PETROL
časopis družbe Petrol
november 2007 • št. 11
Zanesljivost
11	*
oskrbe in konkurenčnost naftne industrije v jugovzhodni Evropi
Kdo se je najbolje izkazal in si priboril naziv NAJprodajalca za leto 2007
1.600,00 eur
400,00 eur
Priložnosti za projekte javno zasebnih partnerstev
KJ
4 kratke novice
maloprodaja
10 Delo je steklo, a vse še ni postorjeno
intervju
11 Pristojnosti delavskega direktorja so jasne
maloprodaja
14 Kdo se je najbolje izkazal in si priboril naziv NAJprodajalca za leto 2007
l6
okolje
Pot do "zelenega polja” ni enostavna
elektrika
21 Energija je najdražja takrat, ko je ni
23
biogoriva
24 Vsako biogorivo ni resnično okolju prijazno
25 Združenje proizvajalcev biomase nasprotuje kritikom
Opec napada načrte EU in ZDA glede biogoriv
26
predstavljamo
Vse delo me veseli
28
eu
šport
29 Veterani še
_ gasilske vaje
lO Preskusili so svoje znanje in sposobnosti
energetika
20 Dvomi v uspešno plinifikacijo so se razblinili
30 globus
31 prišli / odšli
Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Janez Grošelj, Rajko Muljavec, Jože Smolič Glavna in odgovorna urednica: Jelka Žmuc Kušar Oblikovanje: Neža Tomori Kontrec Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50
Vodstvo družbe: Marko Kryžanowski, predsednik uprave	.	.	.
Predsednik nadzornega sveta: Viktor Baraga	Sllk°	n0 naslovnici:
Naklada: 2300 izvodov, Tisk: Delo - tčr, d.d., Ljubljana	Kdo	se je najbolje izkazal in si priboril naziv	NAJprodajalca za leto 2007
snnk
Zanesljivost oskrbe in konkurenčnost naftne industrije v jugovzhodni Evropi
niso utrujeni
Obveze, ki so bile dane pred vstopom v Evropsko Unijo, pomenijo za Slovenijo izredno močan, dinamičen investicijski ciklus.
Priložnosti za projekte javno zasebnih partnerstev
Darinka Potočnik
Uveljavitev zakona o javno-zasebnem partnerstvu je družbi Petrol Energetika, d.o.o. odprl priložnost za gradnjo, prenovo, vzdrževanje in upravljanje objektov in naprav, ki so v javnem interesu, državi pa omogočil, da razbremeni javne finance in poveča možnost regulacije na zdravstvenem, socialnem, kulturnem, šolskem in športnem področju. Izvedba projektov po modelu javno-zasebnega partnerstva je pomembna tudi za:
• občine - za izvajanje gospodarskih javnih služb v dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in toplotne energije,
• javni sektor - bolnišnice in zdravstvene zavode,
• zaokrožene gospodarske cone - kombinacija industrijske energetike in lokalnih gospodarskih javnih služb.
Družba Petrol Energetika, d.o.o. širi in utrjuje poslovanje po tržno konkurenčnem modelu M uiti Utility, ki v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu združuje celovito energetsko oskrbo z energijo in storitvami za rast podjetja z vlogo regijskega koordinatorja oskrbe z energijo in storitvami. Njeni cilji so
• celovita, dolgoročna in zanesljiva oskrba odjemalcev z različnimi vrstami energije in storitev na gospodarsko zaokroženih območjih, v geografsko povezanih občinah in v nastajajočih poslovnih conah,
• ohranitev in razvoj vioge proizvajalca, trgovca, zastopnika in posrednika ter sistemskega operaterja distribucijskih omrežij,
• uspešen nastop na širšem elektroenergetskem trgu in trgu zemeljskega plina s stalnim povečevanjem tržnega deleža,
• povečanje števila energetskih dejavnosti z vstopom na nova področja oskrbe z vodami ter odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
• pridobivanje novih industrijskih odjemalcev po modelu TPF projektov,
• optimiranje naložbene politike (sinergije med javnimi in zasebnimi naložbami),
• optimiranje stroškov v poslovanju in koncentriranje znanja in izkušenj s področja energetike,
• omogočanje nadaljnje reorganizacije in racionalizacije pri izvajanju energetskih in komunalnih storitev, ki izkoriščajo prednosti prihrankov obsega,
• stalno izobraževanje in motiviranje sodelavcev.
Viogo regijskega koordinatorja energetske oskrbe utrjuje in širi z:
• združevanjem dejavnosti z uveljavitvijo načela ekonomije obsega,
• konsolidacijo lastništva, združevanji in prevzemi kot načini rasti podjetja ob vzporedni organski rasti,
• optimiranjem nabavnih virov energije,
• harmoniziranim pristopom do končnega odjemalca, ki zajema dobavo vseh energij, energentov in storitev s področja energetike,
• vzpostavitvijo modelov javno-zasebnega partnerstva,
• vzpostavitvijo reguliranega tržnega modela oblikovanja cen.
Bistvena prednost Petrola Energetike je vključevanje trajne sinergije med javnimi in zasebnimi naložbami na področju energetske in komunalne infrastrukture. Kot izvajalka gospodarskih javnih siužb sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in distribucije toplotne energije je prisotna v geografsko povezanih lokalnih skupnostih Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd. Izvajanje dejavnosti načrtuje tudi v drugih lokalnih skupnostih. Skladno z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in zakonom o gospodarskih javnih službah je kot promotor posredovala na občine Muta, Vuzenica in Radlje vloge za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina kot pogodbenega partnerja v obliki koncesijskega razmerja. Ključno načelo pri izvedbi projektov javno-zasebnega partnerstva je obojestranska korist udeležencev. Lokalne skupnosti lahko v zelo kratkem času izvedejo projekte brez razpoložljivih finančnih sredstev, občanom dvignejo standard in jim zagotovijo zanesljivo, okolju prijazno ter konkurenčno energetsko oskrbo. Na drugi strani pa koncesionar širi obseg poslovanja, povečuje tržni delež, veča ugled podjetja in utrjuje vlogo regijskega koordinatorja energetske oskrbe.
V javnem sektorju je javno-zasebno partnerstvo gotovo najbolj primerno za izvedbo energetskih projektov v zdravstvenem sektorju - bolnišnicah in zdravstvenih zavodih. Prednosti naročnika pri tako izvedenih projektih so kratek čas izvedbe, potencial za zmanjšanje celotnih stroškov projekta in oskrbe z energijo, povečanje razpoložljivih finančnih sredstev za osnovno dejavnost naročnika, tveganje pravilnega izbora tehnologije, projektiranja, izvedbe in upravljanja pa prevzame investitor. Pomembno je, da promotor sodeluje pri projektu že pri
načrtovanju projektne dokumentacije. Primer takega sodelovanje je projekt gradnje ter opremljanja 1. in 2. faze gradnje, rekonstrukcije in prenove objektov Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kjer Petrol Energetika sodeluje v projektnem svetu na področju energetike.
Priložnost Petrola Energetika za izvajanje energetskih projektov na način javno zasebnega partnerstva so tudi zaokrožene gospodarske cone - kombinacija industrijske energetike in lokalnih gospodarskih javnih služb. Družba zato preverja širitev dejavnosti celovite energetske oskrbe odjemalcev
Jelka Kušar
Če se kupcu le enkrat zameriš, ga lahko za vedno izgubiš
Bencinski servis Žalec naj bi pravzaprav obiskala zato, da bi kaj več izvedela o delu avtopralnice, ki je med najbolj uspešnimi v celjski enoti. Vendar ni ostalo le pri tem. Stranke so neprestano hodile v trgovino plačevat, tako da nepretrgan pogovor z najemnikom Robertom ANTOLIČEM, ki je stal za blagajno, niti ni bil možen, čeprav je tudi sodelavka delala pri drugi blagajni. A nič zato, pomembno je, da posel dobro teče, in prav nič ni narobe, če nekaj minut dlje ostanem na bencinskem servisu. Poleg tega je bilo zanimivo opazovati razliko med stalnimi, domačimi strankami in naključnimi vozniki, ki so natočili gorivo, prišli v trgovino plačat, morda izbrali tudi kaj na policah, pa odšli,
Robert Antolič se nikakor ni mogel odtrgati od blagajne
na gospodarsko zaokroženo območje Ruš, kjer je do sedaj energetsko oskrbo porabnikov zagotavljalo podjetje TDR Ruše. Ker izvajanje energetske oskrbe ni njegova primarna dejavnost, je sklenilo, da jo skupaj s pripadajočo infrastrukturo izloči po poti statusnega preoblikovanja. Na gospodarsko zaokroženem območju Ruše je prisotnih več odjemalcev, zato je mogoče dejavnosti gospodarskih javnih služb - tako republiških kot lokalnih, izvajati le v soglasju z lokalno skupnostjo (zemeljski plin, toplota, voda, odvajanje odplak) in državo (elektrika). Skladno s tem je Petrol Energetika z zainteresiranimi
partnerji posredovala na občino Ruše vlogo o zainteresiranosti za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb na območju zaokroženega gospodarskega kompleksa.
Petrol Energetika bo v prihodnosti izkoristila prednosti, ki jih prinaša zakon o javno-zasebnem partnerstvu in bo celovito, dolgoročno in zanesljivo oskrbo odjemalcev z različnimi vrstami energije in storitev na gospodarsko zaokroženih območjih v geografsko povezanih občinah in v novo nastajajočih poslovnih conah razširila še na ostale odjemalce v javnem sektorju.
medtem ko se je vsaka stalna stranka zapletla v krajši pogovor, zaposlena sta ji kaj ponudila ali vprašala, če tokrat ne bo vzela na primer sveže sirove blazinice, pomarančnega soka ali pasje konzerve. Za vsako stranko pač vedo, kaj ima najraje, ali kaj najpogosteje kupuje. In ker je bencinski servis edini v mestu, obiskujejo pa ga tudi prebivalci okoliških zaselkov, je stalnih strank veliko in promet dober. Žalec (z okolico) je še vedno Žalec, torej mesto, ki živi s hmeljem in za hmelj in znižanja standarda še ne občuti tako kot drugod. Morda bo letos vendarle nekoliko drugače, ker je narava tik pred obiranjem hmelja ponagajala in bo letina veliko slabša. Kljub temu pa bo okolje ostalo prijetno, ljudje so preprosti, pristopni, vedno pripravljeni na pogovor. Ali je torej potrebno v delo vložiti manj truda kot na drugih bencinskih servisih? “Ne, truditi se moramo enako, le manj energije porabimo.” Seveda pa morajo biti kljub dobrim odnosom prodajalci do strank skrajno pozorni, morajo se jim prilagajati, marsikdaj “voziti slalom, da je za vse prav”. Ali kakor pravi Robert Antolič, “če se kupcu le enkrat zameriš, ga lahko za vedno izgubiš”, kljub dolgoletnim dobrim odnosom. Tega se zaveda celotna ekipa, tako prekaljeni delavci kot novinci, ali kakor pravi najemnik - stari in mladi. Prve vodijo izkušnje, drugi so polni znanja, a brez izkušenj, vendar se med seboj dobro ujamejo. Kljub temu mora najemnik spremljati njihovo delo in znati prisluhniti obema stranema, kajti včasih razlike le izbijejo na dan in jih je potrebno uskladiti.
Prav nič pa ni treba usklajevati pred črpalkami tovornjakov, saj se jih ustavlja zelo malo. Ker je prepovedana vožnja vsem, ki presegajo 7,5 tone nosilnosti, smejo pripeljati v mesto le tisti, ki imajo dovoljenje za dostavo, in tokalci, ki imajo blizu parkirišče.
In kaj je z avtopralnico? Res posluje dobro. Poleti operejo na mesec okrog 800 avtomobilov, pozimi celo kakšnih 1.500, tako da je študent, ki je zadolžen za pranje, polno zaposlen. Razen kadar se kaj pokvari. Naprava deluje že od leta 2001, ko so odprli bencinski servis, in je že marsikaj izrabljeno. Prav onega dne, ko sem bila na obisku, je počila visokotlačna cev, kar sicer ne pomeni velikega popravila, vendar nekaj avtomobilov le niso mogli oprati.
Martin Štricelj
Posvetovalni dan na Šmarjetni gori
Sredi oktobra smo se na Šmarjetni gori srečali udeleženci programa "Posvetovalni dan”. Zbrani smo bili po večini z Gorenjske, nekaj sodelavcev pa je prišlo tudi iz okolice Ljubljane. Pozdrav in uvodno besedo je izrekel direktor OEM LJ -KR Jože Smolič, ki je povezoval predavanje, predstavljal predavatelje ter po vsaki temi poskrbel, da se je razvila razprava in pobude v zvezi z aktualno temo. Ker je bila vsebina raznolika in se je nanašala na vsakodnevno delo prodajalcev, katerih večina je bila prvič na predavanju take vrste, jih ni bilo težko motivirati, da so pozorno poslušali predavatelje ter sodelovali pri konstruktivnih pobudah. Del posredovanega programa
Igor Mravlja je govoril o merjenju zadovoljstva naših strank
prodajalci sicer lahko preberejo v raznih okrožnicah, vendar je bilo kar nekaj tem, ki so jim bile na posvetovalnem dnevu bolj nazorno prikazane in razložene.
Posebej zanimivo je bilo poglavje o organizacijski shemi skupine Petrol, ki se nenehno spreminja, tuji trgi, prodaja goriv in negoriv po skupinah blaga ter samo mesto, ki ga zasedamo kot enota maloprodaje, odnos do strank in pomembnost glede na naključno nakupovanje, kakovost in novosti pri gorivih, varnost in novosti pri varovanju. Merjenje zadovoljstva obiskovalcev Petrolovih prodajnih mest v letošnjem letu je zelo nazorno predstavil izvršni direktor Igor Mravlja, ter opozoril na pomembnosti, ki jih v bodoče od nas pričakujejo naši kupci, kje se moramo še posebej poboljšati, da bomo obdržali kupce, ali jih še celo prevzeli konkurenci. Kupci posebej pričakujejo, da bomo boljši pri naslednjih elementih: poštenost, prijaznost, strokovnost -svetovanje pri nakupu, čistoča stranišč, delovanje tehničnih naprav, možnost za obvoz avtomobilov, delovni čas. Neuradni del predavanja se je razvil pri skupnem kosilu, kjer smo izmenjali vtise in uporabnost predavanih tem pri našem službenem delu.
Jelka Kušar
Klasična ponudba še vedno privlači stranke
Ko smo v Litiji odprli bencinski servis, ni bilo tam še nobene konkurence, sam objekt pa je bil krasen, prostoren, sodoben, odgovarjal je vsem zahtevam tudi razvajenih kupcev. Pa saj je ponujal vse, kar so potrebovali in želeli. Toda z leti so se zadeve spreminjale. Bencinski servis se je počasi staral, obenem so v Litiji nastajali novi, večji, razkošnejši, njihovi lastniki pa so bili Petrol, Mol,
OMV, nekoliko dlje tudi Agip. Vsak bi pričakoval, da bo stari petrolček začel izgubljati stranke, vendar se to ni zgodilo. Čeprav je danes resnično že pravi ubožec, ima še vedno svoje stare stranke, ki najdejo v njem vse, kar potrebujejo in želijo. Odprt je ob petih zjutraj, ko najzgodnejši ljudje odhajajo v službo, pa med potjo v njem lahko še napolnijo rezervoar. A ne le Litjani, tudi Trboveljčani, Zagorjani in vsi drugi, ki delajo v Ljubljani. Še bolj pomembno pa je po prepričanju poslovodje Ignaca TIČARJA to, da je postrežba klasična, kar so povsod drugod že zdavnaj opustili. Tudi popoldne, ko se vozniki vračajo domov, se mnogi ustavijo, saj jim pretrgana črta na cesti to dovoljuje. Mnogi prihajajo samo zato, da sestavijo in oddajo športno stavo ali loto. Na nekaterih bencinskih servisih se je število igralcev zmanjšalo, odkar sprejemajo loto tudi na Pošti, v Litiji ne, kajti pred Pošto ni možno parkirati, ob bencinskem servisu je vedno prostor. Enako je z oddajanjem športne stave. Res da najbolj neučakani pustijo avto včasih kar pred črpalkami, tako da morajo tisti, ki pridejo po gorivo, nekoliko počakati, a poslovodja prve prijazno opozori, naj pohitijo, druge obzirno prosi, naj trenutek počakajo. Pravi, da zelo pazi, kaj jim reče, saj so ljudje vedno bolj zamerljivi in bi jih že ena sama napačna beseda odgnala. Toda do zdaj se mu to še ni zgodilo.
Kar zadeva ponudbo, pravi poslovodja, “v bistvu imam vse, le manjše količine”. Ker blaga nima kam spraviti, saj meri trgovina 10 kvadratnih metrov, skladišče pa niti toliko, gre po blago, ki mu zmanjka na drugi Petrolov bencinski servis, s katerim kdaj tudi kaj zamenja. Enako je z akcijami. Če ima “veliki” 50 kosov, jih ima “mali” 5, ko jih proda, gre takorekoč čez cesto po druge. K sreči se med seboj dobro razumejo in so si pripravljeni pomagati.
Le jeklenk pri Tičarju nimajo, ker je premalo prostora, da bi bilo skladišče toliko oddaljeno od jaškov za goriva, kolikor zahtevajo predpisi. K boljšemu prometu pa pripomore kartica Magna, ki jo uporablja veliko kupcev, sicer pa ljudje v zadnjih dveh letih na splošno veliko več plačujejo s plastiko kot z gotovino. To velja zlasti od takrat, ko smo dobili evro. In še nekaj se vse pogosteje dogaja. Nekoč so vozniki do vrha polnili rezervoarje svojih vozil, zdaj mnogi kupijo za 10 evrov goriva. Vendar se ne vozijo manj, ampak le večkrat pridejo na bencinski servis. Poslovodja
Ponudba je še vedno klasična
pravi, da ga to ne moti, saj je na koncu v blagajni enaka vsota. Ni pa mu povsem vseeno, da se bo moral posloviti od svojega starega bencinskega servisa.
V bližnji prihodnosti ga bodo podrli in na njegovem mestu zgradili novega. Seveda bodo morali vozniki med gradnjo hoditi na druge bencinske servise, in ko bo novi začel poslovati, vsi ne bodo takoj pritekli nazaj.
Sčasoma pa se bodo vrnili. Če ne iz drugega razloga, zato, ker bo ponudba tukaj spet klasična.
