n*d«lj ki ta»- days %nd LETO—YEAR XX. — IZOGIBANJE PRIZNANJA KARTONSKE VLADE V not! ni načrt« za takojšnja pogajanj«, ki bi bil« zadovoljiv« z« kitajske mase—Nota izjavlja prijateljstvo Kitaju in simpatije do njegovega nacionalističnega probujenja. Washington, D. C. — Upi, da washingtonska vlada pod vzame .odločne korake za preprečenje spopada med Kitajci in tujezem-ci. ki so izkoriščali Kitajce, so zopet splavali po vodf, ko je bila objavljena nota driavnaga tajnika, ki je bila dolgo čaaa odložena in ki razgalja smernice tega departmenta. Izjava ne prizna kantonake nacijonalistične vlade. Ravno tako nota ne podaja načrta za pogajanja, ki bi zadovoljila kitajske mase, in da je konec Izrednih tujezemskih privilegijev. Nota izraža prijateljstvo Ki-taju, simpatije nacijonalistične-mu probujenju. Ona izjavlja, da ameriika vlada pozdravlja vsak napredek, ki ga napravi kitajsko ljudstvo v organiziranju njih vladnega sistema. Toda nota ne omenjuje sedanje revolucije, ravnotako ne omenja, da pošto j i kakšna vlada južno od reke Jangtse. Med tem časom pa armade nacijonalistične vlade prodirajo proti Sangaju, New Yorku v O-rijentu. Revolte v mestu se pričakujejo, ker večina ljudstva simpatizira z revolucijo. Valika Britanija pošlje moderno armado, broječo šestnajst tisoč mož, v Sangaj. potf.jKatra* 4a ' ruje britske podanike in lastnino. Admiral Wllliama, ki zapoveduje ameriškemu brodov-ju 42 ladij, je v Sangaju. Iz Washingtona je pooblaščen, da izkrca mornariško ^pehoto In mornarje, da pomaga Britom v možnem boju proti kitajskim revolucionarjem. Mogoče pa u-kaže 4,200 Američanom v Saniraj u, da se podajo na ameriške ladje. Mednarodna naaelbina, v kateri žive Američani, Britje in na tisoče drugih tujezemcev, ni koncesija, ampak je kitajsko o-zemlje. Nacijonaliati bodo skušali prisiliti tujezemce, da izro-če upravo te naselbine Kitaju. Tajnik Kellogg pravi v svoji noti, da je mornariška sila v Sangaju zaradi tega, d« ščiti a-meriška življenja in ameriško lastnino, ako kitajske oblasti ne bodo sposobne storiti tega. On zahteva, da Kitaj ščiti ameriške državljane z ozirom na njih lastninske pravice. Ko je bila ta oborožena sila zbrana v glavnem pristanu Kitala, je prišla od washington-uprave ponudba, da se vrše pogajanja glede colninske pogodbe in odprave izrednih teritorialnih pravic v Kitaju. Kellogg pravi, da je pripravljen se pogajati "glede odprave izrednih teritorljalnih pravic, kakor hitro bo Kitaj pripravljen ščititi s svojimi postavami in sodišči lastninske pravice ameriških državljanov. Dalje je bil on vedno in Je še pripravljen fca pogajanje, odkar je washingtonska pogodba pripravila pot. za sklenitev pogodbe, ki zopet vzpostavlja*colninsko avtonomija zs Kitaj/ Ampsk ta pogodba se mora skleniti z vsako kitajsko vlado ali pooblaščenci vlade, ki lahko saatopajo Kitaj. V tej noti je poteza in sicer zahteva, da se Kitajci, katere razjeda državljanska vojna, serf inl jo na skupno akcijo in se do-govore na osebe, ki bodo zanje nastopile. Vihar usmrtil IS oseb v Angliji. London, 2«. jsn. — Silen vl-hsr. ki j« divjal 102 milji ns uK je včeraj naredil ogromno A k odo ns Akotakem in v severnem Waleeu. Najmanj ljudi je bilo ubitih in na stotine ja . ranjenih. , GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JE * is? sjzx jurat p>i*m*>, m, ponded j«.u«rj« rej zahteval, da ameriška via da pozove vae Američane na Kitajskem, da odidejo domov za toliko čas*, dokler traja kitajska civilna Vojna. Borah je dejal, da je cenejše transportirati Američane domov kakor pa pošiljati tja floto in vojake ter se zaplesti v vojno s Kitajci.» Coolidge ne vidi vzroka, zakaj bi bili ameriški miaijonarji in podjetnki prisiljeni ostaviti svoje domove in "postavno pridobljene interese." Istočasno je vlada odredila, da 1200 pomorščakov odrine iz San Diega na Guam, ki /e zadnja postaja pred Kitajsko. Coolidgevo stališče je po mnenju diplomatov v Washingtonu postavilo Združene države v pakt z Veliko'Britanijo. Naj a meriška vlada še tako govori o samostojni in neodvisni akciji," dokler ima bojno brodovje na Kitajskem, morajo