svoje glasilo »Nial Vizagoj«, ki posveča največjo pozornost turistični propagandi in ima tudi za prihodnje leto velikopotezne načrte v tem pravcu. Prihodnje številke bodo po vrsti posvečene delovanju SPD, Beli krajini in Pohorju. Na koncu so govorili še predstavniki naših tujsko-prometnih uradov, ki so obljubili prizadevanju esperantistov na turističnem področju vso svojo podporo.
u— Spet kup prometnih nesreč. Včeraj so na kirurškem oddelku spet sprejeli večje število ranjencev, ki so postali žrtve prometnih nesreč. Mestni reševalci so morali pohiteti do znane Hribernikove tovarne v Tacnu, pred katero je na cesti padel z motorja pekovski in slačičarski mojster Josip Pavičič iz Kranja in dobil precej hude poškodbe po glavi. Veliko rano je imel na čelu in pod desnim očesom, dobil pa je tudi notranje poškodbe, ker mu je ves čas lila kri skozi uho. Na Vidovdan-ski cesti sta s kolesi trčila skupaj neki dijak in neki mizarski pomočnik. Medtem ko si je prvi pokvaril samo kolo, so morali drugega z zlomljeno levo nogo odpeljati v bolnišnico. Delavčeva žena Ivana Milkovičeva s Ceste v Mestni log se je s kolesom peljala v mesto, poleg nje pa se je na triciklu vozila neka služkinja iz hiralnice na Vidovdanski cesti. Na Kongresnem trgu sta se Izogibali nekemu kolesarju, ki je prihajal nasproti, pri tem pa je služkinja tako nerodno zavozila v Mil-kovičevo, da je ta padla in si zlomila levo ključnico. Na Marijinem trgu pa je neka žena padla pod dvovprežni voz, da ji je kolo strio levo nogo.
Dalmatinsko vino — naravnost od kmeta — pri „Levu"
n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* sprejema nove pevke in pevce. Vpisovanje bo še danes, jutri in v soboto vsak dan od 19. do 21. ure v društvenih prostorih v Mestnem domu, dasno. I. nadstropje.
«— Potnik organizira dva izleta z avtobusi v soboto 14. t. m. v Radovljico na nočne plavalne tekme. Cena vožnji in vstopnina 40 din; v nedeljo 15. t. m. pa na Ljubelj na tekme z motornimi kolesi. Cena vožnji in cena vstopnice 55 din. Vsa ostale informacije pri biletarnirah »Putnika«.
u— Iz ječe je hotel v smrt. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek nekega 23-letnega fanta, ki je v nenavadnih razmerah in na nenavaden način hotel izvršiti samomor. Nedavno je moral zaradi nekih manjših grehov za zapahe sodnih zaporov, a kazen je bila malenkonstna in kmalu bi bil lahko spet deležen zlate svobode. Ječa pa je vendarle tako ubijajoče vplivala na njegovega duha, da je sklenil, napraviti življenjski obračun. Na tihem se je dokopal do nekega ostrega predmeta in včeraj zjutraj so ga našli v celici s prerezanim trebuhom. V silnih bolečinah je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so mu trebuh zašili in ga pregovorili, naj rajši počaka teh nekaj kratkih dni, da se mu vrata v življenje vnovič odpro.
u— žeparji na trgu. žepne tatvine so sicer neke vrste sezonski posel, ki se obnese zlasti ob priliki velesejmov in drugih prireditev, na katerih se zberejo množice sveta. pomalem pa se zmerom javljajo tudi na trgu in po gostilnah. Tako je te dni v bifeju Na-Na na Tyrševi cesti neznan že-par ukradel Francetu Šuštarju s Črnuč listnico, v kateri je bilo poleg dokumentov in računov tudi okrog 300 din. Na trgu pa je neznan tat odnesel kmetici Ani Godčevi iz žalne na Dolenjskem ročno torbico, v kateri je hranila ves svoj izkupiček dneva.
Iz Celia
(Kbčinski tajnik na Polzeli ohstre-ljen. V torek je Bogomir Pfeifer na Polzali po nesreči s samokresom obstrelil 42-let-nega polzelskega občinskega tajnika Josipa Kača in mu močno poškodoval levo roko v podlaktu. Kač sa zdravi v celjski bolnišnici. Tam se zdravi tudi 21-letni sin pocestnice Franc Čakš z Dola pri Šmarju, ki se je bil pred dnevi obstrelil v levo roko.
e— Potrdila o davčnem predpisu za šolo. Davčna uprava v Celju opozarja vse interesente za potrdila o davčnem predpisu za šolo, da si preskrbe ta potrdila že sedaj, bodisi pismeno ali osebno, ker tik pred začetkom šolskega leta zaradi velikega navala ne bo mogoče vsem naenkrat ustreči. Zadevne vloge morajo biti kolko-vane z 10 din in priložen kolek za 20 din.
e— Tekma oračev na Ponikvi ob j. ž. V nedeljo 8. t. m. je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet na Ponikvi o t j. ž. praznik kmetskeg» dela. Razno tekme iz kmetskega dela, tako tekme koscev, žanjic, mlatičev, tesačev, konjske dirke i. dr., ki ee čedalje bolj uveljavljajo na naših vaseh, jrnajo tudi v šmarssem sTezu prav zadovoljive uspehe. To j- slasti pokazala prireditev, ki je bila preteklo nedeljo na Ponikvi Lepo število udeležencev je z glasnim pritrjevanjem spremljalo in navduševalo orače, izmed katerih je odrezal najlepše brazde in zato doibil največ točk tekmovalec Franc. Smid, ki je za nagrado prejel 250 din. Drugi v pravilnosti oranja je bil Martin Zidanšek, ki je prejel 150 din; tudi vsi ostali tekmovalci so prejeli prav lepe nagrade. Prireditve sita se moli dru-g'mì udeležila tudi predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet. Ivan Kronovšek i« Ljubljane ter tajnik Zvezinega poriiocBbora v Celju Aleksander Turašek. Oba sta v svojih govorih pred tekmo ovrgla pretkane namene nekaterih nasprotnikov kmetske skupnosti in prizadevanja _ po izboljšanju ter pozivala kmetsko mladino, da naj se intenzivno pripravlja in «obrazuje v svojih lastnih organizacijah.
e— Zidarja Bračfea je poškodoval lastni sin. Včeraj smo poročali, da je umrl v celjski bolnišnici 62-letni zidar Ivan Bračko iz Zadobrove pri Skofji vasi za posledicami preloma lobanje. Bračko se je bil 2. t m. spri s svojim sinom, ko sta kosila na travniku. Bračko je hotel sina kaznovati zaradi nekega pregreška, v tem pa je sin zamahnil s koso in zadel očeta na glavo s tako silo, da mu je preklal lobanjo. Oče je šel kljub težki poškodbi 3. in 4. t m. na delo k stavbnemu podjetju F. Nerad v Celju, pri katerem je bil zaposlen. Hotel je prikriti poškodto, končno pa so le opazili, da ima glavo poškodovano in so ga oddali v bolnišnico, kjer je v torek zjutraj izdihnil. Bračka bodo danes ob 8. položili na pokopališču v Vojniku k zadnjem počitku. Proti njegovemu sinu je uvedena preiskava.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 uri »DOVOLJ All JE ŽENA« (Jean Crawford).
e— Umrla Je vfcraj v eelJAl
82-letaa Alojzija Dedičeva, žena
iz Zagreba.
e— Samo do sobote 14. t m. Je le čas, da obnovite v podružnici »Jutra« v Celju
srečke drž. razredne loterije za zadnji, glavni razred.
Iz Maribora
a— Zaključni predstavi v mestnem parku. V soboto 14. in nedeljo 15. t. m. bosta v mestnem parku zaključni predstavi »Sna kresne noči< ob globoko znižanih cenah. Predstavi sta predvsem namenjeni dežela-nom. Skupine, ki se javijo do petka, dobijo izreden popust 10%. Orkester bo vodil kapelnik vojaške godbe, kapetan Jiranek.
a— »Sen kresne noči«. Na splošno željo »a bo ta klasična igra ponovila v soboto in nedeljo ob jako znižanih cenah, da si jo more vsakdo ogledati. Prodaja vstopnic je pri Jadranski Straži v Mariboru, Gregorčičeva ulica, 26, tel. 29.70. Cene so: etojišča 4. sedeži od 8 do 20 din. Priporočamo vsakomur, da si te predstave ogleda.
a— Kdo je ukradel Slomškovo slato uro.
Mariborska policija vrši intenzivne poizvedbe v svrho razčiščenja tatvine Slomškove zlate ure iz vitrine tukajšnjega muzeja. Predstojnistvo mestna policije poziva radi tega vse, ki so posetili tukajšnji muzej v nedeljo med 8.30 in 9.30, naj se zglasijo pri vodji kriminalnega oddelka g. Cajnku. Arhivar prof. Baš nam sporoča, da je tatvino Slomškove zlate ure, katere materialna vrednost se računa na 1000 din, opazil že v nedeljo ob 10. dopoldne muzejski sluga, ki mu je takoj po prihodu v muzej ob 11. poročal o tatvini, nakar je bila takoj obveščena mariborska policija. Kolikor ja bilo mogoče doslej ugotoviti, so bile v času med 8.30 in 9.3Ò v muzeju 4 osebe.
a— Mariborski delovni trg. Tukajšnja podružnica Borze dela išče: 2 mlinarja, 2 mizarja, 1 stavbenega ključavničarja, 2 steklobrusca, več poročenih viničarjev, 2 gostiln, kuharici, 6 bolniških strežnic od 20 do 30 let in nekaj sklužkinj z daljšimi spričevali.
a— Steklina. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 8. t. m. je pri mestnem konjaču poginil radi stekline pes iz Rajčave ulice št. 6. ki je ugriznil tri osebe. Radi ponovnega pojava stekline 6e meščanstvo opozarja, da se bodo predpisi strogega pasjega zapora strogo nadzirali in da sa bodo kršitve najstrožje kaznovale.
Dr. FRAN TOPLAK
ne ordinira do 29* t. m«
a— Strela zanetila požar. Ob priliki nevihte je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Štrakla iz Križe^-cev. Pogoreli eo strešni deli stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Zgorela je skoro vsa krnia in gospodarsko orodja.
Iz Laškega
1— Predavanje v SokoLskem domu. V petek 13. t. m. ob pol 21. bo v Sokolskem domu predaval sodnik g. dr. Vladimir Travner, znani predavatelj lz Maribora, »O kugi v Sloveniji s posebnim oziroan na Laško in okolico in o tristoletnici šmihel-ske -cerkve. Ta znamenita romarska cerkev je bila zgrajena leta 1637. v času, ko so razsaijale po naši okolici hude kužne bolezni in jie tedaj letos stara tri sto let. Predavanje bo zelo zanimivo ter je vabljeno ne samo članstvo Sokola, marveč tudi ostalo občinstvo. ProSimo, da pridejo udeleženci točno k predavanju, da s poznejšim prihajanjem ne bodo motili.
1— Hišne preiskave. Naše orožništvo je po nalogu s roškega načelnika izvedlo vrsto hišnih preiskav po Laškem in okolici za znanimi Ljotičevimi letaki. Celo v št. Rupert«, St Lenartu in v Marijagradcu so orožniki obiskali razne posestnike, '
►Vi;-: ........
t f
' k
i i À ■
\
1— Novega hotela Henk« n« bo. Pretekli torek si je kr. banska uprava na mestu samem ogledala stavbišče, namenjeno za nov hotel v Laškem. Strokovnjaki, med njimi dr. Stele in zastopniki občine, so se izrekli proti projektirani zgradbi, nakar je g. Henke, uvidevši položaj, umaknil prošnjo ter bo na stavbišče narvozil zopet gnoja in zemljo obdelal ,kar bo znatno služilo pospeševanju tujskega prometa in preskrbi naroda.
Iz Gornje Radgone
gr— V počastitev spomina Rudolfs Ahtl-
ka so njegovi prijatelji in tovariši z lepo uspelo zbiVko prostovoljnih prispevkov postavili ob grobu dostojen spomenik za obletnico njegove smrti. Ob grobu so se zbrali v nedeljo dopoldne in je imel ob odkritju dograjenega spomenika spominski govor davčni inšpektor g. Ludvik Kline. Končal je z Novačanovimi stihi, ki krasijo spomenik: »Od doma rojstnega do sem, bi-lé so mi le tri gore, bile so mi le tri vo-dé in vendaT je prepad nazaj — prijatelji na vekomaj!« Pod vodstvom pevovodje g. Janka Cirča ja združeni moški pevski zbor zapel žalostinki »Blagor mu« in »Človek glej*, s čemer je bila lepo uspela sipomin-ska svečanost končana. Vsem in vsakomur, ki je prispeval k počastitvi spomina pok. Ahtika, izrekajo pobudniki iskreno zahvalo.
gr— Sokola ne, Orlu da! Občinski ofetje sedanje združene občine Gornja Radgona so sklenili, da prošnji Sokolskega društva Gornja Radgona ne ugode ter ne dajo na razpolago primernega prostora za izvršitev javnega telovadnega nastopa Murskega sokolskega okrožja dne 12. septembra 1937. Velja pa to seveda samo za Sokola, med tem ko je ista občinska uprava dovolila Članstvu bivšega Orla prireditev javnega telovadnega nastopa na občinskem prostoru. Tako si torej občinski očetje tolmačijo enakopravnost in pomirjenje občanov.
gr— Lovrenčev sejem je bil zaradi lepega vremena izredno obiskan. Tudi živine je bilo prignane precej, vendaT pa slaba kupčija, ker je cena živini precej narasla.
Iz Ptuja
j— o akciji ptujske zadružne elektrarne
za elektrifikacijo Sv. Vida pri Ptuju smo že poročali. Zdaj je transformatorska hišica v Št Vidu že gotova in prihodnji teden prično ža napeljavati elektriko v hiše. Po takem bo še pred novim letom zasvetila pri Sv. Vidu elektrika. Prihodnje leto pa namerava ptujska elektrarna elektrificirali vas Pobrežjž. Delo se ne «me prej končati, dokler ne bo vsa ptujska okolica imela elektrike.
! K I N C	) *
2i'MATICA	
Priljubljena opereta Schubertovih melodij
PRI TREH MLADENKAH Paul Hörbiger, Maria Andergast, Greti Theimer, Svetlslav PetrovHS (
Predstave danes ob 19.15 ln 21.15 uri.
j— Stavbno gibanje. V Krekovi ulici «o
začeli graditi novo trgovino, kakršne tajo niti v Mariboru še nimajo. V starem poslopju, kjer ja doslej bila galanterijska trgovina, so začeli vse razdirati, kajti nova trgovina ho podobna trgovini Kastner in Ohler v 7agrebu. Podiranje povzroča mnogo prahu. Treba bi pač bilo zgraditi lesene ograje, lastnik nove trgovske hiše pa naj bi skrbel za škropljenje.
Krasen uspeh JS v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 11. avgusta
Kakor vsako lato, je tudi letos priredil krajevni odbor Jadranske Straže v Rogaški Slatini »jadransko noč«. V soboto se je na povabilo Jadranske Straže zbralo v veliki dvorani zdraviliškega doma toliko občinstva, kakor še k nobeni letošnji prireditvi. Poleg krasnih narodnih noš si mogel videti velikomestne večerne in plesne toalete gostinj. Dvorana je bila okusno okrašena, kakor da smo daleč na jugu. Zastavice in balončki vseh barv, južno zelenje in palme, v ozadju pa je gospodoval svetilnik prod morsko pokrajino.