Valerija Rojc
Že majhna pozornost pritegne stranke
Na bencinskem servisu Žiherv Moškanjcih se je poslovodja Jože BRATUŠA letos še posebej potrudil in skupaj z zaposlenimi presenetil stranke s tradicionalnima štajerskima pridelkoma, pečenim kostanjem in moštom.
Stranke se niso pustile prositi
Z njima so pogostili vse, ki so se tistega dne ustavili na bencinskem servisu in stranke so bile zelo presenečene, zlasti tiste z drugih koncev Slovenije. Zadovoljni pa so bili tudi gostitelji, ki pravijo, da je zadovoljstvo njihovih strank na prvem mestu. Obenem
spoznavajo, da že tako majhna pozornost lahko preseneti stranke, a kar je še pomembnejše, tudi obdržijo jih. Včasih res ni treba veliko. Gotovo pa je taka poteza dober dokaz, da posel ustvarjajo ljudje.
Jelka Kušar
Zadnje čase prihaja več italijanskih kupcev
Ko sem z avtoceste zavila proti Mirnu pri Novi Gorici, sem se že po nekaj sto metrih znašla v povsem drugačnem svetu. Prometa je bilo malo, pa še tisti avtomobili, ki sem jih srečevala, so vozili zelo počasi, kakor da bi njihova ura drugače tekla. Ob cesti nasadi drevja, nato pa Vrtojba in za njo Miren. Dva kraja s prikupnimi hišicami in urejenimi vrtovi, nekje proti koncu Mirna pa še galerija Oskarja Kogoja z mojstrovinami, med katerimi bi se človek težko odločil le za eno samo. Vse diha nekako drugače.
Potem pa moj cilj - bencinski servis, ki me je kaj hitro postavil na trda tla. Tam je dejansko, resnično življenje, ki je lahko lepo, a tudi trdo in prav nič nežno. Poslovodja Peter TROŠT je prijazen gospod, ki zelo dobro obvlada posel, zna ravnati s strankami in prodajati, vendar ni v tem nič poetičnega. V Petrolu je skoraj 20 let, od leta 2000 poslovodja v Mirnu. Stranke pozna, “vemo vse njihove potrebe”, pravi, ko odide možakar, ki je komaj stopil v trgovino bencinskega servisa, pa mu je poslovodja že nakazal z roko, kje je blago, ki ga želi. Šele potem sta se začela pogovarjati. Kmalu zatem je vstopila gospa srednjih let, od daleč nekaj nakazala z roko, Peter Trošt pa ji je že pomolil svinčnik. “Koliko?” je vprašala. “800.000,” se je glasil
Peter Trošt in njegovi trije sodelavci so vedno pripravljeni pomagati strankam
odgovor. “In lotko?” “110.000”. Gospa je vzela stavni listek, ga izpolnila, plačala, potem se je spomnila, da potrebuje še baterije. No, ob njihovi ceni je postala bolj zgovorna in povedala, da niti v Švici niso tako drage in se razgovorila tudi o drugih rečeh.
Ko sem jo vprašala, ali je številke na stavni listek tako hitro napisala zato, ker se je že v naprej pripravila, ali si jih je sproti izmišljevala, je dejala, da kar nekaj napiše, “če mi je usojeno, bo”. Stranke so si ves čas podajale kljuko, a le z redkimi se razgovor ni razpletel in je ostalo pri nekaj vljudnostnih besedah.
V toplejših mesecih zlasti mladi radi posedajo ob mizi za bencinskim servisom in popijejo pivo ali dve.
Čeprav je tam postavljen smetnjak, so sprva pustiti prazne steklenice ali plastenke vsepovsod, a kmalu so zaposleni vzpostavili z njimi dober odnos in mladeniči pospravijo za seboj, ali to vsaj poskusijo. “Razumejo nas,” je razložit poslovodja, vedo, da je na bencinskem servisu dovolj drugega dela, in nagajati nočejo.
A od kod vozniki na splošno prihajajo? Največ je domačinov, potem se ustavljajo Slovenci iz drugih delov države, ki obiščejo industrijsko cono ali gredo na Kras. Potem so tu še Italijani, ki jih zadnje čase spet več prihaja. Bonov, ki so bili uvedeni po drugi svetovni vojni, ne bodo več dobivali, stare so porabili. Poleg tega je bilo prek mirenskega mejnega prehoda do nedavnega možno priti s prepustnico, zdaj tudi z osebnim dokumentom, torej je na voljo širšemu krogu potnikov.
Cena goriv je pri nas nekoliko nižja in kdor želi klasično postrežbo, jo ima na voljo, kdor želi sam natočiti, to lahko stori. Pri tem pa ni razlike v ceni kakor v Italiji.
Uroš Bider
Kava na poti
Hvala bogu, kava - v nasprotju z alkoholom lahko zelo koristi vozniku, ki je od vožnje (ati pa dela...) tako utrujen, da se mu za volanom kar zapirajo oči. Do sedaj so vozniki in obiskovalci naših bencinskih servisov poskušali to utrujenost premagovati z raznimi energetskimi pijačami, a že kar nekaj časa jih na izbranih Petrolovih servisih na Hrvaškem čakajo sodobni aparati za pripravo kave, ki si jo kupci pripravijo in postrežejo sami, ter jo enostavno vzamejo s seboj v avto - ter
jo med vožnjo počasi srkajo..., da, lonček s kavo ima tudi pokrovček, kar preprečuje, da bi tekočina pljuskala po obleki in notranjosti avtomobila.
Kupca že ob vhodnih drsnih vratih bencinskega servisa pričaka obvestilo v obliki pokončne nalepke, da lahko kupi kavo za na pot, ali drugače “Coffe 2 go”. Tudi kupce, ki niso utrujeni in pred obiskom servisa niso pomislili na kavo, s tem obvestimo o novi ponudbi in res ogromno jih je, ki se odločijo za tovrstno osvežitev oziroma nakup - indeksi prodaje so izvrstni!
Na Hrvaškem nam bencinske servise z aparati in kavo opremlja podjetje Franja d.o.o., ki se lahko pohvali z odličnim okusom in aromo kave, kar je navsezadnje tudi bistvo čarobnega napitka.
Mesud Ljuhar
Zimska akcija
Dolazi nam zima pa u Bosni i Hercegovini teku pripreme u velikom jeku. Tek što se završila nagradna igra evo opet od 15.10.2007. u Bosni je u toku nova (posljednja u ovoj godini) nagradna igra i sredinom Decembra čemo se oprostiti od naše drage "Kamile”.
Čitave godine je stajala i prkosila suncu kiši evo sad i snjegu pa vrijeme je da je pošaljemo na zasluženi odmor.
Nova nagradna igra če da traje od 15.10.2007. -15.12.2007. a za glavnu nagradu je putovanje za Novu Godinu za dvije osobe po željama glavnih dobitnika, naravno tu je još mnogo drugih nagrada.
U pripremi je i veliko slaganje i prepoziconiranje robe na svim benzinskim stanicama, Ijeto - zima prelaz novi plakati nova obavještenja i bolja usluga za naše drage kupce.
U nadi da dok uveliko bude pao snjeg u Bosni sljedeči put čemo se javiti sa novim vjestima o otvorenju naših novih benzinskih stanica u Tuzli koji su več uveliko u pripremi za otvaranje svojih vrata mnogim kupcima.
P.S.: Pripreme za zimske igre za sad idu u najboljem redu !!!!
Mesud Ljuhar
Zimska akcija
Zima prihaja, a v Bosni in Hercegovini se temeljito pripravljamo nanjo. Nagradna igra je komaj zaključena, pa je 15. oktobra že stekla nova (zadnja v letošnjem letu), in
sredi decembra se bomo poslovili od svoje drage “kamele”.
Celo leto je stala na bencinskih servisih ter se upirala soncu in dežju, poslej tudi snegu, zato je čas, da jo pošljemo na zasluženi odmor.
Nova nagradna igra bo trajala od 15. oktobra do 15. decembra, glavna nagrada pa je potovanje za dve osebi v novoletnem času, cilj bodo izbrali dobitniki nagrade. Seveda je pripravljenih še več drugih nagrad. Pripravljamo tudi veliko razvrščanje in prerazporejanje blaga na vseh bencinskih servisih, pred nami je prehod iz poletja v zimo, novi plakati, nova obvestila in boljše usluge za naše drage kupce.
Pričakujem, da se vam bom oglasil, še preden bo v Bosni padel sneg, z informacijo o poslovanju novih bencinskih servisov v Tuzli, ki se na veliko pripravljajo na odpiranje vrat številnim kupcem.
P.S.: Priprave na zimske igre zaenkrat kar najbolje potekajo!!!!
jelka Kušar
S Petrolom dobro sodelujejo
Ko slišimo izraz delniška družba, v prvem trenutku pomislimo, da gre za večje podjetje, vendar ni vedno tako. Delniška družba je lahko tudi majhna. Primer - Avtoprevozništvo Velenje, v katerem je zaposlenih 59 ljudi, največji delničar je nekdanji direktor, ostali so zaposleni in njihovi sorodniki. Res je bilo pred časom poslovanje veliko obširnejše kakor danes (poleg sedanjih dejavnosti so opravljali tudi tehnične preglede in prodajali rabljena vozila), vendar se niso razvijali tako, kakor so pričakovali, ampak je šlo počasi navzdol. Odkar imajo novega direktorja, se je začelo obračati na bolje in že poslujejo pozitivno. Zdaj z avtobusi prevažajo na delo zaposlene raznih podjetij, za turistične agencije pa izletnike. Z dvema tovornjakoma vozijo blago za premogovnik, poleg tega imajo
mehanično delavnico, v kateri delajo trije avtomehaniki, skrbijo pa predvsem za lastna vozila.
A ne samo zanje - zlasti odkar imajo Tip Stop, ki ga vozniki že dobro poznajo in pogosto izkoriščajo njegove usluge. Vodja servisa Jože ANŽIČ, ki že 32 let dela v Avtoprevozništvu Velenje, in je zadovoljen s sodelovanjem s Petrolom, si želi da bi bilo strank še več, čeprav se zaveda, da bodo ljudje vedno več postorili sami.
Menjava pnevmatik dobro poteka, toda vse več lastnikov avtomobilov ima dodatna platišča, tako da lahko gume doma sami zamenjajo. Nekoč so ob začetku zimskega obdobja avtomobili do devetih zvečer čakali v vrsti in v mehanični delavnici so morali najeti dodatnega delavca, ki je snemal pnevmatike, v zadnjem času tega ni več. Le okrog 15. novembra nastane večja gneča, ko je največja tudi prodaja pnevmatik, ki jih Tip Stop kupuje v Petrolu, ker je to zanj najbolj ugodno.
V Tip Stopu opravljajo tudi drugo delo, menjajo na primer brisalce in žarnice, vendar vozniki vedno pogosteje poskušajo sami opraviti to delo. Seveda lastniki starejših avtomobilov, ker je pri novejših vse precej bolj zapleteno. Toda ljudje vedno bolj pazijo na stroške in gledajo na cene - toda obenem hočejo dobiti čim večjo kakovost. Vendar to nekako ne gre skupaj.
V mehanični delavnici menjajo tudi motorno olje, vendar usluga ne steče tako dobro, kakor bi si želeli. Zlasti Protona stranke nimajo rade. Za mestna vozila uporabljajo Texaco, ki je dovolj dober in ni predrag, res pa ga je potrebno dolivati.
Tina Tomažič
Motoristi se peljejo na balet, gasilci pa gasijo žejo - kampanja Petrolova prodajna mesta
Petrolovo prodajno mesto je vedno ob pravem času na pravem mestu! Novo oglaševalsko kampanjo smo pripravili skupaj z agencijo Mayer McCann. S skrbno izbranimi zgodbami in fotomodeli v kampanji na šaljiv način predstavljamo razne vsakdanje situacije.
Petrolovo prodajno mesto je priročna rešitev, ko pozabite kupiti darilo, ko si zaželite dišeče kave, ko vam zmanjka motornega olja ali začutite neizmerno lakoto in žejo.
Še dobro, če vedo, da avto potrebuje olje
Pisane fotografije, ki vas spremljajo na velikih obcestnih plakatih in v tiskanih oglasih, so bile posnete na bencinskem servisu Povir, kjer je fotograf Aljoša Rebolj v deževnem septembru lovil redke sončne dneve.
Kampanja poteka v dveh sklopih, v katerih se predstavljajo različni liki: pozabljivi poslovnež z darilom, žejni gasilci s pijačo, družina s fantkom, ki ima polomljen avtomobilček, lačna nosečnica, motoristi, ki hitijo na baletno predstavo, Rockabilly oboževalci in zaspani študentje iz KUD Ivana Cankarja.
Upamo, da je nova kampanja tudi vam popestrila jesenske dni. Veselimo se že prihodnjih oglasov, ki bodo podobno zasnovani in bodo predstavili tudi številne druge proizvode na Petrolovih prodajnih mestih.
Jelka Kušar
Aditiv AdBlue vedno bolj iskan
AdBlue v Petrolu ni novost, saj ga že dalj časa ponujamo voznikom, poleg tega nam ga je sodelavec Aleš Arnšek obširneje predstavil v časopisu in med drugim zapisal:
“Petrol AdBlue je nestrupena 32,5-odstotna raztopina sečnine (urea) v vodi, ki jo uporabljajo za kemično zmanjševanje emisij dušikovih oksidov pri Euro 4 in Euro 5 dieselskih motorjih, opremljenih s SCR katalizatorji.”
Počasi so ga spoznavali tudi vozniki, ki se vse bolj zanimajo zanj in lahko se pohvalimo, da mesečna prodaja raste za 20 ali celo več odstotkov. In če je bilo sprva dovolj, da smo ga imeli le na enem ali dveh bencinskih servisih, je bilo prodajo sčasoma potrebno širiti, tako da ga je zdaj možno kupiti na petih lokacijah - na Povirju I in II, v Lukovici ter na Barju I in II. Vendar to ni dovolj.
jože Anžič je zadovoljen s sodelovanjem s Petrolom
Zdaj jih najdete v Petrolu v Sloveniji samo pet, a kmalu jih bo več
Povpraševanje je tolikšno, da bomo v prihodnje ponujali AdBlue tudi na mnogih drugih bencinskih servisih.
Še v letošnjem letu naj bi ga imeti na enajstih lokacijah, razen na dosedanjih, tudi na Lomu I, II, Tepanju I, II in Hrušici I, II. Prihodnje leto naj bi imeli AdBlue na okrog 20 že zgrajenih bencinskih servisih, prav tako pa tudi na nekaterih novih.
Tina Tomažič
Beli dimnikar predstavlja PRIMA kurilno olje
V septembru smo pripravili novo oglaševalsko kampanjo za PRIMA kurilno olje.
Skladno s trendom evropske ponudbe goriv, ki po svoji kakovosti odstopajo od običajnih standardnih zahtev, sedaj tudi v Petrolu svojim kupcem ponujamo kurilno olje, ki ob enaki ceni kot že znano ponuja višjo kakovost. PRIMA kurilno olje uporabnikom zagotavlja občutne finančne prihranke, prav tako
Le kadar srečate osebno, morate prijeti za gumb
pa je tudi prijaznejše do okolja.
Nov proizvod smo predstavili v oglaševalski kampanji, v kateri smo izpostavili ekološko komponento, ki je predvsem v zadnjem času stalnica v Petrolovem delovanju in oglaševanju. Glavno sporočilo kampanje, čistejše izgorevanje, na prijazen in zabaven način izraža dimnikar v snežno beli obleki na snežno belem kolesu. Dimnikarji si po novem umažejo hlače samo še na verigi kolesa in nič več pri čiščenju dimnika.
Poleg nove blagovne znamke smo v vseh medijih poudarili tudi prenovljeno storitev, spletno naročanje PRIMA kurilnega olja.
Televizijski oglas, radijski oglas, velike obcestne plakate in tiskane oglase ter direktno pošto za naše kupce smo oblikovali skupaj z agencijo Publicis. Naj vam nasmejani beli dimnikar prinese srečo!
Jelka Kušar
“Če bomo dobri in ugodni, bomo imeli delo”
0 odpiranju poslovno logističnih centrov v našem časopisu običajno ne poročamo. Tokrat je nekoliko drugače, kajti BRUS transport ni odprl v Godoviču le novega centra, ampak tudi Tip Stop, mehanično delavnico za hitra popravila.
Tip Stop je dobro pripravljen na stranke
Podjetje je bilo ustanovljeno pred 15 leti, sedež je imelo v Srednji Kanomlji, delo pa je steklo z dvema tovornjakoma in dvema zaposlenima. Z leti je raslo in zdaj se lahko pohvali z 58 tovornjaki in 82 sodelavci. V preteklih letih se je ukvarjalo le s transportom, servise tovornjakov so doslej, in bodo tudi v prihodnje, opravljala razna pooblaščena podjetja. Lastno dejavnost pa so razširili na gumarstvo - vulkanizerstvo in kakor je dejal sodelavec Matej
POGAČ, “ če bomo delali zase, zakaj ne bi še za druge”. Pričakujejo, da bodo stranke prihajale od Idrije do Logatca, morda tudi od drugod, kajti “če bomo dobri in ugodni, bomo imeli delo”.
Za Tip Stop bi lahko rekli, da je nadaljevanje večletnega sodelovanja s Petrolom, ki je potekalo na področju naftnih derivatov, čeprav ni bilo vedno enako intenzivno. Zdaj se bo nekoliko spremenilo. Naftne derivate bomo podjetju Brus transport še vedno dobavljali, pogodba pa je sklenjena tudi za dobavo pnevmatik za osebna in tovorna vozila, za motorno olje, vitrex in akumulatorje.
Jelka Kušar
Petrolov izziv študentom Ekonomske fakultete
Prodaja biodiesla na naših bencinskih servisih, ki smo ga uvedli na osnovi direktive EU, ni nobena novost. Z njim naj bi zmanjšali porabo surove nafte oziroma njenih proizvodov, vendar s tem še ni vse storjeno. Potrebna bi bila tudi druga biogoriva, med njimi bioetanol. A preden ga pripeljemo na bencinske servise, je potrebno ugotoviti, kakšne so možnosti za dobavo, kako je s cenami, s transportom, kaj je potrebno spremeniti v zakonodaji, ali bi ga mogli proizvajati v Sloveniji, kaj bi to prineslo našemu
kmetijstvu Veliko vprašanj, na
katera bi morali čim prej najti odgovor, če hočemo pravočasno izpolnjevati evropsko direktivo.
