Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHŠ mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meseCno » Din nedeilska Izdala celolono v Jugo« slavili SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp pellt-vrsJa mali oglasi ln 2 D.veCJt oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, velUtl po 3 tn 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn vcciem O n^roćilu popuM Iztde ob 4 zjulraf razen pcndeijKo In dneva po pra^nlKu t/ređnMlvo /e v Kopllartc.nl ulici Al. Silil Rokopisi se ne vračalo, netranHlrana pismo se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva st. 2329 Političen list sza slovenski narod Uprava /e vKopllar/evI ul.šl.ti CcKoicJ raCun: C/ubi/ana štev. tOMSO In tO.349 za Inserate. Sara/evošt. 7SG3. Zunrcb št. 39.011. Praga in Uunaf št. 34.797 sss> Spfendfd fsolatfon ... Zadnja kriza je med drugimi prinesla tudi to dobro posledico-, da je med odločujočimi politiki naše države kot nekaka communis opinio prišla na dnevni red debata o tem, ali ima Pribičevičeva stranka sploh še kak tehten razlog do obstanka in ali jc Pribičevičev in Žerjavo krog somišljenikov politično gibanje, ki ima nekaj, kot druge stranke, progra-maličnega v sebi, kar ga ravno razlikuje od drugih. Vprašanje sc je stavilo povsem upravičeno, ker pomeni ta debata hkrati razmo-trivanjc o konsolidaciji naše politike sploh in o tem, v kaki smeri zahteva jugoslovanska politika, da se razvijajo stranke. Že sedaj pa je del te evolucije pred nami kot nepobiten rezultat, namreč: Jugoslovanska politika zahteva programatične stranke; po Pašičevi smrti je bilo konec osebnega režima in dik-tata. Kdor drugače brodari, je izgubljen! Pribičevičeva stranka je morala nujno zajadrali v la pristati osamelosti in brezpomemb-uosti, v kateri se sedaj nahaja, ker je brez programa in sloni še vedno na osebnem režimu. Brez programa: To priča vsa njena zgodovina; oziroma edini program: Oblast! Naj dokazujemo? Samo nekaj zgodovinskih remi-niscenc! Pri debati v uslavotvorni skupščini je bil ravno ta krog tisti, ki je s satansko besnostjo in vztrajnostjo prepričeval sebe in druge, da v državi ni Slovencev in Hrvatov, da smo etnično en narod. Zato naj vlada najstrožji centralizem. V suhih letih opozicije so sc. ti ljudje postavili na čelo prečanske fronte, iznašli naenkrat Hrvate in Slovence in začeli organizirati odpor proti — Srbom. V debelih letih vladanja so, ker jim končno niti državna oblast in nje zloraba ni pripomogla, da bi se številčno obdržali, organizirali bojne organizacije, da je svoboda vsakega državljana že visela na kocki. V grenki opoziciji gre stranka zopet na prižnico svobode in parlamentarizma, preklinja, kar je preje blagoslavljala. A ko tudi la preokret ničesar ne pomaga, predlaga tudi formalno — diktaturo! V vladnih letih zagovarja Dreobdavčenje prečanskih krajev in sc hlini Srbom, v opoziciji deluje proti delu vlade, ki začne zednačiti davke! Skoki sem — skoki tja, čez noč, brez obotavljanja, vse pa le radi oblasti! Radi strasti po goli oblasti je bila stranka žc rojena; saj drugega razloga ni bilo, ko sc jc Pribičevič ločil od Davidoviča! Nad vse obupna, na drugi slrani pa klavrna jc bila pa vloga slovenskega dela SDS, predvsem pa po zadnjih volitvah. Slovenskemu volivcu morajo biti še v spominu neslanosti, s katerimi je ta stranka tedaj agitirala. Davidoviča so izrabljali, Davidovič naj jc prosil Slovenijo, da voli Zcrjavovo stranko. Davidovič naj bi bil mož bodočnosti, v katerega vladi naj bi bil tudi slovenski repek SDS. Vse sc je — izjalovilo. V prvem hipu po paniki 11. septembra in vladni zmagi je stranka izgubila celo orijentacijo. Hotela jc zapustiti Pribičeviča in se prisloniti k Davidoviču; zato je moral Žerjav v ozadje, Kramcr in Pivko pa v ospredje, češ: Davidovič ju ima rajši kot Žerjava. Vse zaman! Četudi pa jc v strankah, kadar izgube orijentacijo, navadno že višek krize in se začne pot, ki vodi do razpada, je slovenska SDS še enkrat sama sebe prekosila. Ker z Davidovičem ni šlo več, je pošiljala med zbegane pristaše zadnjo trohico nade — da dobimo vlado z generalom. Riskirala je torej še zadnjo karto, ki pa jo je spravila ne samo ob zadnji minimalni kredit, ampak jo v parlamentarni državi enostavno odstavila z dnevnega reda. Tu mora sedaj spregovoriti slovenski volivec, tu mora pokazati, če niso šli zadnji dogodki prav od Pašičeve smrti brez odmeva mitno njega; tu mora izpričati svojo politično zrelost, ki pri nobenem narodu nc dopusti, da bi si kdo vzel varanje za političen program. Tu mora zastaviti nove moči in se preorijen-tirati, če mu je kaj na tem, da sodeluje aktivno pri javnem življenju, državni upravi, državi in samoupravah sploh. Tu mora z eno besedo dokazati, da je politično zrel državljan, katerega cilj nc more biti živeti v stranki brezpogojne osamelosti in neupoštevanja! Kdor pa misli, da bodo Pribičevičeve in morda Zerjavovc jeremijade nad Davidovičem, Julrovo« psovanje radikalov, muslimanov in Slovenske ljudske stranke lahko izpolnile njegovo politiko, predstave o vladi, politično obzorje, mu skratka zadostije kot Slovencu in državljanu, la sc jc sam odpovedal politični r. KoroSec «v soefii Razgovor „Slevencevega" dopisnika t Sirom Arturjem Evansom M. Л. Chr. London 2o. febr. Sir Arthur Evans je dal Vašemu dopisniku specijelen intervju o vplivu Slovencev na razvoj političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Slovenci,« mi je dejal la vplivni Angiež. »so jako razboriti, solidni in nadarjeni. Spoznal sem jih še kot mladenič, ko sem I. 1875. prvikrat potoval po jugoslovanskih deželah zaradi znanstvenih proučavanj. Njihov način življenja, njihova napredna civilizacija mi je že tedaj imponirala; in dobro se spominjam vtisa, ki sem ga dobil, ko sem % Dunaja dospel v Maribor in stopil na slovenska tla Dasi se je dalo shajati z nemščino, sem vendar opazil, da se vsak raje poslužuje narodnega jezika. Povsodi je bil red 111 snaga, tudi tam, kjer je bila revščina. Pismenost je bila že tedaj v Sloveniji na visok? stopnji. Ni ino torej iznenadilo, .to sem za časa mirovne konference v Parizu, po svetovni vojni, našel tamkaj elito slovenskih intelektualcev iu rodoljubov. Med njimi se je posebno odlikoval dr. Korošec kot neomajni predstavnik svojega naroda l>ii som pozval italijanske delegate, da se sestanejo z dr. Korošcem, da skupno pretresamo celo vprašanje italijansko-jugcslovanske razmejitve. Toda dr. Korošca ni bilo mogoče premakniti :< njegovega stališča. Ne spominjam se. da bi bil kdajkoli slišal koga tako odločno govoriti, kakor je tedaj govoril dr. Korošec z Italijani. Občudoval sein ga. Dejansko je bil tedaj v Parizu liani vsem težko in vsi smo čutili svojo odgovornost. Sir A r t h u r E v a n s, zgodovinar, numizmatik in arheolog svetovnega glasu, čegar izjave o Slovencih prinašamo zgoraj, iu bil v jugoslovanskih deželah od časa Krivošijske ustaja 1. 1882., ko so ga avstrijske oblasti v Dubrovniku zaprle, češ da podpihuje usta5e. Resnica je pa bila ravno nasprotna: Sir Arthur Evans je kljub svojim simpatijam za tamkajšnje slovansko prebivalstvo le-temu svetoval, naj opusti nameravani upor, ker je v naprej vedel, da ne more uspeti. Avstrijskim oblastem je bilo jako neljubo, ne le da je mladi učenjak Evans, ki je stanoval v svoji lastni hiši v Dubrovniku, občeval z, bokeljskimi poglavarji, uego tudi zato, ker se je moglo zaradi njega Citati v dunajskih listih vse, kar se je dogajalo na dalmatinski obali — po :M a n c h e s ! p r Guardian u Evans je namreč velikemu liberalnemu lislu redno pošiljal dopise b'tš o onem, kar bi bili Avstrijci "adi ohranili tajno. Po golem slučaju se ie tedaj pripetilo da jo angleško brodenje prav v tistih dneh ooi-skalo Gruž. To je dalo povod govorici, da je isto ua Evansovo prošnjo pripeljalo za Krivo šijce orožje. Avstrijske oblasti so Evansa po zval«, naj zapusti avstrijsko ozemlje v roku 24 ur. Toda ko se jc vkrcal na ladjo, so tr« ustavili in odvedli v staro dubrovniško trJ-njavo. Nad vhodom je slal v velikih črkah nu-pis: »Condannatk — Obsojeni. Sedem tednov jc prebil Evans v prostrani, toda goli celVi, kjer so bile pripravljene verige, ako bi se poizkušal na kakoršenkoli način upirati. Priprav za pisanje mu uiso dovolili, pač pa je z lastno krvjo napisal nekoliko besed svojim Meni je posebno ljubo, da sc dr. Korošec in njegova stranka danos v vedno večji meri udeležujeta državnih poslov, ker slovenski element jamči za zanesljiv napredek in prinaša srbsko-hrvatskemu delu jugoslovanskega naroda svoje posebne lastnosti. Država je mlada in ni dvoma, da je treba mnogo storiti in mnogo popraviti. Kar se tiče zunanje politike, mora Ma-rinkovičev pakt s Francijo pozdraviti vsak ljubitelj miru iu vsak ljubitelj Jugoslovanov. Nihče ne more zameriti podpisnikom tega pakta. V vprašanju italijansko-albanskih odnošajev, mislim, da ni razloga za bojazen. Albanski narod dobro poznam; nikdar ne bi dopustil, da bi tuja sila zaposedla njegovo deželo. Svobodno so more prepustili Albancem, tla se sami branijo; in naj bi začasno tudi padli pod tuj jarem, to ne bi doigo trajalo Zelo sem se razveselil, ko sem čital. da se je rok za, obnovo jugoslovansko italijanskega pakta podaljšal. Obe sosedski državi morda imeti samo korist od dobrih medscbojn'h odnošajev. Belgrajska tendenca, ki se v zadnjem čn-su mani'ostira za prijateljski stik z Sofijo, mora obroditi dober sad. Kar se pa tiče jugoslovanskega izhoda na Egejsko morje, mora vsak priznati, da je to za Jugoslavijo dejanska potreba; a najide-.tl-nejše bi bilo, ako bi še mogle zgraditi dve progi na Solun, ena grška in ena jugoslovanska.* prijateljem. Jetničar, Jugoslovan, je rad oo-skrbel, da je prišlo pismo v prave roke Na posredovanje lorda Salisburyja je ctjsar Franc Jožef končno odredil, da se Evans izpusti na svobodo. Mladi znanstvenik je nato takoj yi potoval na Angleško. A dasi se Evans za dobe avstroogrske monarhije ni mogel več vrniti v te kraje, vend-dar ni nikoli zanemaril usode južnih Slr.va nov. Ko je zavlhrala svetovna vojna, je bil Sir Evans med prvimi poborniki za Srbijo s peresom in delom. Po svojih arheoloških najdbah in'odkrit jih je postal Arthur Evar.s prva avtoriteta v Angliji in morda na vsem svetu za helenske starinee. S svojim izkopavanjem na Knosu si je stekel večno slavo in prejel častna priznanja od skoro vseh evropskih akademij Nedavno so ga pozvali, naj končno izreče svoio sorllio o avtentičnosti najdb v Glozelu na Francoskem. Njegovi dve pismi v »Timesc. v katerih pobija mnenje Salamona Reinacha, sta za vsikdar rešili ta mučni spor. Življenje Sira Arthurja Evansa daje zgled ogromne delavnosti. Kadar ni zaposlen z izkopavanji v Grčiji, gospodari na svojem krasnem posestvu blizu Oxforda, ki je зпч najlepše urejenih v Angliji. Tu sc peča tudi s svojimi znamenitimi umetnostnimi in zgodovinskimi zbirkami. Njegova rezidenco Youl-Iniry« je središče kullure in znanosti. Tam je ljubeznivi gospodar imel v gostih mnoge znamenite evropske može, državnike 111 znanstvenike, med temi tudi pokojnega dr. Jovana Cvi-jiča, ki je bil očaran, da je našel v klasiku Evnnsu tudi odličnega slavista. v Dunaj, 27. febr. (Tel. Slov.c) V poi"'o nik krogih se ne veruje, da se bo italijanski poslanik Auriti vrnil na svoje dunajsko mesto, tudi če pri njegovem odpotovanju nc gre za njegov odpoklic. V zadnjem času se jc Auriti večkrat pritoževal pri avstrijskem zunanjem ministrstvu radi časopisnih člankov ali manifestacij za južno Tirolsko; zunanje ministrstvo pa mu jc odgovorilo samo, da avstrijska vlada ua tisk ne more vplivati, ker ob sloji popolno tiskovna svoboda. Številne mani festacije na Dunaju in v Inoinostu so v zadnjem času česlo vznemirjale v Avstriji živečo pameti, izrekel sam nad seboj obsodbo politično v zapuščenost obsojenega človeka, ki m it je politično razinišljc vanje — deveta briga. Mi smo spregovorili pravočasna. in organizirane italijanske fašiste. Zvezni kancler dr. Seipel se jc tudi potrudil, da je poskrbel za kolikor mogoče tih potek teh manifestacij, ki pa se v prosti republiki uho mogle popolnoma prepovedati Dr. Seipel je sedaj izpostavljen cclo napadom tiska lastne stranke, posebno na Tirolskem, radi svojega - nadkoreklnega ' obnašanja. Krščanskosocial-ni »Tiroler Anzeigeiv: zahteva: (""o so radi južne Tirolske že ne more ili preko Društvu narodov, da ga nc razbijemo, pa vendar lah! o manifestacija avstrijskega naroda v obliki ljudskega glasovanja pove svetu, kakšna zvem jc med usodo južne Tirolske »11 Društvom narodov. Dokler krvavi južna Tirolska v suženjskih verigah, mora biti prostor Avstrije pri sovražnikih Ilulijc. — Avstrijski zunanji urad deniantira vest, da jc poslal visokega uradnika s spedjalno misijo v Uim. Iloover, državni sekretar za trgovino Zccl. držav Sev. Amerike. V Evropi je znana osebnost v vseh gospodarskih krogih. Pripada republikanski stranki. Sedaj kandidira za predsedniško mesto Nedavno je izrazil, da namerava nadaljevati politiko predsednika Coolidgea. ';8 № v Milan, 27. febr. (Tel. -Slov. ) :>Popoio d' Italiac izjavlja znova, da Italija ne bo pii-pustila ustvarjanji« južnotirolskega vprašanja. List seobrača z najestrejšimi besedami proti temu, da je predsednik Sveta Društva narodov zopet načel monoštrsko afero, ki se je mednarodno napihnila po prizadevanju Francije in male antante in ki jc indirektno naperjena ludi proli Italiji. Ker je stvar radi zaple-uiive po Madjarski in uidi uuičci rc-žja popolnoma v redu in ker v stvari n .