Vse to je ža v začetku pripomoglo k iv rednemu veselemu razpoloženju. Ob 21. js pričel spored. Zdraviliški orkester je pod taktirko kapelnika Neffata odigral več ju-goslovenskih skladb. Prof. C. Šedlbauer je s njemu lastno virtuoznostjo odigral Glazu-novo: »Le chant du Troubadour« in lastni »Capriccio«. Nastopili so nato člani in članice Sokola Rogaška Slatina s telovadnim plesom »Zanjice«. Občinstvo je z zanimanjem zasledovalo potek tega telovadnega plesa in frenetično aplavdiralo. Srčkana mala Beba Staničeva je na violino zaigrala tehnično dovršeno Boccherinijev Menuett. Tudi pri tej točki ni občinstvo šte-dilo z odobravanjem. Nato je odigral g. Bojan Adamič Chopinov komad: »5 prelu-dijev«. Za njim ja operni tenor g. M. Adrian občinstvo užgal s Tijardovičevfm: »Splitu« in Vilharjevim: »Mornarjem«. Na koncu sporeda je plesala deca s spremljevanjem jazza stiliziran ples: »Mornarske lutke«, ki ga je naštudirala gospa Pečnik Seun igo v a. Po sporedu je pa predsednik tukajšnjega odbora Jadranske Straže direktor zdravilišča gosp. banovinski svetnik Gračnar otvo-ril s kraljevskim kolom plesno zabavo, ki je nato trajala v najlepšem razpoloženju pozno v noč. 0 polnoči je bila tradicionalna izvolitev morske nimfe. Izvoljena je bila gospa Leposava Pfeiferjeva, ki je ta večer nosila res krasno slavonsko narodno nošo. Prireditev je v moralnem in gmotnem pogledu uspela nad vse pričakovanje. Zasluga gre predvsem pred«=ednikn Grabnarju in marljivi tajnici gospej Ahtikovi ter vsem sodelujočim.
Kakor že najavljeno, bo v soboto 14 t m. uprizorila v veliki dvorani »Tonkina« v Rogaški Slatini ljubljanska opere »Sa-viljskega brivca«, v nedeljo pa »Prodano nevesto«. Začetek obeh predstav bo točno ob 20.30. Prodaja sedežev je pri Putniku v Rogaški Slatini. Vsa pojasnila glede avtobusnih zvez pa dobite pri »Putnikih« v Mariboru in Celju.
PROŠNJA ZA ODPUŠČANJE
Mama: »Tonček, kako sd mogel red ptrl-cu, da je neumen? Takoj pojdi k njemu ln ga prosi odpuščanja.«
Tonček: »Dragi stric, zelo žal ml Je, da si neumen.«
Vremenska poročila
Vroč. prav vroč je bil včerajšnji dan. ko so večinoma vsi nižje ležeči, soncu izpostavljeni kraji po vpej državi zabeležili 30 in še več stop. Celzija. Po torkovih popoldanskih nevihtah, ki so mei silnim treska-njem pljusnile dW. v ves severni rob države, od gorenjskega kota do Beograda precej dežja, je včeraj sonce znova pritisnilo. Ljubljana je zabeležila pozno poletni rekord, 30.1 stop. C.. Zagreb 30. Beograd in Sarajevo 31, Skoiplje 32, Split celo 33 stop. C. Po vsej državi je hilo večinoma jasno, barometer je znova porasel.
Dozdevno vreme v avgusta po stoletnem koledarju
Dan Je dolg 15 ur, 3 minute do IS ur SO
minut In se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut
0.12. Klara
P. 13. Kasljan
S. 14. EvzebiJ P. krajec ob 3.28 N. 15. Vnebovz.
M. Dev. P. 16. Rok
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo C. 19. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej Ščip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
C. 26. Ceflrin
P. 27. Jožef Kal.
S. 28. Avguštin
N. 29. Jan. ob gL Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka
T. 31. Rajko
nestanovitno, skoraj vsak dan dež
lepo, sončno
viharne krajevne
nevihte
do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
»JUTRO« št 186
Cetrtefc 12. VIII. 193^ -
Gospodarstvo
Velika aktivnost tujega kapitala v našem rudarstvu
Francoska družba borsklh rudnikov je kupila podrinske svinčene rudnike
Iz Beograda poročajo, da je Francoska
družba borskih rudnikov odkupila od Angležev podrinske svinčena rudnike v bližini Krupnja, Ti rudniki so svoj čas prešli v last neke angleške finančne skupine, ki je v Londonu ustanovila družbo pod imenom >Drina Mineš Ltdc. Sedaj so ustanovitelji te družba prodali svoje delnice Francoski družbi borskih rudnikov, in sicer za 40.000 funtov (9.5 milijona Din). Najnovejša raziskovanja na področju podrinskih rudnikov so dala, kakor poročajo, senzacionalne rezultate. Pri vrtanju v globino 60 ugotovili bogato plast svinčene rude, ki gre 85 m v globino. >Jugoslovenski Kurir« poroča, da je vredna že ta prva plast svinčena rude 400.000 funtov. Vrhu tega zatrjujejo strokovnjaki, da je krupanjska svinčena ruda bolj bogata, kakor ruda iz Trepče. Nadalje pojoča >Jugoslovenski Kurir*, da je Francoska družba borskih rudnikov odkupila tudi rudareke terene v Ajvali, nedaleč od Trepče, kjar so ležišča dobre evinčeno-cinkove rude, ki vsebuje tudi srebro.
Nemški kapital si osvaja monopol v naši produkciji antimona
Te dni so prišli tudi svinčeno-cinkovi rudniki v Srebrenici in svinčano cinkovi
rudniki v Olovu (Bosna) v druge roke. Kupila jih je družbe »Montani^« s sedežem v Beogradu. Ta družba je bila ustanovljena že leta 1925. 2e praj je »Montania« odkupila rudnike antimona v Krupnju in v Lisi
Parfe 162.05 - 164.10, Praga lß 1.84 » 188^4, Trst 227.70 — 280.78.
Črnih. Beograd 10, Pariz 16.85, London
21.6950, Newyork 435.50, Bruselj 78.29, Milan 22.9250, Amsterdam 240.0750, Berlin 175.20. Dunaj 81.10. Stockholm 111.85, Oslo 109, Köbenhavn 96.85, Praga 15.18, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.9, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote : Vojna fflcoda 406 — 408, 4% agrarne 52.50 den., 4°/t severne agrarne 52 «en., 6% begluške (majhni komadi) 72.25 — 72.75, 6*/o dalm. agrarne 74.25 — 74.75, 1% invest. 89. den.. 7°/. stabiliz. 86 — 87, 7°/o Blair 84 — 84.50,
pri ČaSku. Večinski paket delnic »Monta-	Blair 93.50 — 94.25; delnice; Narodna ban-
nie« pa je v rokah nemškega kapitala, od-	I	ka 7150 (jen., PAB 195 den., Trboveljska
nosno berlinske družbe Mitteleuropäischer I	950 den., Gutmann 42.5o _ 45, Sečerana
Wirtschaftstag, ki ji načeluje bivši nemški	I	Osijek 195 — 197.50, Osiječka ljevaonica
Rpslanik v Beogradu Difour-Feronce, eden	1	200 bi., Dubrovačka 375 — 400, Oceania
najintimnejših prijateljev dr. Schachta. Ber-	I	275 den., Jadranska 375 den.
linska družba je v upravo Li,sanskih rudni-	|	Beograd. Vojna Skoda 406.25 — 406.50
r\p	ln I	___ rti o« j__ M nt ______
kov d. d. poslala svojega člana g. Hahna ki je generalni tajnik Jugoslovansko-nem-ške trgovinske zbornice v Berlinu in poslovodja omenjene berlinske družbe.
Družba »Montania« je posebno interesi-rana na antimonu, zato gradi v bližini Krupnja najobsežnejšo in najmodernejšo topilnico antimona v Evropi. Ta topilnica to zgrajena že prihodnje leto. Od prej obstojata v naši državi dve manjši topilnici antimona v Lisi in pri Krupnju, ki pa sta prav tako prešli v last >Montanie<. Glede na vißoko ceno antimona se obetajo družbi lepi dobički. Doslej je bila Kitajska glavna dobaviteljica antimona za evropske države.
P cs t a tli in ostani član Vodnikove družbe!
(4Q6.2o), 4% agrarne 52.25 den., 4% severne agrarne 52.25 den., 6°/« dalm. agrarne 74.75 — 75, 6% begluške 76.75 -r- 77 (76.75), 7"/. Blair 84.25 — 85, 8% Blair 94 den., PAB 200 — 201 (200).
Blagovna tržiSča
ŽITO
'+" Chicago, 11. avgusta. Začetni tečaji:
n sept 100 jo, n dee J
114.125; koran: 65.50.
+ Wlnnlpe*, IL avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt 125, za dee. 122, za maj
124.75.
+ Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca neispranenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 165 _ 167.50; banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170; ladja Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 kg 164 — 165. Oves: baški, sremski, slavonski 114 — 116. Rž: baška I65 — 167.50. Koruza: baSka in nemška 92 — 93; ban«t-ska89 — 90. Moka; baška in bona<tska »Og«
Nov komet
Boograd, 11. avgusta. AA. Beograjsko astronomsko društvo objavlja, da se je pred kratkim prikazal komet, ki ga je moči videti s prostim očesom. Odkril ga je švicarski zvezdoslovec Finsler iz Curiha; komet je dobil začasno ime »1937 F«, Novi komet je v ozvezdju Velikega voza» tako da ga vsakdo lahko vidi takoj po 21. Jutri 1*> repatica v neposredni bližini druge zvezde v ojesu Velikega, voza in se bo čim-<Wje bolj približevala posleinji zvezdi v ojesu. Ko bo komet prišel v perihelij, bo
in »Ogg« 260-270, »2« 240-250, »5« 220—230, oddaljen 80 milijonov km od zemlje in bo >6« 190 — 200, »7« 160 — 17Q» >8« 120 — imel velikost četrte vrste. S prostim očesom
" v	~ se bo videl kot majhen megličast oblak z
bleetečim jedrom, njegov rep pa ee more videti le z astronomskim daljnogledom ter je obrnjen navzdol. Rep je dolg eno stopinjo in bo postajal čimdalje manjši.
Iz državne službe
Beograd, 1. avgusta, p. Dr. Miroslav Debeljak, tajnik pri upravnem sodišču v Sarajevu, Je bil 1. 1932 postavljen za sre-skega načelnika v Kninu kot uradnik v 5. položajni skupini, 1. 1934 pa v isti skupini Imenovan za politično-upravnega tajnika
125. Otrobi; baški, sremski, in banatski, v
jutastih vrečah 88 — 92; bagk* ladja 92
do 93.
+ Budimpeštansba termlnska borsa (11. t. m.) Tendenca stalna. Koron: za avg. 11.70, za sept. 11.78 — 11.80, n maj 11.72 — 11.74.
BOMBAI
r4-~ Liverpool, 10. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 8.84 (prejšnji dan 8.83), za sept. 8.99 (9.98). '+ Newyork, 10. avgusta. Tendenca stal-
Gospodarska odvisnost Slovencev na Kočevskem
Tudi danes se Se naše družine ponemčujejo
Albansko mineralno olje za Italijo
Glede na izkušnje za časa abesinske vojne odnosno za časa sankcij posveča Italija sedaj največjo pažnjo vprašanju oskrbe zminerainim oljem. Ker sama nima premoga, da bi slično kakor Nemčija in sedaj tudi Anglija proizvajala bencin iz premoga, zato posveča pozornost predvsem vprašanju hidriranju bituminoznih škriljevcev in asfaltnih rudnin, na drugi strani pa pridobivanju nafte odnosno mineralnega olja v Albaniji in v Abesiniji Ker pa bo treba mnogo časa, preden bodo poizkusna vrtanja v Abesiniji dovedla do praktičnih rezultatov ej zaenkrat težišče italijanskih interesov v dobavi nafte iz Albanije.
Ob koncu leta 1935 je bila na Iniciativo Mussolinija ustanovljena Azienda Naci-onale Albania (ALPA). Po dolgotrajnih raziskovanjih je šele tej družbi uspelo odkriti 74 m od Valone pri Devoliju obsežna in bogata ležišča mineralnega olja. Po cenitvah strokovnjakov bodo ta ležišča lahko dajala skozi 50 let po 240.000 ton surovega olja letno. Glavna zasluga za odkritje tega ležišča gre švicarskemu geologu inž. Jeanu Ineichpnu, ki je na nedavnem svetovnem kongresu za mineralna olja v Parizu poročal o delovanju
omenjene albanske družbe. Na področju pri Devliju je sedaj v obsatu 100 sond. Surovo olje vodijo po ceveh v 74 km oddaljeno luko pri ValonL
Glede racionalnega izkoriščanja albanskega mineralnega olja, ki vsebuje precej asfaltnih sestavin in žvepla, so v Italiji dosegli že lepe uspehe. Pri navadnem de-stilacijskem procesu daje albansko olje 40°/» bencina, ostanki pa se težko izkoristijo. Zato so napravili dalekosežne poskuse s hidriranjem, odnosno s pretvarjanjem težkih olj v lahka olja. S hidriranjem so dosegli, da se iz albanskega olja lahko pridobi 80% bencina. V ta namen bodo v kratkem zgradil pri Bariju in pri Livornu dv veliki napravi za hidiriranje albanskega olja, kakor tudi za hidiriranje italijanskih bituminoznih škriljevcev ter asfaltnih rudnin. Zaradi finacir^nija teh dragh investicij je bila ustanovljena posebna družba Aziende Nazionale Idrogenazione Colbustibili (ANIC) s sedežem v Milanu ln z glavnico 400 milijonov lir, ki sta jo vplačevaji v enakih delih država ln družba Montecatini. V obeh obratih bedo na leto lahko pridobili 120.000 ton bencina in poleg tega znatne količine ma-zilnega olja in parafina.
v, IX.	«vcim	, na. Zaključni tečaji: za avg. 10.29 (10.32), ------- ----------------„„
pšenica: za sept. Ili, za dee 112.50, za maj ' *a dee. 10.31 (10.37), za maj 10.47 (10.53). pri banski upravi v Banjaluki. Na podlagi
razsodbe državnega sveta sta izšla sedaj dva ukaza, s katerima je dr. Debeljak imenovan za sreskega načelnika v Knijiu kot uradnik položajne skupine 4/2 z veljavnostjo od 29. februarja 1932 in nato še za politično-upravnega tajnika pri banski upravi v Banjaluki v isti položajni skupini z veljavo od 19. januarja 1934.
Za pristava v 8. položajni skupini sta imenovana pri sreskem sodišču v Laškem Franjo Colarič, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu, in pri sreskem sodišču v Radečah Josip Kunič, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju.
Veroučitelj Alojzij Kosi na narodni Soli v Šoštanju je napredoval v 9. položajno skupino. — Učiteljica Marija Arko-Tanko v Ribnici Je bila upokojena kot uradnica 8. položajne skupine.
Za veterinarska pristave v 8. položajni skupini so napredovali veterinarski pripravniki Vladimir žunkovič v Kruševcu, Rado-Blav Cvetko v Strumici, Josip Bergant v Murski Soboti, Josip Baš v Topoli, Mgrijan Pavšič v Logatcu in Vekoslav Krejči v Vranju.