Veliko vprašanj, ki bi jih morali razjasniti ali poiskati odgovore tam, kjer so se z zadevo že spopadli. Toda za prvo kakor za drugo inačico bi morali oblikovati ekipo, ki bi se lotila dela. Lahko pa se obrnemo tudi na zunanje strokovnjake.
Na Ekonomski fakulteti deluje društvo TopEF, v katerem sodelujejo najuspešnejši študenti, ki se spopadajo z gospodarskimi izzivi in prevzemajo naloge od podjetij raznih panog. Tako so pripravili projekte za Autocommerce, Gorenje, Microsoft, BTC. Petrol je razpisal študijo “Slovenija, dežela zelene energije, bioetanol na Petrolovih bencinskih servisih”, prijavijo pa se lahko posamezniki ali skupine. Projekt mora biti zaključen v 5 do 7 tednih, nato bo naša družba pregledala in ocenila vse študije ter zmagovalni ekipi podelita nagrado - 5.000 evrov.
www.petrol.si/primakurilnoolje
Jelka Kušar
Tiskovna konferenca je zbudila veliko zanimanje novinarjev
Strategija pomeni za Petrol jasno zavezo
Ko je Petrol objavil ponudbo za prevzem Istrabenza, so se v medijih začeia pojavljati razna ugibanja. Zato je uprava sklicala tiskovno konferenco, na kateri je pojasnila svojo namero.
Predsednik uprave je dejal, da je uprava že ob nastopu mandata napovedala korporativno strategijo, in da je prevzemno namero potrebno razumeti v luči tega dejstva. V Petrolu vlada trdno prepričanje, da je za učinkovitost nastopa odločilno povezovanje družb iz energetskega sektorja in da Petrol, kot ena strateških naložb države nosi še posebno odgovornost za uspešnost povezovanja.
Objava prevzemne ponudbe ni cilj, ampak sredstvo za doseganje ciljev, ki so zapisani v strategiji. Petrol želi na trgih jugovzhodne Evrope postati ena vodilnih energetskih družb, oskrbo z zemeljskim in utekočinjenim naftnim plinom pa nadgraditi z vsestransko rastjo. To pomeni tudi z akvizicijami družb, za katere ocenjuje, da je njihova dejavnost kompatibilna Petrolu, ali da imajo znotraj svojega portfelja energetske segmente, na katerih želi Petrol okrepiti svojo prisotnost.
Po prepričanju predsednika uprave Marka Kryžanowskega se uprava jasno zaveda svoje odgovornosti do lastnikov, prav tako pa tudi dejstva, da strategija pomeni za Petrol jasno zavezo. Povezovanje z družbo Istrabenz je ena od možnih poti pri uresničevanju strategije. Vendar ni edina in uprava preučuje tudi druge.
Petrol je ponudil za delnico 100 evrov, cena pa izhaja iz lastnih cenitev vrednosti družbe in odraža pošteno vrednost Istrabenza, zato je Petrol prepričan, da je ustrezna.
Med družbama je veliko potencialnih sinergij, najpomembnejše pa so v distribuciji zemeljskega plina in pri prodaji končnim odjemalcem, pri dobavi električne energije, kjer želi Petrol okrepiti svojo vlogo, ter pri skladiščenju in distribuciji naftnih derivatov, kjer
imata obe družbi že zdaj skupno podjetje.
Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga, ki je poudaril, da so vsa ugibanja o političnih scenarijih odveč, da se mora nadzorni svet kot predstavnik lastnikov obnašati odgovorno do delničarjev in do družbe. Povezovanje v energetskem sektorju je edino logično. Vsak korak, ki ga pospešuje, bo nadzorni svet Petrola vedno podpiral in tudi odločitev uprave za prevzem Istrabenza je soglasno podprl.
Novinarji, ki se v tako velikem številu niso udeležili še nobene Petrolove tiskovne konference, so po uvodnih besedah obeh predsednikov zastavili več vprašanj. Večino so namenili predsedniku uprave, nekaj tudi predsedniku nadzornega sveta. Predsednik uprave je povedal, da v Petrolu vidimo ponudbo kot prijateljsko potezo. Kar zadeva sodelovanje z Istrabenzom, lahko pove, da obstaja na poslovnem področju, da je zelo uspešno, in da si ga želimo še nadgraditi.
Delamo na projektih poslovnega povezovanja, torej na poslovnih dogodkih, ki bi lahko bili pozitivni oziroma donosni za obe družbi.
V postopku za prevzem obravnavamo vse delničarje enako in prevzemna ponudba velja za vse delničarje, nikogar ne favoriziramo in z nikomer se ne dogovarjamo posebej. Velja pa od trenutka, ko je bila objavljena.
Na vprašanje, ali bosta KAD in SOD sprejela ponudbo oziroma ali bo država prodala svoj delež Petrolu, je Marko Kryžanowski odgovoril, da bi bilo to potrebno vprašati vlado, jasno pa je, da država na svoj delež v Petrolu gleda kot na strateško naložbo.
Uprava Petrola je ob nastopu in s strategijo dala vedeti, kakšna je pot Petrola in kako želimo doseči cilje.
Še nobene Petrolove tiskovne konference se ni udeležilo toliko predstavnikov medijev
Povedali smo, da bomo prevzemali družbe doma in v regiji. Obstaja več možnosti za rast podjetja. Za podporo pri odločanju smo najeli družbo Perspektivo kot borznega posrednika, za svetovanje pa smo izbrali Novo Ljubljansko banko.
Družba Istrabenz je na borzi in vsak lahko objavi prevzemno ponudbo. V Petrolu menimo, da je ponujena cena 100 evrov za delnico zelo dobra - tudi za vse lastnike Istrabenza, in temu primerno pričakujemo odziv tako velikih kakor tudi malih delničarjev. Zato po naši presoji prevzemnega praga ni bilo potrebno postaviti.
Družba Petrol je tako dobra, da lahko pokrije finansiranje projekta s svojimi viri in zadolžitvijo, kar ne bo vplivalo na rezultate poslovanja oziroma bi bil vpliv pozitiven.
Z gospodom Bavčarjem se še naprej pogovarjata, in osebno se cenita, kar je pred nedavnim izjavil tudi Igor Bavčar. Komunikacija poteka povsem normalno, tako kot doslej, pogovarjata pa se o poslu in o skupnih projektih, ki nas še čakajo.
Povezava z Istrabenzom ne izključuje niti ne preprečuje drugih povezav.
V skladu s pravili prevzemne ponudbe ni možno komentirati, koliko smo dobili oziroma kateri delničarji so se odzvali. Praksa tako pri nas kot v tujini pa je, da se delničarji oglasijo v drugi polovici roka prevzemne ponudbe.
Petrol ima jasno vizijo in strategijo, da bo ostal energetska družba. Že danes pa ima naložbe, ki so v neenergetskem sektorju in tudi o Istrabrenzu lahko govorimo kot o naložbi v neenergetski sektor, če ustreza standardom Petrola in dosega rezultate, ki jih zahtevamo v naši družbi.
Na tiskovni konferenci je bila celotna uprava, pa tudi predsednik nadzornega sveta
Poslovodja bencinskega servisa Stara Pazova Aleksander MILADINOVIČ je v bistvu zadovoljen s poslovanjem objekta, ki ga upravlja, vendar takoj doda, da bi moglo biti v prihodnje še bolje, kajti potenciala imajo veliko in ga bo možno tudi izkoristiti.
Delo je steklo, a vse še ni postorjeno
Jelka Kušar
Promet na avtocesti med Beogradom in Novim Sadom je v obe smeri dokaj gost, avtomobili in njihovi vozniki pa potrebujejo pijačo. Zato je bila odločitev Petrola, da kupi bencinski servis v Stari Pazovi gotovo dobra, čeprav so morali objekt predelati, nekaj zadev pa bo potrebno še postoriti.
Pozitivna stran je v tem, da imajo avtoplin, katerega prodaja v Srbiji stalno narašča, v Stari Pazovi pa ga prodajo približno enako količino kot tekočih goriv.
Za bencinski servis ob avtocesti je pomembno, da ima dovolj velik parkirni prostor, saj se niti vozniki osebnih niti tovornih vozil ne ustavljajo radi, če je vse zabito. Na Stari Pazovi se jim gneče ni bati. Potrebno bo postaviti le nekaj svetilk, ker se ljudje sicer v mraku ali celo v temi ne bodo upali pustiti tam avtomobilov. Neprijetni dogodki so pač preveč pogosti.
Dva stebra s štirimi reflektorji bodo namestiti tudi ob uvozu z avtoceste, kajti zdaj se ob megli, ki se zelo pogosto razprede, bencinskega servisa, ki je nekoliko odmaknjen od ceste, sploh ne vidi in vozniki mirno peljejo naprej, čeprav ga iščejo in vedo, da je tam nekje. Tujci ga pa sploh spregledajo. Še huje je takrat, ko meglo spremlja dež, ki se včasih kar odbija od tal. Potrdilo, da je megla zares zelo gosta, najdemo na bližnjem bencinskem servisu OMV, ki ima tako ob dovozu kot ob izvozu po devet stebrov s svetilkami.
V prihodnje bo za promet koristna tudi
Direktorju je treba pozorno prisluhniti
restavracija, ki ima v kleti veliko kuhinjo in vse ostale spremljevalne prostore, a zanjo še iščejo najemnika, ki bo znal voditi obrat tako, da bo privabil čim več gostov.
Obenem pa bo moral biti dovolj “podložen”, saj prvo leto ne bo imel zaslužka. Tako je pač s takimi obrati in ljudje iz stroke se tega zavedajo in nihče se ne upa na hitro odločiti.
Že zdaj, čeprav še ni restavracije, pa popotniki z otroki sprašujejo po igralih, na katerih se malčki lahko sprostijo in nato lažje prenašajo nadaljnjo vožnjo, a tudi nanje bodo morali nekoliko počakati.
Ko se človek ustavi pred bencinskim servisom in se ozre proti strehi, opazi neobičajno tehniko, ki deluje v prvem trenutku nekoliko nenavadno, a ga kmalu podučijo, za kaj gre. Ker nimajo niti telefonskih povezav niti faksa, delujejo prek satelita. Ali bodo pri tem ostali ali se bo kaj spremenilo, zaenkrat še ne vedo, vendar ni videti, da bi jih sedanje stanje kaj posebno motilo. Ljudje se znajdejo. Sicer je pa
na bencinskem servisu - tako kot na Petrolovih ostalih dveh v Srbiji - nekaj preskušenih prodajalcev in nekaj novincev, ki se zelo zanimajo za delo in se poglabljajo vanj, tako da so nekateri v znanju menda že prehiteli sodelavce z daljšim stažem. Poslovodja je pa tako kakor njegova kolega z drugih dveh Petrolovih bencinskih servisov v Srbiji
Namesto telefona in faksa____
prišel iz naftne panoge, kar vsekakor zagotavlja, da bo po začetnih težavah, s katerimi se spopadajo povsod, ne le v Srbiji, delo uspešno teklo.
Tako kot marsikje drugod, bo tudi v Stari Pazovi k večji prodaji pripomogla kartica Magna. Prva, ki bi jo sprejela, je družba Gorenje, ki deluje v tem območju, vendar čaka, da bomo zgradili mrežo bencinskih servisov, saj se ji bo šele takrat splačalo kupovati s pomočjo Nekdanji bencinski servis so morali temeljito predelati	kartice.
Septembra je na predlog sveta delavcev nadzorni svet Petrola d.d. za delavskega direktorja potrdil Bojana HERMANA, ki je s tem nastopil svoj drugi mandat. To je bila priložnost za razgovor z njim o delu v preteklih petih letih in o nalogah v prihodnjem obdobju
Pristojnosti delavskega direktorja
so jasne Jelka Kušar
Kako ocenjujete delo, ki ste ga kot delavski direktor opravili v svojem prvem mandatu?
V času mojega prvega mandata se je menjala uprava družbe, a tako pri prejšnji kot pri sedanji sem sodeloval na vseh sejah kot povsem enakopraven sogovornik, kot čian uprave, predvsem v deiu, ki se tiče kadrovskega in socialnega področja, se aktivno vključeval v razprave, ki so bile na dnevnem redu sej. S čiani uprave smo se dogovarjali o predlogih za posvetovanje na sejah sveta delavcev in predsedstva sindikata. Uradno sem imenovan kot predstavnik zaposlenih v Petrolu d.d., saj me predlaga svet delavcev Petrola d.d., a ker problemi, o katerih govorimo, zadevajo vse zaposlene v skupini Petrol, zastopam vse. Prav zaradi tega smo začeli s predsedniki svetov delavcev matične in odvisnih družb aktivnosti za povezovanje svetov oziroma predsednikov, da bi s skupnimi dogovori zavzemali enotna stališča.
Kot koordinator med posameznimi sveti delavcev bi posredoval upravi njihove predloge. Sodelovanje je zaživelo s podpisom sporazuma in v preteklem mandatu smo se dejansko sestajali in dogovarjali, vendar smo šeie formalizirali vsebino, konkretnih povezovanj in problematike še ni bilo. Toda ko se pojavi potreba po razgovoru o konkretnih vprašanjih, se povežem s posameznimi predsedniki.
Ali so potrebe, želje, zahteve posameznih svetov delavcev različne ali podobne?
Dejansko gre za zaposlene v matični družbi in za zaposlene v odvisnih družbah. In kar zadeva interese, gre za skupne, a včasih tudi za dokaj različne
zadeve. Tudi narava deia je različna.
V delu, ki ga usklajujem kot delavski direktor, so se predlogi uprave nanašali na nekatera skupna področja, kot na primer nagrajevanje, izplačila ob zaključku ieta, regres, reorganizacije posameznih služb v skiadu z načrtovano strategijo, področje družbenega standarda, socialnih pomoči, pobud sindikata. O zadevah so biti seznanjeni sveti delavcev in sindikat. Predstavniki zaposlenih v svetu delavcev maloprodaje in predstavniki maloprodaje v predsedstvu sindikata pa posredujejo problematiko zaposlenih na bencinskih servisih. Vprašanja se nanašajo predvsem na deio izven rednega delovnega časa, nagrajevanje, delovne pogoje in klimo, ki viada med zaposlenimi. Vprašanja pogosto zadevajo bolj sindikalno področje, a tudi s to problematiko redno seznanjam upravo.
Za kaj ste se najbolj zavzemali v preteklem mandatu? Kaj je bilo z vašega področja najpomembnejše pri delu uprave?
Pristojnosti delavskega direktorja in sveta delavcev so jasne. Opredeljene so v zakonodaji in poslovniku o delu sveta delavcev. Uprava družbe načrtuje
strategijo razvoja družbe, potrjujejo jo predstavniki lastnikov v nadzornem svetu. Kot član uprave moram slediti tem smernicam. Sodelovanje pri pripravi predlogov uprave, ki zadevajo področja soupravljanja in so posredovana svetu delavcev, je ena pomembnejših aktivnosti. V tem delu so bili v ospredju predlogi za reorganizacijo posameznih služb in sektorjev.
Skupaj s predsednikoma sveta delavcev in sindikata ter s člani predsedstva sindikata smo s strokovnimi službami in upravo usklajevali vrsto aktivnosti. Med najpomembnejše štejejo usklajevanje predloga o statusu stanovanj v lasti Petrola, počitniških kapacitet, nagrajevanja glede na uspešnost poslovanja in priznanje dodatka za letni dopust starejšim delavkam. Pri tem moram poudariti dobro sodelovanje in veliko kooperativnost članov uprave. Veliko pozornosti smo posvečali problemom, ki nastajajo ob vedno večjem številu ropov in napadov na zaposlene na bencinskih servisih ter socialni pomoči zaposlenim.
Kritično sodelujem tudi pri vsakoletnem merjenju zadovoljstva zaposlenih in posredujem upravi mnenje sodelujočih pri anketah. Ljudje namreč marsikdaj povedo tudi tisto, kar redkokdaj napišejo. Povedo, kaj si mislijo o anketi in kaj jim pomeni. O rezultatih in njihovih pogledih potem razpravljamo na seji uprave.
In kaj anketa pomeni zaposlenim?
Po mojih ugotovitvah se je nekateri zelo resno lotijo, druge pa poskušam prepričati, da z bojkotom ne izražajo svojega mnenja. Nekateri ljudje pravijo, da ankete ne bodo izpolnili, ker niso zadovoljni. A anketa je priložnost, da
napišejo, kar bi bil realen odraz njihovih misli.
Rezultati anket so praviloma dobri, ko pa poslušam predstavnike zaposlenih na sestankih, dobim občutek, da je splošno razpoloženje slabo. In zastavljam si vprašanje, kje najti povezavo. Zato je pomembno, da se pri kritiki soočamo s konkretnimi problemi. Ankete in statistike, kjer sodeluje veliko število zaposlenih, pokažejo splošne rezultate o zadovoljstvu. Glede ankete pa menim, da se zaupanje delavcev vse bolj vzpostavlja in da ljudje verjamejo, da gre za anonimno anketo, in da se motijo tisti, ki pravijo, da bi posamezni delavci, ki so kritični, nosili kakršnekoli posledice.
Ali se interesi zaposlenih in lastnikov zelo razlikujejo?
Lastniki hočejo vedno ustvarjati več in bolje - včasih tudi na račun zaposlenih. Če se lastniki ne zavedajo in ne cenijo pomena človeškega potenciala, ima lahko to izredno negativen učinek glede njihovih pričakovanj. Nezadovoljstvo se odraža na obeh straneh.
V Petrolu v mojem prvem mandatu do podobnih zahtev lastnikov ali restriktivnih ukrepov do zaposlenih sploh ni prišlo. Nasprotno, mnenja sem, da predstavniki lastnikov prav v naši družbi cenijo zaposlene in delo, ki ga uspešno opravljamo. Teme, ki smo jih obravnavali s predstavniki lastnikov v prejšnji sestavi, so se nekajkrat nanašale na plače, nagrajevanje in na vprašanja, ali gre enačiti zaposlene na bencinskih servisih z zaposlenimi v trgovinski panogi. Predstavniki zaposlenih smo doslej in tudi zdaj še vedno zagovarjamo stališče, da se dela na bencinskih servisih in v klasičnih trgovskih prodajalnah ne da primerjati. Tudi v razgovorih s predsednikom uprave smo dobili potrditev svojega stališča.
Politika plač je občutljiva tema, ki jo lastniki neradi načenjajo. V tej zadevi uprava in predstavniki zaposlenih žal ne morejo narediti velikih sprememb, ker nad tem bedi nadzorni svet. Miselnost, da so plače previsoke, moramo spremeniti in argumentirati razlike med zahtevnostjo dela zaposlenih na bencinskih servisih in v klasičnih trgovinah.