poveljniki brodovja v vsaki oboroženi akciji nastopati kot zavezniki Angležev. Zato* ima Borah prav, ko imenuje stališče administracije hlpokritsko. Coolidge je tudi informiral demokratskega senatorja Robin-sona, da odklanja njegovo sugestijo glede osebne konference z mehiškim predsednikom Calle-som na meji v svrho poravnanja diferenc z Mehiko. SnngaJ, 29. jan. — Tukajšnje angleško Časopisje se norčuje iz spomenice ameriškega državnega tajnika Kellogga glede ameri škega stališča napram Kitajski. "Tresla se je gora in rodila se je miška," je komentar britsklh listov. Posledica Kelloggove iz j s ve o ameriškem stališču je, da so se Angleži začeli mehčati. Angleški poslanik Lampson je sporočil v Peking in Hankov, da je Velika Britanija pripravljena raagovarjati se s predstavniki obeh kitajskih režimov o novih pogojih, ki so zelo liberalni. Anglija je zdaj voljna dati Kitajski carinsko avtonomijo in po-gajafTfla glede izvanterltorijal-nih koncesij. Medtem pa, ko britski diplomat govori o omiljenem stališču Anglija, prihaja iz Londona vest, da Anglija pošlje na Kitajsko ekspedicijsko armado, ki bo tako vdika kot je bila ona za časa boksarske vstaje pred 27 leti. Tokia, 29. jan. — Japonski listi sa zadovoljno izražajo z ameriško spomenico glede kitajskega položaja. Pišejo, da Japonska se lahko brez vse skrbi pridruži ameriškemu programu. Japonski listi svetujejo kitajskim revolucionarjem, naj bodo previdni napram inozemcem in zaprečijo vsake izgrede, s čimer pokažejo, da je vsaka oborožena akcija od zunaj nepotrebna in da je njihova vlada vredna priznanja. Trtlosrtetca podjotaika ta dolavko naatiia Stavka je spametovala podjetnika, ki je odslovil delsvko, ker je ostala doma zaradi bolezni v družini. Carbondale, Pa. — V tovarni Carbondale Mills, Inc. je ostala neka delavka doma zaradi bolezni v družini. Tovarna izdeluje pletenine in je tako preobložena z naročili, da je dvajset delavk moralo opravljati čezurno delo. Ko so delavke izvedele, kaj se je zgodilo, so zastavkale. Kom-panija je poslala svojega agenta na dom vsake'delavke z namenom, da vsako posebej pregovori, da ss vrne na delo. Delavke so pa odločno odklonile, ¿eš, da se ne vrnejo preje na delo, dokler na bo njih tovariši-ca zopet nastavljene v tovarni. To je pomagalo. Ko Je kom-panija spoznala, da ne more ničesar opraviti pri tsh delavkah s gladkim jezikom, je sprejela odslovijeno delsvko nazaj. Spor je bil poravnan, in delavke so se vrnile na delo. Kaka visoka aa zdaj mazda piva-varaiikik Mavaav? IMvovamiški mojster Je prejemal po $30« na teden, težak pa po f KO na teden. Conejovl nčenri M« lahko na Jaljsvall "adrartjenje". Pariz. — Učenci znanega zdravnika «vtosufortije so končno fzvojev«ll pravica, da nada-Ijujejo s zdravljenjem. ko p«- Chlcago. III. — Pred sodnikom Neblettom so stali delavci, ki so delali v tihotapski pivovarni in varili pravo pivo. Obtoženi so bili zarote z namenom, da kršijo Volsteadov zakon. Charles Scholl je bil zaposlen kot pivovarniiki mojster. Prejemal je $308 na teden. Frank Smith Je bil preddelavec. Njego vs mesMa je znašala po $100 ns teden. Joseph Liebl je bil te-žak. Prejemal Je pa po $30 mez-, de na teden. Charles Rick je delal sicer v pisarni, s oprsvljsl js tudi vss drugs dels, ki so mu bils odkazana. Njegova mezda je bila po $76 na teden. Sodnik je obsodil pivovarni-Ikega mojstra zaradi kršenja Volsteadove postave na $860 denarne globe in plačilo sodnij-skih stroškov Ostali trije so p« bili obsojeni na denarno globo po $160 in plačilo sodnijskih stroškov. Pivovarn s se je nahajala v št. 110 North Albany Ave. V nekaterih mestih so že odgla-sovali sa uveden je sistema treh partij. — Gibanje sa o-sem umi delavnik postaja med ognjegaacl apMao. Washington, D. C, — Glavni stan organizacUe ognjegascev, ki je med ameriškim delavstvom poznana pod imenom Int'l. Association of Fire Fighters, je prejel od svoje . podružnice v Great Fatfsu, Mopt., poročilo, da bodo volilcl glasovali pri občinskih volitvah v mesecu aprilu o vprašanju, ako s* naj sa ognje-gssce določi oaemurni delavnik. Obenem bo volilcem