~Za p rim arija državne bolnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani v 5. položajni skupini je imenovan dr. Mihael Kamin, za asistenta splošne bolnišnice v Ljubljani ▼ 7. položajni skupini pa dr. Vladimir Milavec, doslej v 8. položajni skupini.
Trgovinska pogajanja s Francijo
Iz Pariza poročajo, da so se nedavno pričela predhodna trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo. V središču teh po-Ifajani je predvsem vprašanje ukinjenja klirinške pogodbe, ki naj bi se nadomestila s svobodnim plačilnim sistemom. V novem sistemu plačilnega prometa bodo upoštevane tudi jugoslovenske plačilne obveznosti za obreslno službo naših državnih posojil. Naža država zahteva od Francije povečanje uvoznih kontingentov za nekaUre agrarne proizvodnje in za les. Uvozni kontingent 15.000 vagonov pšenice, ki ga je Francija lani v decembru odobrila naši di*-žavi na podlagi plačila v devizah, je docela izkoriščen. Za primer ukinjenja klirinškega plačilnega prometa pa zahteva Francija olajšave glede uvozne kontrole, ki bi se pričela izvajati nasproti uvozu iz Francije, čim bi Francija prenehala biti klirinška država. V francoskih merodajnih krogih niso posebno zadovoljni z razvojem francosko jugoslovanskih trgovinskih odnošajev, zlasti v letošnjem letu. Francoski uvoz jugoslovenskega blaga se je v prvem letošnjem polletju dvignil na 42.7 milijona frankov nasproti 22.7 milijona frankov v lanskem prvem polletju, na drugi strani pa je francoski izvoz v Jugoslavijo nazadoval od 50.9 na 32.7 milijona fretnkov. Gornje št?vilke se bistveno razlikujejo od številk, ki jih objavlja naša trgovinska ftatistika, ki izkazuje povečanje našega izvoza v Francijo v prvem polletju od lanskih 36.8 na 300.9 mjlijona Din in zmanjšanje uvoza iz Francije od lanskih 63.6 na 39.8 milijona Lin). Zaradi nazadovanja našega uvoza francoskega blaga zahteva Francija da ji priznamo ugodnosti za prodajo svojih industrijskih izdelkov na jugo-slovenskem trgu.
Gospodarske vesti
= Naknadno posojilo fa javna dela. Gradbeno ministrstvo je nedavno najelo pri Državni hipotekarni banki posojilo v višini 70 milijonov Din na podlagi dohodkov državnega fonda za javna dela. Ker pa to posojilo, od katerega je odpadlo na dravsko banovino 8 milijonov Din, ne zadostuje za najnujnejša cestna dela, zahteva gradbeni minister odobritev za dodatno posojilo pri Državni hipotekarni banki v višini okrog 16 milijonov Din, ki bi sa porabilo za naslednja dela: 1) za ureditev in tlakovanje ceste na Avalo v zvezi z odkritjem novega spomenika neznanemu vojaku 3.3 milij. Din; 2) za vodovod na vrh Avale 1 milijon Din; 3) za ureditev cesta skozi Košutnjak 1.5 milijona Lin; 4) za regnlacijo Save pri Zagrebu in za obrambn® nasipe 4 milijone Din; 5) za ureditev ceste Kranj — Bled 1.7 milijona Din; 6) za zaščito Obrenovca in področja Posavske vodna zadruge pri Zabrežju od poplav 4 milijone Din; 7) za trošarinske plomte in za ostale stroške 00 čl. 32 pravilnika za izvajanje javnih del 0.5 milijona Din; skupaj 16 milijonov.
= Gradnja mostov preko Save pri Bosanski Gradiški in preko Tise pri Žablju.
Gradbeni minister je predpisal pogoje za gradnje mostov preko Save pri Bosanski Gradiški in preko Tisa pri Žablju. Prvi most naj bi ustvaril zvezo med Južnim Primorjem in Slavonijo, drugi mest pa zvezo med Baško in Banatom. V kratkem bodo za ta dela razpisane licitacije. Most preko Save bo moral biti gotov v mar;u leta 1941, most preko Tise pa v novembru 1942. Za gradnjo teh dvah mostov je v le-
tošnjem proračunu zasiguran kredit v višini 2.25 milijona Din. V prihodnjih štirih letih pa bo treba za ta gradbena dela vstaviti v proračug vsako leto po 14.37 millto-na Din, v celoti bo torej potrebno 60 milijonov Din.
= V dravski banovini je na j vet insol-venc. Državni statistični urad objavlja, da je bilo v juliju v vsej državi 10 konkureov (lani 13) in 18 poravnalnih postopanj (lani 9), skupaj torej 28 insolvenc (lani 22). Od tega skupnega števila insojvanc je oa-padlo v julija na dravsko banovino niS manj kakor 12 ali 43%, namreč 4 konkur-zi in 8 poravnalnih postopanj.
"= Konkurz je razglašen o imovini Franca Hojnika, trgovca v Mariboru, Aleksandrova 24 (upravnik mase dr. Alojz Juvan, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 14. avg. ob 11., prijavni rok do 16. sept., ugotovitveni narok 30. sept.).
= Iz zadružnega registra. Pri »Croatl-ji«, zavarovalni zadrugi v Zagrebu, podružnici v Ljubljani, je bil zaradi smrti izbrisan predstojnik podružnice Stanko Jesenko, vpisan pa je bil kot predstojnik podružnice in Prokurist dr. Dragotin Sve-tek. — Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani r.z.zn.z., sta bila izbrisana člana načelstva Andrej Sarabon in Avgust Jenko, vpisana pa inž. Dušan Sernec, minister v p., in Franc Juvan, župan v Smartnem pod Smarno goro; nadalje so bili izpisani za podpisovanje pooblaščeni uradniki dr. Janko Kersnik, dr. Mihael Kambič in Franc Prijatelj, vpisana pa sta bila za sopodpisovanje pooblaščena usadnika zavoda Janko Kocjan in Metod Benedik.
= Licitacije. VrSe se ofertne licitacije za dobavo mesa za vojaške potrebe za čas od 1. oktobra do 31. marca, tn sicer 20. t. m. "v gasnizijah v Celju ln Škof ji Loki, 23. t. m. v Ljubljani im Slov. Bistrici, 25 t m. v Dolnji Lendavi, Mariboru in Bohinjski Beli ter 27. t. m. v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. Vršile se bodo ofertne licitacije za dobavo za vojaške potrebe, in sicer 23. t. m v intendam-turi savske divizijske oblasti ln 25 .t. m. v Intendantur! dravske divizilske oblasti. Dne 30. t m. bo pri etoonoimskel oddelku gen. direkcije državnih žeteznlc ▼ Beogradu licitacija za dobavo želeonth cevi raznih dimenzij in 4. septembra za dobavo orodnega jekla, vse domačega, izdelka.
Borze
11. avgusta
Na ljubljanski borzi so sé danes v privatnem kliringu avstrijski šilingi nekoliko pocenili in so se trgovali po 8.50, medtem ko je hilo za angleške funte povpraševanje po 235. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.4909 (v Beogradu po 8.4628) in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki pa so se podražili in stanejo v Ljubljani 12.95, v Beogradu 12.9095 in v Zagrebu 12.95, odnosno za 15. september 12.8250 in za 15. december 12.85.
N.a zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 406 — 408 (v Beogradu je bil promet po 406.25). Zaključiti pa so bili zabeleženi v 8% begluških obveznicah (majhni komadi) po 73.
Dcvfzo
Liubljaria. Amefen%n 2393.41 — 2408.01, Berlin 1745.03 — 1758.90, Bruselj 730.35— 735:41, Curih 996.45 — 1003 52. London 215.93 — 217.98, Newyork 4308.5; - 4344.82,
Kočevje, 9. avgusta.
Družba sv. Cirila in Metoda je vedno posvečala polno pozornost našim narodno obrambnim problemom in nesarno teoretično, marveč tudi praktično mnogo doprinesla k reševanju slovenskega življa, kjer se je pokazala potreba. Zlasti posveča svojo pozornost tudi morda najhujši naši rani t. j. kočevskemu ozemlju, kjer so razmere toliko let po osvobojenju še vedno le malo razveseljive za slovenskega človeka, za našo narodno in državno skupnost. Kočevski jezikovni otok je menda ono ozemlje, kjer se je stanje po ustanovitvi lastne narodne države najmanj izpre-menilo.
Manjšina Kočevarjev, ki je nekoč zavzemala absolutno gospodujoč položaj v Škodo Slovencev, si je v teku let znala utrditi svoj položaj tako, da se še danes kaže kot vladajoč in premočen faktor ter temu primerno zavzema tudi svoje stališče nasproti Slovencem. Njihov položaj na tem ozemlju ni zavidanja vreden. Mnogokrat se zgodi, da Slovenec, ki je predvsem državni uradnik, skromno plačan delavec ali lastnik hišice z malo njivico, ne najde niti najpotrebnejšega za svoj obstanek. Niso redki primeri, da slovenski učitelj ali učiteljica, ki je bil nameščen ali premeščen na kako šolo v tem srezu, ni mogel dobiti niti primernega stanovanja in hrane, ker je Slovenec, Kočevarjem tako zelo nepriljubljeni vsiljivi slovenski kulturni ln nacionalni pionir, ki kmalu zbere okoli sebe Slovence iz okoliških krajev, postane njihov duhovni voditelj, h kateremu se zatekajo v vseh svojih potrebah. Učitelj pa predvsem krepi narodno zavest; ln ovira raznarodovalno delp med našimi ljudmi.
Slovenci so na tem delu svoje zemlje, ki ima mnogo naravnih lepot, še vedno v očitni defenzivi, ker je agresivnost tujerodnega elementa premočna, slovenska povezanost premajhna, razcepljenost pa prevelika. Tujci so gospodarji velikega dela te zemlje. Njihovo število se umetno ohranja še danes z istimi sredstvi kakor nekoč — z raznarodovanjem slovenskih ljudi. še vedno so mešani zakoni v pretežni meri kočevarski, po drugi strani je pa slovenski človek, brez povezanosti in podpore, gospodarsko popolnoma zavisen od Hočevarja, ki ga kmalu kupi za skledo leče, da vsaj v naslednji generaciji pozabi na svojo narodno pripadnost in postane narodnostno Kočevar. Saj se dobi še sedaj primer, da se je po vojni naselila tod rodbina Iz čisto slovenskega predela, pa njeni otroci že sedaj skoraj nič ne znajo slovensko, dočim prav krepko in gladko premle-vajo kočevarščlno.
Kočevarji imajo sicer tudi spore med seboj, toda, kadar je vprašanje narodnostnega značaja, tedaj so vsi eno. Imajo spretno organizirano gospodarsko pomoč ln sredstva za nakup propadlih posestev. Nadvse skrbno pazijo, da kaka nemška posest ne pride v slovenske poke, pri čemer se ne strašijo nobenih gmotnih žrtev, kajti v tem zrejo svoj nacionalni ugled. Nasprotno pa pazljivo zasledujejo, kdaj Je prodano kako slovensko posestvo, da ga skušajo dobiti v svoje roke, kar se jim neredko tudi posreči. Mnogo je primerov, da pride na dražbo slovenska posest zaradi malenkostne zadolžitve, kl je lastnik ne more poravnati, ln posestvo Je prodano za sramotno nizko ceno, največkrat Kočevarju, dočim ni sredstev, da bi posestvo rešil slovenski človek.
Podobne razmere kakor na deželi bo tudi v Kočevju samem, kjer slovenski prido-bitnik ne more vzdržati konkurence s Ko-čevarjem. Slovenska posest, ki Je majhna, čimdalje bolj propada, zlasti odkar se umetno slabi slovenski živelj z demonta-cijo rudnika in popolne gimnazijo, z grožnjo za preselitev «reza v Ribnico itd., kar vse sili slovenske rodbine k Izseljevanju v kraje z boljšimi življenjskimi pogoji. Vsak, kdor živi na terenu, jasno spoznava zgrešen ost te teze, ki saipo krepi tujerodni element, ki gospodarsko ni navezan na naše ljudi ln se toliko bolje počuti, čim manj ima stika ln nadzorstva, ki Je tako nadležno. Spoznava pa tudi obratno, da bi bilo treba slovenski živelj okrepiti z novim dotokom, da bo dovolj močan ln bo mogel kljubovati. Slovenci na Kočevskem niso ln nočejo biti krivični, tudi Hočevarjem priznavajo vse pravice, ki Jim pripadajo; v nič manjši meri pa zahtevajo priznanje pravic tudi za sebe, za slednjega slovenskega človeka, od najvišjega uradnika, da bo zavarovano pred zahrbtnimi denunci ja-ci jami, izviraJočimi lz tujerodnega šovinizma, do zadnjega bajtarja, delavca tn pastirja, da bo varen pred gospodarskim in narodnostnim pritiskom.
Ta misel vodi 15. avgusta Clrllmetodar-je v Kočevje na glavno skupščino, ta misel bo zbrala Isti dan v Kočevju tudi Sokole na prireditvi kočevskega sokolskega društva. Kočevski Slovenci lz mesta ln vse okolice, ki bodo ta dan v velikem številu prispeli v Kočevje, naj spomajo, da imajo Sirom naše zemlje srca, ki čutijo z njimi. Zato pa bodo Slovenci v čimvečjem Številu ta dan pohiteli v Kočevje, dgstojno, vendar odločno manifestirat svojo narodno ln državno zavest.
Sedem kmetov pogorelcev v eni občini
Pri Šestih so zažgali otroci - Skoda je prav velika
Ptuj, 11. avgusta.
Prebivalstvo Dravskega polja je v zadnjem času doživelo mnogo razburjenja zaradi neviht, pa tudi požari nikakor ne pojenjajo. Kjerkoli na Dravskem polju zakikirika na strehi rdeči petelin, povsod nastane velik popi ab zaradi nevarnosti, da se vnamejo tudi bližnje s slamo krite hiše ali gospodarska poslopja. Nevarnost je poleti tem večja, ko spravljajo poljske pridelke in je večina vaščanov zaposlena na njivah in tnavnlkiht, doma pa ostanejo otrqpl za varstvo domačije. Dolgočasje spravlja otroke na razne domislice. Posebno radi poiščejo vžigalice — in že Je tu požarn^ katastrofa. Takšne nesreče smo te dni doživeli na našem zgornjem Dravskem polju in sicer v Cirkovcah in Straž-gojneih, kjer so šestim posestnikom pogorela vsa gospodarska poslopja. Tu so bili krivi otroci. Pri sedmem posestniku pa vzrok požara Se nI točno dognan.
Bilo je v soboto Ob 14.30, ko je v CJrkav-cah izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Kmetca. Požar se Je takoj razširil na sosednji gospodarski poslopji, ki sta last Valentina Pernata ln Terezije Kejžarjeve. Plameni, ki so na raa-sušeneiji lesu in v polno naibasanem pod» srtrešju našli dovolj netiva, so ustvarili žalostne posledice. Ni ponjagaflo požrtvovalno delo gasilcev iz Clrkovc ln Mihove, stavbe so bile nenavadno hitro upepeljene. Vendar velja gasilcem zahvala, da eo preprečili razširjenje požara na druga poslopja, zlasti pa. da so rešili hiše. Poleg poslopij je pogorelo 32.000 kg sena, 9.500 kg slame, 500 kg ovsa. Zgorelo Je tudi ^aio gospodarsko orodje ln tgko znaša skupna Skoda okoli 130.000 din. Pogorelci pa so, kakor 90 ugotovili orožniki, vsi zadostno zavarovani. Nadalje so ojožniki ugotovili, da je požar zakrivila Štiriletna pupčka, ki je hotela v kolarnici nekaj kuhati, kakor je videla svojo mater, našla je tam tudi vžigalice, pa je zanetila.