Sodelujete tudi na sejah nadzornega sveta. Vam nadzorniki zastavljajo vprašanja v tej zvezi? Kakšni so odnosi z njimi?
Kakor sem že omenil, takih razprav na sejah nadzornega sveta ni bilo prav pogosto. Problematika je bila izpostavljena le takrat, ko smo govorili o dvigu plač. V lanskem letu je nadzorni svet brez pripomb in zadržkov sprejel predlog uprave za izplačilo ob koncu leta in upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Vaš novi mandat je pravzaprav samo nadaljevanje prvega. Ali vas vendarle čakajo posebne zadolžitve?
V novem mandatu se obeta precej aktivnosti. Kaj kmalu bomo s svetom delavcev in s sindikatom začeli usklajevati novo kolektivno pogodbo. Strokovna delovna skupina končuje
s pripravo predlogov. Ko jih bo posredovala predstavnikom delavcev, bo stekel postopek usklajevanja.
V pripravi je tudi nov sistem nagrajevanja, kjer bo večji poudarek posvečen nagrajevanju variabilnega dela in bo dal večjo težo motivaciji zaposlenih.
Ali dobite predlog strokovne delovne skupine v naprej, da ga lahko pregledate in pripravite pripombe, ali ste le eden od zaposlenih, ki sodeluje v razpravi?
Strokovne predloge s področja soupravljanja najprej pregleda in uskladi uprava. Poudariti moram, da gre pri tem le za predloge in ne za odločitve. Predlogi so posredovani v obravnavo delavskim predstavnikom glede na to, ali problematika zadeva sindikat ali svet delavcev. V zvezi s kolektivno pogodbo bo potrebno stališča usklajevati tudi s koordinacijo predsednikov svetov delavcev, tako da bo delo dokaj obsežno. Seveda sodelujem pri obravnavah na vseh organih delavskih predstavništev.
Kakšne spremembe bo prinesla nova pogodba? Samo tiste, ki jih zahteva zakon in o njih niti ni možno razpravljati, ali bo dovolj možnosti?
Zakon opredeljuje določena izhodišča, ki jih ni mogoče spreminjati in niso predmet usklajevanja. Pogovori
z upravo nakazujejo, da je v času usklajevanja pripravljena prisluhniti željam delavskih predstavnikov v delu, kjer to dopušča zakon. Seveda se redko za vse dobro izteče, zato moramo biti pripravljeni na dogovarjanje in doseganje kompromisov.
Omenjali ste sindikat. Kakšno je sodelovanje med sindikatom in vami ter s sveti delavcev?
Sam se počutim kot predstavnik zaposlenih in čeprav sta vlogi sindikata in sveta delavcev precej ločeni, in vemo, kakšna je vloga posameznega organa, je po mojem mnenju povezovanje potrebno stalno vzdrževati. Končno gre za zaposlene, ki so člani sindikata, istočasno imajo kot zaposleni svoje predstavnike v svetu delavcev, v upravi pa delavskega direktorja. Toda v skladu z zakonodajo je potrebno ločevati pristojnosti, ki jih ima sindikat, ter pristojnosti, ki jih ima svet delavcev.
Že v predhodnem mandatu sem se v Združenju svetov delavcev zavzemal za povezovanje, kajti brez njega v bistvu delavske participacije v našem sistemu skoraj ni možno izpeljati. Kdor bi hotel tako ravnati, bi verjetno imel druge interese.
V Sloveniji smo model soupravljanja povzeli po nemškem vzoru, ki obe funkciji ločuje. Glede na to, da so imeli pri nas v obdobju samoupravljanja sindikati in delavski sveti dokaj veliko vlogo, se je miselnost ljudi do določene mere ohranila. V času, ko sem bil predsednik sveta delavcev, sem spoznal, da se na večini sestankov problematika ponavlja. Na sestankih svetov delavcev pogosto obravnavajo enake zadeve kot na sestankih sindikata.
S predsednikom in člani predsedstva sindikata razpravljamo o predlogih zaposlenih in uprave in na upravi razpravljamo o stališčih sindikata.
Morda se med zaposlenimi večkrat poraja občutek, da je tega premalo, a z gotovostjo trdim, da s problemi, mnenji in pobudami seznanjamo upravo tako predsednik sveta delavcev, predsednik sindikata, kakor tudi jaz sam. Pri tem ne smem pozabiti omeniti niti seznanjanja s stališči predstavnikov svetov delavcev odvisnih družb.
Leopold Perko je bil iskreno vesel pomoči sodelavcev iz poslovne stavbe
Ali ima sindikat kakšne posebne zahteve, saj je končno zato tukaj, da “tolče po mizi”?
Sindikat izpostavlja predvsem problematiko, ki zadeva pravice zaposlenih. Na sejah predsedstva obravnavajo probleme, kjer so po mnenju sindikalnih zaupnikov kršene pravice zaposlenih, kot je sistem nagrajevanja, delo prek rednega delovnega časa, obseg opravljenega nedeljskega dela. Vse to so zadeve, pri katerih se delavci čutijo prikrajšane in iščejo pomoč pri svojih delavskih predstavnikih. Sindikat je obravnaval to problematiko, na vprašanja in kritike zaposlenih pa se je odzval s pismom upravi družbe. S tem v zvezi smo se sestali s predsednikom predsedstva sindikata in predsednikom uprave, in dorekli nekaj izhodišč. Dogovorili smo se, da bo sindikat predložil konkretne primere, kjer so bile po mnenju zaposlenih kršene pravice. Posploševanje problematike ne vodi k rešitvam, temveč le ustvarja nezadovoljstvo. Ko se bomo lotili konkretnih primerov, bodo izpostavljene tudi odgovornosti. Ko ljudi prevzame občutek, da se jim dogaja krivica in so brez moči, se obrnejo na predstavnike v sindikatu. Toda pred tem je dejansko še vrsta odgovornih, predpostavljenih, ki bi morali po delovni dolžnosti in s polno odgovornostjo prisluhniti problemu in ga reševati posebej, če so kršene zakonsko določene pravice delavca. Prizadeti v pismu odgovarjajo, da so o zadevi obvestili predpostavljenega, a žal brez uspeha. Menim, da je ta institucija premalo izčrpana, ali pa se predpostavljeni izogibajo konfliktom in prelagajo odgovornosti na svoje predpostavljene.
A zaposleni vidijo v njih predpostavljene, v sindikatu in v delavskem direktorju pa ljudi, ki so na njihovi strani.
Seveda, mi imamo v svoji funkciji možnost, da se neposredno obrnemo na najvišje vodstvo, a na sestankih z njim se vedno srečamo z vprašanjem, ali so vsi odgovorni v verigi storili vse, da do tega ne bi prišlo. Zdaj se vračam na tisto, kar sem že povedal, da mora predpostavljeni, ki je odgovoren in
tudi plačan, poznati vsa pravila, in da pravice delavcev ne smejo biti kršene. In da moramo analizirati vsak posamezen primer.
In kako se to do konca izpelje? Mora poseči vmes predpostavljeni, ki bi moral že prej to storiti?
Do zdaj so zadeve, ki so povezane z mnenji in pritožbami zaposlenih, reševali v predsedstvu sindikata, ki je pozval strokovne službe, da so zabeležile primer, pojasnile postopke, ter reševale posamezne zadeve. Najpogosteje so to urejali zaposleni na kadrovskem področju.
Na osnovi vsega tega sodim, da se delavci pogosto obračajo na vas.
Name niti ne, bolj v posameznih primerih. Na svoje predstavnike sindikata v enotah pa pogosto. Problematiko potem izpostavijo na predsedstvu sindikata, kjer sem prisoten, in tukaj steče sodelovanje.
V kolikšni meri lahko pripomorete, da se to, kar delavci pričakujejo, tudi uresniči?
Pripomorem lahko, da se problematika izpostavi na ravni strokovnih služb in uprave. Uprava prisluhne in se je pripravljena pogovarjati, saj nikomur ni vseeno, kaj čutijo delavci. Dejansko pa je vedno potrebno pogledati konkretne primere, a kadar gre za splošno nezadovoljstvo, se je potrebno posvetiti reševanju na drugačen način. Vendar večinoma ravno posamezni primeri
povzročajo splošno nezadovoljstvo. Bistveno je, da čim hitreje reagiramo in jih tudi rešimo.
Lahko torej rečete, da so zadeve urejene dokaj hitro in v zadovoljstvo ljudi?
Kadar se spopademo s konkretnimi primeri, se zadeve dokaj hitro uredijo. Vedno pa ravnamo na osnovi zakonov in pravil, za katera smo se skupaj dogovorili.
Med obsežnejšimi dogovori, ki pa niso posvečeni posameznikom, je pismo predsednika predsedstva sindikata, ki sem ga že omenil. Drugi del dogovora je namenjen sistemu nagrajevanja, o katerem smo tudi razpravljali na sestanku s predsednikom uprave in predsedstva sindikata. Najpomembnejša novost bo v tem, da bo večji poudarek na variabilnem delu plač, kar naj bi ljudi spodbujalo k boljšemu delu, saj bo od njihovih rezultatov odvisen večji del zaslužka kot doslej.
Kolikšno razliko v odstotkih lahko prinese zelo dobro in zelo slabo delo?
Tega ne vem, ker še čakamo na predlog.
Tema razprav je tudi kolektivna pogodba.
Tudi v zvezi s kolektivno pogodbo še čakamo na predlog strokovne delovne skupine in pričakujem, da jo bomo kmalu dobili ter začeli usklajevati mnenja.
Prijazen in aktiven odnos do strank je bil najpomembnejši pri izboru najboljšega prodajalca Petrola v letu 2007 in tekmovalci so dokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti in nalog, ki jih dobro obvladajo.
Kdo se je najbolje izkazal in si priboril naziv NAJ prodajalca za leto 2007
V letu 2007 je že šestič potekalo tekmovanje za NAJprodajalca Petrola. Tekmovanje za vse prodajalce, tudi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, letos prvič tudi iz Srbije ter seveda iz Slovenije, je bilo organizirano v sodelovanju predstavnikov Sektorja razvoj maloprodaje, Sektorja TRKV in Sektorja DAS. V prvem delu tekmovanja, v katerem so morali kandidati pokazati znanje predvsem s področja poznavanja predpisov
in navodil za poslovanje servisa ter okrožnic, vezanih na poslovanje, je sodelovalo prek 300 kandidatov, ki so teoretični del preizkusa opravili že ob koncu meseca septembra.
V finalni del se je uvrstilo 36 tekmovalcev, od tega po trije iz Hrvaške in Bosne ter dva tekmovalca iz Srbije.
V letošnjem letu so bili vsi finalisti ocenjeni po enakih kriterijih in enakih elementih, kar pomeni, da je uvodni test predstavljal samo vstopnico za
Jože Gostiša
finale, v finalnem delu pa so morali vsi tekmovalci pokazati znanje na konkretnih primerih na samem bencinskem servisu in pa v odnosu do kupca.
Prav odnos do kupca je bil pri izboru najpomembnejši, sestavljen pa je bil iz dveh delov in sicer iz anonimne ocene, ki je bila oblikovana na delovnem mestu kandidata in iz nastopa pred posebno komisijo. Tako anonimna ocena, ki je bila pripravljena na enakih kriterijih,
\\\\vw\\
Tukaj mora biti napaka. A kje??	Stali	so	skupaj,	a	ugotovitve	je	vsak	ohranil	zase	Nisem	povsem	prepričana,..
Le kaj naj bi bilo tukaj napačnega?
Seveda, z veseljem vam pomagam
To olje tudi sam uporabljam
kot tudi nastop pred komisijo, ki je za vse tekmovalce potekal po enakem scenariju, je omogočala oceno nastopa posameznega kandidata.
V nastopu pred komisijo, v katerem je "neugodno” stranko igrala mag. Tea Miška, so člani komisije ocenjevali predvsem celovitost odnosa prodajalca do kupca, to je nastop kandidata kot celoto, s tem da se je v nastopu pokazalo tudi poznavanje poslovanja. Ker se je že v preteklosti pri posameznih kandidatih med nastopom pred komisijo velikokrat pojavljala trema, smo to upoštevali pri postavitvi ponderjev za posamezni del finalnega tekmovanja.
Mirno lahko zatrdim, da so vsi, ki so se udeležili finalnega dela tekmovanja v
Novem mestu, tudi zmagovalci, saj so vsi pokazali zavidljivo znanje, predvsem pa pravilen odnos do kupcev. Zavedati se moramo, da je ravno odnos do kupcev vedno bolj prevladujoč element ponudbe in da se kupci radi vračajo v trgovine, kjer so prijazno in kakovostno postreženi. Opažamo tudi, da je znanje tekmovalcev vedno bolj celovito, saj lahko vsakdo nudi strankam ustrezne nasvete in jim predlaga rešitve za odprta vprašanja, s katerimi pridejo na bencinski servis.
Vsi finalisti tekmovanja so ob zaključku prejeli posebna priznanja za uvrstitev v finalni del, najboljši trije pa tudi čeke v višini simbolične nagrade, poleg tega bodo najboljši trije prejeli tudi pokale in sicer na podelitvi priznanj najboljšim
bencinskim servisom aprila 2008. Čeprav sem zapisal, da so vsi finalisti tudi zmagovalci, je prav, da najboljše tri tekmovalce, ki so si zasluženo pridobili ta naslov, tudi posebej predstavim. Najboljši prodajalec Petrola v letu 2007 je postal Tihomir Brozovič z bencinskega servisa Karlovac, na drugo mesto se je uvrstil Leon Matkovič z Rudnika II v Ljubljani, na tretje pa Vesna Varl s Koroške Bele. Prepričani smo, da imamo na Petrolu še veliko dobrih prodajalcev, ki si že sedaj zaslužijo posebno pozornost in jih zato vabimo, da se nam pridružijo na tekmovanju za NAJprodajalca Petrola v letu 2008.
.
NAJprodajalec 2007 je Tihomir Brozovič
Leon Matkovič
lil. je Vesna Varl
Tihomir Brozovič:
Zahvaljujem se na nagradi, to mi je jako drago i ova nagrada može mi biti samo poticaj za daljnji razvoj i za moje daljnje napredovanje, a to mi je nešto najdraže što sam mogao dobiti.
Napravio nišam ništa drugačije nego kao što se svaki dan ponašam na benzinskom poslu, kako se svaki dan ponašam na benzinskom poslu s kupcima tako sam se i danas ponašao, ništa drugačije.
Zahvaljujem se za nagrado, zelo sem je vesel. Pomeni mi samo podporo za nadaljnji razvoj in za moje nadaljnje napredovanje in mi predstavlja nekaj najdražjega, kar sem lahko dobil. Ničesar nisem naredil drugače, obnašal sem se povsem tako, kot se obnašam vsak dan do kupcev, ravnal sem enako, kakor ravnam s kupci.
Tekmovalci pozorno spremljajo podelitev nagrad
Ko bencinski servis neha obratovati in je potrebno vzpostaviti prvotno stanje zemljišča, mora lastnik opraviti vrsto zakonsko predpisanih zahtev in ukrepov za ustrezno in predpisano odstranitev objekta in opreme.
Mnogi sodelavci v Petrolu so tako ali drugače povezani z delom bencinskih servisov, le redki pa vedo, kaj vse in v kakšnih zaporedjih je potrebno postoriti takrat, ko povsem opuščamo poslovanje na nekem bencinskem servisu. Zato bom potek prikazal s krajšim opisom dela do tehničnega prevzema lokacije kot "zelenega polja”.
Pot do “zelenega polja” ni enostavna Stane Seitl
Petrol je imel v Šalovcih bencinski servis, ki ga je zaradi dotrajanosti zaprl in ga nameraval tudi odstraniti. Leta 2005 mu je Inšpektorat RS za okolje in prostor poslal odločbo, da mora odstraniti tri podzemne rezervoarje, pripadajoče cevovode, tehnološko opremo ter druge spremljajoče objekte, ki so bili potrebni za obratovanje bencinskega servisa.
Zakon o gradnji objektov (ZGO-i) med drugim določa, da je za odstranitev neenostavnih objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na velikost lokacije in obstoječega stanja tehnološke opreme (podzemni rezervoarji, tehnološka instalacija, pretakalni plato za goriva, jaški itd) je bil kot tovrsten objekt obravnavan tudi bencinski servis Šalovci.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je bilo potrebno izdelati ustrezen projekt za odstranitev oziroma rušitev objekta, od upravnih organov občine Murska Sobota zbrati vsa potrebna soglasja, izdelati načrt za
Tako je bilo pred začetkom sanacije
ravnanje z gradbenimi odpadki ter za nameravani poseg zbrati vsa soglasja ostalih udeležencev in strank, ki so bile udeležene v postopku za rušitev objekta v Šalovcih.
Ko smo pridobili gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja, smo objekt začeli rušiti. Sama rušitev je potekala brez večjih zapletov ter v skladu s projektom in navodili. Delo pa je ves čas nadzoroval tako Petrol kot investitor kot izvajalci del, občasno pa tudi okoljski inšpektorji.
Tako obširnih postopkov za vzpostavitev prvotnega stanja zemljišča, "zelenega polja”, do sedaj na Petrolovih lokacijah v glavnem ni bilo potrebno izvajati, saj smo na takih lokacijah običajno rekonstruirali stare oziroma gradili nove objekte.
Kakšno je bilo stanje na lokaciji opuščenega bencinskega servisa?
Opuščeni bencinski servis Šalovci je stal ob državni cesti Murska Sobota
- Hodoš in že več kot 12 let ni obratoval, zemljišče pa je bilo v glavnem poraslo s travo, medtem ko smo prodajni objekt (kiosk) odstranili že kmalu po zaprtju. Ostal je betonski pretakalni plato
ter asfaltni dovoz in izvoz z lokacije, pokrit s plastjo starega asfalta. Na lokaciji bencinskega servisa je bil tudi podzemni del tehnološke opreme in sicertrije enoplaščni podzemni skladiščni rezervoarji kapacitete 2X25m3 in ixi5m3, cevovodi v jaških pod odstranjenimi točilnimi avtomati, jaški podzemnih rezervoarjev s cevovodi ter jašek za priklop vode in elektrike.