- .ideva nobena odgovornost italijanskih železniških oblasti, je preiskava po Društvu narodov popolnoma brez koristi. Prej nego ie mala antanta more ogorčiti preti Madjarski, mora najprej sanm izvršiti svejo dolžnost razorožitve. Po razorožitvi razori ženili se mora izvršiti tudi razorožitev oboroženih. Dokazano .je, da mala antanta vzdržuje premočne vojske, ua kljubuje duhu Društva narodov. Mahi antanta naj se spomni, da eksistenca njenih treh držav temelji izključno na italijanski zmagi. Pariški tisk ne sme pozabiti sistematičnih in neprestanih transportov orožja iz Toulona v Jugoslavijo. Italijani zadevajo tudi v Abesiniji. in Libiji ponovno na francoskc transporte. »Lavoro d' Italia zahteva, da se mora pojasniti, ali ni v Avstriji brez vseh geografskih, gospodarskih, političnih ali etnografskih vzn kov ustvarjena južnotirolska iredenta manever, izveden po naročilu neke druge države. Fašizem šk®r?da'!©™? zapravi a* pravi kardinal Gasparri. v Rim, 27. febr. (Tel. »Slov. ;) Fašistični »Tevore« objavlja silen napad na kardinal« državnega tajnika Gasparrija, ki jo ponovne nastopil kot hutl nasprotnik fašizma in Z'iuu prijatelj in zaščitnik ministrskega predsednika Nittija in bivšega voditelja katoliške ljud-ske stranke dona Sturza. Kardinal Gasparri jc še pred kratkim zopet pokazal svoje zadoščenje o jtein. da papež sedaj fašizem ravno tako slabo sodi, kakor osi sam. Gasparri je -vojiin obiskovalcem obširno poročal o italijanski gospodarski krizi, ki jo jc predvideval, in izjavil. da italijanski narod zelo trpi pod davčnimi bremeni, dočim jo fašizem zakrivil škandalozno zapravljanje. Kardinal zaslopa mnenje, da tako stanje ne more več dolgo trajati, na trajanje režima se ne moro nihče zanesti. Rog ve, kam pelje. — Fašistični organ radi tegn silno napada kardinala. Ma!i mož na ©rste stepš v Budimpešta, 27. febr. (Tel. »Slov.M Bu-dimpeštanski listi so danes očividno na višji migljaj začeli s kampanjo proti Društvu narodov. Bethlcnov list >Budapesti Hirlap« izjav-lja, da jc predsednik Sveta Čeng Lo svojo oblast daleč prekoračil. Ta kitajski diplomat, o komur sc niti nc ve, katero kitajsko vlado zastopa, jc kršil suverenost Madjarske. Razločujeta sc lahko dve vrsti držav: države zmagovalcev s polno suverenostjo in premagano države z omejeno suverenostjo. 8 Ulir Blatu . ki je tudi blizu vlade, svari, da bi se ineci narodi obdonavskih držav že itak obstoječo sovraštvo poostrilo, in zahteva, da velesilo napravijo konec hujskanja držav male antante. ORIGINAL Q)lUTZ PATENT PECI LEPE-DOBRE SOLIDNE Smajlrvi oklep JJecL-ro kcutrvn-i HALO GORIVA. D OLG A PRIJETNA GORKOTA Zaloge: Ljubljana-Šiška.Jernejeva 5. IdventCie ped Celovško cesto58) PROSPEKTI oomača priznanja ЈТЧШТ^ 1. Mikuš • Ljubljana priporofa svojo zalogo dežuikov, , solninikov io sprehajalnih palic Popravila točno in solidno „Speclrum" d. d. Snž. Kopista, Duhsky in Krstić tvornica ogledal in brušenega stekla L|ubl|ana Vil Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mušinsko steklo S—ti mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. Odlikovana z zSato diplomo! Prihranili bodete 40% na stavbenem lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko 99 BOHN 66 Palent „Bohn" štev. 253 Zahtevajte vzorec in ponudbe od parne pekarne „Bohn" - Vinkovci Pazite na znamko „Bohn"! stalno vsako množino kostanjevega tanmskega lesa -ko^erekc°^ in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. Ф® OSTI za plašče in kostume ravnokar došieJ A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. 10. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI ГО IZUEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Avtomobiiisti pozor! Avtomobilisti pozor! Najnovejši izum za prihranek 20—30% pogonskega sredstva, brez škodljivosti napram motorju v vsakem oziru. Povečava moč eksplozije in sežge vse ostanke goriva tako, da je motor vedno čist. Povzroča lahek pogon pri mrzlem motorju in ne greje stroja več kakor če vozite z navadnim gorivom. To vse Vas bo napotilo, da preizkusite tudi Vi to nedosegljivo pomožno sredstvo, katero se stavlja 1 gram na vsak liter bencina, to je pri 10 litrih 3*30 Din medtem ko znaša prihranek 10-14 Din pri isti kvantiteti. Samopiodaje za Slovenijo: TRIUMPH-AUTO družbo z o. z. LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3 - telefon 2187 Celovška cesta 38 - telefon 2663 MARIBOR Frančiškanska ulica 13 - telefon 133 CELJE Celjska avto- in strojna delavnica d.zo.z. Ljubljanska cesta 11 LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerlcvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi iastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov dinarjev INDUSTRIJA GVOlDJA D. D. ZENICA išče za svojo valjamo (Walz\verk) in sicer za progo za srednje in surovo valjanje (Mittel- und Blockstreke) za čimprejšnji nastop enega prvega valjalca (Vorwalzer) tri podajalce (Vorstrecker) enega skrfevalca (Staucher) enega povlačilca (Cberzieher) Prvi valjalec more biti event. oženjen, ostali pa morajo biti brezpogojno neOlenienl. Ponudbe naj se pošljejo ravnatellstvu tovarne v Zenici Bosna V.............% Priporoča se Vam, Icfflf 9 da si pri nakupu |мР W BI B 9 I ¥ d ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KREGAR SI. VID nad Ljubllono (nasproti holodvora Vi2mar|e) ..............J? ŽIVINOREJCI! TRGOVCI! POSESTNIKI! Čitali ste včeraj in čitali boste jutri, kako obvarujete svojo živino, govedo, konje in prešiče pred obolenjem in kako jo ozdravite, čc oboli, z: „ALMAFLOROM" najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim preparatom. Naše preparate »ALMAFLOR« za govedo, »AI.MAFLOR« za konje, »LA FLEUR4 za govedo, »HALF« za prešiče in »URINOT« za govedo in konje uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče jc priporočil. Čitajte samo sledeča: Preizkusil sem v mnogih slučajih Vaš prašek proti napenjanju in proti koliki in sem v najkrajšem času ugotovil najlepše uspehe celo v najtežjih slučajih. Dalje sem ugotovil, da delujejo ti praški pri trajnem uporabljanju tudi kot izvrstno varovalno sredstvo proti obolenju. Pri redni uporabi se niti pri konjih, ki so zelo močno podvrženi koliki, ta nevarna bolezen nič več ne pojavlja. Vsled tega bom priporočal iz lastne izkušnje to iz-borno sredstvo vsem konjerej- cem in posestnikom konj. — Z odličnim spoštovanjem A. Urban Baron, kapetan v p. Preizkusil sem v lastnem gospodarstvu v dveh slučajih Vaše zdravilo »HALF« proti sviniski vročici in sem ugotovil, da deluje izredno učinkovito. Pošljite mi takoj še 24 zavojev, ker mi je zaloga že posla. Matifa Schiefer, trgovec v Sv. Petru n. R. Naže preparate mora imeti v zalogi vsak moderen trgovec. Kdor jih Je nima, naj jih nemudoma naroči. Edina zaloga za Jugoslavijo: »GOVEDOMEDIKA« Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje in prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu«. Maribor, Kopališka ulica 11. Ж&^&жжлЗ&жџек gospodarska banka d. d. Brzo lep uspeh Slovenca v smučanju Smučarske tekme v Felsbergu ua Bndenskem. V Felsbergu na Badenskem so sc vršile v nedeljo prvenstvene smučarske tekme, katerih so so na povabilo udeležili tudi jugoslovanski smučarji. Snežne razmere so bile precej neugodne. Izid tekem je bil sledeči: Na 18 km je bil prvi Vinja Raegen v 1 uri 28 minut 20 sekund, drugi je bil Finec Jareinen, tretji Švicar Bussmann. V starostnem razredu jc zmagal dr. Stanko Kmet v 1 uri 21 niiuut. Drugi je bil Bavarec llugo Bauer, tretji Avstrijec Sclnveitzer. Od jugosl. zimsko-športne zveze sta se na povabilo udeležila dr. Stanko Kmet in ing. Janko Janša. Dve novi palači v l jubl:ani Pokojninski zavod za nameščence je pričel lansko leto z zgradbo velike štirinadstropne stanovanjske palače na Miklošičevi cesti. Zgradba naglo napreduje, kar je razvidno tudi iz naše slike. Poslopje ima v pritličju osem trgovinskih lokalov. V kleti bo prostor za skladišča. V prvem nadstropju sta dve veliki stanovanji po 6 sob z vsemi pritiklinami in eno stanovanje s tremi sobami, ravno tako z vsemi pritiklinami. V drugem nadstropju je eno stanovanje s šestimi sobami, dvoje stanovanj s tremi sobami in eno stanovanje z dvema sobama, z vsemi pritiklinami seveda. V tretjem nadstropju je eno stanovanje s štirimi sobami, dvoje trisobnih stanovanj in eno dvesobno, s pritik!'nami. Dalje je v tem nadstropju dvoje stanovanj za samce. Stanovanji obstojita vsako iz dveh sob, predsobe in kopalnice. V četrtem nadstropju je eno štiri-sobno, dvoje trisobnih, eno dvesobno in dvoje samskih stanovanj, kakor v tretjem nadstropju. V podstrešju je pralnica, dalje velik umetniški atelje, združen s stanovanjem ter eno stanovanje z dvema sobama. V poslopje bosta montirana dva lifta in sicer eden za osebni, eden pa za tovorni promet. Načrte za zgradbo je izdelal arhitekt ing. Vladimir Šubic, ki vodi tudi nadzorstvo pri gradbi. Na pročelje pridi velik kip sv. Martina, delo ak. kiparja Lojzeta Dolina rja. Zgradba bo popolnoma gotova meseca julija in se bodo stranke vselile dne 1. avgusta. Stanovanja in lokali bodo definitivno dodeljeni prihodnji teden. Pripomniti moramo, da palača ni namenjena uradnikom Pokojninskega zavoda, temveč vsem reflektantoin za stanovanja in lokale. Stanovanja in lokali so opremljeni zelo udobno in predstavljajo trajno vrednost. Gradbo stavbe je dovolil minister dr. Gosar, medtem ko je n:egov prednik gradbo oviral. Stavba bo veljala šest milijonov dinarjev. Zidarska in krovska dela izvršuje »Stavbena družbam. Poslopje ima še dvoriščni trakt, v katerem je dvoje stanovanj za dva hišnika. Na Miklošičevi cesti nastaja še ena velika palača, ki bo brez dvoma povzdignila lepoto le ceste. Palača Delavske zbornice je tri-uadstropna zgradba. V njenem pritličju bo nastanjen urad Delavske zbornice, prosvetni odsek zbornice, Borza dela. Inšpekcija dela in izseljeniški urad oblastnega odbora ljubljanskega. V tej zgradbi bodo dobile svoje zatočišče tudi pri Delavski zbornici registrirane strokovne organizacije. Nastanjene bodo deloma v pritličju, deloma v prvem nadstropju. Ostali del I. nadstropja, II.. III. nadstropje in podstrešje je pa določeno za stanovanja, katerih bo 30. Suteren palače bo pa sprejel pod svoje okrilje brezalkoholno gostilno, delavsko kuhinjo in delavska prenočišča. Na velikem dvorišču zgradbe pa se bo dvigala lična dvorana, v obsegu 280 ni2, z modernim odrom za predstave. S tem se bo odponioglo velikemu pomanjkanju prostorov za predstave delavskih odrov. Celotna stavba je proračunjena na sedem milijonov dinarjev. Fuiidanient za zgradbo je dal dr. Gosar, ki je določil z odlokom od 17. februarja 1927 opr. št. 1806 v ta namen 1,500.000 Din. Istotako je podprl to akcijo dr. Miovič, ki je dovolil posojilo pod ugodnimi pogoji v znesku 1.800.000 Diu. Ostanek se bo pa kril z letnimi doplačili Delavske zbornice. Požar v Žužemberku V petek, 24. t. m., je na vse zgodaj Izbruhnil ogenj na žagi g. Jakoba Dcreanija, trgovca v Žužemberku. Žaga je stala globoko v dolini Krke med trgom in vasjo Prapreče. Zato ognja ni nihče opazil, dokler ni poslopje gorelo s polnim plamenom. Šele odsvit ognja je zbudil ob treh zjutraj nekatere tržane, ki so spravili po koncu tudi požarno brambo Preden pa je ta dobro stopila v akcijo, je žaga do tal pogorela. Vsa sreča je, da je bilo vreme dokaj mirno, drugače bi gotovo poslal plen ognja tudi zraven stoječi mlin istega gospodarja. Saj je škoda že itak ogromna in je po zavarovalnini le minimalno krita. Kako je nastal ogenj, ni znano; domneva pa se, da delavci, ki so po dnevu v peči kurili, zvečer, ko so šli z dela, niso ognja pogasili oziroma peči dosti varno zaprli, vsled česar jc ponoči veter ogenj razpihal in povzročil nesrečo. Ob tej priliki se'je zopet izkazalo, da ie v požar-no-varnostnem oziru v Žužemberku skrajno slabo preskrbljeno. Preteklo leto se je zaoo-čela akcija za nabavo motorne brizgalne. Toda ob zadniem požaru so se ljudje začudeno povpraševali, kaj bi s komplicirano motorno bri7(ialno počeli, ko še tako priproste mehanične niso znali pravočasno spraviti v tek. Samofrč stovenskeoa Momašinca« ni varala. Zaželjeni vodnjak jo bil samo 5 km daleč. Moje delo je dobro uspevalo. Natančno sem zarisala obrežje velikega jezera, premotila n je so vo Eflobočino iu zbrala do 100 ptic ler kakih 20 večjih sesalcev, divjih oslov, antilop, planinsl-ih kozlov in jarcev. Zdaj. ko so pozabljene vse težave, se mi zdi prosto, popotniško življenie najlepša in najbolj svetla doba mojega življenju. Narodni g s\ar Tanasšje VučiC v Ijuoifani Na svojem povratku iz Nemčije, kjer je žel prve triumfe, se je ustavil za par dni črnogorski narodni guslar Tanasijc Vučič v Ljubljani. Pravzaprav jc šel mimo Ljubljane v Zagreb in smo morali iti ponj v hrvatsko pre-stolico. Pred evropsko javnost ga je izvabil nem« ški učenjak Gesemann, ki jc hotel ovekovečiti najmarkantnejše jugoslovanske pesmi na zlatih gramofonskih ploščah. V lo svrho je pozval našega barda v Berlin in z denarno pomočjo nemške vlade realiziral svoj načrt. Vučič jc pel naše pesmi tudi na javni prireditvi pred izbranim občinstvom: učenjakov, diplomatov in drugih, za kar gre zasluga našemu berlinskemu poslaniku g. Balugdžiću, čigar gost jc bil. V Berlinu so mu v zahvalo dali lovorjev vcnec s trakom v naših barvah. V Frankfurtu jc pel v razprodani dvorani in so prinesli tamkajšnji lisli