Dve uri nato Je ponovno zatrobila gasilska tromba: v bližnjih StraŽgojncih, ki spadajo v občino Cirkovce, je nastal požar, ki se Je zelo naglo širil. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Klasinca Jožeta, ki j ebil s svojo družino in s sosedom Antonom Pristavnikom na njivah bli-
zu va«$. Vsi ao hiteli proti domu, da rešijo vsaj živino. Toda med tem se Je požar že razširil na sosednje poslopje posestnika Pristavnlka ln nato Se na poslopje Simona Hergp. Čeprav je bila gasilska četa lz Sikol neverjetno hitro na mestu ln čeprav »o vaščani složno pomagali gasiti, Je po» žar uničil vsem trem pose^nikom z gospodarskimi poslopji vred okoli 26.000 kg sena, 27.000 kg slame in 300 kg rži tgr vozove. Gasilci so komaj zadušili požar, ki je Itak že povzročil okoli 170.000 din škode. Lsstpiki 00 le delno kglti % zavarovalnino. Na žalost sta tudi to nesrečo zakrivila 4-letni in 2-letni fantek, ki sta se igrala v Klasinčevi kolarnici. štiriletni fantek je ves prestrašen povedal orožnikom, kako sta napravila ogenj, in ko je videl, kaj Je storil, je takoj slekel hlačice, da bi pogasil plamen. Bilo pa je prepomo, morala sta zbežati, da ne bi Se onadva zgorela.
Nova požarna nesreča se Je zgodila v nedeljo zvečer okoli 21. ure v Zgornji Jablani, ki tudi spada ▼ občino Cirkovce. V Cirkovcah je bila veselica, ki «o jo obiskali tudi kmetje lz Zgornje Jablane. Na doelej nepojasnjen način Je začelo goreti pri posestniku Antonu Safoéniku ln Je Škode okoli 60.000 din.
t «■
Francoska letalka Bastie
Beograd, 11. avgusta. AA. Davi Je priletela iz BukareSte z letalom »Simoun« «namenita francoska letalka Maryee Bastie, kl je na krožnem polet« po Evropi in je db-slej preletela 20.000 km. Jutri zjutraj bo I zetova opera »Iskalci biserov«. — 22.30: odletela dalje proti Atenam.	I Majhni plesi — 24: Nordijska glasba
Sam z jadrnico okoli sveta
Bin», 11. avgusta. AA. Davi se je znani italijanski sportijik Sorentino odpeljal s svojo malo jadrnico »Estero* sam na pot okoli sveta. Sorentino upa v 4 ali 5 leiih videti vsa glavna pristanišča vseh petih celin in tako pre jadra ti 70 do 80 tisoč morskih milj. Prvi cilj je Bizerta na severnem obrežju Tunisa. Odtod bo odplul čez Tanger v Rio de Janeiro in nato na Ha-vajskp otoke, v Novo Zelandijo, na Japonsko in okoli Kitajske v Indijo. Od Colomba bo Sorentino jadral v Mogadiscio, nato pa okoli Afrike nazaj v Sredozemsko morje. Pri odhodu jadrnice »Estero* je bilo prisotnih mnogo zastopnikov raznih sp^rt.nih društev in tajnik italijanskega olimpijskega ocflbora general Laoaro.
R À~D~I O
četrtek, 12. avgusta
Ljubljana 12: Obisk pri severnih Slovanih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: 0 nacionalnem in književnem pomenu mostarske >Zora« (prof. J. Radulovič). — 19.50: Operetni venčki (plošče). — 20.10: Kako predelam zgodnjo povrtnino (g. J. Kregar). — 20.30: Koncert: sodelujejo " g. Jože GosMČ, prof. M. Lipovšek in Radio orkester. — 22; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče).
Petek IS. avgusta Ljobljam 12: Odmevi iz naSh krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila, 13: Cas, spored, obvestila. — 13 15: Radio orkester. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac ura: Sa-vez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Zanimivosti lz izseljeniških krogov (g Jože Prepirov). — 20: Spev iz opere »Lucia dl Laimmermoor« (plošče). — 20.10: Naša podeželska gospodinja ln tujski promet (ga. Ivanka Velikonja). — 20.30: Koncert Radio orkestra. — 21.15: Dvo-spevi in samospevi, pojeta gdč Dragica Sokova ln Štefka Korenčanova] — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Angleške plošče.
Beograd 17.20: Saksofon. — 17.40: Orkester. — 18.40: Narodne melodije. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 20: Pevski koncert. — 21J30: Skladba za orkester in klarinet. — 22.30: Plesna muzika — Pi^ga 19.10: Družina Straiussov. — 20.25; Foer-sterjeva suita »Pomlad«. — 21.15: Komorna glasba. — 22 30: Lahka glasba s plošč, -r- Varšava 20: Spevoigra. — 21: Ples. — 22; Violinski in klavirski koncert — Danaj 12: Plošče. — 15.15: Mladinski koncert. — 16.05: Simfonična glasba s plošč — 17.20: Koncert solistov. — 19 25: Grebeni Intermezzi. — 20.05; Zvočna igrat — 21.50: Pevska ura. — 22.20: Mas-senetove skladbe. — 23: Plošče. — Berlin 19.30: Operetna muzika 2010: Radijski program iz let 1737 in 1837. — 22.30; Lahka glasba. — München 19: Lahka godba orkestra ln solistov. — 21.30: Plošče. — 22.30: Prenos iz Berlina — Stuttgart 19: Vedra glasba za delopust — 20.10: Petje in recitacije. — 21.15: Bi-
ZHhVfllfl ! TrŠ°vsM samopomoči v MARIBORU
Ker mi je uprava cenj. naslova točno Izplačala Izdatno posmrtnino po mojem umrlem soprogu PRIMC ALOJZU; Izrekam za to iskreno zahvalo ter si obenem usojam posebno trgovcem in obrtnikom toplo priporočati pristop k tej kulanfni in karitativni instituciji, ki nudi posmrtnlnsko zavarovanje proti nizkim
prispevkom.	pRMC KATARINA s. r. vdova po trgovcu.
YOBRE2JE-MARIBOR, dne IL avgusta 1937.
r- rum?« c M ^
G
CcfrfcE 12. Vm. 1937^
Tipi z velikega skavtskega taoora
Odškodnina za okrajšane medene tedne
ypj&m «tajskih beguncev
Mlad francoski inženjer se je pred kratkim v Marseilleu poročil z dekletom lz dobre družine. Medeni tedni mladega para pa niso trajali niti mesec dni, kajti mož se je neposredno po poroki navadil prlha-| jati zelo pozno ponoči domov. Mlada žena se mu je pritoževala, da jo zanemarja, mož se je izgovarjal, da se uči angleščine. Potem se je izkazalo, da jemlje »angleške ure« pri neki mladi stenotipisld, ki je bila zaposlena v njegovi pisarni. Učenje mu je jemalo čedalje več časa, tako da na zadnje sploh ni prihajal več domov. 14 dni po poroki se je mlada žena vrnila k staršem in vložila tožbo za ločitev zakona. Sodišče je zakon res ločilo in je ženi istočasno priznalo odškodnino 15.000 frankov. Zakon, ki traja samo 14 dni, so rekli sodniki, je smatrati za žalitev zakonskega druga, za to žalitev pa naj »dezerter« plača primerno odškodnino.
Za dober vzgled
Na skavtskem jamboreeju na Holandskem, ki se je pravkar zaključil, si videl pripadnike vseh ljudstev na svetu v isti uniformi. Seveda le pogojno. Ti trije Hindujci v skavtski opravi vendarle niso ostavili tradicionalnega pokrivala svojih rojakov
Mednarodna govorica barv
Žice omogočajo mednarodno sporazumevanje
' V vseh strokovnih področjih, ki so navezana na mednarodno sodelovanje, ima veliko ulogo problem medsebojnega sporazumevanja. Davno pred nastankom esperanta so v plovbi n. pr. izumili govorico z zastavami, ki daje celo Kitajcu, če pozna le svoj jezik, možnost, da se na odprtem morju sporazume s kakšnim španskim Južno-američanom. Tudi radio je mnogo prispeval k temu problemu, in 6icer je šel popolnoma svoja pota. Začetek so storili Američani, ki označujejo vrednosti uporov, ki jih gradijo v svoje sprejemnike, z bar; vami. Veaka barva ustreza določeni številki in povsod po svetu lahko uganejo vrednost upora, ki je izdelan po ameriškem barvnem »slovarju«.
V tem pogledu je šla organizacija francoskih radijskih konstrukterjev še dalie. Izdelala je sistem, po katerem dobi vsaka žica, ki ima določeno funkcijo v sprejemniku, posebno barvo. Vse žice, ki vodijo yißoko frekvenčne toke. so rdeče i.t.d.
Pričakovati je, da bodo v Franciji vse radijske aparate izdelovali enotno po tem barvnem sistemu, ki bo imel gotovo velike prednosti, kar se tiče popravil pokvarjenih
Zamotana ugrabitvena afera
Nov primer ugrabitve otroka je v ame-Ski javnosti zbudil veliko ogorčenje. Dva moška in neka ženska so neki ge. Horstovi v Chicagu iztrgali dveletnega dečka in pobegnili ž njim v avtomobilu. Kakor se je pozneje izkazalo, je malega Donalda ugrabil njegov lastni oče. Deček tudi ni bil sin ge. Horstove. Na policiji se je zglasiil neki Regan in izjavil, da je on dečkov oče. Donald je njegov nezakonski sin, toda Regan se je med tem z dečkovo pravo materjo poročil. Zdravnik, ki je pred dvema 'letoma pomagal pri porodu, je otroka materi odvzel in ga izročil zakoncema Hor-sovima. Dve leti sta dečkov oče in mati otroka iskala, sedaj sita ga končno našla in ga s pomočjo nekega znanca ugrab.'la.
Vztrajno dekle
Mlada danska plavalka Jenny Kammers-gaardova je te dni v drugič poskusila preplavati Kathegat, preliv med Vzhodnim in Severnim morjem, ki je znan po svojih močnih tokih. Med tem, ko ji prvi poskus ni uspel, se ji je posrečil drugi. 18-letno dekle je preplavalo preliv v severni smeri in doseglo rekord za plavanje na veliko daljavo. V soboto ob 6. popoldne je starta-la od zapadnega rta na otoku Seelandu in je v nedeljo ob 10. zvečer priplavala do Jiitlanda, severno od Grenaaja. Opravila je 90 km dolgo progo. V čolnu jo je spremljal zdravnik, ki je ob pristanku na Jütlan-du ugotovil, da ne kaže mlada Kammers-gaardova nobenega znaka preutrujenosti. Pri prvem poskusu ji je, kakor znano, zdravnik sredi poti preprečil nadaljnje plavanje, čeprav se je branila z vsemi štirimi.
Levji lov na Francoskem
Nenavaden lov so imeli te dni v bližini znanega mesteca Enghiena. Dva cirkuška leva sta se ponoči osvobodila kletke ?n pobegnila v bližnji gozd. Šele zjutraj, ko so jima prinesli hrane, so opazili, da ju m več. Lastnik je takoj obvestil policijo m najboljši strelci iz mesta so odšli, da ujamejo nevarna ubežnika. Čez nekaj časa so ju opaz;li v gozdu in ker nista kazala nobene volje, da bi se vdala, so ju ustrelili.
Starša utonila pri reševanju sina
V bližini Stralsunda v Nemčiji se je družina, obstoječa iz očeta, matere in 141etnega sina kopala v morju. Nenadno se je zaČei sin potapljati. Mati se je pri tem tako pre-straš;la, da jo je zadela kap in je utonila. Oče je poskušal, da bi rešil njo in sina, pa je tudi utonil. Sin se je kmalu potem sam rešil na kopno.
Zedinjene države darujejo Braziliji rušilec
Ameriški listi poročajo pod velikimi naslovi, da je vlada Zedinjenih držav sklenila, da daruje Braziliji enega svojih rušil-cev. Ta sklep je v zgodovini Amerike edinstven. Kakor pravijo krogi, ki so vladi blizu, hoče ta vlada na podoben način obdariti tudi druge države Južne Amerike in jih tako podpreti v obrambnih ukrepih.
Platonov naslednik — goljuf
Neka ločitvena razprava v Atenah zbuja ogromno senzacijo. Med razpravo je obtoženec, zavarovalni agent Nikolaj Platu izjavil, da je direkten potomec modrijana Platona. Nihče mu tega ni hotel verjeti, dokler ni pokazal skrbno urejenega rodovnika, ki sega več nego 2000 let nazaj. Sedaj pristnost tega rodovnika raziskavajo, a obenem raziskujejo tudi Platujeve grehe. Mož je prišel pred sodnike namreč zavoljo
.•s^-jvaà*^ «e^rstev.
sprejemnikov. Tudi konstruktorji drugih dežel se bodo gotovo oprijeli tega sistema. Tako bo mogoče hitro popraviti vsak aparat, čeprav bo izdelan v inostranstvu in čeprav popravljalec njegove konstrukcijske sheme ne bo natančneje poznal.
V Bolcanu so italijanske oblasti zaprle neki hotel, ker je njegov lastnik odklonil neko družino s štirimi otroki, češ da bi ti bili drugim gostom v nadlego. Lastniku Robertu Bernardiju so za vse življenje odvzeli pravico do hotelirske obrti. Listi z odobravanjem pišejo o tem ukrepu oblasti in pravijo, da bi morale slične kazni zadeti vse, ki sabotirajo na takšen način demografsko politiko fašistične države. — Tudi pri nas je n. pr. več nego preveč hišnih gospodarjev, ki stanovanj ne oddajajo strankam z otroki.
Točno plaču) »Jutru« naročnino Varuf svofcero zavarovalnino
Pasja vročina v Parizu
Med tem ko nam hladijo vroče poletne dni skoraj vsakodnevne nevihte, se v Parizu pritožujejo, da takšne vročine še nikdar niso doživeli. Gotovo nekoliko pretiravajo, toda iz zgovornih prizorov, ki nam jih kažejo te slike, je razvidno, da mora biti tana vendarle hudo. Niti živali, ki vročino lažje prenašajo nego človek, se ne počutijo več dobro. Ta povodni konj je bil v svoji afriški domovini gotovo vajen najvišjih temperatur, toda pariška v zadnjih dneh ga je tako zdelala, da se mu ne ljubi več ne stati, ne migati
Tej žirafi iz vincennelškega zoo ja Je mogoče samo s curki In pljuski hladno voda
ohraniti nekaj volje do življenja
V mednarodne koncesije v Pekingu se je zateklo 40.000 Kitajcev pred grozotami Vojne. Poročajo, da se v Peking med tem vračajo normalne razmere. Cas bi že bil, kajti uprave koncesij, ki so dale pribežališče tem tisočem ljudi, niso že več vedele*
kako naj jih prehranijo
Tehnika pred tisočletji
Topovi, smrtni žarki in avtomati v starem veku
In da so Parižani izvrstni ljudje, ki znajo čutiti z živaljo, nam dokazuje primer te dame, ki je stražnikovemu konju na Opernem trgu sama od sebe ponudila požirek
hladilne pijače .