Pripravljalna dela
Za varno rušitev z vidika požarnega varstva in preprečitev kakršnegakoli onesnaženja je bilo na podzemnih rezervoarjih in preostali tehnološki opremi (jaški in cevovodi) potrebno predhodno izvesti razna dela:
• temeljito kemično očistiti in razpliniti vse rezervoarje in cevovode, podzemne rezervoarje pa napolniti z enertnim plinom (dušik),
• iz rezervoarjev odstraniti usedlino (mulj) ostankov naftnih derivatov ter odpeljati na ustrezno deponijo oziroma uničenje,
• iz vseh jaškov nad rezervoarji odstraniti in izčrpati vodo in druge odpadke.
Gradbena dela
Po pridobitvi ustreznega dovoljenja ter izbiri izvajalca del so bila izvedena gradbena dela, ki so zajemala:
- zavarovanje gradbišča in postavitev ustreznih opozorilnih znakov,
- namestitev strojne in gradbene opreme,
- pripravo terena za izkop rezervoarjev in odstranitev zaraslega grmičevja ter gornjega sloja zemljine,
- ureditev začasne deponije za zemeljski izkop neoporečnih materialov,
Delo je dobro opravljeno, razlike ni opaziti
- ureditev začasne deponije za onesnažene materiale,
- odstranitev asfaltnih in betonskih preplastitev na dovozno izvozni ter manipulativni površini bencinskega servisa,
- odstranitev betonskih pralnih plošč in betonskih robnikov na območju treh podzemnih rezervoarjev,
- odstranitev jaškov nad rezervoarji,
- odstranitev jaškov in kinet cevovodov,
- izkop in obkop zemljine ob rezervoarjih,
- pripravo rezervoarjev in cevovodov za izkop,
- izkop enoplaščnih podzemnih rezervoarjev, pri čemer je bilo potrebno avtomobilsko dvigalo,
- izkop tehnoloških cevovodov,
- odstranitev oddušnih cevovodov.
Ves odkop zemlje ter ostalih materialov je potekal v skladu s predhodno izdelanim načrtom o ravnanju z gradbenimi in nevarnimi odpadki. Odpeljali smo jih na ustrezne deponije ali v nadaljnje uničenje. Nevarne odpadke je odstranilo pooblaščeno podjetje.
Odstranjevanje preostale inštalacije
Preveriti in odstraniti je bilo potrebno vso elektro instalacijo, ki je bila potrebna za obratovanje bencinskega
servisa, ter v celoti odstraniti dovod električne energije izven območja bencinskega servisa.
Preveriti ter odstraniti je bilo potrebno tudi priključek vodovodne instalacije za dovod pitne vode na bencinski servis ter ga v celoti odstraniti z njegovega območja.
Ekologija - odpadki
Pri odstranjevanju odpadkov je bilo potrebno upoštevati načrt za ravnanje z odpadki in delati v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki oziroma njihovo odlaganje in odstranjevanje. Na lokaciji bencinskega servisa Šalovci so med rušitvenimi deli nastajali tudi nenevarni gradbeni odpadki, ki jih je bilo potrebno odstraniti z lokacije in predati pooblaščenemu podjetju v deponijo, predelavo oziroma uničenje. O odpadkih je bilo na gradbišču potrebno voditi evidenco, ki smo jo po končanem delu priložili dokumentaciji za tehnični prevzem objekta ter izdajo odločbe o zaključku rušitvenih del in sanacije zemljišča.
Med delom so se kopičili nevarni in nenevarni odpadki tehnološke in druge opreme bencinskega servisa kot so:
- odpadki, ki so se nabrali ob čiščenju podzemnih rezervoarjev,
- podzemni kovinski enoplaščni skladiščni rezervoarji za goriva,
- očiščeni tehnološki cevovodi za goriva,
- nadzemni oddušni cevovodi,
- betonski jaški nad podzemnimi rezervoarji,
- pralne plošče,
- betonski robniki,
- betonski pretakalni plato,
- asfalt,
- stara elektro in vodovodna instalacija,
- cevi komunalne kanalizacije,
- cevi meteorne kanalizacije,
- betonska triprekatna greznica,
- peskolovi.
Obstajala je možnost, da bi se pri zemeljskem izkopu v okolici podzemnih rezervoarjev pojavila zemljina, onesnažena z naftnimi derivati. V tem primeru bi bilo potrebno zagotoviti ustrezno zavarovano začasno deponijo nevarnih odpadkov, kjer bi odlagali onesnažene materiale. Onesnažene materiale in zemljino bi prevzelo pooblaščeno podjetje, ki bi jih po predpisih odstranilo oziroma uničilo.
Zaključna dela
Po končanem izkopu in ustrezni odstranitvi vseh odpadkov so bile zasute vse gradbene jame. Manjkajoče količine za zasipanje so nadomestili z novimi ustreznimi materiali.
Gradbene jame in druge izkope so tako zasuli, da se gornji sloji nasutja ne morejo ugrezati. Na celotni lokaciji so vzpostavili okolju ustrezno in neoporečno prvotno stanje, "zeleno polje”.
Ob koncu lahko iz vsega opisanega povzamem, da postopek za odstranitev oziroma rušitev ter vzpostavitev prvotnega stanja, ”,zelenega polja”, na lokaciji bencinskega servisa, ki mora potekati v skladu z zakonodajo, v veliki večini predstavlja obratno sorazmeren postopek kot novogradnja. Stroški za razgradnjo bencinskega servisa in vzpostavitev prvotnega stanja pa se v primerjavi s stroški za gradnjo podobno velikega bencinskega servisa lahko gibljejo tudi med 20 in 40 odstotki novogradnje, kar je odvisno od stanja na opuščeni lokaciji ter od količin in stopnje onesnaženosti posameznih odpadnih gradbenih materialov.
Varnost ljudi, pa tudi premoženja je pomembna zadeva. Zato je tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu vedno potrebno paziti, da ne bi prišlo do kakršnekoli nesreče, med katerimi je požar ena najbolj nevarnih. Zato se je pred njim še posebej potrebno zavarovati. Kadar pa le nastane, morajo vsi prisotni čim natančneje vedeti, kaj morajo storiti - ne le gasilci, ki se bolj ali manj hitro pojavijo tam, kjer gori, ampak tudi vsi ostali, ki so prisotni, ali lahko od drugod priskočijo na pomoč.
Mesec oktober, mesec varstva pred požari, pa je čas, ko na to še bolj opozarjamo in organiziramo vaje, ki naj pokažejo, kaj znamo in zmoremo, kje nismo povsem močni in kje moramo kaj dopolniti.
Preskusili so svoje znanje
in sposobnosti Matija Gorjup
V Petrolu smo organizirali vaje v skladiščih Rače, Celje in Zalog.
Skladišče Rače
V skladišču Rače se je v avtopolnilnici na otoku 5 razlil NMB 95. Med gašenjem je izpadel električni tok
in skladišče je ostalo brez požarne vode. Bencin je izhlapeval, nastala je mešanica hlapov in zraka, oblak se je širil in prišlo je do vžiga z eksplozijo. Obstajala je nevarnost, da bi se ponovno vžgalo.
Gasilski avto je pripravljen
Voznik avtocisterne in receptor sta takoj opravila vse potrebno, prav tako tudi vodja skladiščne operative, v celotnem skladišču so takoj prekinili vse manipulacije z gorivi, pa tudi vse ostalo delo ter umaknili vozila, in evakuirali vse, ki so bili v skladišču, in v poslovni stavbi. Delovati je začeto avtomatsko gašenje in hlajenje, vendar se je kmalu ustavilo, saj je skladišče ostalo brez požarne vode. Zato so poklicali na pomoč prostovoljno gasilsko društvo, katerega člani so kmalu začeli pomagati domačim gasilcem. Prek sesalnega
voda so črpali vodo iz ribnika, požar pa dokončno pogasili s pomočjo penila za gašenje.
Skladišče Zalog
Med menjavo vagonskih cistern na tiru ob vagonskem črpališču je strojevodja močno zadel v odbojnik ter ga poškodoval. Istočasno so na drugem tiru praznili štiri vagonske cisterne, v katerih je bilo dieselsko gorivo. Pri cisterni v coni 1 je puščal ventil, zato so pod njega namestili aluminijasto lovilno posodo. Ob trku je prišlo do iskrenja in hlapi v lovilni posodi so se vneli. Ognjeni zublji so poškodovali sesalno cev, da je dieselsko gorivo začelo iztekati, ogenj pa se je razširil tudi v lovilni bazen.
Razpoko na cisterni so uspeli zatesniti
Požar je prvi opazil delavec na pretakališču, ki je sprožil ročni javljalec požara in zaprl tehnološke ventile, dežurni električar je izklopil električni tok. Obveščeni so bili gasilci in ostale pristojne službe, merili so koncentracijo hlapov ter najprej zaprli zadrževalnik za južni del skladišča, nato še ventile na železniški cisterni in pretakališču.
Gasilca sta varovala svoja kolega, ki sta zapirala ventile
Zaposlene so evakuirali, razlito gorivo pa prečrpali v prazne avtocisterne.
Skladišče Celje
Med pretakanjem metanola iz avtocisterne v PVC kontejnerje se je zgodila nesreča. Iz neznanega vzroka je nastala vakuumska deformacija plašča cisterne, pri čemer se je na krožnem zvaru pojavila pokončna razpoka, velika 30x3 cm. Ker je bila razpoka na spodnjem delu cisterne, je vsebina iztekala v močnem curku ter se
Vagonska cisterna je bila v veliki nevarnosti
!!!!«SES'Ž
Ugotovitve
Vaje pa niso organizirane samo zato, da bi bile same sebi namen, ampak predvsem zato, da preskusimo opremo, in da sodelujoči pokažejo, kaj zmorejo, kako znajo uporabiti tisto, česar so se naučili v šoli ali na tečajih, pa kako se znajdejo, kako prisebni so. Kajti le če obvladajo vse to, bodo ob nesreči znali poskrbeti zase, za sodelavce in za premoženje družbe, v kateri delajo.
Pretakališče in avtomobilska cisterna sta zaščitena
nenadzorovano razlila iz pretakalnega platoja. Obstajala je nevarnost, da bo stekla prek cestišča v odtok meteorne vode in bližnji potok, pa tudi na zelenico. Ker je bilo vreme sončno in toplo, je tekočina močno hlapela, hlapi so se širili na vse strani.
Delavci so takoj nehali pretakati, se umaknili na varno in vklopili ročni javljalnik požara. Gasilec je obvestil gasilsko službo. Nato so se zaradi intenzivnega širjenja nevarnih hlapov odločili, da bodo območje zavarovali z zaporami, vse zaposlene v upravni stavbi pa so evakuirali. Gasilci so najprej zatesnili odtočni jašek za meteorno vodo, nato še razpoko na cisterni, na razliti metanol so nanesli težko peno. Zagotovili so napajanje gasilskega vozila z vodo ter električno napajanje prenosne črpalke iz agregata,
Tudi plato so morali zavarovati
ostanek metanola so s prenosno črpalko prečrpali iz avtocisterne v kontejnerje, pred tem pa ozemljili vse armature in naprave. Na koncu so s pomočjo sesalca odstranili razliti metanol in težko peno.
Razlite kemikalije so kar posesali
Da bi ugotovili, kakšno je dejansko stanje, so po zaključku posamezne vaje opravili temeljito analizo.
Vse vaje so potekale po v naprej predvidenih scenarijih, ki so bili usklajeni z varnostnim poročilom, oceno ogroženosti in načrtom zaščite in reševanja za posamezna skladišča.
Na vseh vajah je bilo ugotovljeno, da so sredstva za gašenje delovala dobro, gasilci in zaposleni, ki so imeli zadolžitve pri posameznih vajah, so delovali usklajeno in so dobro usposobljeni za zadane naloge.
Pri vaji v skladišču Celje se je izkazalo, da za razlitje kemikalij, ki jih tam skladiščijo, gasilci niso primerno opremljeni za tovrstne posege, zato bo ob posodobitvi skladišča za skladiščenje kemikalij potrebno načrtovati tudi primerno opremo za zaposlene in gasilce.
Prvič po daljšem razdobju smo izvedli tudi vaje z evakuacijo zaposlenih iz upravnih stavb na skladiščih. V skladu s spremenjeno zakonodajo na področju požarne varnosti in zaščite in reševanja, bo potrebno takšne vaje oziroma usposabljanje zaposlenih za evakuacijo izvesti najmanj enkrat letno.
Nevarnost je mimo
Med samo izvedbo vaj se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugotovitev:
Kako je z načinom obveščanja zaposlenih o začetku evakuacije in med samo evakuacijo.
Določiti je potrebno osebe za vodenje in izvedbo evakuacije.
Potrebno je voditi evidenco oseb, ki so prisotne v objektu (gostje, invalidi itd.) in evidentiranje na zbirnem mestu. Potrebno je urediti pregled prostorov in poskrbeti za pomoč poškodovanim.
Ostanek kemikalije so prečrpali v kontejnerje
V bodoče bo potrebno pripraviti bolj jasna navodila za odgovorne in zadolžene za evakuacijo, ter izvesti dodatno izobraževanje. Vzpodbudno pa je, da so zaposleni v skladiščih pozitivno sprejeli usposabljanje za evakuacijo, ter s predlogi sodelovali pri analizah.
Tretja faza plinifikacije v občini Slovenska Bistrica je zaključena
Dvomi v uspešno plinifikacijo
so se razblinili Zoran Gračner
Občina Slovenska Bistrica oziroma njena plinifikacija ima zanimivo zgodbo, ki se je pričela v letu 1993, ko je tedanja skupščina občine sprejela odlok o oskrbi prebivalstva s plinom. S tem aktom so v občini naredili prvi korak, da iz sistema daljinskega ogrevanja, ki je z leti postal tehnično nezanesljiv in ekonomsko neučinkovit, preidejo na zemeljski plin kot ekološko najčistejše, cenovno najugodnejše in najbolj vsestransko uporabno fosilno gorivo.
Na javnem razpisu je bila leta 1994 kot
Prizidek nove kotlovnice
najboljša izbrana ponudba Styria Plina d.o.o. s katero je občina Slovenska Bistrica oktobra 1994 tudi podpisala koncesijsko pogodbo za projektiranje, realizacijo in upravljanje plinovoda na občinskem ozemlju. Začetki so bili zelo optimistični in polni načrtov, nato pa se do prihoda Petrol Plina d.o.o. v letu 2005 ni zgodilo nič. 27. julija 2005 sta namreč Občina Slovenska Bistrica in Petrol Plin d.o.o., Ljubljana sklenila pogodbo o koncesiji za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe za oskrbo z zemeljskim in drugimi energetskimi plini. S tem koncesijskim aktom je Petrol Plin d.o.o. pričel opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na območju občine za obdobje 29 let.
Glede na pretekle izkušnje občani sprva niso verjeli, da bomo distribucijsko omrežje zemeljskega plina pričeli graditi takoj, torej v letu 2005, dokončano pa da bo leta 2008. V prvotnih
predstavitvah je bilo do naših načrtov zadržano tudi občinsko vodstvo. Oviro je predstavljalo še dejstvo, da je bilo za plinovodno omrežje potrebno izdelati projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Prav tako merilno regulacijski postaji, ki ju je podjetje Geoplin plinovodi d.o.o. zgradilo za potrebe industrije (Impol, Steklarna in Gea), nista bili ustrezno pripravljeni za potrebe široke potrošnje.
Danes, po dveh letih od podpisa koncesijske pogodbe, so odpravljene vse zapreke in dvomi v uspešno plinifikacijo. To je potrdila tudi županja Občine Slovenska Bistrica Irena Majcen na skupni tiskovni konferenci, ki je potekala 29. oktobra, in na kateri smo predstavili dosedanje opravljeno delo in načrte za prihodnje leto, ko bo investicijski ciklus v plinifikacijo zaključen.
Kondenzacijski i nizkotemperatumi kotel
Zaradi izjemno kratkega časovnega roka in zahtevne gradnje omrežja smo delo razdelili na štiri faze. Prva faza je omejena na novo "Podjetniško obrtno cono Bistrica”, vključno s sosednjimi ulicami. Celotno plinovodno omrežje v izmeri 3.700 m je na tem območju zaplinjeno. Prve uporabnike smo priključili letošnjo jesen, ko je bila OIC tudi uradno odprta. Z zemeljskim plinom oskrbujemo sedem stanovanjskih blokov, občinsko kotlarno in novo zgrajena poslovna objekta INPOS in TUŠ. Druga faza je omejena na blokovsko sosesko "Zgornja Bistrica”, kjer z zemeljskim plinom oskrbujemo že prek 500
gospodinjstev. Tretjo fazo v dolžini dobrih 25 km smo dokončali letošnje leto. Prihodnje leto nas čaka zaključna, četrta faza, za katero smo že pridobili vsa potrebna dovoljenja in bo obsegala gradnjo 20 km distribucijskega omrežja. Od predvidenih 55 km plinovodnega omrežja smo v dveh letih na območju Slovenske Bistrice:
• zgradili 35 km distribucijskega omrežja,
• vgradili 550 hišnih omaric in 58 odcepov,
• pridobili prek 500 uporabnikov zemeljskega plina,
• dobavili zemeljski plin,
• vzporedno zgradili še optično omrežje podjetja Gratel in lokalne televizije.
Z intenzivno gradnjo in načinom dela smo tako razblinili še zadnje sence dvoma v svoj uspeh in občane prepričali, da smo resen in zanesljiv partner. To nam je potrdil tudi občinski svet občine Slovenska Bistrica, ki je na 6. redni seji sprejel odlok, s katerim je bila ukinjena možnost za oskrbo s toplotno energijo iz omrežja daljinskega ogrevanja na vseh območjih, kjer je predvideno distribucijsko omrežje zemeljskega plina, saj je obstoječi sistem daljinskega ogrevanja postal energetsko in ekonomsko neučinkovit ter tehnično povsem nezanesljiv.
Notranjost kotlarne
Ta sklep za občino predstavlja izjemno finančno breme, saj je v občinski lasti veliko objektov in stanovanj, pri katerih je obstoječe toplotne postaje
potrebno preurediti v kotlarne. Zaradi omejenosti lastnih in dolžniških virov občina vsega finančnega bremena ne zmore sama. Zato so se odločili, da bodo nekatere toplotne podpostaje sami rekonstruirali, za največja objekta, to sta osnovna šola Pohorskega odreda in športna dvorana Bistrica, pa je bila rekonstrukcija izvedena po modelu za izvajanje investicij s pomočjo tretje stranke (TPF-Third Party Financing).