navdušene ocenc Frankfurlska radio-postaja jc vrgla z električnimi valovi našo pesem v širni svet. Iz Nemčije so Vučića pozvali v Prago, kjer jc bil gost prczidenla g. Masarvka. Nastopil jc pred Masarykom, pel jc na obeh univerzah, v šolah, pred zbranim diplomatskim zborom. Razume sc, da so češki časopisi prinašali laskava poročila. Rad sc pobaha, da je bil pri Masaryku na kosilu in da si je v njegovem avtu ogledal Prago. Tudi slikal se jc skupno s poglavarjem češke republike. Pri povratku v domovino so ga zaustavili za par dni v Mariboru, nakar jc prebil 12 dni v Zagrebu. Tudi tam jc ponovno nastopil, v spomin na vse tc nastope pa hrani zahvalna pisma, ki so mu jih dali visoki dostojanstveniki. Danes bo pel v Kranju, jutri v Celju, v petek pa nam bo godel in pel v Ljubljani v unionski dvorani. Par dni bo nato porabil, da bo »guslaU naši mladini po šolah in voiski v vojašnicah. Auriti pri Mussoliniiu v Rim, '27. febr. (Tel. Slov. ) Italijanski poslanik na Dunaju Auriti j« davi dospel v Rim ler jo Sel o pol enajstih v palmo Ohigi kjer jc imel najprej dolg razgovor z državnim pod tajnikom (jlraiufiiem, potem pa je hil sprejet po Mus.'oliniiu. Mussol5m vendar enkrat molči v Rim. '27. febr. (Tel. :Slov.,.) Seja italijanskega parlamenta se jo otvorila oh veliki napetosti prisotnih, Ivi pa so bili razočarani, ker so pričakovane Musolinijeve izjave izostale. Mussolini se jo sicer udeležil чеје, v zadnjem trenutku pa je bilo čitanje interpelacij fašistovskih poslancev o južnotirol-skent vprašanju odstavljeno z dnevnega reda. Obravnavata so se samo nepomembna vprašanja, nato pa so je vršilo glasovanje o nekaterih zakonskih načrtih. Med tem glasovanjem pn se je Mussolini na splošno začudenje odstranil. Seja je bila zaključena že ob 17.30. Mussolini se je vrnil v palačo Chigi, kjer je čakal nanj dunajski poslanik Auriti. Diplomatski razgovori o italijansko - avstrijskih odnosa ji h se bodo nadaljevali. Musso-linijeve izjave pričakujejo na eni prihodnjih sej. Seipei je govoril kot katoličan. ž Trst, 27. febr. (Tel. Slov. ) >Piccolov« dunajski dopisnik Mario Nordio meni. da je hladnega in preudarnega dr. Seipla mogla edino vest o ukinitvi verskega pouka v nemškem jeziku na južnem Tirolskem tako razgreti, da se je z vso dušo zavzel /a Nemce. Najbrž je to storil tudi kot katoličan. Francija prihaja s komentarji v Pari.-, '27. febr. (Tel. Slov.«) Komentarji pariškega tiska k avstrijsko-italijanski napetosti nikakor niso ugodni za Mussolinija. Oficijozui Petit Parisien izjavlja, da odpoklic italijanskega poslanika z Dunaja Še ne pomeni ukinjenja odnošajev, temveč morda samo začetek izmenjave diplomatskih in konzular-uib zastopnikov po odličnejših fašistih. Desničarski tisk daje Musscliniju prav, da nastopa proti nedovoljenemu avstrijskemu vmešavanju v notranje zadeve Italije. Nemško prebivalstvo južne Tirolske mora sedaj voliti: ali naj se izseli, ali pa lojalno postavi na stran Italije. »Gaulois« obtožuje Nemčijo, da enako, kakor vodi avtonomističui pokret v Alzaciji, hujska tudi Avstrijo proti Italiji. >Temps. izjavlja, delovanje Nemčije v varstvo manjšin v drugih državah otežkoča politiko medsebojnega zaupanja. Odgovor, ki ga bo dal Mussolini dr. Seiplu, morajo posebno razumeli pangerma-nisti v Berlinu. Echo de Parisc naglaša, da podpora, ki jo daje italijanska \lada Mad-jarski, ni združljiva z zavarovanjem južne Tirolske, ki jo >eli Italija. Mudjarska pripravlja skupno z Nemčijo revanžo in če se jim posreči, bo tudi Gornja Adiža za Italijo zgubljena. Tako dela Mussolini sam v nevarni dvojni igri: na eni struni za prevrat sedanjega reda, dočim na drugi strani z največjo odločnostjo brani mirovne pogodbe. Od levičarskega tiska izjavlja >Quotidien . da je Mussolini besen, ker so ga zasačili in ftagranti, da skupim s Horthy-jem krši obstoječe pogodbe. On hoče sedaj s svojim besnim rjovenjem, da se pozabi, da je on komplic in sokrivec pri madjarskem tihotapljenju orožja. »Volontec izjavlja, da mora Društvo narodov nastopiti v tem tihotapskem škandalu in če bo Mussolini konflikt z Avstrijo še dalje poostri!, da najbrže ne bo mogel drugače, kakor intervenirati na južnem Tirolskem. Pred fašrsti nit? cerkve niso vame ž Postojna, 27. febr. (Tel. :,Slov.-.) Ko je včeraj v Trstu v cerkvi sv. Antona starega či-tal monsg. Kratzig škofov pastirski list v slovenskem jeziku, je več elegantno napravljenih mladičev pričelo vpiti pod prižnico, naj duhovnik neha citati v slovenskem jeziku. Slišali so so kliei: : Evviva Vittorio Emanuelok Nekdo je ludi zavpil: :Ne moremo trpeti, rta se v Trstu po desetih letih odrešenja še pridiga v slovenskem jeziku, in to celo sredi mesta. To «o ostanki bivše Avstrije in morajo čimprej izginiti!« Pridigar je motilee zavrnil, da mora pridigati tako, kakor mu je bilo ukazano. Na vprašanje, kdo nni jc ukazal pridigati tako, je duhovnik odgovoril: Ekscelenca škof.T V cerkvi je nastala razumljiva zmešnjava. Med tem je duhovnik stopil s prižnicc in se je v spremstvu omenjenih mladičev podal v škofijo, ki se nahaja tik omenjene cerkve. Škofa ni bilo rtoma. Cerkev se je nato izpraznila, ne rta bi se vršil blagoslov. Veliko hruoa za prazen nič ž Trst, 27. febr. (Tel. >Slov.c) V Postojni je bilo izpuščenih 12 ljudi, ki so bili aretirani po napadu v Selcah. Med izpuščenimi se nahajata tudi Matija Abram in Franc Vadnal iz Slavine, ki sla bila prvotno osumljena krivde nn dogodkih v Sobah, kasneje pa se je izkazala njuna nedolžnost. ^Piccolo poroča, da je Ita podlagi uradnih preiskav verjetno, da gre le za osebno maščevanje iu da so napadalci zbežali v Jugoslavijo. V Korošca - splošno zaupanje r Belgrad, '27. Iebr. (Tel. Sluv.») Vlada sc pripravlja na delo v narodni skupščini, ki bo, kakor izgleda, zelo obilno ш bo šlo tudi hitro od rok Ustanovitev četvorke je najboljše jamstvo •/> to. Danes !-•■ jc vršila prva seja četvorke. Prisostvovali .so samo gg. Vukičevič, Davidovič iu Korošec, ker je moral minister g. Spaho odpotovali v Sarajevo, ker mu je sin bolan. Na tej soji se je govorilo o delu \ narodni skupščini /.a prihodnji čas. Sklenili so, da se bo program, kakor so ga sestavili, predložil klubom. Najnujnejše stvari so: pomoč krajem, ki trpe pomanjkanje, pravočasno sprejetje proračuna in sprejetje zakonu o inozemskem posojilu. Voditelji so se zedinili v vseli točkah ter ni bilo najmanjšega nesoglasja. Po seji je g. dr. Ant. Korošec ostal dalj časa v političnem razgovoru s predsed. vlade Voljo Vukičevičem. r llelgrart, '27. febr. (Tel. Slov. ;) Današnje Novosti« poročajo: V javnosti in v političnih krogih se je /, odobravanjem sprejela izjava g. dr. Korošca, v kateri je navedel delovne linije lega programa kot notranji minister v cilju, da se vpelje red iu zakonitost. V vodstvu DS se daje g. dr. Korošcu polno zaupanje in se pričakuje, da bo g. dr. Korošec kot notranji minister storil vse, da se popravi težavno stanje v južni Srbiji. Zato demokrati ne bodo zahtevali pod tajniškega mesta v notranjem ministrstvu, dokler se ne bo pokazalo, da g. dr. Korošec v svoji misiji nepristranskega arbitra ni uspel.;; Istotako se tudi včerajšnja Pravda« bavi v uvodnem članku z izjavo g. dr. Korošca in jo iskreno pozdravlja. Dr. Korošec v avdijenci. r Belgrad, 27. februarja. (Tel. "-Slov..) Notranji minister g. dr. Anton Korošec je bil danes pri kralju v avdijenci. Bolgari o dr. Korošcu Praga, 27. febr. (Tel. Slov. ) Tukajšnji listi prinašajo brzojavke i/. Sofije, v katerih se trdi, da je vstop voditelja Slovencev v vlado izzval v bolgarskih političnih krogih najlepši vtis. Ti krogi se spominjajo na koncilijanten nastop dr. Korošca v Sofiji in pravijo, da bo njegova vloga kot ministra za notranje zadeve mnogo pripomogla k temu, da bo ponehala žalostna napetost med Srbi in Bolgari radi obmejnih slučajev iz južne Srbije. Trajni nemiri bi jugoslovansko-bolgarske stike le zrušili. Dav?dovič pa odreka Rads&i resnost r Belgrad, '27. febr. (Tel. Slov.'.) Ljuba Davidovjp je dal danes Novostim« izjavo, v kateri se med ostalim bavi z znanim predlo- ^иш g. Stjepana Kadiva, iu pravi: .-.Mislim, da je Radičev predlog o sestavi vlade pod predsedstvom izvenparlamenlame osobe, pa morda celo iz vojske, zelo otežkočil ustanovitev koncentracije .V resnici sem mislil, da Radič ne misli na svoj predlog. Ko pa je padel njegovo govor v radikalnem klubu, sem postal na la predlog bolj pozoren. Jasna je postala zveza med Radičem in gotovim delom radikalnega kluba, katera se je preje poskušala utajiti. Rudičevega predloga ne more sprejeti noben iskren parlamentarec in noben iskren prijatelj vojske. Osebuo preveč ljubim vojsko in sem preveč udan parlamentarizmu, da bi mogel pristati na la predlog. Ta predlog bi imel usodne posledice: začetek straukarstva nase vojske. To bi škodovalo iu zmanjšalo našo moč, ki smo jo dolžni vsi varovati. Da bi se izognilo razgovorom o tej možnosti, se je pohitelo s tem, da se je kriza končala s pozivom gospodom iz KDK v vlado. Ko je ta poskus ostal brez uspeha, je prišel razglas o Vukiče-vičevi vladi. Vprašanje o koncentraciji je ostalo odprlo. Glad in težko stanje sta delovala na to, da smo pohiteli, ker se je dejalo, da bi lahko prišlo do težavnega položaja in dogodkov. Ne verujem popolnoma v te dogodke, vendar sem smatral za nujno, da imamo za vse slučaje najboljšo vlado, kakor se jo je moglo v danem slučaju sestaviti. Tudi tedaj sem mislil, da je najboljša koncentracija. Ko pa se jc onemogočila, pa vlada čim širše koalicije. G. Vukičeviča sem sprejel zato, ker ga je sprejela celo radikalna stranka. Vukičevič-Marinkovič-Korošec r Belgrad, 27. febr. (Tel. >Slov.c) Dopoldne se jc vršila daljša seja med predsednikom vlade g. Vukičevičem, notranjim ministrom g. dr. Korošcem in zunanjim ministrom g. dr. Marinkovičem. Na tej seji so se obravnavala vsa sedaj aktualna vprašanja in notranje ter zunanje politični problemi naše države. Srskič tovori v prazno i Belgrad, '27. febr. (Tel. »Slov.«) G. Milan Srskič. radikalni poslanec iz Bosne, je dal časnikarjem izjavo, v kateri napada sedanjega predsednika vlade g. Vukičeviča in pravi, da je on kriv, da ni prišlo do koncentracijske vlade. V izjavi trdi Srskič, da je bil Vukičevičeva oseba kriva, da se ni mogla sestaviti koncentracija, ki je absolutno potrebna. Zato smatra, da je današnja vlada prehodnjega značaja in da se bo našel kak drug general, ki bo lahko zbral vse stranke v koncentracijo. — Tej Srskičevi izjavi se ne pripisuje poseben značaj in ne more imeli prav nobenega globljega značaja. Marinkovič odpotuje v Ženevo r Belgrad, 27. febr. ГГе1. Stov. ) Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič bo odpotoval v petek na več mesečni dopust v svrho zdravljenja. Kakor smo zvedeli, se bo Marinkovič ustavil v Ženevi, kjer se bo sestal /. zunanjimi ministri držav male antante. Pri tej priliki se bo vršila konferenca male au-tante. G. dr. Marinkovič bo stopil pri lej priliki v stik z zunanjimi ministri drugih evropskih držav. Diplomati pri Marinvoviču r Belgrad, 27. iebr. (Tel. Slov. ) Nas poslanik v Sofiji g. Ljuba Nežič je prispel v Belgrad in je bil sprejet od zun. ministra g. dr. Voje Marinkoviča. V Belgradu ostane g. Nešič par dni. Istotako je zunanji minister g. Marinkovič sprejel nemškega poslanika g. Olshausna, avstrijskega poslanika g. Hoffin-gerja in češkoslovaškega poslanika g. Kebo, s katerimi se je razgovarjal o bližnji konferenci male antante v Ženevi. Nato je bil sprejet tukajšnji italijanski poslanik general g. Bodrero. Kakor smo zvedeli, je italijanski poslanik pri tej priliki ponovno načel vprašanje nadaljevanja pogajanj med obema državama v svrho likvidacije visečih vprašanj. Ptufski župan potren r Belgrad, 27. febr. (Tel. Slov. ) Nj. V. kralj je na predlog notranjega ministra g. dr. Korošca potrdil izvolitev g. Mihaela Breučiča /.a župana mestne občine ptujske. Pomoč trpečim je nujna. i' Belgrad, 27. febr. (Tel. 'Slov. ) Jutri dopoldne ob 10 se bo vršila seja min. sveta, kateremu se bo predložil poleg tekočih slvari tudi zakon o pomoči krajem, ki trpijo na pomanjkanju. Pomočniki morajo imeti trgov, uart, Solo. r Belgrad, 27. iebr. (Tel. Slov. ) Na le-inelju zakona o obrtnih šolali je trgovinsko ministrstvo izdalo odlok, da se v bodoče ue sme izdati nobenemu trgov, pomočniku dovoljenje zn samostojno i/.vrsovuuje dola, če ni-j mu diplome y dokončani lrgov-ko nadalje valni Soli,. Steviio fakultet ie urediti z zakonom r Belgrad, 27. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je nadaljevala delo komisija, ki jo je sklical prosvetni minister, da prouči vprašanje redukcije fakultet. Komisija je pred kakimi štirinajstimi dnevi prekinila svoje delo. V tem ča su so člani komisije (/. ljubljanske univerze gg. Dolenc in Nahtigal) izpopolnili spomenico, v kateri se na strokoven način dokazuje potreba obstanka vseh univerz z vsemi fakultetami. Na današnji seji se je ta spomenica pre-eitala in proučila. Spomenica, v kateri se na strokoven način iu z močnimi dokazi dokazuje potreba vseh naših fakultet, se je sprejela soglasno, da se izroči ministru in javnosti. Poleg tega se je na današnji seji sprejel predlog, da se prosvetni minister s posebnim pozivom pozove, da umakne čl. 44, finančnega zakona. Nalo je prišel na sejo prosvetni minister Milan Grol. Minister je opozoril komisijo, da bo on kot minister imel v narodni skupščini težave, če sprejme povsem njihovo stališče za obrambo neokrnjenih univerz. Zalo priporoča komisiji, da naj se narodni skupščini predloži splošen zakon o univerzah, ki ga bo skupščina gotovo sprejela mesto zakona o univerzah, ki bi natančno določal število fakultet. Po teh izvajanjih prosvetnega ministra se je vnela živahna debata, pri kateri so sodelovali vsi člani. V glavnem so izvajali sledeče: S takšnim načrtom zakona, kakor ga predlaga prosvetni minister, se ne bi rešilo vprašanji' nadaljnjega obstoja fakultet, marveč bi se lahko v bodoče to vprašanje zopet postavilo na dnevni red. Zalo sn proti temu, da bi se I i edlo/il narodni skupščini nekakšen splošen načrt, v katerem se ne bi določilo število fakultet, in sicer v fem smislu, da ostanejo vse današnje fakultete, Naše univerze tudi danes niso v nekakšnem ox lex stanju, marveč ima vsaka svoj zakon, ki priznava vse sedanje fakulteto Zato se mora narodni skupščini predložiti zakon, ki bo to stanje tudi končnove-1 ja\uo fiksiral. Komisija je mnenja, da so vse sedanje fakultete potrebne iu je to vprašanje v svoji spomenici vsestransko obrazložita in ('temeljila. Zato bo lahko to stališče vsak objektivni minister zagovarjal. Državni in narodni interesi zahtevajo, dn s< nobeuu fakul- teta ne ukine. Statistični podatki pa dokazujejo, da se za naše fakultete itak daje premalo. Zato odpade eventualnost, da bi se iz ozira varčevanja iu finančne politike zmanjšala kakšna dotacija za posamezne fakultete. — Debata o tem vprašanju se bo nadaljevala jutri. Naši finančniki v Pragi in Berlinu v Praga. 27. febr. (Tel. Slov. ) V Pragi se nahajata v svrho proučevanja finančnih in valutarnih razmer na Češkoslovaškem generalni direktor Mihajlo Jovanovič in dr. Milo-rart Tosič iz helgrajskega finančnega ministrstva. Iz Prage bosta odpotovala v Berlin. Njuno studijsko potovanje je v zvezi z načrtom za zakonsko stabilizacijo jugoslovanske valute. Pangalos kvitira, Mihalokopuiot dementira v Atene, 27. Iebr. (Tel. .Slov.«) Pred parlamentarnim preiskovalnim odborom je izjavil general Pangalos, da bi grško-jugoslo-vanska pogodba, ki jo je sedanji parlament odklonil, ros prinesla Jugoslaviji precejšnje gospodarske koristi. Pangalos priznava, da jc pogodbo hotel uvelzaviti ter rta sta Kondili-sova vlada iu poznejša koalicijska vlada storili dobro, rta sta jo odklonili. Iz patriotizma mora on molčati o raznih dogodkih pri teh pogajanjih. Pogodba bi imela tvoriti del dale-kosežnoga grško-jugoslovanskcga sporazuma. Zunanji minister Mihalokopuloe je te trditve demantiral in izjavil, rtu sc v arhivih zunanjega ministrstva po padcu diktature ni našla niti najmanjša sled o grško - jugoslovanskih pogajanjih glede splošnega sporazuma. Pangalos je dalje trdil v svojem govoru, rta se je pod njegovo diktaturo mnogo storilo za obnovo, posebno pa za obnovo vojske in mornarice. Fašisti zboruiejo v Dalmaciji ž Trst, 27. febr. (Tel. >Slov.^) Včeraj se je vršil v Zartru sestanek vseh pokrajinskih fašistovskih tajnikov Primorja. »Sestanka so so udeležili tajniki h Zartra, Pulja, Reke, Trsta in Gorice. Po sestanku je bilo izrtauo uradno poročilo, ki pravi, rta se jc sestanek vršil s privoljenjem generalnega tajnika fašistovske stranke Turattija in da so tajniki ponovno razpravljali o političnih in gospodarskih problemih v obmejnih pokrajinah. Razprava jc pokazala potrebo, da sc pozove javno mnenje, rta posveča Zartru stalno in bolj živo pažnjo. Predmet ra«motrivanja je tvoril pred vsem predlog zadrskega tajnika, ki stremi za tem, da se dajo Zartru življenjski pogoji, ki so potrebni za izvrševanje njegovih visokih nalog na vzhodni obali Jadrana. Ti predlogi se predložijo višjim oblaetvom. Končno so tajniki razpravljali i resnim zanimanjem o položaju Italijanov v Dalmaciji, h katerim se v tem trenutku bolj kakor kedaj poprej obrača stalna misel in občudovanje lašistovske stranke. Albanija na ?e'io Italije ni vet letna v Ženeva, 27. febr. (Tel. Slov..) Tajništvo Društva narodov javlja, da je albanska vlada svojo prošnjo za pomoč, ki jo je dne 20. t. m. vložila v Ženevi pri Društvu narodov, umaknila z brzojavko, ki je datirana z dnem 24. t. m. iz Tirane. Kakor znano, se ta prošnja v italijanskih krogih ni smatrala kot posebno prijazna napram Italiji in je baje s tem v zvezi tudi odpotovanje italijanskega podtujniku v Društvu narodov Paoluccija dno 21. L m. v Rim. Umaknitev albansko prošnje se motivira s tem, da Albanija ne more na prihodnje zasedanje v Ženevo poslati nobenega zastopnika. Karot se le še n' u^al v Pariz, 27 .febr. (Tel. Slov/ ) Tajnik princa Karla je izjavil v njegovem imenu zastopniku Potit Parisiena«, da se bo prini vrnil v Romunijo, čim ga bodo poklicali njegovi pristaši. Princu udana kmetska stranka bo kmalu izpodrinila liberalce. Voditelja narodne kmetske stranke Maniu in Manoilescu se nahajata sedaj tudi na Rivieri. Titulescu ugotavlja po agenturi Kadoiv, da s Karlom ni imel nobenega razgovora iu da ga tudi nc bo imel. Afganistanski kralj med komunisti v Berlin, 27. febr. (Tel. ::Slov.«) Pri spre« jemu afganistanskega kraljevskega para v Nauenu so komunisti vprizorili demonstracijo. Pred kraljevski avto je došla večja množica komunistov /, rdečo zastavo. Kričali so: r Doli /, lopovom, najprej nuj se nauči delati! Afganistanski kralj je bil prepričan, da gre za ovucije, in so je z nasmehom milostno zahvalil. Komunisti pu so mu hoteli svoje mnenje pokazati jasneje in so se priključili sprevodu. Nato je morala policija posredovati. v Pariz, 27. febr. (Tel. „Slov.«) Dr. Stre-semann je imel s Titulescom nov razgovor, po katerem sta bila, kakor poroča : Jbumalc, nemška poslanika v Rimu in Parizu brzojavno pozvana v Cap Martin, naših kulturnih vrednotah, nastopi, kakor nam sporočaj", tudi v Celju Podrobnosti šc objavimo. o- Predmestna organizacija v Celju ie imela v nedeljo, 26. t. m., svoj prvi redni občni zbor. Iz poročil dosedanjega krajevnega odbora jc bilo videti, kako važno vlogo v organizmu naše stranke v Celju igra baš ta organizacija. Čeprav obstoja komaj eno leto, jc vendar izvršila že toliko in lako važnih nalog, da je upravičenost do obstoja v polni meri dokazala. Na občnem zboru so razven krajevnih odbornikov podali zanimiva porodila še: g. tajnik SLS Peršuh o smernicah nadaliniega dela organizacije, g. okoliški župan A. Mihel-čič o občinski politiki v celjski okolici, g. narodni poslanec dr. Hodžar o političnem položaju itd Občni bor je trajal nad tri ure. Udeležba je bila nepričakovano velika, še večje pa zanimanje za vprašanja, ki so se obravnavala. Za načelnik:', organizacije jc bil po- novno soglasno izvoljen g. Karol Golob, mizarski mojster v Gaber ju. Sv. Jurij ob Taboru, Včeraj je začel leči rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve, ki sc vršijo pri nas dne 1. apr. Kot prva jc bila vložena lista Slovenske ljudske stranke, katere nosilec jc g. Maks Ctikala, trgovei v Ojstriški vasi. Takoj za listo SLS jc vložil zastopnik liste malih posestnikov, obrtnikov in delavcev svojo listo, ki jo nosi g. Viktor Urankar. kovač v Ojstriški vasi. Demokrati liste še niso vložili. Cfubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zrečer. Torek, 28. Februarja: Zaprto. Sreda, 29. februarja: Nedeljski oddih. Red (.'. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 28. februarja: Zi.prlo. Sreda, 29. februarja: FI DE Lit). Red A. Abonento reda D opozarjamo, da odpade vsled obolelosti g. Drenovea za torek zvečer napovedana operetna predstava Zmagovalka oceana . Abonenti reda I) dobe svojo operno predstavo koncem lega tedna. Mariborsko gledališče Torek, 28. februarja ob uri: DOBRJ VOJAK ŠVEJK. Ab. П. Kuponi. Sreda, 29. februarja ob 20. uri: MANON. Ab. A. Kuponi. l*rirediive in društvene vesii Ljubljana. Rezervni častniki se vubiio, da .-hi udeleže predavanja, ki bo v sredo dne 29. februarja t. 1. v dvorani častniškega doma. Predava načelnik slaba komande Dravske divizijske oblasti g. general-štabni jiolkovnik Kost« Adauiovič. — Pododbor Ljubljana. Frančiškanska Prosvctu. Danes zvečer ob 8 se predvaja v dvorani frančiškanskega samostana Film o Lurdu . Vstopnina /.a osebo 2 Din. — K obilni udeležbi vabi Frančiškanska Prosveta. Predavanje, iz vrtnarstva. Vabim članstvo podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, da se golovo udeleži predavanja, ki se vrši danes v torek ob 20. uri v dekliški meščanski 'uli pri sv. Jakobu. Predava gdč. Zeniljanova o pripravi zelenjadnih jedil. Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in -tn-rlmičarjev ljubljanske olibisti. izvzemši okr i K.:-stav, v Ljubljeni bo imeli due 4. Aiarti ob 9 dopoldne svoj IX. redni občili zbor v posvetov-Iniei Zbornice za trrrovino, obrt iu industrijo v Ljubljani, HoP-ovnova ulica. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozm-jc /. i-lim sporedom. — Odbor. Občni zbor umiril/niče .tirroslovan-kc Mi.lico ■/u kolodvorski okraj se vrši v ponedeljek dne 12. marca ob pol 8 zvci- r v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva e.eslu 5, /, iiavpduim ^poredom. V slučnii nesklepčnosti so vrši občni /.bor ob vsaki udeležbi uro pozneje. — Odbor, j Rodni obrni zbor Društva treov*kili potnikov in zastopnikov za Slovcutio v Ljubljani se vrši dne 18. lir-tva ob 10. to i dopoldne v kolodvorski restavraciji glavnega kolodvor., v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — o-jbor. Cerkven ž vestnttc Mesečna obnova /a ■„•••. duhovniki v Domu, Že večkrat se nam je izrazila želj i, da l i so nudila gospodom i/, mesla v Domu priložnost zn rekolek-eijo. Da ugodimo loj želji, bomo moli mesečno obnovo za duhovnike i/. iiie-la prihodnji četrtek dne I. marca. ltokolekcija .o bo vršila popoldne: ob 3 Ivo skupilo premišljevanji v dvorani, ob I pa kr.il-kfl zadosti In. i pobožno. I preti Najsvetejšim. To popoldne bodo gospodom vso sobe v Domu na razpolago. Prosimo udelt/nike, da че blagovolijo preje prijaviti. Vodstvo Doma. "Poiszvedovanfij Našel so jo v nedeljo zlal ščipalnik. Dobi se Gesla na Lol.o 3. Izgubila se je v školji ulici denarnica z manjšo vsoto denarja. Kdor jo je našel, se naproša, da prinese na stražnico na Doleniski eesti. Zgubila se jo v sobolo dne 25. t. m. popoldne na postaji Zidani most ali v vagonu Zidani most— Videm—Krško tcmnorujava listnica z večjo vsoto denaria. Pošten najdilell se prosi, nai io vrne proli naaradi: Mestni Ir« 15, trgovina, Ljubljana. Obrni zl>«ti požarnega brainbiioga tlruštva v Litiji se j'- vršil v nedeljo popoldne ob izredno obilni udeležbi v gostilni pri Mesku. Požarni hramba v Grediških Lazih se je osamosvojila. Denarja ima društvo nekaj nad 25.000 Din. V načrtu imamo, ila si v tloglednem času nabavimo motorno brizgal-Ko in se/.kl-ino velik gasilski dom s prostorno dvorano, pisarno in drugimi lokali. V la namen so bo priredila tekom poletja velika tombola /, dragocenimi dobitki, o čemer bomo šc poročali. Društvo se lepo razvija in marljivo deluje, ker ima agilni odbor v načelniku g. K. Koprivnikarju, podnač.dni-ku g. i. Dobraveu. bl'ga.iuiku g. Petru Jerebu, tajniku Kr. Zapuškit iu zlasli v poveljniku g. Pelo rci \ Liliji .;-jiliije čase močno razsaja španska; j po nekaterih hišah so bili vsi družinski člani bolni i — Preti nekaj dnevi je bila vsa Lilija in okolica ; brez soli. ker je niouopoleka uprava vagon soli poslala mesto na tvrdko Končar v Litiji tja v Kres- j uice iu je ta vogon stal teden dni. u M S H l .sKO TEKMOVVNJE ZA PRVENSTVO SL0VEN1.IF V nedeljo st ic vršila trelja velika zimsko-sporina prireditev na Pohorju: si i luško tekmovanju /n prvenstvo Slovenije. Izredno krasen pomladanski dali je privabil na Pohorje mnogo tekmovalcev, pa tudi številno občinstvo. Tekmovali so Ljubljančani, Mariborčani in Rusani. Prva mesla so seveda zasedli Ljubljančani, vendar so pa tudi .Mariborčani iu Ruša.ii dosegli lepe uspehe iu znatno napredovali. Startalo je v vsem 27 tekmovalcev In tekmovalk. Proga je odgovarjala deloma. Rezultati >t» sledeči: Sonijorji: 1. Režek Boris (Ilirija, Ljubljana) 2:3: 14.8, 2. Bervur Stane (TK Skala, Ljubljana) 2 : 3 : 55.fi, 3. Dolinšek Pavel (SPD Ruše) <2:12:2.8, 4. Vezjak Viljem (SK Maribor) 2 : 22 : 25.2. Lop napredek je pokazal tuili felofio (Maribor), ki so jo plaeiral na 9. moslo. Startalo jo io tekmovalcev. Juniorji: I. Šranil Bogomir (TK Skala) 2 : 29 : 10.2, 2. Frank Slano (SPI) Ljubljana) 2 : 32 : 59. 3. Frelili Ivo (TK Skala) 2 : 31 : : 35.4, 4. Vizjak Aleks (hkala) 2 : 43 : 48.8, 5. Dolinšek Miro (SPD Ruše). Na /,-duja mestu so se placiraii Mariborčani: Macuu, Babun. Siniončič in \ erzelj. Dume: 1. Naglas Franja (L. S. K.) 20:24, 2 Dolinšek Tončka (SPD Ruše) 211 :-17, 3. Dolinšek l.la (SK Maribor) !(i : 57, L Hribar Breda (SK Ma-ribor) 38:41. 