Navajeni smo imenovati našo dobo »dobo tehnike«. Takšni nazivi niso popolnoma upravičeni, če hočemo z njimi izraziti nasprotja med današnjim dnevom in prejšnjimi stoletji ali tisočletji. Vsaka doba bi imela namreč pravico do takšnega naslova, celo kamenita doba, ki je poznala že mnoge tehnike, čeprav ni za njimi ostalo večinoma nobenega sledu. Napačno bi bilo odrekati pokolenjem, ki so živela dolgo pred ' nami tehnične sposobnosti in izumiteljsko nadarjenost. Vsak ve, da je Rim v dobi cesarjev dosegel visoko stopnjo civilizacije, ki ji je vedno glavni pogoj visoka stopnja tehnične stroke. Udobnosti pa tedaj nisi našel samo v palačah glavnega mesta in v patricijskih vilah, katerih prebivalci gotovo niso uživali nič manj udotmosti nego dandanašnji človek v svojih stanovanjih. Do vodovoda so imeli pravico vsi in ogromnih javnih kopališč ni bilo malo. Izkopavanja v zadnjem času so celo pokazala, da so imeli Rimljani v podeželju in v zasedenih pokrajinah vojašnice, ki so bile opremljene z danes najmodernejšimi kurilnimi napravami, z napravami za dovajanje segretega zraka itd.
0 dvigalu bi menil človek, da je izum no vejšega časa. To bi bilo pogrešno. Že v času Julija Cezarja so imeli na Forumu naprave, ki so dvigale težka bremena, gladiatorje in zveri iz podzemlja. Pod Forumom je bil velik hodnik, od katerega so se cepili štirje manjši, stranski hodniki, v teh pa so bile po tri dvorane z vsemi napravami in rovi za tri dvigala. V teh 12 dvoranah je videti še danes težke kvadre, ki so spadali k dvigalni napravi, in natančno si lahko izračunamo, koliko so ta dvigala lahko dvig nila in kako visoko. Vsako dvigalo je lahko dvignilo pet do šest ljudi in istočasno je bilo mogoče spraviti več nego 60 oseb v višino.
Kratko pred peloponeško vojno so v Atenah postavili steber, na katerem je stala neka vrsta sončne ure. Z nja je bilo mogoče razbrati vzhod in zaton solnca ter zvezd. O rabi plina za kurjavo poročajo iz L 400 pred našim štetjem. V Karamaniji bo izkoriščali tam uhajajoči zemeljski plin kot kurivo za domove. V južni Palestini so imeli že pred 3300 leti pihalniks na vroči zrak za plavže. Eiden največjih tehnikov in izumiteljev starega veka, Arhimede», Je izumil škripce, ki so dvigali najtežja bra-mena, dalje vijake za dviganje vode, ki se imenujejo še danes po njem, in mnogo drugih takšnih stvari. Da je že stari vek uporabljal težks »to-
Sjve«, je znano. Celo priprave, ki so sprole po več izstrelkov hkrati, niso bile nlS redkega Tako so imeli stari Rimljani m Grki priprave, ki so metala 88 cm dolge puščice 370 m daleč v ploskem loku. Metalci kameni tih krogel so v strmih krivuljah metali dvofuntne krogle 184 m daleč, enofluntne pa 300 m. Ti in podobni stroji nam dokazujejo, da td Be mogel ž» stari vek ponašati s tehnično vojno. 0 prej omenjenem Arhimedu pravijo, da je s pomočjo vzboklih zrcal od daleč sežigal sovražne ladje, ki so oblegale njegovo rojstno mesto Sirakuzo. S tako učinkovitimi »smrtnimi žarki« se ne more »ponašati« niti naša doba.
Da je imela antika zelo razvito tetmiko za gradnjo mostov in predorov, le dokazal med neštevilnimi drugimi gradbeniki Man-drokles, ki js perzijskemu kralju D ari ju za njegov pohod proti Skitom zgradil most preko Bospora. Harpalos je pozneje za kra-Tja Kserksa izvršil še pomembnejše tehnično delo, ko je premostil Helespont. Matto Samos se je ponašalo s m dolgim pomolom in tu je Evpalmos t 6. stoletju izvršil mojstrsko delo, ko je zgradil kilometer dolg in za moža visok predor, ki vira. Od obeh strani so začeli ta predor je dovajal mestu vodo nekega gorskega iz-istočasno vrtati in le z neznatnimi pogre-šteamd sta se oba konca srečala. To delo bi bilo nemogoče, če bi merilna umetnost n* bila ie na visoki stopnji. Sicer so pa ogromni rimski vodovodi bolj znani nego ta Evpalinova tehnična mojstrovina.
Zelo iznajdljiv je bil stari vek, kair se tiče gradnje avtomatov. Takšne avtomate so poznali tedaj n. pr. v podobi plazečih se polžev, kovinskih orlov, ki so mahali s pe-
Najdba v želodcu
morskega volka
Pri Solunu so ribiči ujeli morskega volka, ki so v njegovem želodcu našli usnja-to listnico s 5000 drahmami, prstan in še precej dobro ohranjeno pismo. Pi6mo ja bilo naslovljeno na nekega A. Aryanitaki-sa in podpisano po trgovcu M. Stamboli-su iz Katerinosa. Oblasti doslej še niso mogle dobiti kakšnih podatkov o teh dveh osebah, prav tako še niso razčistile ozadja tragedije, ki sa je tu po vsej priliki odigrala.
Novi švedski avtomobili
Švedska avtomobilska industrija je v zadnjem času zelo povečala proizvodnjo vozov s pogonom na lesni plin. Te tovorne avtomobile uvaja v svojo vojsko posebno litevska vlada, ki jih je že ponovno naročila na Švedskem.
rutmi, lesenih golobov, ki so kratek čas lahko letali po zraku itd. Heron iz Alek-sandrije poroča v 2. stoletju pred našim štetjem o avtomatih v svetiščih, v katere si vrgel kovanec in je iz njih potem pritekla blagoslovljena voda. V rimski Galiji so imeli steklena okna, v Rimu močno razsvetljavo na cestah, v Herkulanumu pa stebre za reklamne oglase.
Stari vek je izdeloval tudi že umetne ude. Sploh je napačno misliti, da bi bili ljudje v tistem času, kar se tiče zdravilstva, na najnižji stopnji razvoja. Rimski vojaški zdravniki so imeli, kakor nam kažejo najdbe, že zelo popoln instrumentarij. Antika je poznala že narkozo, 4000 let star papirus nam poroča o operacijah očesne mrene, in Hipokrat je deloval z mnogimi zdravilnimi metodami, ki jih lahko z mirno vestjo imenujemo moderne.
Med periškimi vojnami se je po Grčiji razširilo brzojavljanje s plamenicami. Z dvema plamenicama je bilo ob jasnem vre-manu mogoče brzo javi jati na velike razdalje in pri tem eo s plameni sestavljali vseh 24 črk grške abecede. Stari vek res ni imel železnic in letal, a zato precej sremo organizacijo prometa, ki je dovoljevala velika brzine. Z državno pošto so ljudje iz Antl-joihije v Bizanc potovali šest dni, kar pomeni jx>vprečno 190 km poti na dan. Sli na konjih so važna poročila prenašali ša z večjo brzino. V rimskem času so z vozovi opravljali povprečno 60 do 73 km na dan.
Kaj je zmogel stari vek v gradbenem področju, je vsem znano. Spomnimo se samo na egiptske piramide. A tudi Sumerci so znali že v 3. tisočletju pred našim štetjem dvigniti nivo svoje prestolnice Ura nad okoliškim ozemljem in jo tako zavarovati Dred poplavami. Nadalje so zgradil* umno omrežje prekopov, ki so mesto spremenili v prave sumerska Benetke.
Lord Plymouth
predsednik londonskega odbora za tn* vmešavanje, je doživel avtomobilsko ne» zgodo, a se je izmazal z lažjo rano. N« zadnjo sejo tega odbora je prišel z obli* žem na čelu, kakor ga vidimo na sliki
Kupujte le domače izdelke!
P E RIO N
pralni prašek ie kvalitetni Izdelek slovenske industrije. — Kupujte gal
ANEKDOTA
Wedekind je sestavljal za neko svojo premiero nov ansambel. Prijavila se je tudš neka, ne preveč mlada igralka. S svojo znano ledeno vljudnostjo jo je Wedekind vprašal: »Ali mi dovolite vprašanje, koliko ste stari?« Ker je dama malo oklevala m molčala, je Wedekind svareče dvignil glas in prst: »Nikar ne oklevajte«, je dejal, vsako sekundo bo slabše!«
VSAK DAN ENA
»Ne, nič se ne bojim za svojo obleko, kadar se kopljem. Moj pes sedi na njej.«
^Humorist),
»JUTRO« Si I8S
Cctrtefe 12. MU. 1937,
Kulturni pregled
Milutin M. Uskokovič in Dragotin Kette
V najnovejäeim »Srpskem književnem glasniku« (51,7) je izšla daljàa študija C. V. Ristanoviča o enem izmed vodilnih arpskih prozaistov tako zvane Skerličeve generacije, Milutinu M. Uskokoviču. Pisec podrobno prikazuje življenje in delo pisatelja enega najboljših srbskih romanov i>Došljacl«, ki se je 27. oktobra 1915 prostovoljno umaknil v večnost pred grozo svetovne vojne, nezmožen, da bi prenesel muke in strahote tunika iz razdejane domovine, Uskokovič (roj. 4. junija 1884 v Užicu) Je bil pristaš jugoslov. usmerjene srbske mladine, eden onih, ki so 1. 1904. sodelovali pri organiziranju jugoslovenske razstave v Beogradu in ki so pozdravljali kralja Petra z vzklikom »živeo jugoslovenski kralj!« Na drugem kongresu jugoslov. pisateljev in novinarjev v Sofiji 1. 1906. je čital v dijaški sekciji svoj referat o »Balkanski federaciji in jugoslovenski zajednici«. Milutin N. Uskokovič je spadal v vrsto največ obetajočih srbskih pripovednikov. Spisi, ki jih je objavil (razen romana« Došljaci« in »čedomir Ilič« še zbirke črtic »Pod životom«, »Vitae fragmenta«, »Kad ruže cvetaju«), kažejo njegov, ponekod že povsem dozoreli talent.
Naj ob tej priliki opozorim na neko literarno zgodovinsko zanimivost. Ali je Milutin M. Uskokovič poznal pesmi Dra-gotina Ketteja? V njegovem delu je drobna pesem v prozi, ki ima enak naslov kakor eden najboljših sonetov Ketteja in Uskokovič prihaja v tem opusculu do iste življenjske filozofije kakor njegov osem let starejši, toda medtem že šest let mrtvi slovenski tovariš. Ko je Ketteju umrl oče, je bil star 20 let in sonet »Na očetovem grobu« izraža filozofijo, ki o nji priznava sam Aškerc, da jo je Kette »moral doživeti, izkusiti na samem sebi; to čutiš, ko čitaš sonet«. Uskokoviču je bilo 21 let, ko je prišel v prozni pesmi »Na očevom grobu« do istega zrelega spoznanja. Moško se ispoveduje Kette v svojem sonetu »Na očetovem grobu«.
Ah dobro ti je tukaj, oče moj! A jaz potujem pot ti negotov brez smotra, brez prijateljev, drugov, brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.
Zakaj si pravil, oče, mi nekdaj, o svetski sreči, oče? Sen je sen! življenje je sovraštvo, večen boj ...
Lirično mehko zveni Uskokovičeva izpoved ~Na očevom grobu«: »Spavaj u hladu naših brda, oče. Spavaj u mirisu perunike i poljskog cveča... Davno si me is-
pratio, oče, na put sredi... Nlgde sreče nema, i život Je bunovan a pra-zan san, oče. Spavaj u svojoj sreči, oče. Sa dalekog puta vratilo se tvoje dete bez prijatelja, bez druga, bez sreče, vratilo se, da zagrli tvoj veliki, tvoj topli grob ...«
»Le spavaj, spavaj, srečni oče moj«, sklepa Kette svoj sonet. In Uskokovičeva pesem v prozi izzveneva enako: »Spavaj, o spavaj, moj srečni oče!«
Motiv in smiselna vsebina obeh pesniških proizvodov sta si močno sorodna; razlika je v obliki, ki je pri Ketteju strogo vezana (sonetna forma!) in pri Uskokoviču zelo sproščena (ritmična proza). Medtem ko je srbski pesnik izrazil svojo bolest z obilno čustveno spremljavo in s slikovitim opisom pokopališča, je Kette zmeren v lirizmu, preprost in jasen: mračni grobar ga vodi »na zeleni, na senčni grob njegov, kjer križ železen, kamenit je krov...« Mimo tega je njegovo doživetje človekove usode filozofsko mnogo ostrejše, saj doseza višek v klasično-preprostem, a močnem verzu: »življenje je sovraštvo, večen b o j«. Uskokoviču se je ista filozofska misel razlezla v daljši, često pripovedni opis: »On je išao preko višine časti i zlata, kroz nizinu srama i kala, širokim ho-rizontima sjaja, i niskim tamnicama bede. Ipak se svuda bore, svuda se čuje vapaj, svuda se oseča zadah rana...« (Slika sovraštva in boja).
Nalika je tolikšna, da se upravičeno vprašujemo, ali ni ta Uskokovičeva drobna proza vzlic enakemu vnanjemu povodu vendarle nastala pod vplivom Kettejevega soneta? Nimamo dokazov, da bi Uskokovič čital Kettejeve pesmi in sploh slovenske pesmi, a ker je bil jugoslovensko usmerjen, ni izključeno, da bi mu ne bila prišla okrog 1. 1905 do rok prva Aškerčeva izdaia Kettejevih poezij (izšla je leta 1900). V podobni bolesti, ki ga je zadela, se mu je utegnila impresivna vsebina Kettejevega, Srbu lažje razumljivega soneta morda nezavestno vzbuditi v spominu in zarositi v njegovo prozo.
če Milutin M. Uskokovič ni poznal Kettejevega soneta, je tem značilnejše, da prihaja mlad srbski pesnik v istem motivu do bistvene iste pesniške in miselne vsebine, kakor mlad slovenski pesnik devet let pred njim.
Uskokovičevo pesem v prozi navajajo tudi nekatere antologije, n. pr. Cronijeva »Antologia serbo-croata« (Milano 1932.).
Zapiski
»/L PONTE SULLA ŽEPA«
V Milanu je pravkar izšla 160 strani »3hsegajoča knjiga »II ponte sulla Žepa ed altre novelle serbo-croate«. Zbirko je premei lektor 6rb6kohrvatskega jezika na tržaški univerzi Umberto Urbani, izšla pa je v knjižnici »Collana bilingue«, ki jo izdaja čaeopis »Le lingue estere« v Milanu. Prednost te zbirke je v tem, da je obenem <; prevodom natisnjen izvirnik.
»Le lingue estere« je edin italijanski časopis 7.a širjenje lingvistike. Ni nam znano.^ da bi izhajal še kak časopis, ki bi prinašali celo vrsto jezikovnih tečajev in še izvirne prispevke v raznih jezikih. V vsaki številki izhajajo namreč vaje iz francoskega, nemškega, angleškega, španskega, s rix» hrvatskega, arabskega in amarskega .jezika ter tečaj latinščine. Poleg tega izhajajo v tem časopisu informativni članki o raznih drugih jezikih in narečjih; torej stivo, ki ei ga, primernejšega ne more želeti prijatelj lingvistike (cena številke 2 liri 50 c., naslov: Milano, Via Cesare Cantu N. 2).