V mesecu juniju je občina izvedla več javnih razpisov, Petrol Plin d.o.o. se
je prijavil na tri in bil za vse tri tudi izbran kot najugodnejši ponudnik. Vse tri kotlovnice smo povsem opremili z najsodobnejšo kotlovsko tehniko skupne moči skoraj 2 MW, mehčalnimi napravami, ekspanzijskimi posodami in ostalo potrebno opremo. S tem smo uspešno rekonstruirali dosedanji sistem ogrevanja, ki je bil vezan na daljinski toplovodni sistem, s čimer smo pridobili tudi nove zanesljive in velike odjemalce zemeljskega plina.
Stanje energetike v Evropi in Sloveniji
Energija je najdražja takrat, ko je ni
Zadnjih 10,15 let v Evropi ni bilo velikih investicij v proizvodne energetske enote in počasi zapirajo stare proizvodne enote - ne glede na vrsto energije - katerih življenjska doba je pretekla. To velja predvsem za nuklearke, medtem ko termoelektrarne in hidroelektrarne obnavljajo in po 15 letih so stekle prve aktivnosti za gradnjo novih nukleark na območju Skandinavije.
Prenosne poti
Drugi problem, ki se pojavlja, so prenosne poti. Daljnovodov glede na potrebe po energiji ne gradijo tako hitro, kakor bi si želeli.
Omeniti moram pa še spremembo z odpiranjem trga. Trg se spreminja, vsakih nekaj let pripravijo nove direktive, da izboljšajo zadeve, ki so jih stare direktive spregledale oziroma upoštevajo izkušnje. Veliko pomanjkljivosti, ki so se pojavile med življenjem prve direktive, so izboljšali. Pomembno pa je tudi to, kako posamezni akterji krovno direktivo prenesejo v lokalno zakonodajo. Nekateri so bolj papeški od papeža in hočejo več kakor zahteva direktiva, lahko pa bi bili zadovoljni z osnovnim in bi imeli nekoliko bolj odprte roke za delo. Po mojem mnenju v Sloveniji več napišemo v nacionalno zakonodajo, kakor od nas zahteva EU. Potem imamo nekonkurenčno gospodarstvo.
Po letu 2004 se na področju energetike pozna, da se zmanjšujejo presežki
energije, ki so bili nekoč v jugovzhodni Evropi, predvsem v Bolgariji. Posledica so višje cene energije, ki jih dodatno spodbuja tržno gospodarstvo in če se nekomu pokaže priložnost, da bo več zaslužil, se temu ne bo izogibal.
To velja tako za elektriko kakor za plin in nafto, kjer je še bolj omejeno število ponudnikov. Pri električni energiji ima vsaka država nekaj svojih proizvajalcev in ponudnikov, ki korigirajo cene, za plin imamo nekaj velikih proizvajalcev, na katere smo vezani, oni pa se med seboj lahko dogovarjajo - čeprav ne javno. Preprosto vsak dvigne cene.
Aukcije
Za električno energijo od leta 2002 obstajajo aukcije za prenosne kapacitete, kar zahteva EU, obenem je to najbolj transparentno, ker vidite, koliko lahko kdo prenese. Nekoč je pri aukcijah veljalo, da kdor prvi pride, prvi melje, zdaj je trg odprt in je pomembno, kdo da višjo ceno. In kdor je trgovec in proizvajalec v isti osebi, lahko več ponudi, ker ve, kakšna je lastna cena energije, pozna številko in ve, po kakšni ceni bo prodal. Če je zanj življenjsko pomembno, da dobi prenosne kapacitete, je toliko bolje.
	65
	60
	75
	70
	65
	60
	55
JZ	50
5	45
>	
	40
	
Uf	25
	20
	25
	20
	10
	5
	0
‘V
3
<?
s?
Cene električne energije na Nizozemskem
predvidene 2005 predvidene 2007 ■predvidene 2010
predvidene 2006 * predvidene 2008 - predvidene 2009
§
i
5
:■!
K
5
<N
i
¥
<N
9
Županja Irena Majcen na ogledu
Cena čezmejnih prenosnih zmogljivosti
40 -r
35
30
25
20
15
10
&
£
*
Mesec
n Avkcija APG s Avkcija ELES
J* J*
<?■
Dogovarjanje o prenosnih kapacitetah
Druga zadeva je dogovarjanje o prenosnih kapacitetah. Trenutno je v Evropi tako, da se na vsaki meji pogovarjata dva. Na primer na avstrijsko slovenski meji sta to Verbund in Eies. Daljnovod ima 400 kV, prenosna zmogljivost je 5000 MW, potem izračunajo, koliko je potrebno za varnost, koliko za izredne razmere in prenosne kapacitete na avstrijsko slovenski meji znašajo 400 MW, od katerih dobi vsaka stran polovico.
Vsak po svoje pripravi aukcijo, EU pa z uredbami o čezmejnem trgovanju žeii doseči, da bi biia ena aukcija za celotno količino in ne bi na primer Verbund vodit svoje, Eies svoje. Obstajala bi ena aukcija, kjer bi dobili kapacitete. Najboljša končna rešitev bi pa bila, da bi bile vse aukcije na istem mestu, kjer bi se prijavili in dobili potrebne količine. Če bi kupil energijo v Bolgariji, pa vem, da jo moram peljati prek Romunije, Madžarske in Slovenije v Italijo, na istem mestu izvedem aukcijo in dobim prenosne kapacitete.
V Evropi obstajajo štiri glavne točke, skandinavski trg, Beneluks, srednja Evropa z Nemčijo, Avstrijo, Švico, balkanski predel - Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija, Albanija, Bolgarija ter Italija s svojo specifičnostjo. Država je velik neto uvoznik, njen sistem proizvodnje je zelo drag, ker nima veliko vode, nima jedrskih elektrarn in dviga ceno. In ker smo mi nekako na prepihu, je naš strateški položaj po eni strani zelo dober zaradi prenosov energije v Italijo.
V okviru združenja ETSO lahko Eles dobi dokaj visoke vsote za uporabo svojega omrežja, ker se izračuna, koliko energije teče prek slovenskega omrežja v Italijo ali v Avstrijo ali Hrvaško. Po drugi strani je problem glede cene električne energije v tem, da vsak trgovec raje prodaja v Italijo po višji ceni, kakor Sloveniji po nižji ceni. Sicer pa se počasi približujemo italijanski ceni. V zadnjih 5 letih, od odprtja trga z električno energijo, so cene pri nas zrasle za več kot 300 odstotkov. Leta 2003 ste v Sloveniji dobili pasovno električno energijo za 24, 25 evrov,
zdaj jo za leto 2008 težko dobite pod 70 evri, prej za 75 evrov. Trgovci se ozirajo proti leipziški borzi, na kateri se obrne 2, 3 odstotke celotne energije na tem območju, vendar je med najbolj likvidnimi borzami in dnevno sklepajo posle. Toda pri majhnih količinah ni najpomembnejša cena, trg pove svoje in če hočete kupiti energijo, ko jo potrebujete, morate zanjo odšteti, kolikor zahtevajo. Energija je najdražja takrat, ko je ni. Od porabnikov je odvisno, kako se odločijo, nekateri se zelo hitro in poskušajo podpisati dolgoročne pogodbe, vsaj za 2, 3 leta, s čimer profitirajo, saj obstajajo kazalci, kako naj bi se gibala cena energije v prihodnosti. Leta 2005 je kazalo, da bo letos ali prihodnje leto cena energije znašala okrog 45 do 50 evrov, a bolj ko se je bližal ta čas, tem bolj so cene rasle. In kdor je uspel podpisati dolgoročno pogodbo, bo imel zdaj zelo dober rezultat, strošek za energijo bo v končnem proizvodu dokaj nizek in bo bolj konkurenčen kot tisti, ki podpisuje enoletne pogodbe. Vendar se to pozneje izniči. Ko bo podpisoval za 2009, bo imel toliko višji skok, vendar ko v nekaj letih zbere “ekstra profit”, ga lahko dobro unovči in vloži v obnovo svojih naprav, kar pripomore k njegovi konkurenčnosti. Nekdo, ki ima minimalen dobiček, pa ne more toliko investirati v obnovo naprav in ostalega.
Gibanje cene energije za majhne odjemalce v prihodnjem letu v centralni Evropi in v Sloveniji
SO. 00
80,00
70.00
££
ZD
Lil
>
rz
C
01
O
60,00
50.00
40.00
30,00
►Nemčija
►Slovenija_min
►Slovenija_max
'-P
o*
c?
f
&
&
er
*
Mesec
Vir: analize GEN-I, d.o.c
Portorož, 3. do 5. oktober 2007, tretja mednarodna delavnica, 90 udeležencev iz 17 držav, 18 predavanj
Zanesljivost oskrbe in konkurenčnost
naftne industrije v jugovzhodni Evropi Aleš Peternel
Slovenski nacionalni naftni komite (SNNK-WPC), ki je del svetovnega naftnega sveta, je med 3. in 5. oktobrom v Portorožu organiziral delavnico “Zanesljivost oskrbe in konkurenčnost naftne industrije v jugovzhodni Evropi”. Glavni poudarki delavnice so bili: vloga nafte in plina na svetovni energetski sceni (dr. VVolfgang Ruttenstorfer, generalni direktor OMV, ki je bil Kynote Speaker delavnice), energetska politika za Evropo in pripravljenost Slovenije na predsedovanje EU (dr. Franc Žlahtič, vodja oddelka za oskrbo z energijo na Direktoratu za energijo Ministrstva za gospodarstvo),
panevropski naftovod PEOP (dr. Gordana Sekulič iz JANAFA), rafinerije v jugovzhodni Evropi (Lisa Guarrera, OME - Združenje energetskih družb Mediterana), odprta vprašanja pri oblikovanju obveznih rezerv tekočih goriv v EU (Anton Grabeljšek, direktor ZORD), vloga neodvisnih naftnih družb na mednarodnem trgu s tekočimi gorivi (Bernd Schnitler, UPEI - Union of European Petroleum Independents), INA na tržišču jugovzhodne Evrope
Delovno predsedstvo
(dr. Mladen Proštenik, svetovalec generalnega direktorja INE),
PETROL na tržišču jugovzhodne Evrope
(Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola),
MOL na tržišču jugovzhodne Evrope (Grgely Gulyas, direktor MOL Slovenija), rafinerije v Srbiji (dr. Ozren Ocič, direktor razvoja rafinerije v Pančevu), komentar k evropskim standardom za bencin in dieselsko gorivo v zvezi z maksimalno dovoljeno količino dodanih biogoriv (Harald Schnieder, EUROPIA - Združenje rafinerij EU), distribucija biogoriv - izkušnje Petrola (Marta Svoljšak, direktorica sektorja TRKV),
razmere na področju nafte in plina v Kaspijski regiji (Borut Grgič, direktor Inštituta za strateške študije),
zanesljivost oskrbe in zanesljivost trga
(Benoit Esnault, OME),
oskrba Evrope z zemeljskim plinom
(Shobet Karbuz, OME),
plinovod Nabucco (Ruprecht Berger,
OMV Gas Adria),
modri koridor (Sanja Vulama, OMV Gas Adrija),
zemeljski plin v Sloveniji (Marjan Eberlinc, direktor Geoplina plinovodi). Na delavnici je bila precejšna pozornost namenjena uporabi biogoriv. EU si je namreč zastavila cilj, da bodo do leta 2020 biogoriva zavzemala 20-odstotni delež v strukturi goriv za motorna vozila, kar pa naftni industriji povzroča nekaj težav. Cilj je zelo ambiciozen, težko ga bo uresničiti, potrebno bo še veliko političnega prepričevanja in komercialnega dokazovanja, da biogoriva resnično lahko rešijo svetovno energetsko situacijo! V jugovzhodni Evropi (v državah, ki niso članice EU) pa ni zahtev za obvezno dodajanje določenih količin biogoriv.
Iz dveh predavanj, ki sta bili namenjeni biogorivom, pa je bilo mogoče povzeti, naj bodo bodoči uporabniki pri uvajanju biogoriv previdni. Prehitro uvajanje, ki smo ga doživeli v Sloveniji, ne bo koristilo.
Na delavnici je bila predstavljena najnovejša študija o rafinerijah v jugovzhodni Evropi. Raziskava za študijo je pokazala, da rafinerije proizvajajo premalo dieselskega goriva in preveč bencina. Število
Zanimanje za mednarodno delavnico je bilo zelo veliko
vozil z dieselskim motorjem se je namreč v zadnjih nekaj letih močno povečalo, rafinerije pa niso tehnološko usposobljene za večjo proizvodnjo dieselskega goriva, zato jih bo potrebno rekonstruirati. Večino rafinerij v regiji že predelujejo, vendar bo trajalo še nekaj časa, a ne samo v jugovzhodni Evropi, temveč tudi v zelo razvitih svetovnih gospodarskih sistemih, da bo rafinerijska proizvodnja usklajena s potrebami trga in zahtevano kakovostjo goriv.
Dobavni roki novih rafinerijskih naprav dosegajo največkrat več kot leto dni, proizvajalci opreme pa imajo zelo veliko naročil.
Rekonstruirane rafinerije bodo lahko proizvajale bolj kakovostno gorivo, ki bo ustrezalo zahtevam EU. Zanimivo je dejstvo, da kakovostnejših goriv v jugovzhodni Evropi trenutno zelo nujno ne potrebujejo, ker so sedanja goriva s precejšnjo vsebnostjo žvepla in svinca prilagojena obstoječemu voznemu parku. Goriva po zahtevah EU so dražja od goriv, ki so v uporabi, iz golega spoštovanja po zaščiti okolja pa jih verjetno še nekaj časa za stare avtomobile ne bodo uporabljali, kajti pomembna je čim cenejša vožnja. Kupna moč za nabavo novih, sodobnih avtomobilov in nakup dražjih goriv še ni dovolj velika. Na delavnici je bila
prikazana tabela primerjav kakovosti goriv in razlike so precejšnje. Natančna ocena, kolikšni vložki bodo potrebni za rekonstrukcijo rafinerij v jugovzhodni Evropi, ni bila predstavljena, zanimiv je podatek, da bi bilo za celovito rekonstrukcijo rafinerij v Evropi, s katero bi dosegli predpisane standarde, potrebnih okoli 20 milijard ameriških dolarjev.
Gradivo z delavnice je po oceni SNNK-VVPC zanimivo in koristno za vsakogar, ki ga problematika nafte in plina podrobneje zanima, in bo zato objavljeno na spletni strani društva.
Od načina setve in proizvodnje je odvisno, kako okolju prijazna so biogoriva
Vsako biogorivo ni resnično okolju prijazno
Čeprav so bio pogonska goriva zelo hitro dobila dobro spričevalo, ni možno reči, da so vedno bolj okolju prijazna kot fosilna goriva. Kmetijska proizvodnja lahko ekološko bilanco pogonskih goriv močno omejuje - toda bio pogonsko gorivo s tem ni bio pogonsko gorivo, kar je bilo ugotovljeno v študiji Švicarskega zavoda za raziskavo materiala (EMPA), na katero se sklicuje tudi najnovejša študija OECD.
Švicarski raziskovalci so ocenjevali bioetanol, biometanol, biodiesel in biometan od setve surovine prek proizvodnje biogoriva do njegove uporabe. Biogoriva povzročajo za tretjino manj toplogrednih plinov in dosegajo višjo energetsko učinkovitost. Toda za ekološko bilanco sta odločilni tudi setev in proizvodnja. Kmetijska energetska proizvodnja poleg tega konkurira drugim vrstam izkoriščanja zemlje, na primer proizvodnji hrane ali ohranjanju naravnih površin. Transport ima pri ekološki bilanci podrejeno vlogo.
Na primer biogorivo iz soje: V ekobilanci se slabo obnese. Tako pri emisijah tople grede kakor pri
celotni obremenitvi okolja daje po ugotovitvah raziskovalcev EMPA slabše rezultate kot bencin, ki vsebuje malo žvepla. Glavni razlog leži v tropskih deželah, kjer požari gozdnih površin povzročajo velike količine ogljikovega dioksida, večje onesnaženje okolja prek saj, dušikovih oksidov, aerosolov in dioksinov, kakor tudi prek izgube bioloških različnosti. Na primer v Braziliji na takih površinah pridelujejo sojo. V nasprotju s tem so emisije pogonskih goriv, ki jih v ZDA pridobijo iz soje, le pol tako škodljive kot emisije bencina.
Pri pridelovanju v zmernih klimatskih razmerah negativno vplivata na okolje dokaj intenzivno gnojenje in mehanična obdelava tal. Izjemno visoka obremenitev okolja, ki jo povzroča v Evropi proizvedeni etanol iz rži, se po mnenju raziskovalcev odraža v nizkem donosu žetve. Etanol iz rži in iz krompirja izkazuje med vsemi pregledanimi biogorivi najslabšo eko bilanco.
Rezultate raziskovalcev iz EMPA so uporabili tudi v neki študiji OECD, v kateri je bilo ugotovljeno: Tudi če emisije CO2 zaradi spremenjenega
izkoriščanja kmetijskih površin ne pridejo v eko bilanco, obstajajo ob sedanjem stanju tehnike le tri bioboriva, ki lahko “substancialno zmanjšajo” izpuh toplogrednih plinov. To so etanol iz brazilskega sladkornega trsa, etanol kot stranski proizvod celuloze, kar se dogaja na primer v Švici in na Švedskem, ter proizvodnja biodiesla iz živalskih maščob in rabljenega jedilnega olja. Pri ostalih biogorivih vpliva na rezultate okolju neprijazni pridelek.
V celotnem pregledu vpliva na okolje so znanstvenike EMPA prepričali odpadki, ostanki in les. Njihov energetski donos presega donos fosilnih pogonski goriv. Pri tem po eni strani odpade visoko obremenjevanje okolja, ki ga povzroča priprava surovin, po drugi strani se zmanjšajo škodljive emisije, ki jih prinaša odstranjevanje odpadkov.
Z ukrepi, na primer z optimiranjem obstoječih proizvodnih postopkov, z razvojem novih postopkov, kakor tudi z ukrepi za certificiranje, bi mogli ekološko bilanco vseh pregledanih biogoriv - v nasprotju s fosilnimi nosilci energije - izboljšati.
Nadaljnje zapreke na poti k okolju
prijaznejšim biogorivom: po mnenju	odvisnost od uvožene nafte. Z globalno	cestnem prometu. Leta 2050 bi “mogli”
OECD je le malo dežel, v katerih	proizvodnjo biogoriv so v letu 2005	zadostiti 11 odstotkom porabe v
lahko z biogorivi občutno zmanjšajo	pokrili odstotek potreb po gorivih v	transportnem sektorju.