1. iu 5. G 1ак,т Vitla (Ruše) in Go-lub'.vič Dom (M iribor). Organizacija je bila v ro-!.ab veščih ljudi in so tekme potekle, brezhibno. NOGOMET. Pokalni; tekme v Ljubljani. II. kolo tekem za prehodni pokal LNPa v I jiibljani je. prineslo rezultate: Ilermos : Reka (3 : 2, Ilirija : Jadran 4 : 0, Primorje. : Slovan 3 : 2. V konkurenci ostanejo torej šc jlcrmes, Ilirija in Pri-morje. llermcs in Prhnorje igrata prihodnjo nedelj ' okrožni seinifinale. zmagovalec v semifinalu ler SK Ilirija igrala nato okrožni finale. Prihodnjo nedeljo so prično pokalne tekme trdi v Mariboru, in sicer igrajo v I. kolu Raniti : Železničar in Maribor : Svoboda. V splošnem so sc v nedeljskem II. kolu pretl-lavila vsa moštva v razmeroma dobri formi ako se v poštev;i. tla smo v začetku sezone in da so odigrali klubi šele svojo prvo ali drugo tekmo. Igru je biki v vseh treh tekmah odprla, nikoli enostranska. Le tempo in živahnosti je manjkalo in napele, presenetljive situacije, na katerih najde j publika poseben užitek, so bile zelo redke. Relativno najboljšo iu'ro je podal Ilermos. ?o-','ar napadalna vrsta je že sedaj dobro vigrann. Reka je igrala žilavo in požrtvovalno, pravtako Jadran, ki jo zbral za nasi p proti Iliriji tudi svoje slan: ,knnone . Ilirija v svojem prvem lelošnjen j nastopu ni pokazala mnogo anibieijoznosli; imela je dobre lini f o iu obrambe, lod« slab napadalni kvin-Ict. Slovan je igral, žal, zopet skrajno robustno, sicer pa je bil kombinirani sestavi Primorja enakovreden nasprotnik. V Zagrebu so sc pričelo v nedeljo prvenstvene tekme, ki so prinesle deloma nepričakovane rezultate: Croatia : Viktorije 1:1. Derby : Concor-dia I : 1, MASK : Železničarji 4 :0. Na čelu I. razreda jt; prehodno zopel HAŠK z 10 točkami; sledijo mu kar 3 klubi z 9 točkami in sicer Gradjanski. Croatia, Viktorija. Prvenstvene tekme v Bel,uradu: BSK : Slavji ■ 10 : i), Soko : Jedinslvo 2 : 1, Jugoslavija : IJUSK I : 0. SK Ilirija (nogometna sekcij«). V tekočem tednu se vrši trening L skupine v lorek in petek ob 18.50 v Kolizeju; II. skupina trenira v sredo iu sicer ob ugodnem vremenu ob 14 na igrišču, sicer ob 18 v Kolizeju. V soboto ob 10 treninif nu dva ffola na ierišču. — Načelnik. MARIBORSKI NOGOMET. Murilior v grailen. SK Maribor : U. A. K. 6 : 2, 5 : L Noš prvak .!■: v nedeljo gostoval v Gradcu in nastopil proti GAK-u, prvaku Gradcu in avstrijskega fetajerja. Roji morami, da je Maribor s tem gostovanjem po lolgi pavzi mnogo tvegal in moramo izid tekme malrali za ugoden. Igrišče je bilo radi blata tako omehčano, da je bilo nemogoče, da bi kluba pred-vedla lep spori. Mariboru so terenske razmere delale ogromne ležkoče. Domačini so tudi izrabili tn ugodnost in v prvi polovici prvega polčasa zibili največ golov. Šele zalem se je M,iribor znašel in zlasti v drugi polovici predv-cdol igro, ki je bila tlocela enakovredna oni domačinov. Poudariti je 'rob;., tla jo publika sprejel« ц sle zelo simpatično in se ves čas tekme vedla /elo disciplinirano, kar nj j si vzame mariborsko občinstvo za zgled. Ra-ihl : Pinj 8:1 (2:1). V Pluju in Mariboru - ie odigralo drugo kolo prvenstvenih lekem. Ra-pid si je v Ptuju priboril zelo visoko zmago. V prvi polovici je Plu.i šc vzdržal, v drugi pa docela dpovednl. Železničarji : Svoboila 3:1 (2:0). V Mariboru sc je vršila prvenstvena tekma inc.4 Svobodo * i» Železničarji, ki so so temeljito revanžirali za jesenski por?/, I : 0. Nr.-lopili so ■/, novim napadeni. ki so je dobro obne.-el. Moštvi sta si bili precej enakovredni, sitimi da jc napa I Železničarjev znal bolje izrabili ugodne Sanse Dobro je sodil g. Franki. - Predlokmo sta odigrali za prvenstvo obe rezervi gornjih klubov. Zmagala je za--lnženo rezerv« Železničarjev KONGRES I10( KEVA NV LKDf. Zboroval jc v SI. Morilzu, 15 narodov je bilo navzočih. Sprejeti -o Finsko itd. Nato so prešli k spremembi pravil, pri čemer i'- zelo pomagala navzočnost, kanadskih igravcev. Velika ,ie bila do-batu o ' tlločivnili tekmah iu so rekli Svodi, da -•-• bodočih prvenstvenih evrnos^ili tekem enloh udeležili ne bodo. Dal.ie so debatirali o ureditvi in razdelili skupin. DijpSkih svetovnih prvenstvenih lekem se bodo smolo hoekey»lre /.vc7.e le te-daj udeležili, če botlo le tekmo priredile narodne zvezo. Za bo I če leto so določili Budimpešto kot prircditeljieo e vropskega prvenstva. Če bi pa Ogrska ne hotela, pride najprvo na vrsto Nemčija, za nio pa Francija. Zn predsednika ie bil z vzklikom /iipet izvoljen dosedmji predsednik Lok1.. Podpred-sednika sla Otrer dr. Cz-.is/.tr in Kannd'-i- IIewilt, ki gi označajo kot naibolišeg« kanadskega strokovnjaka v liockeju na ledu. T t T)I SCHMKUNU JK PRIsEL N A VRSTO. O Paelmu je sanjal in o Tuimeyu in tako tlalic. Kakor svoj čas P.onaglia proli njemu tako jo šel sedaj on s prevelikim -/.aiipaii'eiii v svojo moč v boj proli bivšemu angleškemu prvaku Gipsy-ju Danielsu. Vos športni svet je prepričan, da je Se'uneling za tel razred mul Danielsoin, a to pot ni uspel. In ruinl bi bil moral boievatl, že v prvi rurtdi jc bit Schmeliug k. o D. liro trenirani Anglež si jo izbral lakoj v začetku defonzivo; Sehme-ling jo parkrat dobro udaril, a jo inoe udarcev golovo precenil. Dve rokimli pred koncem 1. run-de sc jo dvignil cloboko čepeči Daniels ;n je popolnoma presenečenega ч:• -i.n-;i •/. il -snit-o l-iko bliskovito hitro utlaril n« vratno žilo, do je veliki bokser padel po tleli l ot vroč i liToke. st ali so do des-t. Seli. se ui dvignil, bil jo k. o. Najbolj se je čudil gol vo Daniels sam. 1'ouaglie pa veselja mane roke. Novomeška porota Novu mesto, 27. febr. \ neileljo. 23. oldobra jo slo več f.inlov Iz Župeče vasi v (' rkl.ii pri Krškem I< i vski vaji. Pridružil se jim je tudi Frane Л « -el. ki ni bil Slan pevs' ega zbora. Vsi si mislili, da gre Vesel čut k nekemu mrliču v Cerklje. Ko so prišli do hiše, kjer stanuje or'/anlsl, jt Vesel nenadoma skočil i/, zadnje vrste k Francu 1'rhnnčii in ga dvakrat z nožem zabodel v •rebuli. Urb; nča so prepeljili v Brežice v bolnišnico, kjer ie drugi dan umrl. Pri današnji razju-avi je Vesel priznal, tla je Franca IJrbnnča zab"del z nožem i/, sovraštva, ker ga jc proti p I leloni o'-leliitnl. Ni pa imel namena IJr-banča umorili. Vesel jo bil obsojen u« tri leta ležke ječe. Druga razprava se jc vrši'a proli Jo/efu IIo-tV-varin. ker jc 25 septembra 1927 mod Drcteriom t.4lgriznil Jožefu tilebevnil u levo uhti. Zagovarin! se je s jiopohio piianostjo. P rotniki so potrdili vprašunie radi krivde, obenem pa so tudi potrdili, da je dejanje izvršil v pijanosti, vs'ed česir je bil obsojen s.imo na 1 mesec /t1 nora. Razpravama jc predsedoval predsednik okrovne ' i sod:$ča dr. Polenšek, \t tanl.i pa sta bila viš.ii stvliti svetnik Mrašovec in sodni svetnik Hočevar. Drž. pravdni-štvo je / .stopal prvi drž. pravdoik Oust-v P-r'e, zagovornik pa jt bil pri obeh obravnavah dr. Go'eš ШлеШО Гогек, 28. februarja. Milan: 21 koncert simfoničnega orkestra. — Ureslau: 20.10 zabavna glasba. — liarioloim: 22.20 sololočke za tenor. — Pra a: 20.10 M liere: >Go-: pod Prašiček , komedija v 3 dej. Leipzig: 20.15 Usodno jajce . groteska •• 1 dej. Spremlja orkester. — Stiitlpurt: 20.15 (i"jša . opereta v 3 dej. (Siduey Jonos). — Hamburg: 20 »Cavalleria rusti-cana , opera v 1 dej. (Mascagni). - Katovice: 19.30 SI. Monius/.ko: Carmon-. ojicr« v 4 dej. — l.an^ea-herg: 20.15 Moderna glasba: industrija v glasbi. — Berlin: 20.30 groteskna glasba. — Duraj: 19 Beethoven: ./Fide'io., opera v 2 dej. — Budapest: 10 prenos iz opere. Moje knjige, gospodična, boao ljudje še vedno brali, ko bosta Goethe in Shakespearu že davno pozabljenalc »Golovo, golovo — prej pa nikakor!« f i aj/e novega KOLEDAR. Torek. 28. februarja: Gabriel od Žalostne Matere- božje, Leander, Prokopij, Baklomu*. --Lunina sprememba: Prvi krajec ob 4 uri 21 min. zj. (Po Herschlu se napoveduje sne?.) — Jutri: Roman. NovoHidska vienienska napoved za tebruarja. Zmeren severozapadui veter. Oblačnost w bo povečala.' vendar pa bo prevladovalo nekoliko vedro vreme \ teli državi. Snega in dežju ne bo. Temperatura bo poiua-lem rastla. Povsod 1 >o se trajal manj občuten mraz. Vreme v Belgradu -7. februarja. Slab severni veter. Vedro, okrog 12 solnčno vreme. Temperatura. - '.'.. Dunajska vremenska napoved za 28. ie- bruar: .lasno, ponoči zmrznjeno, podnevi milo. ZGODOVINSKI DNEVI. 2S. februarja: 13$l se jo rodil francoski pisatelj Michel de Evrjiiem Moutatgne. — 1332 sc je rodil astronom iu mehanik ■! iosi Uurgi, lii je znašel uro •/■ nihali. -- 16J&! se je rodil francoski 'i/.ik iu zoolog Autoai Ferciiault Kcne de Reamur. 1 Т1ч) se ie rodil teolog Ignacij DBllinger. — 1812 se je ridil pissdcij Bertbold Auerbach. k Barcarola 1»> ena najlepših ločk na Jelovadni akademiji JOZ. Je to riimičua sestava, ne bo le melodijozno najeteklnejša točka, marv-č poda v ; ibili tudi mor glasbe, da gledaš, občutiš in doživljal obenem. Vstopnice je dobiti ed eelrtka 23. februarja t. i. dalje v trafiki Uniona in v Orlovski podzveai v Ljudskem domu. •k Tridesetletnico /upnikov,шја je i.-fiha-■jal e. Josip Ci/. '<, dekan in rastni kano.uik v Jareumi. O1 ► tej priliki so občine jareninske župnije imenovale -davljeuca častnim občn-tiom. Cela jareniuska dekainja -e raduje lega slavnostnega dogodka. Saj pa slavljcnec Uidi zasluži, da se pa slavi. (i. kanonik čižek jo znan narodni delavec, prijatelj ljudstva, kateremu je stal v težkih časih kot dober svetovalec ob strani. Za svoje delovanje v prid svobode slovenskega naroda ua jezikovni meji, jc bil kanonik CižeU preganjan od avstrijskih vojnih oblasti. Neničurski hudobneži so ga denuncirali. 01 začetku vojne I 1914. je bil aretirau in orožniki so ga odgnali v graške vojaške zapore. .Ničesar drugega ni zakrivil g. Cižeh. kakor da je bil zvest svojemu narodu iu svojemu ljudsUu. Pridružujemo sc vsem, ki so se /.brali v gostoljubni hiši našega slavi je aca, da mu izrazijo svoje čestitke k izredni slovesnosti. Starodavna Jareniua, prvo »asa trdnjava v Slovenskih goricah na je ponosna, da je njen dekan dosegel zdrav tridesetletnico plodonosuega župnikovauja. •k V Lurd se odpelje skupina Slovencev dne 10. aprila t. I. Ker se je oglasilo zadostno število udeležencev, se romanje gotovo vrši od 10. do 21. aprila. Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago. Oglasili se je treba takoj, Ker se na poznejše oglase ne bo mogoče ozirali. Celotni stroški znašajo 2900 Din. Priglasiti so je treba v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 3. k Materinski dan 2o. marca bo najlepše proslavilo ono društvo, katero bo vprizorilo krasno spevoigro Mati, po Andersenovi pravljici dramatiziral K. Meško, solo in troglasni ženski zbor kompouiral dr. A. Doliuar. Igrica se dobi pri založniku Mohorjevi družbi, Celje in pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. k Zmaga SLS v trgu Motnik. V nedeljo, dne 26. februarja t. L, so se vršile v občini Motnih občinske volitve. Vloženi sta bili dve listi prva SLS in druga Napredna gospodarska lista. Pri h j volitvi je sijajno zmagala SLS, ki je dobila 52 glasov (o odbornikov). Demokratska lista jo dobila samo 22 glasov ('2 odbornika. Shod Slovenske ljudsko stranke v Sve-?ini se je vršil v nedeljo, '2(3. februarja. Govorila sta narodni poslanec Že bo t in oblastni poslanec S o r b i n e k. Ljudstvo odobrava, da je naša stranica s svojim voditeljem stopila v vlado, obsoja pa razdirajoče delo Radiča in Pribičeviča. •k Novi volivni red za volitve, v Delavsko zbornico v Ljubljani, kakor je bil sprejet na zasedanju Delavske zbornice v Mariboru, je bil od ministra za socialno politiko ■ malimi izpre memba m i pol r jen. Imenovan jo za izrednega profesorja oa tehnični fakulteti ljubljanskega vseueilisč:: dr. Salvislav J e n č i č. •k V višjo skupino so napredovali poli-tično-upravni uradniki Anton Svetina, Kram: Bovšek, Mihael Zavadlal, dr. Mirko Potočirk, Matko Kanduč iu dr. Ivo Vrečar. k Pomanjkanje duhovnikov v Dalmaciji je tako občutno, da je več župnij izpraznjenih. Zato prosijo Dalmatinci za duhovnike i/, drugih škofij. Posebno si žele lakoj duhovnika v Novem gradu zadrske uadškofij (2.000 duš). Dobrodošel bi tudi vpokojeni duhovnik, k; bi mogel vsaj najpotrebnejše opravljali. Poj.--nila daje škofijski ordiuariat v šibeniku. •fr Španski poslanik v Zagrebu. Včeraj j prispel v Zagreb španski pot'. Umik ua našem dvoru Don Fernando llenlu Galiauo Cond V lokalu, v katerem ni „Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka. Zahtevajte „Slovenca" povsod, 'i'ories iu se nastanil pri Čuvaju, častnem španskem kouzolu. •k Imenovanje. Za vodjo prpročunsk?ga oddelka prosvetnega ministrstva je imenovan g. Pavel Flcrć. k Praktični sadjar. Izpod peresa znanega strokovnjaka M. lliuneka je po svoji obšiiv.o-sti in stvarni temeljitosti pravcata zlata knj:ga za našega sadjerejca. Ta sijajna zbirka, ki io brez - kode pač ne bo mogel pogrešati slovenski ekonom, ur daje samo tisočere, na boga ih praktičnih izkušnjah temelječe nasvete in napotke, temveč uvaja ua nazorni in izčrpen način bravca v skrivno žitje sadnega drevja, tega še vedno ne dovolj priznam ga in izrabljenega bogastva uaše zemlje. Obsežna knjiga, ki šteje nad 400 strani in jo bogati 24 bar-vuuili in 90 tekstnih slik, se prodaja kljub Lo-gati opremi po ceni 80 Din v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. ilr Za častnega občana je imenoval obč. odbor občine Dane narodnega poslanca g. K. fekulja v pn/nanje njegovega neumornega delovanja za prospeh gospodarstva prebivalstva. k »Slovenci v Vvstriji V ozemlju med Spielfeldom in Lučauanii šc živi več tisoč Slovencev, ki pa so v narodnem in ludi verskem oziru zelo zanemarjeni. Pri posameznikih se še vzbuja narodni čui in taki prihajajo čez mejo k našim gg. župnikom iu si naročajo Mohorjeve knjigo, Slov. Gospodarja , Glasnik in drugo berilo. Dobro bi bilo, če bi Prosvetna /veza stopila v slik z gg. duhovniki v naših obmejnih krajih in bi organizirala pošiljanje slovenskega berila v te kraje. ■k Nov vlak na progi Maribor—Ormož in čakovec? Sliši se. da namerava ljubljanska železniška direkcija vpeljati nov opoldanski vlak iz Maribora do Ormoža iu nazaj. O potrebi lega vlaka pač ni izgubljati besed, srj se še spominjamo na velikanski promet, katerega ro imeli predvojni madžarski brzovlaki ob istem času. Ui so radi frekvence postajali celo uu vsaki štajerski postaji, kakor n. pr. v Sred:sču, pri Vrl. nedelji in Moškajncih. Ker tvori Središče samo, kot zelo prometna točka, važno trgovsko središče, odkoder se izvaža ua stotine vagonov sadja, vina, moke, lesa itd. 