Tečaj za srbohrvaščino sestavlja za »Lingue estere« prof. Umberto Urbani. Z njim v zvezi je založba izdala kot pomožno knjigo pri izpopolnjevanju v srbohrvaščini zbirko prevodov »II ponte sulla Zepa ed alt.re novelle serbo-croate« z izvirnim besedilom. Knjiga obsega na levi original, na desni pa italijanski prevod naslednjih novel: »Most na Žepi« (Ivo Andrič), »U noči« (Borisav Stankovič), »Gjurgjev dan« (Bo-risav Stankovič), »U vinogradima (B. Stankovič). »Sirene« in »U magli« (Ivo Vojno-vič), »Pavao« (Fran Mažuranič), »Model« (Amte Tresič — Pavičič), »Prokleti kaštel« (Nedelji co Subotič) in »Grob talijanskog vojnika« (Božo Lovrič). Prevajalec je pri sestavi izbora upošteval predvsem dalmatinske pisatelje, izmed ostalih pa je sprejel v zbirko take novele, ki so iz tega aLi onega razloga posebno mikavne za italijanske učence srbohrvaščine. Škorla je, da sta — ne po prevajalčevi krivdi — izostala uvod in dostavek z biografskimi podatki o posameznih pisateljih.
Ta izdaja bo dobro rabila Italijanom, ki Fe uče srbohrvaščine, lahko pa jo pripore-omo tudi našim ljudem, ki se vadijo v italijanščini, ker se nam zdi prevod točen in lep. Kdor zna srbohrvaščino in je tudi že precej napredoval v italijanskem jeziku, ima ob tej knjigi najlepšo priliko, dia spo-7nava italijansko frazeologijo in stilistiko. Dvojni užitek bo plačilo truda: užitek z vsebino novel in užitek s prevodom. Pohvaliti je treba dokaj skrbno korekturo originalnega besedila.
Ali bo prizadevni propagator naše literature v Italiji, pisec študij »Scrittori jugoslavi« I—II) prof. Urbani izdal v »Collana bilingue« še podobno zbirko slovenskih novel? Bi bilo želeti! Za sedaj ima v tisku »Corso completo di lingua serbo-croata« (Lingue estere, Milano), v pripravi pa prevode B. Stankoviča, novel »Vrela krv«, Iva Vo,jnoviča novel »Stari grijesi«, Boža Lov-riča spisa »Mag i žena«, Mladena Horvata f pisa »Crnac Muri Massanga« im Jovana Duciča esejev »Blago cara Radovana.«
—o.
Stoletnica prve ruske opere. Pred dnevi so praznovali v prenovljenem petrograj-skem gledališču stoletnico prve ruske narodne opere »Življenje za carja«, katere glasbeni oče je bil Mihajlo Iva-novič Glinka. Težke so bile borbe, ki jih je moral prebiti skladatelj, preden mu je bilo uspelo, da je spravil evojo opero na gledališke deske. V tedanji dobi je bila vsa ruska družba navdušena le za Bellinija in Doniz-zetija, a tudi mnogi ruski glasbeniki so bolj čislali italijansko in franeosko glasbo, kakor pa svojo domačo. Mihajlo Ivanovič Glinka je s svojo opero »Življenje za carja« položil temelje ne samo ruski narodni open. temveč tudi opernim ustvaritvam tìètaliii slovanskimi, narodov, X JitsijL m
so priznali poipolno vrednost njegovega dela šele kasneje, ko je s svojo drugo opero »Ruslan in Ljudmila« dosegel krasen uspeh v Parizu. Izmed Poljakov je bil pod velikim vplivom ruske narodne opere Moniuszko, ki je koimponiral opero »Halka« (bila je pred leti na programu ljubljanske opere). Fran jo 2. Kuhaš je zabeležil v s vojih delih, da je tudi Lisinski pod. vplivom Mihajla I. Giinke ustvaril prvo hrvatsko narodno opero »Ljubav in zloba«.
Zgodovino Hercegovine obravnava Marko Vergo v spisu »Povjest Humske zemlje (Hercegovine)« Samobor 1937. Prvi del obsega dobo od začetka do zediajcnja z Bosno 1. 1322.
Roman iz novinarskega življenja. Zagrebška založba »Binoza — svijetski pisci« je izdala v hrvatskem prevodu humoristièni roman P. G. Wodehousea »Pomit — novinar«.
300 letnica Gunduličeve »Dubravke«. Letos poteče 300 let, kar je dubrovniški peE-nik Ivan Gundulič dovršil svojo sloveno dramatsko pesnitev »D-ibravita«. Ta pomembni literarni datum so namerava.i proslaviti v Dubrovniku z uprizoritvijo »Dubravke« pol milim nebora, vendar je, — kakor poročajo »Novosti« — lepi načrt splaval po vodi, ker je igralec, ki je prevzel glavno vlogo, odpovedal sodelovanje. — »Dubravka« je bila zadnjič uprizorjena v Dubrovniku na prostem ob priliki mednarodnega kongresa Pen-klubov in je ob tej priliki dosegla velik uspeh. Proslavo 300 letnice Gundiuličeve pesnitve pripravlja za jesen Podoodbor Matice Hrvatske v Zagrebu.
Jaroslav Hašek, »U sovjetskoj Riusiji« — zbirka novel znanega avtorja »Vrlega vojaka Švejka« je izšla v hrvatskem prevodu kot najnovejši zvezek »Zabavne biblioteke«.
Sokolinadelu
Sokolske tekme v odbojki
V nedeljo so bile na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju tekme članstva in naraščaja za prvenstvo ljubljanskega okrožja. Udeležilo se jih je 7 društev, ki so poslala na tekmo 21 vrst ali 133 tekmovalcev in tekmovalk in sicer 5 vrst članov, 3 vrste članic, 9 vrst moškega naraščaja in 4 vrste ženskega naraščaja. Tekme so bile na treh igriščih in so trajale neprekinjeno od pol 9. do pol 16. ure, to je v napovedanem času in v popolnem redu, bre^ priziva, v popolno zadovoljstvo tekmovalcev, sodnikov, gledalcev in prirediteljev! Vsega skupaj je bilo 36 tekem in je tekma trajala povprečno po 30 minut. Doslej je bila to najbolje obiskana tekma v odbojki, saj so tekmovala društva, v katerih gojijo igro že več let, pa tudi društva, kjer So z igro začeli šele pred par meseci. Najboljši in izenačen boj je bil med finalistoma moškega naraščaja, kjer je po krasni, trdovratni in tehnično dovršeni igri z največjo težavo zmagal Sokol I. proti Ljubljani-šlški.
Okrožni prvaki so: pri članih Ljubljana-šiška, pri članicah Sokol I. Tabor, pri moškem naraščaju Sokol I. Tabor, pri ženskem naraščaju Ljubljanski Sokol. Drugo mesto pa so dosegli pri članih Sokol I., pri članicah Sokol-šiška, pri moškem naraščaju Sokol-šiška, in pri ženskem naraščaju Ljubljana n. Vsi zmagovalci so porazili vse nasprotnike. Lanski župni prvaki pri članih, članicah in ženskem naraščaju (Ljubljanski Sokol) in pri moškem naraščaju (Sokol I. Tabor) niso smeli tekmovati ter bodo te vrste tekmovale s letošnjimi okrožnimi prvaki vseh 5 okrožij župe dne 29. t. m. za župno prvenstvo v 1. 1937.
Tekme so pokazale velik tehnični napredek in udor igre v podeželska društva, pokazala pa so tudi, da je odbojka postala ena najprlljubljenejših panog sokolske telovadbe,
Nastop Sokola t Zaloga '
V	nedeljo 1. t m. je bdi v Zalogu javen nastop Sokolske čete. Slavnost je otvoril br. starosta Požar s kratkim nagovorom v katerem je pozdravil tudi predstavnika starokatolišfke cerkve, župnika br. Lavrinca ln z njim prispele pripadnike te cerkve, 80 po Številu. Proste vaje članstva, naraščaja In dece, kakor tudi orodna telovadba — vse je bilo skoraj brezhibno, Jako strumno izvajano, četa je podala dokaz, da se zaveda v polni meri svojega poslanstva. Jupiter Pluvius Je vladal z vso svojo silo. Toda to ni oviralo veliko prirediteljev, da ne bi priprav za javni nastop nadaljevali in dokončali. Ljudska veselica, kl je bila takoj po telovadbi zelb dobro obiskana, je morala okoli 20. ure zaradi preobilne padavine odpasti. Na preložitev prireditve na nedeljo 8. t. m. ni kazalo, ker je bilo na to nedeljo v občini nič manj kakor četvero drugih prireditev. Kljub temu pa je nastop pokazal, da ima četa v soseščini zelo mnogo prijateljev, četa se je tudi v znatnem številu udeležila javnega nastopa Sokola v Mostah in narodne prireditve Udruženja četnikov na vrtu restavracije »Zvezde« v Ljubljani.
Sokolsko slavje v Kamniku
V	vrsti javnih nastopov sokolskih društev v kamniškem srezu moremo prištevati nastop kamniškega Sokola v nedeljo 8. t. m. med najlepše prireditve. Ob velikanski udeležbi Sokolov in občinstva se je prireditev izpremenila v pravo sokolsko manifestacijo, kakršne Kamnik že več let ni doživel. Krasno vreme je privabilo v Kamnik veliko število prijateljev Sokola od blizu in daleč. Napredni Kam-ničani so Okrasili svoje hiše z državnimi zastavami, da tako dokažejo svoje simpatije do bratov Sokolov in vlijejo novega poguma domačemu društvu, ki je ta dan polagalo svoj letni obračun
Takoj po prihodu popoldanskega vlaka se je razvil po mestu velik sprevod, kakršnega do sedaj v Kamniku nismo bili vajeni videti. Na čelu povorke je vozilo 40 kolesarjev iz Moravč, za njimi je korakala priznana kamniška godba na čelu močnih oddelkov članov, članic, naraščaja in dece v krojih. Krasno sliko so nudile pestre narodne noše, katerih se je zbralo izredno veliko število. Našteli smo 62 članov, 18 članic, 25 moškega naraščaja, 22 ženskega naraščaja, 40 moške dece, 42 ženske dece in 28 narodnih noš. Za njimi pa je korakalo nad 200 članov in čla-
nic T cMhi ■ fucilili «oafct Vso pot ao dolgi sprevod namduAeno pozdravljal» množice, z oken pa je naravnost deževalo cvetje. Povorita Je krenila na letno telovadišče ob «nodnišnici, kjer se je vršil nastop. Vsi oddelki so izvajali svoje vaje naravnost vzorno in s tem dokazali svojo izvežbaaost, vztrajnost ln trdno voljo, na kar so želi navdušeno pohvalo vsega občinstva. Posebno je ugajala orodna telovadba članov ln naraščaja ,kl je pokazala velik napredek nafiih Sokolov
Po nastopu Je bil zbor vseh oddeUkonr, katere je nagovoril starosta br. Kazimir Gnius, ki Je prisrčno pozdravil vse udeležence in s velikim veseljem ugotovil, da sokolski nastop pri vsej g*onji nasprotnikov sokolske Ideje vse lepée uspevajo. Z vzklikom Nj. Vel. kralju Petni U., krar ljevskemu domu in Jugoslaviji, kateremu so se navdušeno odzvali vsi navzoči, je zaključil govor, nakar je godba odigrala nekaj narodnih pesimi, katere so vsi spremljali s petjem. S tem Je bfl ofidelni del končan, nato pa ee Je pričela prosta zabava ob splošnem zadovoljstvu vseh posetnikov.
Sokolski nastop v Poljanski dolini. V nedeljo ob 15. bo imel Sokol Gornja vas-Po-
ljane svoj letni nastop pred Sokolskim domom v Gornji vasi. Vabljeni vsi Sokolu naklonjeni domačini in drugi, kakor tudi vsa bližnja sokolska društva. Pokažimo, da sokol&ka misel v dolini še ni zamrla, da stoji trdno kljub vsem napadom na sokolstvo in da ni sile, ki bi mogla »lomiti trdno sokolsko voljo v naši dolini. V nedeljo vsi v Gornjo vas, da s tem damo novega poguma požrtvovalnim sokolskim delavcem za nadaljnja delo do končne zmage. Zdravo!
Pri hrastniški sokolski tomboli na iol-skem prostoru pri Rošu s» je nabralo v nedeljo popoldne več tisoč ljudi. Pa je tudi vreme streglo prireditvi. Med najbolj srečnimi, ki so dobili, glavne dobitka, so bili: Anica Božičeva, učenka osnovne šole iz Praprotnega, novo motorno kola Ivan Kovač, rudar iz Trbovelj, moško kolo, Tomaž Kolenc, rudar iz Trbovelj, damsko kolo, Janez Ribnikar, učenec osnovne šole v Hrastniku, otroško kolo; Marjan Trebežnik, učenec osnovne šole v Hrastniku, otomano i. t d. Pri tomboli je nekdo izgubil uro znamke Schafhausen. (Najditelji naj jo odda proti nagradi v hrastniški občinski pisarni). Po tomboli se je razvila prijetna zabava pri kateri je svirala rudniška godba. Uspeh prireditve Je bil zelo lep.
SPORT
Drevi sestanek, v nedeljo tekma
SK Ljubljana vabi prijatelje — najprej na shod, potem pa Se enkrat na zeleno polje
Drevi torej bo oni sestanek, ki naj odloči, ali bo SK Ljubljana še obstojal dalje in ali bo edina slovenska nogometna ©naj-storica letos še sodelovala v tekmah za najvišji naslov v nogometu.
Odveč je že na široko govoriti o bedi in revščini našega nogometa, sramotno je skoraj, da je treba za tako vitalno športno vprašanje ponovno sklicevati sestanke z velikim bobnom, toda zdaj je res že tako dalečl Pridite torej, če se zanimate za nogomet, ne samo takrat, kadar ga gledate na zelenem polju, temveč pridite tudi zdaj, ko je treba nekaj žrtvovati zanj. Drevi ob 20. pri Šestici bo razgovor o temi
V zvezi s tem zadnjim pozivom moramo omeniti še značilno pismo podeželskega očanca, ki je vodstvu SK Ljubljane na široko pisal o žalostnih razmerah v našem nogometu, pri tem pa posebno poudaril, da je tudi naša dežela zelo v skrbeh, ali in kako bo Ljubljana zastopana v bodočem tekmovanju v ligi. Stari mož je obenem za-
pisal marsikatero grenko na račun vseh, ki gledajo nas sport samo od daleč, so pa gluhi in slepi, kadar zahteva od njih najmanjšo žrtev. Ali Ljubljana res nima takih starih gospodov ali vsaj mlajših pristašev našega nogometa?
★
Dokler je akcija o rešitvi SK Ljubljane še v teku, hoče moštvo še trenirati in do kraja izpolniti dolžnost do slovenskega nogometa. Zato je za to nedeljo povabilo vodstvo v goste varaždinsko Slavijo, ki bo gotovo dober nasprotnik za naše fante. Saj je to moštvo pred 14 dnevi sredi Zagreba porazilo Concordijo, torej baš nasprotnika, ki ga je Ljubljan?, žreb določil že v prvem kolu.
Vodstvo upa, da bo naša športna javnost še enkrat prišla na igrišče in si ogledala žalostno sliko tamkaj, pa bo morda potem le žrtvovala nekaj, da se ta sramota odpravi.