Proizvodnja biogoriv služi predvsem varni oskrbi, ne zniževanju CO2
Združenje proizvajalcev biomase nasprotuje kritikom
Najprej so se pojavljale kritike na račun načrtov Evropske unije v zvezi z gradnjo naprav, potrebnih za proizvodnjo biogoriv, zdaj pa je Združenje avstrijskih proizvajalcev biomase šlo v protinapad. Pravijo, da so opozorila OECD “enostranska, protislovna, tendenciozna in brez alternativnih predlogov”. Pri biogorivih gre predvsem za zagotavljanje oskrbe, ne za redukcijo CO2. “Politiko v zvezi z biogorivi napačno razumejo. Z njihovo proizvodnjo naj bi predvsem zadostili najnujnejšim potrebam po gorivih iz lastnih virov. Nihče ne more zagotoviti, niti OECD niti naftne družbe, da v prihodnjih 20 letih zaradi vedno večjega
pomanjkanja nafte ne bo prišlo do prekinitev dobav v skrbi z gorivi,” pravi predsednik združenja Heinz Kopetz. Istočasno vidi dejanske probleme za kmetijstvo v klimatskih spremembah, ki jih prinaša sežiganje nafte in plina. “Povsem napačna je informacija, ki izhaja z okrogle mize OECD, da so biogoriva za okolje slabša rešitev kot dieselsko gorivo in bencin.” Po trditvah OECD je izpuh CO2 iz fosilnih goriv veliko višji kot iz biogoriv, a za njihovo proizvodnjo bodo krčili pragozdove, ki vsrkavajo ogromne količine ogljikovega dioksida.
Po mnenju združenja proizvajacev biomase naj ne bi ukinili carine na
energetske surovine, ki prihajajo s kmetijskih površin, kakor zahteva OECD, ampak bi jih morali obdržati, ker so “potrebne, saj preprečujejo nevarnost, da bi pretiran uvoz iz teh dežel povzročal okolju škodo”.
Iz sladkorne industrije pa je slišati, da sladkorna repica oziroma žito ne moreta konkurirati južnoameriškemu sladkornemu trsu, ker repica obratno od trsa rodi le enkrat na leto. Zato je možno doseči enako ceno samo s pomočjo carine (kar bi povzročilo probleme s svetovno trgovinsko organizacijo WTO), ali z domačimi subvencijami.
Naftni šejki vidijo nevarnost za 140 milijard dolarjev velike investicije in za oskrbo
Opec napada načrte EU in ZDA glede biogoriv
Po zadnji rekordno visoki ceni nafte je organizacija izvoznic nafte ostro kritizirala načrte glede biogoriv v EU in ZDA. “To ni pravi signal za nujno potrebne investicije v naftni industriji,” je izjavil Opecov analitik Hasan Qabazard. Vprašljivo je, ali so politični cilji držav porabnic realistični. Če se bodo obdržali, bo verjetno možno manj vlagati v proizvodnjo in predelavo nafte. “Toda kaj bi se zgodilo, če bi naftna industrija svoje investicije prilagodila političnim ciljem, ki jih ne bi mogla uresničiti,” opozarja vodja oddelka za energetske študije v Opecu, Mohamed Hamel, pred novim porastom cen.
V Opecu menijo, da s svojim ravnanjem vse bolj dosegajo razumevanje v EU.
“Po zadnjem dialogu med Opecom in EU čutimo boljše razumevanje,” je izjavil Qabazard.
Opec je v svoji napovedi pripravil razne
scenarije. V najbolj drastičnem modelu izhaja iz tega, da potrebe po Opecovi nafti do leta 2020 ne bodo porasle na 41 milijonov sodov na dan - kakor je predvideno v referenčnem scenariju, ampak da bodo obstale pri 32 milijonih in se tudi do leta 2030 le rahlo dvignile na 39 milijonov sodov, namesto da bi dosegle 49 milijonov sodov na dan.
“To pa ne velja le za Opec, temveč za celotno naftno industrijo,” meni Hamel. Zato je vprašljivo, ali je 50 milijonov evrov investicij leta 2010 smiselnih ali ne. Do leta 2015 se bo negotovost za investicije povečevala, vendar ne bodo odvisne samo od uspeha biogoriv, temveč od nadaljnjega razvoja naftnih cen, predvsem pa od svetovnega gospodarskega razvoja. “Bilo bi preveč optimistično, če bi menili, da sedanja kriza ameriškega finančnega trga ne bo vplivala na gospodarstvo,” pravi
Opecov analitik Qabazard. Vendar je še prezgodaj, da bi mogli oceniti, ali in v kolikšni meri bo razvoj vplival na porabo nafte in na investicije.
Qabazard priznava, da v Opecu biogoriva v principu pozdravljajo kot pozitiven ukrep za podaljšanje življenjskega cikla energetskega vira, surove nafte. Vsekakor pa so možnosti za napredek še vedno nejasne. Končno proizvodnja biogoriv konkurira proizvodnji prehrane in oskrbi z vodo ter v nekaterih predelih sveta skrbi za višje cene živil. Odprto je tudi še, kako bodo škodljive emisije biogoriv vplivale na kakovost zraka v naseljenih območjih, in ali bo bilanca CO2 dejansko tako pozitivna, kakor zdaj predvidevajo. EU namerava na osnovi sedanjih ciljev delež biogoriv do leta 2020 povečati na 10 odstotkov.
Spoznala sem jo ob pisanju o plinski dejavnosti v Petrolu Energetiki v Štorah, ko je kot referentka v komerciali pripovedovala, kaj sodi k njenemu delu, kakšne so njene naloge v verigi postopkov pri prodaji utekočinjenega naftnega plina. Bila je neposredna in zgovorna, in tudi pripravljena kaj več povedati o sebi in svojem delu, torej primerna kandidatka za rubriko “Predstavljamo”: Mateja ROZMAN.
Vse delo me veseli Jelka Kušar
Kako bi se predstavili?
Teče mi deseto leto dela, pet let v računovodstvu, ostalo v komerciali.
V Petrol Energetiko sem prišla leta 2003, ravno mesec pred poroko, kar je morda med sodelavci zbudilo misel, punca je noseča. Delam v komerciali kot referentka in se tako srečujem z raznovrstnim delom.
Še istega leta sem se vpisala na Višjo strokovno šolo Maribor, smer komercialist. Možnost študija na daljavo me je prepričala in prešla v navado. Zato sem s študijem nadaljevala na Visoki poslovni šoli Maribor, smer poslovanje, študijski program pa je usklajen z bolonjsko deklaracijo. Zaradi študija sem tudi počakala z naraščajem v družini, sedaj sem se pa kar malce razvadila, ko živim brez družinskih obveznosti in se precej navadila na obveznosti, povezane z delom, šolo.
Kako študij usklajujete z delom?
O.S. Mardena pravi: "Začetek navade je kot nevidna nit, a vsakič, ko dejanje ponovimo, to nit okrepimo, dokler ne postane močna vrv, ki nas veže v mislih in dejanjih.” Res je tako.
Študij na daljavo zahteva sicer veliko samodiscipline in samoiniciativnosti. Prostih popoldnevov dejansko nimam. Imam srečo, da mi po prihodu iz službe ni treba kuhati oziroma me že pričaka toplo kosilo. Tako prihranim čas in se kaj kmalu preselim v virtualni svet. Pregledam forum, v katerem se odvija tema, opravim naloge, ki so nam dodeljene, iščem informacije, se učim. Iz tedna v teden je tako, dokler ni študijskega leta konec.
Kako pa mlad človek doseže tako disciplino?
Živimo v sodobnem času, ki ne dovoli stagniranja. Zavedanje tega in želja po znanju je pot k cilju. Ob tem je potrebna motivacija, ki jo čutim kot povratno informacijo od drugih študentov, mentorjev oziroma profesorjev, a tudi sodelavcev. Ker mi je podjetje delno
Mateja Rozman v delovnem okolju
omogočilo izobraževanje, je želja po uspešnem študiju toliko večja.
Kaj vam šola daje za delo, koliko vam pripomore?
Vsekakor mi je študij pripomogel k obsežnejšemu znanju, večji sposobnosti, veščinam, ki jih danes zahteva poslovni svet. Prav tako sem izoblikovala svoj individualni profil. Zaradi šolanja še nisem napredovala, imam delovno mesto, ki zahteva peto stopnjo, a upam, da se bo v prihodnje kaj spremenilo.
Kaj pa želite postati, kaj je vaš cilj?
Zanima me predvsem elektronsko poslovanje, predvsem internetni marketing. Psihologijo prodaje in poslovno komuniciranje lahko s pomočjo novega medija na spletu dobro povežem in tako pripomorem k dobrobiti podjetja. Če bi se pokazala možnost za delo, ki bi bilo povezano z marketingom tudi v Štorah, bi bila zelo vesela.
To bi bil vaš najvišji cilj oziroma želja?
Imam cilj, ki je povezan z marketingom.
V meni tli želja po nadaljevanju študija - strokovnem magisteriju s tega področja, pa tudi po tem, da bi razširila spekter dela in strokovno znanje delila s pridobljeno izobrazbo na šoli kot mentorica oziroma predavateljica.
V Petrolu Energetiki ste štiri leta. Ali ste imeli kakšnega mentorja, ali ste vedno sami delali?
Ob zaposlitvi smo se dogovorili, da bom tudi nadomeščala poslovno sekretarko in komercialista. Njunega dela sem se priučila, saj sta mi oba razložila postopke. Za ostale naloge sem obiskala sodelavke na Ravnah, ki so me seznanile z delom v računalniških programih. Kadar sem pri delu skeptična, povprašam kolegice in delo teče gladko naprej. Tako kot študij tudi delo zahteva samoiniciativnost, in ta lastnost mi je zelo blizu. Med študijem sem spoznala resnico modrosti, ki se uresničuje pri vsakdanjem delu: "Pameten je tisti, ki ve, kje najde tisto, česar ne ve.”
Kakšne pa so naloge komercialnega referenta?
V komerciali Štore sva komercialist in referentka in kot referentka opravljam vse naloge, ki so povezane z administracijo.
Veliko drobnih nalog, ki zahtevajo veliko časa...
... ja, porabim veliko časa za drobno delo, a na koncu nimam kaj pokazati. Zaradi znanja, ki sem ga pridobila, se mi včasih zazdi kar škoda, da izgubljam čas za to delo. Seveda pa mora biti opravljeno, ali ga opravim jaz ali kdo drugi. Morda me pa le misel o cilju, ki sem ga prej omenila, preveč preganja.
Ali raje delate sami ali v skupini?
Oboje mi je ljubo. So naloge, ki zahtevajo skupinsko delo. Pri njih imam rada organiziranost, da se ve, kaj kdo dela in do kdaj mora biti delo opravljeno. Sicer mi pa individualno
Iz Štor so se s kolesom pripeljali v Domžale
delo tudi ne povzroča težav in mi je zelo blizu. Med drugim so me v šoli povabili k sodelovanju in sicer k uvodnemu tednu za študente začetnike. Pomagala sem jim rešiti kakšen problem.
In tudi to ste delali na daljavo?
Uvodni teden za študente začetnike je potekal virtualno, kot študij. Postavljali so vprašanja, povezana s študijskim spletnim okoljem oziroma na splošno o sami izvedbi in odgovarjala sem v forumu, ki je bil temu namenjenem. Menim, da se bo v prihodnosti razvilo tudi delo na daljavo, ne le študij.
Se vam ne zdi, da je to tudi oddaljevanje človeka od človeka?
Vsekakor. Vendar nas bo hitri tempo življenja prisil v to.
Ali je to dobro, koristno, prav?
Kakor za koga. Določile bi se prioritete dela skozi dan in se tako kompenziralo delo z ostalimi družinskimi obveznostmi. Morda bo nas, mlajše še doletel takšen način dela.
Kako pa povežete delo referentke z delom poslovne sekretarke ali komercialista, kadar ju morate nadomeščati? Vaše delo zahteva celega človeka.
Če vem v naprej, da me čaka delo na dveh mestih, kar se zgodi zelo poredko,
obujem športne copate, da si olajšam delo, malo za šalo malo zares. Moram priznati, da v tem primeru svoje redno delo nekoliko zanemarim oziroma podaljšam delavnik.
O svojih načrtih za prihodnost ste nekaj že povedali. Koliko pa samo delo lahko preusmeri človeka, njegove interese, želje?
Osebno me veseli delo na različnih področjih. Hitro se priučim novostim in jih uveljavim na svoj način v praksi. Zase bi lahko trdila, da me je ravno študij preusmeril k inovativnemu razmišljanju in ustvarjanju. Če povežem izkušnje na delovnem mestu ter izkušnje s študijem na daljavo z izkušnjami, ki jih pridobivam ob prostem času v blogosferi, lahko potrdim, da delo preusmeri človeka, njegove interese in želje. Delo želiš nadgraditi, izboljšati.
Blogerstvo spada v vaš prosti čas. Dopoldne ste v službi, popoldne študirate. Kje najdete čas zanj?
Že kot otrok sem ob šoli morala veliko pomagati doma, pri gospodinjskih opravilih, kakor tudi v podjetju staršev. Da sem smuknila med prijatelje, sem se morala kar dobro organizirati. Sedaj ni nič drugače, le odrasla sem in delo je temu primerno, in sedaj smuknem kar od doma v virtualno družbo.
Imam svoj blog razkritOdkrito, ki sem ga predvsem aktivirala v tem smislu, da bi spoznala blogerje s pomočjo povabila k intervjuju. S tem sem se v blogosferi kar dobro uveljavila. Dobila sem povabilo k pisanju bloga na Pop TV spletni strani v času izvajanja Big Brotherja, vendar sem ponudbo zavrnila. Nisem pa zavrnila povabila k sodelovanju za slovenski blogerski časopis Drugi svet, kjer imam svojo kategorijo V gosteh. V času bloganja sem spoznala ogromno ljudi, Slovencev, ki živijo tudi zunaj naših meja. Tako moje misli ob večernih urah potujejo daleč stran, vse do ZDA, Kitajske, Italije in nazaj.
Kako to tehnično poteka?
Posameznik lahko aktivira blog na različnih domenah: eDnevnika, Siola, Večera,... ali kar individualno. Avtor sporočila na blogu dobi povratno informacijo napisanega, razplete se razprava, včasih celo reši kakšen problem. Nekatera podjetja so že začela zelo dobro izkoriščati medij kot takšen za neformalno komuniciranje s potencialnimi ali obstoječimi strankami. Kljub nekaterim kritikom se medij še ni tako uveljavil, kot je že uveljavljen v tujini. Upam, da nas ne bodo prehitele države zunaj EU.
Nekateri ljudje nočejo ali ne znajo pisati. Vi pa pošljete vprašanja in sogovornik vam pisno odgovori. Kaj pa tisti, ki tega ne spravijo skupaj?
Nekateri blogereji so bolj, drugi manj izvirni. K intervjuju povabim najbolj izvirne, zanimive, ki jih ni malo. Med njimi se najdejo tudi zelo uspešni ljudje.
Pravite, da se s športom ne ukvarjate, toda lani ste se pripeljali na športni dan v Domžale s kolesom.
No, to disciplino sem pa res opustila, čeprav vem, da ni prav. Sicer rada kolesarim. Lani sem se s sodelavcema Janezom Felcem in Jako Drakslerjem odpravila s kolesom na športne igre v Domžalah. Letos sem kolo zanemarila.
A ker sem imela nekoč težave z dihalnimi potmi, sem začela hoditi v savno in moram priznati, da sem veliko redkeje prehlajena.
Barroso se zavzema za solidarnost
Predsednik Komisije Evropske unije je prepričan, da je 27 razkosanih energetskih trgov “nesmisel”
Predsednik Komisije Evropske unije Jose Manuel Barroso se je zavzel za solidarnost na evropskem energetskem trgu. Dejal je: “Nesmiselno je, da imamo 27 razkosanih, majhnih energetskih trgov, če imamo (v Evropi) lahko en sam velik trg. Na energetskem področju ne potrebujemo le konkurence, ampak tudi evropsko solidarnost.” Vse transakcije v energetski veji, tudi tiste, skozi katere “neko podjetje iz nekdanjega sovjetskega prostora prodira na evropski trg”, bo Evropska unija natančno preverila, je še izjavil Barroso.
EU pričakuje nadaljnjo rast cen nafte
EU komisar za energijo se v prihodnjih petih letih ne boji pomanjkanja surove nafte
Andris Piebalgs, komisar za energijo v Evropski uniji, pričakuje, da bodo v prihodnjih petih letih cene surove nafte in pogonskih goriv še naprej rasle, ne vidi pa nobene nevarnosti za redno evropsko oskrbo. “Cene surove nafte so presegle 80 dolarjev za sod, zdaj so pri 90 dolarjih, utegnile pa bi še poskočiti,” je izjavil. Gospodarstvo se je do zdaj k sreči z njimi uspešno spopadalo. “V prihodnjih petih letih ne pričakujemo pomanjkanja,” je izjavil po objavi poročila Mednarodne agencije za energijo, v katerem je zapisano, da bo potrebno vsako leto ponuditi dodatnih pet milijonov sodov nafte na dan, da bi mogli nadomestiti nazadovanje v sedanji proizvodnji nafte in zadostiti dveodstotni gospodarski rasti.
Vendar se Piebalgs zaveda, da tega ne bo možno povsem enostavno doseči, razlog pa vidi v majhnih rafinerijskih kapacitetah in viharjih na območjih, kjer pridobivajo surovo nafto. Dialog med EU in Opecom dobro poteka in “Opec nam je zagotovil, da nas lahko oskrbuje s surovo nafto, seveda pa zahteva primerno ceno.”
Medtem ko obstajajo pri zemeljskem plinu razne druge možnosti, ni za surovo nafto nobene kratkoročne alternative, “povsem smo odvisni od nje”, je poudaril komisar za energijo. Dolgoročno pa Evropska unija zasleduje možnost, da bi povečali energetsko učinkovitost, na primer z zmanjšanjem izpuhov CO2, zavzema se za uporabo javnega prometa v skupnosti in za odločnejši prehod na obnovljive vire energije.