'oi bilo želeti, da bi vozil novo vpeljani opoldanski v lak do Čakovra, ki je istotako velevažeu prometni center. Na to progo gravitirajo vsi kraji vzhodne mariborske oblasti ob medži-murslii meji, kakor tudi Medžimurje samo in obmejno Hrvatsko do Varaždina. Opoldanski vlak bi bil potreben tembolj, ker spodnji deli mariborske oblasti nimajo nobene prometne zveze od osme ure zjutraj do četrte ure jvopol-dne. Promet bi gotovo poplačal stroške, kateri bi narastli železniški upravi s podaljšanjem vožnje od Ormoža do Cakovca, ljudstvu pa bi bilo s tem zelo ustreženo. •k Za sibeniškegit županu l>o izvoljen zemljoradnik oblastni poslanec Dane škarica, za podžupana pa dr. Marko Kožul. k Gozdni požar, /e dva dni gori hosta med železniško progo med postajama Sava in Zagorje. Začelo je goreli že v soboto, pa ognja ne morejo pogasiti, ker je vsak dostop onemogočen vsled silne strmine. Ne ve se, ali je zažgala lokomotiva ali pa zlobna roka. Ogenj pospešuje suha trava iu vetrovno vreme. k Cerkveni tat prijet. 24. I, m. je v župiio cerkev na Krki prišel lat. in v lomil v nabiralnik pri velikem oltarju. Vendar je nabiralnik lako umetno i/.vršen, da ni prišel do denarja. Najbrže je. isti ial, ki so ga isli (lan zvečer prijeli v .Šinilielu pri Žužemberku, ko je tudi odpiral nabiralnik v cerkvi. V Šmilielu jo cerkovnik, po vcčtirnem zvonenju, slučajno zaposlen v bližini сегк^е, sPšal sumljivo praskanje v cerkvi. Nalo opozori može, ki so cerkev preiskali iu uašli pod oltarjem sv. Ane moža. starega kakih 30 lel. ki jo ravnokar z dletom odprl nabiralnik pri sv. Ani. Denarja ui imel časa pobrati. Zločinec je !>il izročen oi'ožništ', u. k Zopet požar na. Savskem produ. Pred tednom smo poročali o požaru v predu na Savi, ki je tuiičil precejšnjo prosi/tniim.- stelje nekaterim posestnikom. To nedelj..' je ;,udi požar spel pojavil iu je gorelo /• u l.. po-poldne pod vasjo Kleče. Izgleda, tla gclovi elementi uamenouia požigajo .-ulm '.::vo v prodih, nc da bi se zavedali, > pole- dice lahko nastanejo v slučaju, J a voier zanese gorečo plast v um bližnjih vasi. Tako postopanje je olj.-ojnnja vredni... !»«!.• i buli moreiiiti.ia lu'ez.biižiiosl onih. ki ■ doli /.:• Sa vo .-prehajajo, pa t... - jo eveui leiuo gorvčn cigaietne odpadke pia' » suho siunio. Predmetni požar- v nedeljo je istjičil uekale-rini p' >rfi -tniuciii vso '. J jo, š!;>...!;>j,-! - a !•• 'i drevju. >k Dr-'iž'.ia Invii. \ pe.lek, '.Im :!0. marca 1927, ob " /.j utr, i j -r odda pri okiajuem glavar- ju z^i tjnoljansko okolico ua javni dražbi v zakup < I , irski lov občine Dobrova za dobo 3 let, to je za čas od 1. aprila 1928 do 81. marca 1933. Dražbeni pogoji so na vpogled mod uradnimi urami pri okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico. k Smrt otroka v ognju. V vasi Uaslini pri šibeuiku je padlo v ogenj dveletno dete Ivana Crbelja. Dete je radi hudih opeklin takoj umrlo. k Samoumor. Včeraj se je vrgel v Zagrebu pod vlak 30 letni Ivan Undrič iz Zagreba. Kolesa so mu odrezala glavo. k Mati zaklala lastno hčer. V vasi Vrča pri Gornjem Vakufu so je dogodila strašna družinska žaloigra. Zinka Milanovič je prišla k svoji materi Ernini Hajdarovič, a katero se žc več let nista razumeli. Ob priliki lega obiska je prišlo do prepira, med katerim je Erni-iin zagrabila za nož in zabodla svojo hčerko. Zinka je v strašnih mukah umrla. oblačil lastnega izdelka nudi Iprdka J0S. RPJ8HH. E.aubl'ana k Opozarjamo trgovce in- živinorejce na današnji oglas »Govcdomcdike«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru. k Ameriški rojaki se obračajo na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Cerne v Ljubljani, Miklošičeva 0, ker so prepričani, da so njih zadeve najbolje zastopane. Dobre zveze tu in v Ameriki so uspeh. ■k Urejena prebava in zdrava kri se doseže z, dnevno uporabo pol čaše naravne . Franz-JoselV-grenčiee. Strokovni zdravniki za motenja v prebavi hvalijo F ran z-Jo-s e f vodo, ker pospešuje delovanje želodca tu čreva, poživlja menjavo snovi, osvežuje kri iil oniiljuje razdražljivost živcev. Dobiva se v lekarnah, diogerijaii in specer. trgovinah. Vjesnik Sreč« - prične v prihodnjih dneh izhajali v Zagrebu. List bo svoje naročnike obveščal, o vseh loterijskih žrebanjih v naši državi, na tudi rezultate žrebanj večjih zunanjih loterij bo redno objavljal. Vrhu tega bo vsak lastnik vrednostnih papirjev v lem časopisu našel vse potrebne nasvete. Na ogled se naroči list pri upravi Vjesnika Sreče :, Zagreb, Preradovičev irg 3. •k Sanoform za dame v vseh lekarnah in uregt rija.li! Proizvajalec: Chemotechna, Mestni trg 10. Radi "evo predavanje ¥ UubHani Le redkokdaj obišče voditelj Hrvatske seljaške stranke g. Stjepan Radič Ljubljano in vsak njegov obisk pomeni tu senzacijo za njene prebivalce, pa naj se smatra to kot prilika za demonstracieje proli njemu ali pa za manifestacije iu ovacije. Včerajšnji njegov prihod v Ljubljano sicer ni imel političnega značaja, vendar je povzročil loliko podrobnih zanimivosti, da ima Ljubljana vsaj za nekaj dni obilo snovi za pogovore in tudi za šale. Stjepan Radič je prišel v Ljubljano z včerajšnjim popoldanskim vlakom. Spremljala sla ga sin Vladimir in dr. Maček. Po njegovem prihodu so ga takoj okupirali tukajšnji samostojni demokrati, lako, da pravi Radičevi politični prijatelji gg. Pucelj, Prepeluh in drugi skoro blizu niso mogli. Tako nekako ob pol šestih zvečer se je nenadoma pojavil v uuionski kavarni v družbi z dr. Mačkom ,in nekaterimi hrvatskimi časnikarji. V sedel s? jo k mizi nasproti blagajni1. Seveda je poslal takoj predmet radovednih Ljubljančanov. V kavarni so vsi gostje obrnili nanj svojo pozornost in celo nekaj tarokislov je takoj nehalo igrati, ko se je pojavil Radie. Pod vsemi tremi okni kavarne, skozi katero so ga mogli videti, sc je lilo radovednih obrazov, vsi pa so biii dobro razpoloženi in ubrani v nasmeh. Kmalu za Ra-dičem sta prišla v kavarno — dr. Kramer in dr. Žerjav. Prvi je sedel ua levo stran, dragi pn nasproti Radiču. Na dcs.uo stran se je kasneje pridružil Še g. Pucelj, dočim je g. Prepeluh kibiciral bolj s strani. Ko je neki ljulv ljauski esdeesar videl to družbico, se je malo namrdnil in je le počasi kapiral zadevo. Revež jo bil s svojimi mislimi še vedno v 1. 1923. in 1926., ko je dr. Žet javovo časopisje strastno napadalo Radiča. Hudič je najprej dal nekaterim časnikarjem razne izjave, pojavil se jo tudi risar, ki je skušal vso družbo ujeti na papir. Nekako ob šestih zvečer je prišel še- fotograf in hitro naperil svoj aparat na Radiča, toda še predno se je za bi iskalo, se je dr. Žerjav že umaknil i/. Hadičeve. bližine in priscclel i. dr. Kramer-ju, nasproti Radiču. Nalo so slovenski veljaki odšli v giav-no dvorano, Radič sam pa jim nekaj minut kasneje sledil. V glavni dvorani sla se ua uajoi.Ij vidni mesti '.sedla dr. Kramer in dr. Žerjav, d-»čim -o se naši kmetijci v svoji skromnosti stisnili bolj v ozadje. Pred govorom so Radiča -e enkral fotografij ali. Polem ie Radič pričel govoriti, l iho, /a|!o, da -e bolj nagb'šeni stavki jn-meje izražajo v plohi urejenih '^i u nesistematično ureje-jouih misli. 0 v- ni um/očem. O elovečniisivu, ki jc v Evropi zmagalo; o levičarskih sponkah, ki so misel o krvavi revoluciji opustue, niso pa opustile programa in ?vo1x>doliubuo--li: o esljački demokraciji in koaliciji med ^ gt* «t>l irtr ^ Lahkomiselnost I: lahkomiselnosti si nakopljemo revni ljudje cec sla kol iz rJobe in ргетШјепоШ. Koliko lepili prilik, da bi si opomogli, gre mirno nas, pa jih ne zagrabimo. Kolikokrat nam proži ujioda roko, pa je ne vidimo. Ko pa je prepozno, se kesamo, se kregamo, zabavljamo in se jezimo sami vo se, rež, zakaj smo bili tako slepi, lako malomarni, tako neumni, 'topel nam sreča nudi lepo priliko, da sc okoristimo. I) n c '?.r>. m ar c a se h o v r šilo ž r e b a n j e II. ,s t a d i o n -л k e I o t e r i j e. Ne pozabile, da je treba, če hočete zadeti, za vsako loterijo srečk. Zadenete pa pri tem žrebanju lahko: vilo Stadion, kolo, dre kolesi, reč koles in pu šivalni stroj, dva stroju, več stroje o ter še ■mnogo izvrstnih žepnih in stenskih ur. Če ne marate doživeti vesele ure, ki Vas bo nad vse prijetno iznenadila, in če se hočete jeziti 25. marcu, zakaj ste bili tako neumni, da niste kupili nobene srečke, potem Vam ne moremo reči drugega kot: L e jez i t e s e ! ■V ■ЧЦ"' "Mg11 SDS in HSS. Ta zveza sicer ni še formalno izgrajena, pač pa je stvarno. Podobna da ji je zveza med angleškimi liberalci in Labour-parlv. V Angliji bodo konservativci izgubil/ pri volitvah večino. Naša država je izmučena in mora na nova pota. Sigurnost, mir. to je glavno. Amerika noče ruskega komunizma, tako kol Anglija ni marala francoske revolucije. Učili si moramo od velikih narodov. V Ameriki dela Ford zelo dobro. Banka, !o je krokodil. Ford ne mara bank. V Ameriki je Hoover sedaj zelo pameten in velik gospod. Ta razume gospodarstvo iu bo zato tudi predsednik Zedinjenih držav. Pa kaj, ko v belgrajski skupščini ni mogoče govoriti o tem. Ves parlament li uide, če mu hočeš to povedali. V llavani se jc sedaj vršila važna konferenca. V Ameriki nihče uc k-. -mandira, lam gre vse sporazumno. V Ameriki jc 700.001; Jugoslovanov . To bi biia uaša najugodnejša vez z Ameriko, ki regulira ves svet. Ameriški Slovenci so dali nekaj uglednih katoliških škofov iu dobrih duhovniki v, Srbi nekaj velikih mož in nekaj pozerjev, Hrvatje pa nekaj od obojih. Pa sedaj bo vse narobe, ker misli belgrajska ciucarska porodica poslati v Washington za poslanika nekega Puriča in to samo zato, ker je poročil Pašičevo hčer. V tem stilu je šlo dalje. Polno dobro uspelih domislic, humorja, sem pa Ija kaka tipična Radičeva obregavščlna ob poper, semterlja kaka anekdota pa zopet politika. 0 Veliki Britaniji, Indiji in Ghaudiju, o ruskih boljševikih. ki da so njemu — Radiču — obljubili, da bodo branili Jugoslavijo pred Italijo, o ciucarjih v Belgradu, ki hočejo konfi-sciraii vsakemu možgane, o Sloveniji, ki sta ji iztaknjeni obe očesi — Trst in Gorica, o jugoslovanski kulturi, ki jo moramo zelo gojili, o Indoevropejcib, o solucu, mesecu iu zori, o Evropi, ki je ekonomski Babilon, o davkih, globah in lakoti, o carinskih mejah itd. Svoje predaavnje je zaključil z apoteoz.o Velike Jugoslavije, ki ji bo priključena ludi Bolgarija in ki bo član evropske federac, je držav in carinske unije. Radič je govoril dobro uro. Da je hila pri Radičevein govoru dvorana polna, se razume samo ob sebi. Tudi je žel precej aplavza, dasi največ s strani tistih, ki so mu se pred dvema letoma v Narodnem domu žvižgali. Po predavanju je odpeljal Radiča s svojim avtomobilom dr. Rape, tajnik SDS. Ljubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo; Bahovcc na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. « * * L;) Nova stanovanjska hiša. Med Ljubljanskim dvorom in novo palačo Pokojninskega zavoda bo sezidalo ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani štirinadstropno hi*o, ki bo obsegala 16 stanovanj za železničarje. Z zgradbo prično začetkom marca in bo do jeseni hiša gotova. 0 Umrla jc gospa Pranja Cerne, bivša kramarica. Pogreb sc vrši v torek ob 5. uri popoldne iz hiše Florijanska ulica 38. 0 Pokopali so minulo nedeljo popoldne ob številni udeležbi ljubljanskega občinstva gdčno. Margar. Ševčik, hčerko uglednega ljubljanskega trgovca in hišnega posestnika g. Fr. Ševčika. 0 Umrl jc g. Ivan Tepina, član društva trgovskih in podjetniških uslužbencev. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne. Objava osmrtnice je izostala po neljubi pomoti. 0 Kap je zadela v nedeljo opoldne g. Iv. R o z m a n a , slugo II. državne gimnazije. Bil je takoj mrtev. Pokojni jc bil znan posebno kot lovec in je bil dolgo vrsto let odbornik-gospodar Slov. lovskega društva. V soboto zvečer se jc še udeležil proslave 50Ietnicc predsednika Slov. lovskega društva gosp. dr, Lovrenčiča. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. 0 Člane Slov, lovskega društva naprošamo, du sc udeleže pogreba pokojnega od- iUknkh vwenkh3 Živali in sodstvo v srednjem veku V starem in še v srednjem veku so prištevali domače živali k družim in so tudi v kazenskih procesih igralo prav važno /logo. Tako pravi neka prav stara določba nemškega ljudskega prava sledeče: Ce jo bil popolnoma samotno, brez družine živeči mož ponoči roparsko napaden, naj vzame seboj tri slainice iz svoje slamnate strehe, svojega privezanega psa, mačko, ki ]<■ sedela ob peči, in petelina, ki je čuval kokoši, jih privede pred sodnika ter izpriča zločin. Domače živali so torej lahko nastopajo tudi kot priče. Na drugi strani pa so bile te živali odgovorne za zločine svojega gospodarja. Če se je ta tako hudo pregrešil, da je zaslužil smrtno kazen — iu to je bilo v tistih časih kaj Kmalu —, so sicer nedolžne živali, zločinca in še kačo povezali skupaj ter vse skupaj utopili. Posebno dolgo se je lo godilo v Draždanah, kjer so imeli na Labskeni mostu v tleh kar posebna vratica, skozi katera so spuščali krivce v Lubo. Pa ne samo gori naštete živali, temveč tudi druge so prišle pri takih ekeekueijah ob življenje. Radi sodomstva je bit t. 1578. v Freiburgu neki kmetski mladenič iz Oberselionaua s kravo vred, v Quitzinu pa 1. 