Plavalno prvenstvo pod drobnogledom
Kaj govore številke ?
V včerajšnjem članku z gornjim naslovom smo vzeli pod drobnogled nedeljske plavalne rezultate naših juniorjev in juni-ork, danes pa objavljamo za konec Se
nekaj statistike
Pri juniorjih je bil najboljši ZPK, ki je dosegel 64 točk, za njim Viktorija 58, Diri ja 55, Jug 53, Jadran 15 (!), Sever 9 in Brdjanin 2. Od prve petorice se je edino Ilirija plasirala v vseh finalih, dočim je n. pr. ostal Jadran na 50 in 200 m prosto ter 100 m hrbtno neplasiran! Mest so dosegli: ZPK 2 prvi, 3 tretja in po 1 četrto in peto; Viktorija 1 prvo in 4 druga; Ilirija
češkoslovaška reprezentanca za Dubrovnik
Češkoslova&a plavalna zveza je po končanem državnem prvenstvu v Bratislavi sestavila reprezentančno moštvo, k:, bo ▼ dneh 28. in 29. t. m. nastopilo proti Jugoslaviji v Dubrovniku in nato še v Splitu, Trstu, Sušaku in Ljubljani. Sestava je naslednja:
Moški: 100 m prosto Frucht in Földes (oba Bar Kochba, Bratislava); 400 m prosto ista; 200 m prsno Erbert (Poseidon Ja-blonec) in Abeles (Bar Kochba, Brno); 100 m hrbtno: Baderle (Bar Kochba, Bratisla-
2	prvi in po 1 d»ugo, tretje, četrto, peto j va); 4 X 200 m prosto Frucht, Földes, Mik-in šesto mesto; Jug 1 prvo, 1 drugo, 4 četrta, 2 peti in 2 šesti; Jadran po 1 tretje, peto in šesto, Sever 2 šesti in Brdjanin 1 peto mesta Od posameznikov pa so po točkah (v odstotkih so vštete tudi štafete) dosegli Schell (Ilirija) in štakula (Jug) po 23, Curtini (Viktorija) 22.5, Defillpis (ZPK) 22, Binder (Ilirija) 17.
Jadran je zmagal z jui.iorkami, ki so mu prinesle 105 točk (!), Iliriji 63, Viktoriji 59, Jugu 21, ZPK 4, Galebu in Severu po 2. Sleherni izmed trojice ni bil po enkrat plasiran v enem od Šestih finalov. Najboljša posameznica je bila Beara, ki je Jadranu prinesla 39 točk, slede Petrošič z 31, Smolikova 22, Finčeva I 18, Wernerjeva in Krmpotičeva po 17. Po mestih so dosegli: Jadran 3 prva 3 druga, 2 tretja, 1 četrto,
3	peta iji 2 šesti; Ilirija 1 prvo, 3 druga in po 1 tretje, četrto in peto; Viktorija 2 prvi, 2 tretji, 1 četrto in 2 Sesti; Jug 1 tretje, 3 četrta in 1 Sesto, ZPK in Galeb po 1 peto in Sever 1 Sesto mesto.
V plavanju je bilo skupno na razpolago 512 točk, ki so si jih klubi razdelili takole: Jadran 120, Ilirija 118, Viktorija 117, Jug 74 in ne 77, kakor je napačno javil sodniški zbor!), ZPK 68, Sever 11, Galeb In Brdjanin po 2.
Iz gornjega pregleda nujno sledi, da sta imeli Ilirija in Viktorija skoraj popolnoma izenačeni moški in ženski ekipi, Jadran ima odličen ženski, a nobenega moškega naraščaja, Jug je za 60% mofinejSi z moškimi kot z ženskami, ZPK ima pa le izredno močno moško ekipo.
Iz gornjih vrstic pa Je razvidno še, kateri klubi sistematično vdajajo mladino, vsebujejo pa slednjič tudi objektivno matematični opomin onim, ki posvečajo preveliko pažnjo bodisi moškemu ali ženskemu naraščaju!. .(Konec)j M. Pevalek
sovsky (KVS, Brno); Roth (Strekov) :n Ko-varik (Trnava); 3 X 100 m mešano: Erbert, Baderle, Frucht. Skoki: Leikert (Hellas Dje-čin) in Nesvadba (Slavija, Praha). Waterpolo: Fischer (Hagibor), Bäsch (Sparta) Medricky (Slavija); Bcran, Beck (oba Hagibor) inž. Schmuck (Sparta); dr. Steiner (Bar Kochba, Bratislava).
Ženske: 100 m prosto: Sramek, Felcman (obe ČPK, Praga); 400 m prosto: iste; 200 m prsno: S:nger in Karpeles (obe Bar Kochba, Bratislava); 100 m hrbtno: Sehrik (ČPK, Praga), 4 X 100 prosto; Šramek, Felcman, Klatovska, Zwe:genthal (BK Brno), Mittler (BK Bratislava); 3 X 100 m mešano: Singer, Sehrik in Šramek. Drugi zastopnik v hrbtni panogi bo določen naknadno.
Reprezentanca bo odpotovala iz Prage 25. 1 -m. pod vodstvom podpredsednika CPS A. Novotneg* in načelnika Maitnerja.
Na Ljubelj !
V nedeljo zjutraj z vlakom ali avtobusom
Za letošnjo motociklistično dirko je zanimanje publike večje kakor kdajkoll poprej. Zdi se, da bo letos posetilo to edinstveno motosportno prireditev rekordno fftevik» gledalcev. Kakor javljajo, je priglašenih iz Celovca. Beljaka in Gradca več posebnih avtomobilov, ki bodo pripeljali e 6eboj navijače za avstrijske tekmovalce. Prepričani smo, da bo tudi domača publika znala ceniti prizadevanja in žrtve M. K. Ilirija ter se bo polnoštevilno udeležila te nadvse zanimive mednarodne prireditve.
Iz Ljubljane Je najugodnejša zveza n« Ljubelj z jutranjim vlakom (turist) do Tržiča, nato pa i avtobusom k Sv. Ani. Glede na precejšnje število prijav pa je že skoro zaeigurana tudi direktna avtobusna zveza iz Ljubljane točno ob 6. zjutraj (Put-nik, Gajeva ul.). Cena vožnje za Ljubelj ln nazaj z ie vračunano vstopnino znaša Din 55. — Prijave sprejema »Putnikc
V nekaj vrstak
Preteklo nedeljo Je JeseniSko Bratstvo * okviru otvoritvenih svečanostih za novi stadion priredilo tudi lahkoatletski miting. Prireditev je zelo trpela zaradi dežja in bo zato tudi rezultati precej povprečni. Podrobno je bilo takole: 100 m juniorji t 1. Račlč (Ilirija) 12.8, 100 m seniorji: 1. GaberSek (Primorje) 12.4; 400 m seniorji: GaberSek CP) 55.8; 1500 m seniorji: 1. Pogačnik (P) 4:43.6; 8000 m seniorji: 1. Sra-kar Ivan (P) 10:01.8; skok v daljavo Juniorji: 1. Klinar (Gorenjec) 6.19; skok v daljino seniorji: 1. Korče (P) 6 m, met krogle juniorji: 1. Klinar (G) 10 m; met krogle seniorji: 1. Stadler (I) 9.80 m. Ta točka je bila zaradi silnega naliva prečasno zaključena, obenem pa tudi ves miting.
SušaSka Viktorija, ki mora v soboto nastopiti še v zadnjem letošnjem tekmovanju za Jadranski pokal v Splitu, bo potovala Se istega večera v Zadar, odtod pa dalje v Jakin v Italijo. Pot jo vodi v Pesaro, kjer bo v torek ln sredo nastopila na dveh mednarodnih plavalnih tekmah, in sicer najprej z Italijani, potem pa z Madžari. — Ljubljanska Ilirija je davi odpotovala na Reko, kjer bo drevi nastopila na plavalnem mitingu s tamkajšnjo »Fiumano«. Spored je enak kakor na tekmah za Jadranski pokaL
Tržaška »Giovinezza«, kl Je morala ža dvakrat odpovedati svoj revanžni nastop v Zagrebu, bo zdaj menda vendarle prišla, da izpolni svojo obveznost. Nastopila bo v soboto na nočni tekmi proti Concordiji, vsekakor dovolj ojačena, da ne bo doživela poraza.
Razpis
lahkoatletskega mitinga v Trbovljah
SK »Trbovlje« priredi v nedeljo dne 15. t m. ob 15.30 na svojem igrišču lahkoatletski miting po dolžnosti. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti, člani klubov JLAS. Prijave nasloviti na Rud. Vari, postaja Trtovlje s prijavnina Din 2. — za takso in osebo ter Din 4. — za moštvo. Prijave se sprejmejo do ene ura pred začetkom.
Spored in vrstni red: tek 100 m sen. 100 m jun. C, met diska sen, tek 1500 m 6en., skok v dalj. sen., skok v dalj. jun., skok v viš. sen., met krogle sen., met krogle jun., tek 400 m sen., met kopja sen., in štafeta 4 X 100 m. Nagrade pri petih tekmovalcih dve priznanici, pri več kakor petih tekmovalcih tri priznanice, za prve tri plasirane tekmovalce enako velja tudi za moštva; od planiranih moštev dobijo vsi člani priznanice. Tekmovalna proga bo začrtana na igrišču in dolga 330 m. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
Športnega dneva v Zagorja to nedeljo
ne b°. S K Zagorje sporoča, da je za dne 15. t. m. razpisani športni dan v Zagorju zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek odgoden na poznejši časi
Kolesarske in motoclkiisttčne dtx*e društva »Save« so odjgodene ki bodo nepreklicno na praznik dne 8. septembra 1.1. po že objavljenem sporedu.
J. Z. S. S. Zbor smuških učiteljev. Pro-'' sim vse smuške učitelje, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka drevi ob 20.30 v restavraciji Bellevue.
Ljubljanski plavalni podsave« (službeno). Vse klube našega področja še enkrat opozarjamo, da bo prvenstvo LPP 14. in 15. t. m. v Radovljici in bo drevi zaključek prijav.
Zbor plavalnih sodnikov
Za podBavezno prvenstvo v Radovljici ee določa tale sodniški zbor: vrhovni sodnik Prezelj, starter; dr. Bradač, sodniki; Kramaršič, Otniba. Vrankar, Jesi hin Pevalek. gg. Prezelj in Kramaršič potujejo v soboto zjutraj, gg. Pevalek in Otruba v soboto popoldne, gg. Jesih in Vrankar pa s prvim vlakom v nedeljo.
SK Slovan. Redna odborova seja bo drevi ob 20. v gostilni Mencinger na Šmar-tinski cesti.
SK Reka Drevi ob 20.30 seja u. a v gostilni Konzuma na Glineah. Ob 19.30 sestanek vsega članstva istotam.
8K »Mars«. Jutri v petek ob 20. strogo obvezna odborova seja za vse odbornike na običajnem mestu. Točno!
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
Potrti naznanjamo žalostno vest, da je naS nadvse ljubljeni soprog, oče in brat, gospod
JOŽE ERBEŽNIK
GOSTILNIČAR IN POSESTNIK
danes po daljši in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 12. avgusta 1937, ob 16. url iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 17. k Sv. Križu.
LJUBLJANA-MOSTE, dne 11. avgusta 1937.
Pocreba! tavod ! GajSek Ivan. Most»
Žalujoč! :
Ivana, soproga; Stane, sin; Mici in Lojzka, sestri in ostalo sorodstvo.
»JUTRO« St 186 =
8
četrtek. 12. MIL 1937,
Rafael Sabatini*	34
MORSKI KRAGULJ
Gesawki roman
Na taikäne pomisleke je naivactao ocEgovarj&I, cfa in© bi mogla najti primernejšega soproga. Navajal je sosedstvo njunih, posestev in ugodlnost, fei U nastala iiz strn-jenja obeh gospošciln. Stia jb je, in njegovo «siljenje £je (poeftlajalo tem todlovraitinejše, čim bolj ga j® mikalo spet na morje. Dolcler ni bite. ptresfkrtidjena, nnu vest ni dovoljevala, dia bi dfvignil sidira. Tudi Iiomefl. je pritiskal, a z nékaM-no potrpežljivo, skoraj eatmozatagmo mirnostjo, ki ni Rozamunidie nilkofli utrujaJla iai ki jo je bilo tem težje odbijati. Nazadinje se je vtìaia; to je storila z vso milino, ki jI je bila prirojena, in s trdinim sklepom, dia si izruje edino resnično oviro, M mu je ni bila v svoji sramežljivosti nikoli povedla/la, iz srca. Zaikaj njena Ijkubezen do sira Oliverja vffcljub vsemu še ni bila mrtva. Borila se je z njo toliko časa, dia si slkorarj ni več priznavala dejstva» dia ga še vedano ürjlulbi. A spet in spet se je zalotila, kalko ji hite misi k njemu in kako ga na pol ne-vedioima primerja z bratom.
Oštevala se je zaradi tega in si podžigala jezo 6 spominom na to, dia je Oliver Petrov morilec — vse zamain! Da, sčasoma je jeia celò opravičevati
Sejanje nekdanjega dragega.. Priznavala si je, dk j ga je bi Peter sam pognal v to diejanje in dia je bil sir Oliver nji na ljubo potrpeli žalitev za žalitvijo, dokler jSh ni bdflo nazaxìnje preveč za njegovo moč in ni vrnil udarca.
Naj se je Rozamunda zaradi teh misli še tako zaničevala, pregnati jih ni bilo moči V svojih dejanjih je znala biti močna, a svojim mislim ni mogla zapovedati, in te misli so bile kar prepogosto-torat izdajalske mljene volje. Skrivaj je impala, da se Oliver vrne, čeprav je jasno videla, da ji njegova vrnitev ne bi mogla pomagati.
Ko je sir John nazadnje uničil to upanje, je storil pametneje ,nego je sam sliutil. Do Pitibovega obiska ni nihče vedel, kaj se je bilo zgodilo z sirom öüverjem. Katar vsi, talko sta bila tudi Ro-zamiumidla in sir John slišaia o gusarju Skr el Bahra, a niti za trenutek ga nista bila spravila v zvezo s eitrom Oliverjem Tressilianom. S pomočjo Pittovega pričevanja je Killligrew zdaj lahko pripravil sodnico do tega, da je spoznala sina Oliverja za mrtvega in dodelila zaželeno dediščino Lioneln.
Nazadnje so zaroko razglasili. Čeprav Rozamunda ni kazala vročega nagnjenja, je bila proti Lioneln vendar vdana in krotka. S tem je bil zadovoljen, več ta mah ni mogel terjati, in mimo tega se je zanašal na čas in priliko, da zbudita njeno ljubezen. Že doba zapeke je do neke meje opravičila njegovo zaupanje. Rozamunda se je prej čutil aosamljena, in Lionelova popolna vdanost ji je
dobro dalla. Njegova zavratna udržanoet ia previdnost je kmalu ustvarila med njima tisto tovarištvo, ki ga je potrebovala. Na takšni podlagi je
jelo tudi njeno nagnjenje rasti. Kadar ju je sir John videl dragega z drugim, si je čestital, kako je moder. Z vso vnemo se je lotil dela, da bi pripravil svojo ladjo, »Srebrno čapljo«, za nameravano pot.