Problemi zaradi visokega odstotka biogoriv po letu 2009
Rešitev bi morali iskati v rastlinskih oljih in spremeniti zakon
V naftnem koncernu BP pričakujejo tehnične probleme po letu 2009, ko bo bencinu in dieselskemu gorivu potrebno primešati višji odstotek biogiriv. Predvidenih ciljev z biogorivi prve generacije - etanola iz pšenice ali sladkornega trsa in biodiesta iz repice - praktično ni možno doseči, je izjavil vodja razvoja v BP/Aralu Peter Sauermann. Dodatek več kot 5 odstotkov biogoriva, ki naj bi ga dosegli po letu 2009, bi tako bencinskim kot dieselskim motorjem povzročil
velike tehnične probleme in bi bile potrebne spremembe v motorjih. Boljša alternativa bi bila uporaba hidriranih rastlinskih olj, ki bi jih v rafinerijah tako obdelali, da bi imela podobne lastnosti kot dieselsko gorivo iz surove nafte. Zato BP zahteva podporo politike. Najbolj učinkovita pot bi bila skupna predelava rastlinskega olja in surove nafte v rafineriji.
Manjkata izredno dovoljenje in šesti partner
Plinovod Nabucco na[ bi gradilo pet članic Evropske unije in Turčija, ki se še poteguje za članstvo
Veliki projekt Nabucco se ne more in ne more prav premakniti. Dokončna odločitev za gradnjo se še naprej zavlačuje in bi utegnila pasti šele prihodnje leto, čeprav so jo sprva načrtovali za jesen 2007. Odvisna pa je od dveh zadev. Pet upravljavcev išče šestega partnerja, ki bo verjetno eden od nemških koncernov, odločitev pa bi morala pasti v bližnji prihodnosti.
Druga točka so izjemna dovoljenja, ki jih morajo dati nacionalne energetske oblasti. Gre za dolgoročno bazo cenovnih kalkulacij - zdaj veljajo 20 let - in za rezervacijo dela cevovodnih kapacitet za partnerje Nabucca. Šlo naj bi za 15 milijard cbm, pri čemer se morajo upravljavci zavezati, da bodo po potrebi povečali kapacitete. Skupne linije petih energetskih oblasti (Avstrija, Bolgarija, Madžarska - MOL, Romunija, Turčija) seveda ni možno povsem enostavno doseči. Zapleta se pri Madžarski in Turčiji. Madžarski MOL se je znašel v majhni vojni z avstrijskim OMV glede prihodnjega medsebojnega sodelovanja in uradno prenaša projekt Nabucco na madžarske politike, v Turčiji so bile pred nedavnim volitve, ki so v državi zadržale vso dejavnost. Šele ko bodo dosegli enotno linijo, bodo podlage posredovali Evropski uniji. Za zadevo pa bodo potrebovali še nekaj časa. Ko bosta ti dve točki razjasnjeni, bodo partnerji lahko razpisali “Open season-Prozess”, to pomeni, da bodo ugotavljali, kdo se zanima za plin iz Nabucca kot kupec. Toda to se bo zgodilo šele proti koncu leta.
Primešavanje v Nemčiji znižuje izpuh CO2
V Nemčiji želijo v celoti izpolniti zakone Evropske unije
Ali v Nemčiji lahko proizvedejo toliko biogoriv, da bodo z njimi nadomestili tekoča goriva, proizvedena iz surove nafte? Samo za potrebe osebnih vozil bi morali zasejati 18 milijonov hektarov z repico, pšenico in drugimi rastlinami. To pa bi pomenilo polovico celotne površine države. Zaradi okolja in da bi zagotovili oskrbo z živili, pa strokovnjaki menijo, da bi smeli energetskim rastlinam nameniti 1,6 milijona hektarov. Tolikšna površina bi zadostovala, da bi delež biogoriv (biodiesla in etanola) v porabi tekočih goriv povišali na 10 odstotkov.
Razni strokovnjaki so izračunali, da bi s tem znižali emisije tople grede za sedem milijonov ton letno. Če pa bi mogli uporabljati biogoriva druge generacije (sintetični plin iz celih rastlin), bi cilj dosegli na 1,1 milijona hektarjev površin. Izpuh emisij pa bi se pri tej tehnologiji zmanjšal za 12,3 milijona ton letno.
22.veteranski nogometni turnir "Cerklje na Gorenjskem 2007”
Veterani še niso utrujeni Aleš Kozlevčar
Vsi, ki kolikor toliko spremljate veteranski nogometni živžav, ste bili verjetno že močno zaskrbljeni, ker tudi v letošnjem letu tako dolgo ni bilo nič slišati o nogometu. No, pa naj vas potolažim, da je bil letošnji veteranski nogometni turnir kljub temu odigran, le čas dogodka se je nekoliko premaknil v jesensko obdobje. Saj veste, grozdje je pobrano, stisnjeno, Martina pa vsi veselo čakamo, saj vinogradniki letos obljubljajo prvovrstno letino.
Vsem, ki ne spremljate tako intenzivno veteranskega nogometa, naj povem, da poteka to športno srečanje že enaindvajseto leto. Zakaj potem 22. srečanje? V enem od prelepih let preteklosti je uspelo izpeljati srečanje celo dvakrat. Kje so ta leta!
Če se še spomnite, sem v lanskoletnem članku zapisal, da je idejni vodja in starosta veteranskega nogometa Igor Mravlja in prav njemu se moramo zahvaliti, da tovrstna srečanja še vedno obstajajo, le da je na letošnje prišel brez športne torbe, saj veste, poškodbe, poškodbe...leta, leta....
Letošnji, 22. veteranski turnir je bil organiziran v Cerkljah, v prekrasni veliki športni dvorani osnovne šole Davorina Jenka. Za razliko od ostalih turnirjev se je ta začel že zelo zgodaj, ampak res zelo zgodaj, ob 7.30 uri zjutraj, ko je bila še tema. Si predstavljate, da se podite za okroglino, ki vas ne uboga, že tako zgodaj zjutraj?
Igor Mravlja: "Zmagali so najboljši!”
zadovoljiti s tretjim mestom. So pa fantje že vajeni, da zasedajo vsa mesta, od prvega do zadnjega. So univerzalni. Glede na učinkovitost ekipe iz poslovne hiše in Petroservisa je četrto mesto še dober izkupiček. Dosegli so celo tri gole in še te sta dosegla vratarja. Obrambne vrste so ključ uspeha, kaj napad!! Ekipi iz Ljubljane in nekaj Kranja je šele proti koncu uspelo strniti vrste in pokazati, da jim žoga le ni tako odveč, kot se zdi. Za las so zgrešili četrto mesto.
No, šalo na stran. Z odhodom iz športnega centra v gostišče je nastopil čas za bolj resne zadeve. Mirno, drug zraven drugega so sodelujoči posedli in slišati je bilo samo žvenket stekla ter udarce kovine ob kovino. Ozračje je bilo napeto, nekdo je rekel neko neumnost, glave so se obrnile, ah, zopet eni in isti. Na koncu je bilo videti kot bojno polje po bitki.
Vse naokrog so ležale vilice, obrane kosti, koščki krompirja, prazni kozarci.... Rdečih lic in zmagoslavnega občutka so se
Nazaj gre bolj uspešno kot naprej
No, kljub vsem zgodnjim uram se je turnir odvijal po načrtu in kmalu je sledila topla malica (krasna obara), ki je povzročila nekoliko počasnejši tek po igrišču.
Zasedba ekip? Klasika, ki jo že nekaj časa poznamo.
Maribor, Celje-Novo mesto, Primorska, Ljubljana-Kranj in seveda poslovna hiša. Z veseljem sporočamo, da je letos ekipi poslovna hiša-Petroservis uspelo nabrati kar nekaj mladincev pri 35-ih, tako da so se lahko staroste nekoliko bolj izgovarjali na poškodbe. Vendar pa se je kmalu izkazalo, da mladost ni vse, da so potrebne tudi izkušnje, da človek zadene luknjo (beri gol).
Če je bilo lansko leto v znamenju nogometnega znanja ekipe iz Maribora, se je to znanje letos preselilo na stran ekipe iz OEM Celje-Novo mesto. Fantje so suvereno zmagali v vseh tekmah in si zasluženo priborili prvo mesto. Tako je drugo mesto pripadlo ekipi iz Maribora in če se ne motim, že imajo analizo tekem in prav gotovo jim športni psiholog ne uide. Glede na dejstvo, da je bilo letošnje poletje dolgo in vroče, je forma Primorcev nekoliko zanihala, tako da so se morali
Celje - Novo mesto, huurrraaaa!
sodelujoči končno sprostili in nekje vmes smo uspeli izvesti tudi uradno podelitev. Po tehtnem premisleku izvršnega staroste (beri Igorja Mravlje) so bite podeljene lepe in bogate nagrade, nekateri so jih popili že kar v gostilni, drugi so jih odnesli domov.
Sedaj pa res šalo na stran. “Zahvalu b se Kešnarjeumu Jožat za pomoč pri iskanju telovadnice in našmu holmanu, k velik hovori, za darila, k smo jeh podelel unem, k so pobedval.”
Če ne veste, kaj ste prebrali, morate pomoč poiskati v Cerkljah, ejga.
Športni pozdrav!
japonec Tanaka novi direktor Mednarodne agencije za energijo
Japonec Nobito Tanaka je septembra prevzel vodenje Mednarodne agencije za energijo (IEA) ter s tem nasledil Francoza Claudea Mandila. Tanaka je začei svojo kariero v japonskem trgovinskem ministrstvu, od avgusta 2004 je bii vodja oddelka za znanost, tehnologijo in industrijo v OECD v Parizu.
Kurilno olje z bio-deležem
Sheii v Nemčiji je kot prvo podjetje poslal na trg kurilno olje z deležem biogoriva. Nova vrsta, ki jo bo sprva možno kupiti na severno nemškem trgu, bo vsebovala 5 odstotkov dodatnih surovin, na primer repičnega oija. Kurilno oije, ki vsebuje le malo svinca, so razvili za sodobne ogrevalne sisteme, prav tako pa ga je možno uporabljati v starejših ogrevalnih napravah. Njegova cena pa naj ne bi bila višja od cene dosedanjih vrhunskih vrst Sheiia. Zdaj stane liter 61 centov, če ga porabnik kupi več kot tri tisoč iitrov. Kdaj bo novo kurilno oije na voljo v vsej državi, je odvisno od odziva porabnikov.
Tretji državni naftni velikan
Očitno namerava Rusija še povečati svojo prevlado v naftnem sektorju. Informacije iz energetske panoge pravijo, da se v Moskvi pripravljajo na ustanovitev tretjega državnega energetskega velikana, katerega dnevna proizvodnja naj bi znašala več kot 3,5 milijona sodov nafte. Doslej sta v ruskem energetskem sektorju viadaia državna koncerna Rosneft in Gazprom, novo podjetje pa naj bi izhajalo iz holdinga Rosneftegas, ki ima zdaj 75 odstotkov Rosnefta in 10,7 odstotka v Gazpromu. Novi državni koncern naj bi ustanoviti še v času Putinovega vladanja, ki bo zaključeno marca 2008.
V Nemčiji naskok na avtomobile s plinskim pogonom
Rastoče cene goriv in razprave o varovanju okolja vedno bolj spodbujajo nemške voznike, da prehajajo na avtomobile na plinski pogon. V letu
2006 se je v Nemčiji število osebnih avtomobilov s plinom v rezervoarju podvojilo na 140 tisoč. Letos naj bi se jim pridružilo najmanj sto tisoč novih, saj je samo v prvem polletju 60 tisoč avtomobilskih lastnikov v svoja vozila namestilo dodaten rezervoar za plin. Večina se odloča za LPG, le redki za zemeljski plin. Poleg tega je do konca junija prišlo na cesto 4.500 novih avtomobilov na zemeljski plin in 2.500 na LPG.
Naskok na plin ima zelo enostaven razlog: veliko cenejši je kot bencin ali dieselsko gorivo. Če upoštevamo različno energetsko vsebino, lahko po izračunih avtomobilskega kluba Adac s plinom za 60 centov prevozimo toliko kot z dvakrat tako dragim litrom bencina. Poleg tega izgoreva plin bolj čisto kot bencin ali dieselsko gorivo. A da začne voznik varčevati, mora pred tem krepkeje investirati.
Po trditvah strokovnjakov stane preureditev bencinarja na utekočinjen naftni plin najmanj 2.000 evrov, za vgradnjo rezervoarja za zemeljski plin pa je treba odšteti okrog 3.000 evrov. Novi avtomobili na plinski pogon so nekoliko ugodnejši. Kdor prevozi na leto manj kot 15.000 km, bo le težko pokril stroške, razen če bodo cene bencina še hitreje rasle kot plinske in se bodo škarje med obema v prihodnje še bolj odpirale. Vendar to ni posebno verjetno, saj je po trditvah Adaca avtomobilski plin odpadni proizvod bencinske proizvodnje.
Shell prodaja svoje deleže
Nizozemsko britanski naftni koncern Shell se bo odpovedal raznim deležem, ki skupaj znašajo skoraj 2,5 milijarde dolarjev. Za 893 milijonov dolarjev bo E.ON prevzel Shellov delež v še nerazvitih nahajališčih nafte in plina Skarv in Idun, ki ležita 200 km pred norveško obalo. Proizvodnja naj bi stekla v štirih letih, delež pa znaša 28 odstotkov. Večji lastnik je norveški koncern Statoil, ki ima 34 odstotkov. Tudi BP in ExxonMobil sta udeležena.
V Franciji prodaja Shell tri svoje rafinerije. Dve bo za 875 milijonov dolarjev prevzel konkurent Petroplus, tretjo pa za 700 milijonov dolarjev nizozemski proizvajalec umetnih snovi Basell.
Lukoil je na Slovaškem prevzel 14 Jetovih bencinskih servisov
Ruski naftni koncern Lukoil je - tako kot je bilo napovedano - prevzel na Slovaškem 14 bencinskih servisov ameriškega koncerna ConocoPhillips. Stranke sprva ne bodo opazile nobene spremembe, saj bodo ime in oznake na bencinskih servisih prihodnji dve leti ostali nespremenjeni.
Ruski naftni koncern se je s ConocoPhillipsom dogovoril, da bo prevzet 376 Jet bencinskih servisov -156 v Belgiji, 83 na Poljskem, 49 na Finskem in Češkem, 30 na Madžarskem in 14 na Slovaškem.
Venezuela in Ekvador sta podpisala dogovore o energetski varnosti
Venezuelski veleposlanik v Ekvadorju je potrdil, da so bili med obiskom predsednika Fluga Chaveza podpisani trije energetski dogovori z Ekvadorjem. Eden od dogovorov govori o gradnji rafinerije v ekvadorski provinci Moravi. Obe strani sta se tudi dogovorili za proizvodnjo iz odkritih polj. Veleposlanik je prav tako podčrtal napredek v zbliževanju obeh narodov ter med dejanskimi načrti v integracijskem procesu obeh narodov omenil, da je Venezuelska razvojna banka pripravljena odpreti urad v Quitu. Uradno je bilo še potrjeno, da bodo ustanovili tehnično komisijo, ki bo izbrala področja v energetiki, komunikaciji, kmetijstvu, industriji, turizmu in kulturi, zanimiva za obe strani.
Iran bo prek Turčije dobavljal plin v Evropo
Iranski minister za nafto Gholam Hossein Nozari je sporočil, da njegova država namerava letno dobavljati 35 milijonov kubičnih metrov plina v Evropo skozi plinovod, ki bo tekel prek Turčije. To je povedal med pogovorom s turško delegacijo, ki jo je vodil turški energetski minister Helmi Guler, in dodal, da zadeva temelji na sporazumu, ki je bil podpisan s turško energetsko službo. Turška stran bo skrbela za razvoj 22., 23. in 24. plinskega polja na jugu Irana.
Pnsu
Maloprodaja Slovenija
BS Ljubljana, Barje ll-j
Urša okorn, prodajalka, Jasmina Šačirovič, prodajalka
Sektor investicije
Gregor Baškovič, tehnični delavec Matija Krajnc, samostojni tehnični sodelavec
OEM Celje-Novo mesto BS Boštanj pri Sevnici
Gorazd Cirnski, prodajalec
BS Celje, Ljubljanska 38
Katjuška Dreo Brumen, prodajalka
BS Laško
Gregor Stopar, prodajalec
BS Lopata
Jurij Levec, prodajalec
BS Podplat
Robert Žolelc, prodajalec
BS Zaloke ll-S
Gregor Kranjc, prodajalec,
Jernej Rostohar, prodajalec
OEM Ljubljana-Kranj BS Borovnica
Andrej Zagožen, prodajalec
BS Cerklje
Irena Novak, prodajalka
BS Grosuplje
Dušica Erjavec, prodajalka
BS Jesenice, Cesta železarjev 7
Bianca Nemeček, prodajalka
BS Kranjska Gora II
Bojan Makovec, prodajalec
BS Ljubljana, Barje l-S
Sonja Bonča, prodajalka,
Simon Smrkolj, prodajalec,
Vlada Vidic, prodajalka
BS Ljubljana, Rudnik ll-J
Vladimir Okretič, prodajalec
BS Ljubljana, Tivolska 43
Anja Strelec, prodajalka
BS Ljubljana, Trnovo
Vesna Glažar, prodajalka
BS Lom
Alenka-Evelina Meško, prodajalka
BS Moste pri Komendi
Ines Sitar, prodajalka
BS Podsmreka
Danijel Kastelic, prodajalec
BS Škofljica
Klavdija Nahtigal, prodajalka
OEM Maribor BS Maribor, Puhova
Miha Jarc, prodajalec
OEM Primorska BS Črni Vrh
Polona Leskovec, prodajalka
Petrol Skladiščenje
Jernej Debevec, komisionar SDC
Petrol Energetika Distribucija električne energije
Robert Dajčar, tehnik
Pretakališče butana
Franc Oberski, strojnik
Petrol d.d.
Sektor nabave - služba DAS
Marjeta Novak, komercialistka Jana Vrtačnik, komercialistka
Sektor za finančno spremljavo poslovanja
Urška Čede, analitičarka
Sektor pravne zadeve
Ika Krevzel Panič, samostojna pravnica
Maloprodaja Slovenija
OEM Celje-Novo mesto BS Otočec l-J
Rafael Zupan, poslovodja
BS Vinica
Marko Žaljec, prodajalec
OEM Ljubljana-Kranj BS Jesenice III
Mojca Šetina, prodajalka
BS Ljubljana, Rudnik ll-J
Damir Turkovič, prodajalec
BS Podsmreka
Nadja Sadar, prodajalka
BS Trzin
Marko Sitar, prodajalec
OEM Maribor Maribor, Tržaška 10
Polona Ipavic, prodajalka
OEM Primorska BS Povir J
Alison Spačal, prodajalka