1705. neki drugi z dvema konjema živ sežgan iu njihov pepel potem v zrak razpršene. Se pogosleje so sežigali Jude, ki so jih obešali na grmado z glavo navzdol, ob- njega pa privezali dva psa, ki sta vsled vročine zbesnela, presunljivo tulila ter nesrečnika pred smrtjo neusmiljeno ogrizla. Kakor so sicer cenili psa, veljal pa je za nečastno žival. L. 1720. je v Bruslju nok vejak zašel v hude škripce, ko je opazil na cesti poginulo žival, jo prijel ter obrnil, da bi l>ogledal, kaj je. Pa je na njegovo srečo sodni dvor proglasil mrhovino za volka. Prav često se je sodni proces vršil proli živalim samim. Tako so I. 1150. v Oppenheimu dve svinji, ki sta požrli malega otroka, živi zakopali, I. 1553. pa je radi istega pregreška v Saohsen-liausenu >rabelj pobil več svinj in jih potem zme-lal v Maino. L. 1621, je v Leipzigu krava sunila neko gospo tako nesrečno, da jo ta umrla. Sodil; senat je nato po dolgih razpravah — na pomoč je bila pozvana colo Lindenauska juridična fakulteta — razsodil, sda naj se nagnusna žival na samotnem kr .ju pobije ali ustreli in s kožo vred pokoplje . Bolj milo je bilo sojeno 1. 1670. na Dunaju ščoue, ki jo nekega častivrednega mostnega svetovalca vščipnilo za bedro; dobilo je eno leto in en dan samotnega zapora. Šestdeset let pozneje pa je bil tak zločinec obsojen na smrt, ker je napadel frančiškana in ga tako zdelal, da je umrl. Te živali so sodili tako kot ljudi, ker so pač spadale k družini. Eukrut pa je celo volk po-stal deležen tc dvomljive časti. Dolgo časa je razsajal po okolici Eschenbachn velik volk ter kradel ovce, nekega dne pa je pri takem lovu padel v vodnjak, ko je ravno skočil za petelinom. Kmeije so ga brž izvlekli iz vodnjaku, ga oblekli v človeško obleko ter slovesno obesili za vrat na bližnjo drevo. Še eolo muhe so si nekoč privoščili ter ijh /.atožili pred sodnim dvorom. 14) vseh formalnih predpisih bo vedili proces proti njim in obtoženim živalim je bil določen celo zagovornik, ki jih je tako spretno branil pred strogimi sodniki, da so bile »radi majhnosti in mladosti' oproščene. O takih procesih so ohranjeni zapiski vse tja do 10. sloletja. V tistem času nekako je sodui svet v Wormsu izdal odločbo, da na.j se pomore čebele, če so koga do smrti opikalo, vendar pa jc kljub lemu dovoljeno \ žival i n jihov med . Sladkosned-neži pa so tudi bili. Innsbruški sodni arhivi poročajo o zanimivi pravdi proti Kobilicam. Poleti 1. 1338. ua sv. Jerneju dan -je prišla iz Tatarske-' ogromna jata kobilic ter vpadla na bozensko ozemlje. Akti pravijo, da jih je po sklepu sodnikov domači župnik »iz prižnlce ob prižganih svečah >!ovesuo proglasil za pregnane iz dežele«. Slično se je godilo kobilicam 1. 1570. v Lausaiini. Za bra-aitelja jim je bil določen neki Perrodet, znan pro-pirljivee, kot ga opisujejo anali, ki pa je malo pred glavno razpravo umrl. Ker niti njega niti kobilic ni bilo k razpravi, so bile obsojene in con-lumaeiam iu jKizvane, naj nemudoma zapusle deželo. Nn isti način so poetopali v Autunu s podganami, ki jim je bil zagovornik zelo odlični jurist Chaseenez. L. 1451. je lausuuski škof v javnem procesu obsodil pijavke na pregnanstvo in sploh dosegel čudesa v preganjanju teli škodljivih kre-atur^:, kot ga hvali kronist v svojem poročilu. Župan občine Conlrisson v Franciji, po imenu Crisson, jo imel podoben proces proti mišim. Kljub vsej škodi, ki so jo napravile po poljih, si jih niso upali pokončati liili jim odtegnili hrane, češ, Bog jili je ustvaril in jim človek ne sme krajšati življenja. Pomagal jim je šele župau, ua če-gar predlog so občani določili mišim za pašnik posebno zemljišče z izrecno prepovedjo, da ven ne smejo uhajati. V oprav ičbo svojega ravnanja se je lahko skliceval na »precedenčne slučaje', ki jih v obilici našteva neka v 16. stol. izdana knjiga o procesih proti živalim. Tako je v 13. stol. lausansKi škof pregnal jegulje, ki so zastrupljalo Ženevsko jezero , v točno odrejeni zaliv, odkoder jim je bilo strogo prepovedano uhajati veu; leta 1516. pa je troy?ski sodnik obsodil rroseniee na pregnanstvo v pust kraj z grožnjo, da jih, ie še pridejo nazaj, zadene strožja kazen. Nov tunel, ki ga gradijo v Parizu pod Seno za novo progo podzemske železnice Psi so postali znani — v do L!ranic so dobili te svoj — inštitut. Sreča rev ne v do ve V Parizu je Cevna vdova Jaubert - Berthelot podedov.alu 2o0 milijonov frankov,* ki jih ji je zapustil nečak, ki je umrl te dni v Ameriki. Pokojnik je pa v oporoki odredil, da sme vdova nastopili dedsfino šele čez pol leta. Vdova ima hčerko in sta seveda obo silno veseli uepričakovaue sreče. Vesel je pa tudi fiskns, ki si je.že zagotovil velik del dedščiue kot davek. Sto miljonov frankov /,u mnogoglaVe družine V Parizu je te dni umrl lastnik velikega i bazara Sainaritain '. ki je zapustil francoski akademiji 100 milijonov frankov. Iz lega zaklada se bodo izplačevale rente družinam s številnimi otroci. Po nedolžnem obsojen jui smrt Nemški listi poročajo o sledečem slučaju: Meseca marca 1924 je bil pred deželnim sodiščem \ Eisenachu na smrl obsojen zidar Johann Leister, ki je bil obložen, da je ustrelil svojo ženo. Neposredno se mu zločin sL-er ni dokazal, vendar se je bil Leister pri za slišavanju večkrat zapletel v neresnične izjave. Tako je med drugim»lajil, da bi bil imel kak revolver v hiši, a se je nasprotno dokazalo. Leister je I rdi I, da ga je ponoči zbudil ženin krik iu ko je planil na stopnice, je v;del bežali iz hiše dva moška. Ženo je našel v postelji ustreljeno. Bil je obsojen na smrt. a potem poniilošcen na dosmrtno ječo. Sedaj so se oglasile priče, ki izpovedujejo, da so do-tično noč videle od Leusterjevib bežati dvu neznana moška. Kazen tega so strokovnjaki dognali, da strel ni mogel bili oddan iz Lei sterjevega revolverja. Sedaj se bo proces obnovil. Nakraden muzej V neki prodajalni umetnin na Potsdamsni ccsti v Berlinu so v zadnjem času opazili, da nekdo redno izmika umetnine. Uvedli so strogo nadzorovanje kupovalccv in kmalu zasačili neko gospo, ko jc zmaknila lep kip iz bronze in ga spravila v platneno torbo. Presenečena ženska sc jc izgovarjala, da je to prvič, da si jc hotela na tak način prisvojiti umetnino, toda niso ji verjeli in izvršili na njenem domu hišno preiskavo. Tu so pa dobro zadeli! Našli so celo stanovanje nabasane« z broncami, brušenim steklom in pristnim porcelanom, tako da predstavljajo zbirke cel muzej in mnogo tisoč mark vrednosti. Ženska, ki živi v zelo dobrih gmotnih razmerah, jc po daljšem obotavljanju priznala, da je večino zbranih predmetov po trgovinah na-kradla, ostalo je pa plačala. Izkazalo se je, da je plačala v takih slučajih, ko so jo zasačili; zalo jc trgovci potem niso naznanili. Gospa 1'robsch, tako se piše tatica, izjavlja, da jc kradla iz velikega zanimanju za umetnine. Stara je 35 let. Pravda za sultanovo dedščino V Carigradu se je začel proces za dedščino bivšega sultana, ki ga vodi sedem princev in sest princeziuj. Dedščina obsega 122 posestev v okolici Bagdada in na Cipru in petrolejske vrelce pri Mossulu. Človeška pokvarjenost Pred d verni leti so napovedali zdravniki smrt 30 letni Marti lteug, ki je težko oliolel« na jetiki. Dekle, uboga šivilja, jc odpotovala v Lurd in je lani ozdravela. Vesela se je povrnila v rojstni kraj Oienne, kjer je vsem pripovedovala o svoji sreči. Mestni /upnik je daroval zahvalno sv. mašo. Marta je pričela delati kakor prej pred boleznijo. A človeška pokvarjenost nima rnei. Kmalu so pričele Martine delodajalke, oziroma sorodnice dobi-vati nepodpisana pisma, ki so blat la čast dekleta. Policija ni mogla ugotovili osebnosti neznanega dopisana. Ohrekovalcj so pričeli kovati vroče železo. Končno je našel v nedeljo župnik lako pismo ua svoji prižnici. A tudi s tem še niso dosegli hudobneži vsega, česar so želeli. Pred tednom je napadel Marto zvečer, ko se je vračala domov, v temi nek neznance, Oklal jo j-; šestkrat z nožem. Marta jo ostala pri življenju, a jo omedlela radi strahu in izgubljene krvi ter ne ve jjovtdati, kako je izgledal napadalec. Istega večera sta našla župnik in Mart n brat na vratnih kljukah sledeče pismo: • Zdaj jo dobilo čudežno dekle, kar zasluži. Upamo, da Ki izdihnila ter bo rešeno našp mesto poganskih bajk.c Napad je tako razburil ves kraj, da so poklicale oblasti preiskovalno -dnikc in de-tekli\e i: Orlcansa, glavnega deželnega mesta. Bes n'1!!'), kako daleč more :ti p roti ve rs ki fanatizem! Kaj pa delaš iu, otrok božji? - Pajčeviuo slikam na atekovo plešo, di se lic bodo vnedalc muhe ua njo. Sir H. Rider Haggard: 71 Kleopatra, egiptovska kraliica. >Ej, plemeniti Antonij,- mu jc odgovorila, .saj to ni nič! V Egipht imamo svoje skrivnosti in znamo pričarati bogastvo, kadar ga potrebujemo. Povej mi pa, koliko misliš, da je vredna vsa ta zlatu posoda in jed in pijača, ki smo jo bili imeli na mizi?« Antonij se je oziral po mizi, fl« bi precenil, kar je kraljica omenila, in je naposled rekel: »Mogoče kakih lisoč sestercijev.«' :>Za polovico si prenizko cenil, plemeniti Antonij! Ampak vse dam tebi in tvojim spremljevalcem kol prostovoljno znamenje prijateljstva. Iločem ti pa pokazali vse več: Jaz bom z enim samim požirkom izpila za deset tisoč sestercijev vrednosti. To jc nemogoče, zala kraljica! Ona pa se je nasmejala in velela sužnji, da naj ji prinese čašo belega jcsilm. Ko so jo prinesli, jo je postavila predse in se iznova nasmejala. Antonij ie vstal s svojega ležišča, prisedel bliže k njej in vsa zbrana družba se je spenjala naprej, da bi videla, kaj bo ona storila. Storila pa je tole: Z ušes je vzela enega listih velikih biserov, ki jih je bila najnazadnje izvlekla iz Irupla božanskega faraona jVIenkaure. in preden so si navzoči mogli misliti, kaj namerava, je vrgla biser v jcsili. Zavladala je popolna tišina, tišina začudenja, in neprecenljivi biser se je v močni kislini topil. Ko s«1 je bil stopil, je Kleopatra vzela časo, jo stresla pa izpila jesih Ho poslednje kapljice. s Prinesite še jesiha, sužnji! je zaklicala, moja žeja še ni ugašena! In s temi besedami je vzela drugi biser. Pri Uakhu! Ne smeš več! je zavpil Antonij in jo hotel prijeti za roko; sem že dovolj videl! » En sestercij je v današnji veljavi več kol 220n Din ~r~P?r ani m- vem, zgodilo za k licu t se 'o МЦ idil I11C v je liagn istem I''t ilo do •nutku trg;,', ampak mi ves "las Ura prihaja, kraljica — ura prokletstva Men-kaure!< Kleopatra je prebledela kot zid; od logole se je zadrla nad menoj, v tem ko je zbrana družba osupla ostrmela, ker ni vedela, kaj utegnejo pomeniti moje besede. /Zlokobni suženj k: je zavpila. -Še enkrat tako govori in dani te bičati s palicami. Da, bičati kot zločinca — obljubljam ti, Harmakis! Kaj hoče ta lopovski zvezdoznauec reči? je vprašal Antonij. Govori, človek, in pojasni pomen tvojih besedi; veš, oni, ki s prokletstvoni barantajo, morajo jamčiti za svojo robo.« Služabnik sem bogov, plemeniti Antonij. Kar mi bogovi vdihnejo v glavo, lo moram izreči; vendar jaz sam ne veni, kaj pomenijo te besede,< sem odgovoril jjonižno. Ej, ej! Rogovom služiš, ali ros, ti mnogobarvasti skrivnostnež?« Te besede so se nanašale na moje pisano oblačilo. Veš, jaz pa služim boginjam, in lo čaščenje je vse milejše. In med nama je la-le razlika: dasi izrečem, kar mi vdihnejo v glavo, vendar tudi jaz ne morem doumeti, kaj pomenijo. Tako rekoč je pogledal Kleopalro, kakor da bi hotel njo vprašali. Pusti tistega lopova, je rekla nepotrpežljivo; julri se ga že otresemo. Suženj, izgubi se!« Priklonil sem se in odšel in pri odhodu som slišril Antonija, ki je rekel: ~>No, mogoče jc ta tvoj /vezdoslovec lopov — saj to so vsi ljudje — ampak toliko pa lahko rečem, da se vede kot krali, ima oči kot kral j — resnica, in duha k Pred vrati sem se ustavil; sam nisem vedel, kaj bi storil, tako sem bi) prevzet od bednosti in tuge. ln l ~ >■ Л S' S I _ y u O S S G- s •& * 2 - c K, ro I p rt> fr - K- t/. ' _ SS' л - C N 6-•t * l| * S> £ [5 r - C a c c • C •1 s 5 s 3 x i 3 ac -7 m cr Л m= gospodarstvo Bavksit in aluminij Aluminij postaja vedno važnejša kovina. V letu 1900 do 1918 se je produkcija poosme-rila, od 191'! do 1920 pa jo -zopet narasla za ВД0 odstotkov. Pričakovati pa jo še večje uporabe aluminija v najrazličnejših industrijah. Tudi naša država ima v Dalmaciji velike rudnike za bavksit, ki je ruda, iz katere po dobiva aluminij. V večjih količinah produci-rajo na svetu bavksit le še severnoameriška Unija in Francija (circa 400.000 tou letno) ter britska Guayana (1925 180.000 ton) ui Italija, kjer pa produkcija nazadnje in jo '/o lani nad teh pripada koncernom 2loti družb s kapitalom 11.5, oz. 10.H milijard mark. Skupno torej intajo koucerni 68, oz. G2 odstot. vsega delniškega kapitala. Najmanj imajo koncerni razmahu v lesni industriji (3 odstot.), potem v poljedelstvu, nato slede: usnje 30 odstot., železo, jeklo 33 odstot., papir in celuloza 35 odstot., tekslilije 37 odstot., kavčuk, stroji 45 odstot., premog 90—95 odstot., kali 100 odstot., velike železarne SI odstot., kemična 78, elektrika 81 odslot. Koncentracija v nemški avtomobilski industriji. Kakor poročajo berlinski listi, je prevzel Opel večino delnic EHte-Diainnntvverke, lii izdeluje poleg avtomobilov tudi kolesa. Obročna trgovina. Kakor povsod v Evropi tako tudi pri nas financiranje konzunm ne more dobili velikega razmaha. V Ameriki pa je razvoj ie d.