Tako se je približal svatbeni teden. Sira Johna je kar mrazilo od nestrpnosti. Svatovski zvonovi naj bi bili hkratu znamenje za njegov odhod. Tisti mah, ko umolknejo, naj »Srebrna čaplja« rez-pne peroti !
Bilo je dne 1. julija zvečer. Glas večernega zvona je zamiral v zraku. V prostami arwenaàki obednici so plapolale sveče. Majhna, izbrana družba je sedela okoli mize: sir John in Rozamunda z Ltonelcan ter naš letopisec, lor Henry Goade, oorn-wallski generalni guverner, s svojo soprogo. Teden dni sta hotela gosta ostati v Arwenacku, da s svojo navzočnostjo počastita bližnjo poroko.
Spodaj v hiši so se vršile vnete priprave za vožnjo sira Johna na neznsma morja in za romanje njegove varovanke v zakonski pristan. Kakih deset šivilj je pod nadzorstvom Pentreathove Sally sedelo v stolpni soba in šivalo nevestno opravo.
Ob isti uri, ko je sir John povabil gosta, naj sedeta za mizo, je stopil komaj miljo od gradu Oliver Tressilian na angleška tla. Ko so se spuščale večerne sence, se je njegova ladja zasidrala v zalivu na zahodni strani predgorja. Oba čolna so
opastmi v vodo, in b tridesetarlco svojih ljudi je krenil na kopno. Se dvakrat sta morala čolna pohiteti od ladtfe do obale, tako da je stalo nazadnje sto gusarjev v vrsti na tujih tleh.
Ostalo moštvo je strazilo ladjo, četrtina ljudi bi bila zadostovala za nameravamo odpravo, a sir OBiver si je prav zato vzel močno spremstvo, da bi se ognil vsakega nepotrebnega nasilja.
Neopaženo je v temi odvede! svoje ljudi po bre-giu proti Arwenacku. Zavest, dia stopa spet po domači zemlji, ga je tolikanj prevzela, da je imel solzne oči. Kako znana mu je bila ta pot, kako dorbo je poznal vsak grm iin sleherni kamen, ki je s svojim molčečim spremstvom korakal mimo njega. Kje bi ee mu bilo sanjalo, ko se je mladenič s psom in puško za ptiče klatil tod okrog, da se bo nocoj kot odpadnik, kot moslem na čelu nejevernega krdela plazil po tistih pšenicah, z namenom, da v nenadnem napadu zavzame KiHigrewov grad!
Te misli so ga delale mehkega, spomin na hudo krivico, ki ga je bila zadela, mu je hitro pregnal slabost.
Naprej v Arwenack, prisilit sira Johna in Ro-zamundo, da bosta vendar že poslušala resnico, nato pa dalje, v Penarrow, na obračun s plemičem Lionelom.
Močna, z železom okovana vrata so bila zaklenjena, kakor je pričakoval. Vrata so se odprla, nekdo mu je pomolil svetilko naproti.
HALI OGVASI
HUJJII..U1HI
iS luž bo dobi
8-Md* t Din, davek I Dia. ta Siro «Ji dajanje aaaiova S Dia. Hajmanj« metek 17 Din.
Klavca
ln Čistilca za perutnino, sprejmem. Domobranska c. 7.
19811-1
Praktikantko
»beolventinjo trgovske šole sprejme tehnična trgovina. Pogoj : popolno znanje slovenskega ln nemškega jezika v gooru ln pisavi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Marljiva«. 20078-1
Prodajalce
poznanih radio apara-ratov za Dolenjsko sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stranski zaslužek« 20049-1
V amerikanskem
knjigovodstvu
popolnoma verziran inteligenten, resen gospod Išče se za dve uri dnevno za dobo dveh do treh tednov. Takojšnje ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana 31«.
20074-1
2 pletilji
za rokavice dobe takoj delo v Zagrebu. Friderik Thäle, Celovška cesta 50.	20062-1
Pekovskega
pomočnika
3*čem s» takoj. Stalna služba. P eterna Soldi S, — Bled I.	0OOQM.
Natakarica
poštena, pridaa, prikuplji-va z znanjem nemščine d-obi takoj stalno mesto. Restavracija Tourist, Bled.
300434
Vsaka beseda 90 pat, davek S Din, t* Sil» all dajanj» naslova S Din; najmanjši tnesek IS Din.
Upokojen orožnik
išče službo kot sluga, portir ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten službenik«.	20073-2
Inteligentno dekle
začetnica želi mestu v pisarni ali kot hlagajničarka ali za prodajalko. Ponud be na podT. Jutra Maribor pod »Potrebna in poštena«.
300S2-2
Frizerka
▼ešča mošk-e stroke z rana-njem železne ondulacije želi premeniti službo. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Dobra moč«
20083-3
Prodam
Beeeda 1 Dia. davek 8 Dia. Ea Šifro ali dajanje naatora 5 Dia. NajmanjSi tneaek 17 Dia.
Gostilničarji!
Moderno asfaltirano kegljišče poveča dohodek Vaše gostilne. Dokaz moja dosedaj dobavljena kegljišča. Pojasnila: Ceferin, Ljubljana, Tjrrševa c. 15-1.
20068-6
Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Koroške brusnice
(Preiselbeer) dnevno sveže, razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče Koroško.	19513-33
Pohištvo
Beseda 1 Dia davek S Din. za Šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Spalnica
pol barok m ena navadna iz trdega lesa prav dobro ohranjeni ugodno naprodaj. Hotel Slon.
«508943
Glasbila
Beseda i Din. davek 8 Dtn, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
dober, ohranjen, kupim — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glasba«*.
20039-26
3 Pianine
nove prodamo po globoko znižani ceni najboljšemu ponudniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra«. 20072-26
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokomobila Lanz
il70, 190, 210 PS « kondenzatorjem, sedem let ne ran ljena, dobro ohranjena, električna, oprema, mlinski stroji, varilni apaTat, ventilator, vse tudi posamezno poceni naprodaj. Anders, Murska Sobota.
19978.29
Gospodinje!
Šivalne stroje dajem v posojilo proti mali odškodnini. »Promet« (nasproti	križanske
cerkve).	20059-29
G. Ih. Rothman :
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
78
Solze teko ubožici po licih, in komaj, komaj jo potolažim. »Ne zapustim te,« rečem; »kar pozvoni, jaz ti pa ostanem za hrbtom!« Nu, Šilonoska pozvoni, in kmalu začojeva korake gospe Zlato-glodnice, ki nama z jeznim obrazom odklene.
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanj« n&alova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Dia.
Mali avto
Morris, 4-sedežna limuzina, malo rabljen, v najboljšem stanu, prodam. Viktor Bohinjec, Tjrrševa 12 (dvorišče).
20067-10
rum
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjPJ) cenah
CERNE - juveiir
LJubljana, Wolfova ulica L
12-88
f33B25i
Beeeda 1 Din, davek 8 Dia. za Silro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Hranilne vloge
kupite al] predaste potom moje pisarn« najboljše
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 8840.
19999-16
Bančno kom. zavod
m
menjalnica
MARIBOR, Aleksandrova ul. 40.
vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Ljubi. Kred. banke
knjižice, kontokorente ali dobropise kupim proti takojšnji gotovini Najvišje cene.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka uica 12. Telef. 38-10.
20087-16
Praštedione
knjižice, kontokorente ali dobropise ln delnice kupim proti takojšnji gotovini. Najvišje cene.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10.
20086-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
z Inventarjem takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
20066-19
Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za šifro sil dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi enesek 17 Din.
Večje število parcel
fcompiekaor posestev, p* zdov, trgovskih In stano vanjskib bii ter vil Ima naprodaj gradben, strokov u Itobraien posredovale« Knnaver Ludvik, Gesta 29. oktobra fl. Telefon 87-83. PooblašfteenJ graditelj ln sodni Geni tel j ta nasvete, brezplačno na razpolago
69-80
Novo hišo
dvodelno (zemljeknjiž-no ločeno — dvojčka), masivno zidano ln pod-kleteno, ob novozgrajenem pristanišču na Trnovskem pristanu v Ljubljani prodava vsak posamezno, eventuelno Jo tudi zamenjava za manjšo hišo. Naslova v vseh poslovalnicah »Jutra«.	20060-20
Enodružinsko hišo
vzamem z oktobrom v najem, katero bi pozneje e-v-enfcnielno kupil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »V bližini mesta«.
00068-30
Lepe zemljiške
parcele
spadajoče pod Ljubljano, bolj na periferiji odprodam prav po nizki ceni ln sicer: več parcel po 1000 kv. m à Din 5000 do 7000, več parcel po 2000 kv. m à Din 10.000 do 14.000. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa lega«.	20045-20
Beseda 1 Dia. davek 8 Dia. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Dia.
Enosob. stanovanje
kuhinja ln pritikline, oddam takoj. Streliška 29.	20052-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, eventuelno z garažo oddam. Medvedova ul. 25. In-formaeje v I. nadstr.
20047-21
Trisob. stanovanje
s pritikllnaml, kopalnico ln plinom oddam. Domobranska 17.
20071-21
Dvosob. stanovanie
oddam. Mesečno 500 Din. Pripravno za obrtnika (-co). Mestni trg 11-1, CHglič. 20058 21
Stanovanje
2 sob in kopalnice oddamo za 1. sept. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20044-31
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 8 Dia za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmsnjSl tnesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
lepo, najraje v centru, Išče boljša dvočlanska družina za oktober ali november. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Državni vpokojenec 61«.	20030-21a
Dijaike sobe
riescila . L>Ui Uiet 3 Uui
ta šifro sii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia
3 dijake(-inje)
ptujske gimnazije lz boljših hiš, sprejmem v dobro popolno oskrbo. Ponudbe pod »Oskrba« na agentursko pisarno Pichl er, Ptuj.
19565-22
Dva dijaka
nižješolca iz boljše rodbine, sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stano vanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	19542-22
2 dijaka(inji)
sprejmem na stanovanje ln dobro hrano s souporabo klavirja poleg hčerk šestošolk. Blizu III. državne realne gimnazije ln meščanske šole. Strogo nadzorstvo, zmerna cena. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 20053-22
Sobo
oddam s 1. septembrom dvema osebama z vso oskrbo. Eventuelno 2 dijakoma (lnjama). Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
20075-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo in pomoč pri učenju. Najraje diij«ka humanistične gimnazije od I. do IH. razreda. Od šole oddaljeno samo 10 minut. Ponu-dbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro nadzorstvo«.
20065-22
Dijakinji
sprejmem. Velika solnčna soba, dobra oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra »Ob Tromostiu«.
19851-22
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Okusna In lahko prebavljiva
NESTLE MOKA
je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine
Mr7'7TFrn
BeseUa l 1>U1 la vek o t/ili ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Veliko sobo
lepo opremljeno oddam eni ali dvema solidnima osebama. Zibertova ulica 33.	20090 23
Sobo
» tremi posteljami oddam ln sprejmem sostanovalca. Sv. Jakoba trg 5.	20040-23
Opremljeno sobo
oddam eni ah dvema boljšima osebama. Mir. je 29.	20061-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu go-soodu. Vodmatska ulica 19.	20065-23
Opremljeno sobo
sončno, zračno, s posebnim vhodom oddam 1—2 osebama z vso o-skrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
20076-23
Sobe išče
Beseda 1 Um, Ja vek i Uil za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
strogo separirano, po možnosti v bližini tobačne tovarne išče stalen gospod. Ponudbe ca ogl. odd. »Jutra« pod »15 avgust«.
20055-23a
Informacije
Kdo
z eno ali trirazrednico bi zamenjal za dvoraz-rednico blizu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zamenjava«.	20077-31
77/
Vsaka De*»- i D:n: davek 3 D.n ta »lajanje naslova 5 D.n; najmanjši tnesek 20 Din.
Lepoto hočete
doseči
zato potrebujete knjigo »Tajne kozmetik«« od kozmetičarke Slave Gril Zagreb, Lopašičeva 11, parter. Naročite sj tudi lonček nočne krem«, katera Vam ohrani lice v mladostni svežostl. Knji ga stane 40 din, lonček nočne kreme 20 din.
2S0 37
MOŠKI
ki trpite za seksualno neurastenijo,
impotenco
oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite
OKASA
50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. Glavna zaloga: LEKARNA
Mr. Rozman
Beograd, Terazije 5
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem Mtateijev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovcu in kupcu.
KUPIM PARCELO
za gradnjo najmanj 4/nad. trgovske hiše v centrumu ali neposrednem centrumu Ljubljane. Dolgost parcele 30—50 m. — Prednost imajo vogali 30/30 — 40/40 m. V poštev pridejo tudi stare hiše, katere bi se podrlo.
Ponudbe poslati na BATTELINO ANGELO — stavbenik, Ljubljana, Aljaževa 35 — telef. 3339.
Jòjebilonajvečjo
SENZACIJA
mojegaživljenja
-f J
£
Blago za
^/DMAaSm/ImSa najnovejše vzorce samo pri
läpGCiralljC SEVERJU, Mari^ t* 2.
Velika banka v Beogradu sprejme
3 uradnike s prakso
POGOJI: dovršena trgovska akademija, dobro strokovna izobrazba, znanje tujih jezikov, stenografija.
in 3 začetnike
POGOJI: dovršena trgovska akademija, osnovno znanje vsaj enega
tujega jezika, stenografija.
Osebe s perfektnim znanjem češčine imajo prednost. — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, običajnimi prepisi spričeval in navedbo zahtev poslati najdelj do 25. avgusta 1937 na »Propaganda« a. d., prej Jug. Rud. Mosse, Beograd, poštni pretinac 409 pod šifro
»Velika banka 763«.
Kupuj domače blago!
S. br. 17274/37
		
	PRVOVRSTNI	
	FOTOAPARATI	
	na mesečno	
	odplačilo	
	^ijr Zahtevajte brezplačne	i ■
!	prospekte št. 20	
	JUGOAGENCIJA	
	Zagreb, Dica 43/L	
-■'I		
HELLA PITT
NOVA FILMSKA ZVEZDA
Trije dostojanstveni sodniki so me motrili, ko sem lepotičila svoje lice z navadnim pudrom. Bila sem videti »negovana«; puder se mi je lepil na polti. Zmila sem ga, nakar sem vporabila novi, nevidni, z zrakom prevetreni puder, mešan s smetanovo peno. Sodnikom je zastal dih od začudenja: nisem bila več isto dekle.
To je največja skrivnost polti, ki je bila kdajkoli odkrita. Tokalon je za ogromen denar kupil recept in vse pravice. Zdaj lahko dobite ta puder pod imenom Tokalon. Poizkusite ga in izgledajte vsak dan svežejši, mlajši in lepši!
KSILOUTNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. — Izvršuje ga
il a+AitfafM Ljubljana, (tlCIiai Tyrseva 36a
Pevsko društvo „MOSTE" v Mostah
javlja tužno vest, da je umrl ustanovni in delujoči
član
JOŽE EBBEŽNIK
GOSTILNIČAR IN POSESTNIK V MOSTAH
Pogreb bo v četrtek 12. avgusta ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Zaloška cesta, Ljubljana-Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
Odličnega moža ohranimo v hvaležnem spominu ! LJUBLJANA-MOSTE, 11. avgusta 1937.
Urejuje Davorin Ravflen, « Izdate n konzorcij »Jutra« Adolt Ribnika^ » Za Narodno Üakarno d. & kot tlskarnarta Fran Jeran. «— Za inaerete! dd Je odgovoren Alo ja Novak « Val t Oubllant,