-ileč pred nami. L. 1926. je znašal promet detajlne trgovine 38 milijard dolarjev, od tega od-paile na obročno trgovino 12 odstot. ali 4.5 milijarde dolarjev. Tudi v Angliji so je obročua trgovina zelo razširila: saj se 60 odstot. avtomobilov proda na obroke, v Kaundi pa prodajo celo 83 odstotkov avtomobilov na obroke. Tudi v Franciji iu južni Afriki se v vedno večji meri razširja obročna prodaja. S financiranjem konzunm stojimo, kakor pravi Anierikaneo proi'. Seligmaun, ua pragu nove gospodarske revolucije. Splošno so izrekajo gospodarski strokovnjaki za finausiranje konzuma celo n. pr. znani angleški bančnik Mc Koiina, predsednik Midland-banke. Шог&а l)ne 27. februarju 1928. DENAR. Y devizuili kurzili ni bilo znatnih izprememb. Berlin se je. učvrstil na 1358.50, London od 277.50 —277.50. Privatno blago je bilo samo v devizi Trst. deloma pa tudi v devizi Nevvjork. ВвтМ tečaii no ljubljanski borzi dne 27. febr. i9ZS msvce povpraš. pon. sreduji sr. 23 11. Amsterdam — 22'89 Berlin 1357.00—1360.00 1358.50 1357.50 Curih 1093.50— 109C.50 1095.00 H)95.00 Dunaj 799.83— 802.85 801.35 801.35 London 2774 4— 277.94 177.54 277.50 Nevvyoik 56.77— 56.97 56.87 Pariz 222.42 — 224-S2 223.82 Praga 16S.2S— 1U9.0S 16S.6S ! 168.6S Trst 300.20— 302.20 301.20 j 301.18 Zagreb. Amsterdam 22.86—22.92, Berlin 1357 —1360, Curih .1093.50—1006.50, Dunaj 799.85— 802.85, London 277.14—277.94, Nevvvork 56.77— 56.97. Pariz '.'22.82—224.82, Praga 108.28—169.08, Trst 300.30—302.30. Belgrad. Amsterdum 2284—2290 .Berlin 1357 —1360, Budimpešta 992.50—998.50, Curih 1093.50 1090.50. Dunaj 799.85—802.85, London 277.14— 277.91 Nevvvork 66.77—56.97, Pariz 222.82— 224.82. Praga 169.08—169.28, Trst 300.244—302.244. Curih. Bolgrad 9.135, Berlin 124.02, Budimpešta 90.80. Bukarešt 3.20, Dunaj 73.25, London 25.3375, Nevvjrork 519.35. Pariz 20.43, Praga 15.375, Trst 27.49, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.75. Trst. Belgrad 33.17—33.20, Curih 362.50— 364 50, Dunaj 263—269, London 92.07—92.12, Nevvvork 18.86-48.87, Pariz 74.15—71.25. Dunaj. Devize: Belgrad 1248.05, Kodanj 180.20, London 34.61625, Milan 87.585, Nevvjork 709.50 Pariz 27.915, Varšava 79.515. Valute: dolarji 70S. angleški funt 31.58. francoski Irank 28, dinar 1240, češkoslovaška krona 2101. Praga. Devize: Lira 158.75, Belgrad 59 35, Pariz 132.75, London 1(54.70, Newyork 33.74875. Dinar: Nevvjork 175.75. Berlin 7.365. London 277-70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na tržišču vrednostnih papirjev v Ljubljani ni izprememb. Državni papirji so v Zagrebu še bolj pa v Belgradu tendirali slabeje pri srednjem prometu. Bančni papirji v Zagrebu ueizpremenjeni. Med industrijskimi papirji so sc učvrstile Vevče, dočim je Trboveljska popustih. Ljubljana. Celjska 104 den., Ljublj. kreditna 135 den.., j'rašiedioua 880 den.. Kred. zavod 105 d., Vevče 135 d*n., Kranj. ind. 820 den., RuSe 265— 230, Stavbna 56 den., ;iešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91.25, agrari 58. vojna odškodnina -155—456, marec 458, april 462 bi., dec. 478—480, Hipo 65, Jugo 96.25—00.50, Praštediona 880—882.50, Ljublj. kreditna 135, šečera-na 520—555, Drava 510 den., Slavonija 14.50, Trbovlje 507.50—520, Vevče 142. Belgrad. Narodna banka 6375—6400, vojna odškodnina 450.50, 452, 451.50 (2150), uit. marc 456 (1000), uit. april 459, 457 (2000), Brodar. društvo 500—515, 'Pob. srečke 90, 1% invest. ровој. 01.50 (1470), agrari 58.50 (350). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.50. Živno 110, Hrv. esk. 5.75, Jugo 11.85, Alpine 10.05. Leykam 10.60, Trbovlje 64.40, Ruše 35/25, oluvex 180, Slavonija 1.64. BLAGO. Ljubljana. Los: Smrekove desk;.' T., 11. od 17 cm naprej media 24 fko vag. meja 1 vag. po ':00; zaklj. t vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg '.'.% baška 390-392.50, slav. 380.50- 387.50. moki 0 9 vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 530—535, oves baški zdrav rešetan 3C0, koruza baška febr. 287.50—292.50, marec 292.50—295, april 297.50— 300, maj 302.50—305, činkvantin 297.50—305; zaključki: —. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 337.50—342.50, gor. ban. 335-340, sr. 340—345, rž bač. 305—315, ječmen bač. 295—305, mac. 240—215. oves bač., ban., sr. 250—260, koruza bač. 217.50—255. marc-apvil 257.50—265, april-maj 260—267.50, par. Vršac 255 —260, ban. niaTc-cpril 257.50—265, sr. 247.50—255, par. Ind ji i i 250 -255, ninrc-april 257.50—265, moka (• g in gg 475—485. št. 2 455-465. št. 5 435—145, št .6 370—380. št. 7 800—810, št. 8 225—240, otrobi: bač., sr. 210-220, slav. 200—210, fižol bač. beli 360 —365. Tendenca neizpremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 35 vag. koruze, 10 vag. moke. 2 vag. otrobov. Budimpešta (lerniinska borza), 27. febr. Tendenca izpremenljiva. Pšenica marc 31.21, 31.36, zaključek 83.36—31.38, maj 32.20, 32.30, zaklj. 32.36— 32.38, okt. 30.04, 30.14, zaklj. 80.16—30.18, rž marc 30.01. 30, zaklj. 30.02—80.i i j, maj 30.36. 30.32, okt. '.'5.12, 25.22, zaklj. 25.20—25.22, koruza maj 26.80, 26.86, zaklj. 26.81—26.86, julij 27.22, zaklj. 27.24— 27.20. Svetost materinščine V januarski številki »Hochlanda«, vodilnega obzornika nemških katoličanov, objavlja Kari Muth članek o veri in jeziku. V uvodu ugotavlja, da je jezik organično zraščen z re-ligijoznim življenjem, in sicer en sam jezik za I vsakega človeka, namreč materinščina. Jezik ni le občilo, ne, v materinski besedi je vsebina, zvok, čuvstvo, življenje. Zato more le po mater, jeziku dotekati človeku piistna in polna vsebina religije. To načelo jc cerkev v svojem nauku, in vsaj v najlepših svojih dobah tudi v praksi uveljavljala. Kako so ga nemški katoličani spoštovali, so izpričali v dobi okoli 1900, ko je stara Prusija hotela vsiliti poljskim katoličanom v šolo nemški verouk, v cerkev nemški govor. Takrat se jc dvignil nemški episkopat, vstal je centrum, za njim kulturne organizacije nemških katoličanov, zagibale so se milijonske mase, da branijo poljske katoličane proii nasilju nemške vlade. Ljudstvo, ki je heroično prevzelo nase psovko brezdomovinstva, ima sedaj, ko Italija prepoveduje nemški verouk v nemškem južnem Tirolu in vpeljuje italijanski verouk, pravico, da vpraša kompetentne činitelje: ; Cu-stos, quid de noete?«- Pretresljivo jc, da med 40 milijoni italijanskih katoličanov ni skupine in ga ni človeka, ki bi povzdignil glas za verske pravice nemške manjšine v Italiji! Strašno je pomisliti, da sc. noben italijanski škof ni še zganil! Katoliški Nemci, lajiki, duhovni in škofje imajo pravico, da apelirajo na najvišje mesto, v katero še zaupajo, da bo uveljavilo naravne pravice naroda v cerkvi. Dutes Verne - dober katolik (K 100 letnici rojstva.) V Parizu je ravnokar izšla knjiga M. Alot-le de la Fujie: Jules Verne. Sa vie, son Oeuvre Edition Kra, 1928. Posnemamo odtod nekatere zanimive podatke; .tule* Verne nekaj mesecev pred smrtjo (1905). Jules Verne se je rodil S. februarja 1828 v Nantesu, velikem rečnem pristanišču od stare francoske odvetniške rodbine. Prestati je moral prav težek boj z očetom, ki ga je poslal v Pariz štucfirat na juridično fakulteto. Mla-deuič ni hotel postati notar ali odvetnik ter je 12. let poskušal srečo kot časnikar, pesnik, dramaturg, borzni mešetar, predno je slučajno odkril svoj pravi poklic: roman čudovitih, a znanstveno utemeljenih dogodivščin. Jule.i Verne je prvi ustvaril znanstveni roman. Pripomogel je kakor nihče drugi k napredku našo tehnike. Ljudje bodo uresničili vse, kar je v stanu domisliti človeški razum--, je pi.sal J. Verno očetu, kadar mu je ta očital 80 tisoč kilometrov pod vodo« kot »bedasto neverjetno pravljico«. Baš takrat je čital mal ameriški deček na marylandski obali Nautilusove« doživljaje. »Postal bom kapitane Nem, če bom zrastel,« je sklenil. Letn 1898. je izumil ta deček, Symou Leyk po imenu, prvo podmornico iu je splaval v ocean! Spisal je znano knjigo: -Podmornice v iniru in vojni«. Njen zaključen stavek glasi: >J. Verneove sanje so postalo resnica«. Marsikateri izumitelj je že ponovil te besede in veliko J. Verneovih sanj še čaka na uresničenje. Jules Verne jo moj vodnik! — je rekel I3yrd, ko je letel na so verni tečaj. Več afri-kanskih raziskovalcev prizna, da jim je dal J. Verne prvo pobudo za pot v črno deželo. Toda glavna pisateljeva zasluga je visok moralen duh, ki tvori poglaviten znak vseh njegovih spisov. Ni v Evropi pismenega otroka, ki ne bi poznal Otrok kapitana O ran ta '. Mladina no ceni umetnost, temveč, prisrčnost pripovedovalca. Zato je velikega pomena plemenit idealizem, ki odlikuje vse J. Verneove junake iu njegovo knjige so čilajo najrajše v starosti, ki je posebno dovzetna za vtise in misli, in malokateri drug pisatelj ima enak vzgojen pomen. J. Verne ima med svojimi junaki najrazličnejše ljudi: od Rusov in Indijcev do Francozov, Angležev, Amerikancev. Samo Nemci mu niso bili všeč, a lo je umljivo po nesrečni vojni 1. 1870. Zdaj ob 100 letnici je napadla J. Vernea fašistovska >Action Frantjaise«, češ da so vsi njegovi junaki samo Angleži, Francozi pa služijo za kuharje in lakaje, češ da meri stopinje j>o Fahrenheit in rabi funte, milje ter uuce namesto metrov in gramov, Toda to je neupravičeno. J. Verne je pač visoko cenil angleško delavno vztrajnost in jo hotel postaviti svojim nekoliko lahkomišlje-nim rojakom za zgled. J. Verne pa je bil visoko nad ozkosrčnim nacionalizmom radi svoje globoko katoliške zavesti. Kdor čila njegove knjige, vzljubi vse narode. Noben pisatelj ui popisal s tako srčno vnemo težavno delovanje katoliških misijouov v najdivjili deželah na svetu kot on. J. Verne je bil veren vse svoje življenje. Ostal jc skromen na žalost častihlepne žene, ki je rada sprejemala goste, a jim ni mogla pokazali slavnega soproga. L. 1884. je stal J. Verne na višku slave. Obiskal je z lastno jadrnico Afriko, kjer ga je svečano sprejel tu-niški bej, v Rimu je bil sprejet v Vatikanu. Doma v Amiensu pa je oddal zvečer na pisatelja strel živčno obolel zmeden mladenič. Bil je navdušen bralec J. Verneovih romanov in se je hudo kesal radi trenotne blaznosti. J. Verneu so morali izrezati krogljo iz noge iu je ležal več mesecev. Ko je ozdravel, je zapustil veliko hišo iu se naselil v mali uti na vrtu. Veliko je molil. Pred smrtjo 24. marca 1905 v 73 letu je bil pri spovedi in se je zahvalil duhovniku: »Čutim se prerojenega?. Pravljica o židovskem pokolenju J. Vernea je izmišljotina ne povsem normalnega poljskega rabinca Sokolovskega, ki je obiskal pisatelja 1. 1875. Sporočil mu je, da je njegovo ime Oljševski (>Verne- je v stari francoščini jelša) in da je prodal židovsko vero za denar. 'Moj Bog,« se je zasmejal J. Verne, >pa sto me vendar razkrinkali. Ne izdajte, prosim, te skrivnosti.« — Zmeden tujec je odšel ves srečen. Na čudo noče ta pravljica umreti do današnjega dne, dasi so že objavljeni vsi uradni dokumenti o rojstvu in krstu, ki ne pust'jo nobenega dvoma o J. Verneovem pravem francoskem krš-čanskem pokoleuju. Knfige in rev k Katoliški misijoni. Izšla je 6. številka. Iz vse-bine: Misijonsko delo med Judi. Sodba (vseuč. prof. dr. Pieperja o slovenskih misijonarjih. Iz Ljubljane v Solun s fotografskim aparatom (urednik J. Godina). I. F. Baraga (ob 60 letnici — P. H. Brem). Poročila misijonarjev (pisma J. Kereca, p. Avblja, s. Ksaverije Pirčeve, M. Berleca). Razgled (delo za misijone — delo v misijonih — razno). Slovensko misjonsko slovstvo. — Tudi v tej številki so zanimiva pisma našili misijonarjev z Vzhoda. S svežo živahnostjo je pisan urednikov potopis po jugu naše domovine. Mnogo izve iz njega tudi znanstvenik, predavatelju predoči pisec kraje in ljudi v vsem življenju. Razgled nam raz-azuje vse misjonsko delo zadnjih dni, dovolj pregledno in zanimivo. Zabava nas Slric Jaka (na platnicah), vzor popotnega junaka, v 138 slikali in skovanih verzih... Tako postajajo Katoliški misijoni od ne do dne privlačnejši, ker znajo prijetno družiti vsakovrstno vsebino v lep družinski list. * Handvvorterbuch der Slaatsvvisscnschaftcn, ki se je začel 1. 1923. nanovo obdelovati, je zdaj izšel v 8 zvezkih. Predstavlja skoro cisto novo delo. Izšel je pri Fischerju v Jeni. Cena. ki je znašala prej 290 M, še ni določena. Zlasti dobro so zastopane nacionalna ekonomija, nacionalnoekonomska politika, finančne vede, statistika, sociologija, drž in upravno pravo, gospodarsko pravo, trgovinsko in delovno pravo etc. I)as Dorf als sozialos Gebilde; Beitriige von Gie.rlic.hs, Kehren, Kirch u. a. 89 strani, založil Duncker & Humblot. Die Rvligioncn der Mcnschlieit von dr. Anton Anvvander. To je prvo sistematično delo te vrste v nemškem jeziku s katoliškega stališča. Francozi rmajo Hubvjevo: Cbristus, Manuel d'histoire des religions, Angleži Mortlndale: Lee tu res on the History of Religions (4 zvezki). Anvvandrovo dele je pisano v lepem, nazornem jeziku, je jako pregledno strokovnoznanslveno na višini; pisano pa za vsakega izobraženca sploh. Izdal Herder, Freiburg, 1927, cena 16, oziroma 10 M. Indienfahrteu od P. Dnliimanna, najboljše katoliško delo o Indiji, indskih narodih, zgodovini in verstvu, jc izšlo v drugi, čisto predelani in obogateni izdaji pri Herderju. Pomisli veudarl Včeraj so iz moje krčme vrgli von nekega pijanca; in l