predloženo vprašanje, aha so paj dovoli og-njegascem minimalna mezda $160 na mesec. Mesti Hibbipg in Chisholm v Minnesoti imajo Že uveden sistem, da ognjagasci opravljajo službo v treh partijah. Mesta St. Louis, Toledo, 0., in Cl«v«-land so se fcrekl« s splošnim glasovanjem za oaemurni delavnik. Toda osem urni delavnik Še nI uveden, ker občina nima denarja, da ga uvede. V New Yorku so ognjagasci vprašali za oeen$«rni delavnik. Mednarodna konfencija ognjegascev ja odobrila njih zahtevo, toda za boj za vzpostavljanje o-sem urnega delavnika še dosdaj ni prišel. t 1 Sovjati aa kadi iatar- vsslrsll Ms l^PHHHHHHB Podpredsednik sovjetske vlade l*J*vlJe,'da Rusija oataae nevtralna, čeprav velesile napadejo Kitajsko. .. Leningrad, 29. jan. — "Sovjetska Unija nima absolutno nobenega načrt« z« oboroženo intervencijo n« Kitsjskem." Tako je Izjavil včeraj J. E. Rudzutak, podpredsednik sovjetakega kabinet«, ki je govoril tukaj. "Mi ae ya bomo vtikali, čeprsv imperialistične velesil« učne j o vojno s Kitaj«! " jo "Nsše stališče Ja, da ostanemo prijateljsko nevtralni napram ljudski (kantonskl) vladi. S kitajskimi nacionalisti simpatlzira-mo in pomagali jim bomo na vse načine, izvzemšl z rdečo armado." Dalje je rekel, da sovjetska vlada ne more prepovedati sovjetskim državljanom, ki se prostovoljno pridružijo kantonskl armadi in pomagajo kitajskim revolucionarjem v boju z imperij al isti, ampak to še ne pomeni, da je kitajska revolucija delo Moskve. "V teku naše civilne vojne «mo imeli mnogo inozemskih vojakov v naših vrstah, ki so nam l>omagali, toda absurdno bi bilo reči, da je oktobrska revolucija zmsgala nad intervencijo z«to, ker so jI pomagali tuji prostovoljci." KudzuUk je tudi dejal, da za-psdnjaški imperijalisti lahko vsttk čas zopet pošljejo avoj« ar msde v Rusijo, kskor Jih zdsj potiljsjo ns Kitsjsko, zsto nsj bodo ruski delsvci in kmeti dobro priprsvljeni. cijeniom ssgestJrtJ«, d« so z vsakim dnem boljši In boljši. KTATIHTIKA POK A/l IJ K, DA JK MORTALITETA NIŽJA. Wsshington. — Htstistiks izdelan« od svezne vlade nama kaže, da as je mortaliteta zadnja leta ša precej znižala na deželi, kakor tudi v mestih. Tako vidi-mo ns deželi dsnes, ds umre vs-liko msnj otrok kakor jih js ša pred psr leti. Temu dejstvu je pred vsem pripisati splošno oskrb^od strani staršev Ur u-»potno zdrs vi jen je od strani zdravnikov, Ubogi in jokta Pri polnih skledah ja treba mesdo lavcev znižati. Waahlngton, D. niki Mednarodne^ strojnikov so prejel govora, ki ga je obl A. Campbell, pred*] town Sheet and kompanije na bani du. Razume se, d< dobro obedovali. P, bilo koruznih žganj ne ajdovega aoka. krepčall tako, da so lali govor in ni bilo j da se kateri izmed nezvesti, ker že več gclžljeja v ustih, j.] voriti Campbell. Povi da se mora mesda ml klarskih in železarski znižati, ali pa povi delavcev, ki delajo v Kolesarski industriji Bankirjem so se savi zadnje trditve najetij glavi. "Povišati mez| Braan zagotavlja da poldnevnik Predsednik A. F. L. In dnmki tajnik n« venclji. Indisnspolis. — darske konvencije sa na soji sprejeli predlog M 1 nje p»«4 g». odbornikom, i sodnik Lewls ima zdaj 9 letne plače. Napredna na Je energično protesti! ti temu zaključku. Nadalje je konvencija I« resolucijo z« izobčil onih Čl«nov, ki so komi W. W. in kuklukskli Indianapolle. — Wi predsednik Ameriško federacijo in bivši tajni šk« unij«, je n« petkof dresir«! rudarsko kow zagotavljal delegat«, ni delovni teden pride dustrijsh in tudi v kih, ker Je prizn«n« potreba. "Mezde ameriški morajo bazirati na stl delavstva," je duktivnost ameriški stva je pa danes 60j večja kot je bil« ml leti. Prosperltel n« nizkih mezdah, ln s« kmalu izprevj strljsko depresijo In kadsr s« pojavijo t* čuti vsa dežela roal te ml mezdni seznai mesta in Jaz vam z| speriteto dotičnega dejstvo je dokazano evropskem mestu." Green je tudi nazi Ameriška delavska napovedala vojno kor svojih vrstah. Na dnevnem redu bala o povišanju pli odbornikom. Kesoli priporoča, da se predi wisu poviŠs let ns pli na $12.000, pod| MurrsyJu od $7 />00 ns proporčno ostalim Jagaalavija ina Helgrsd. 30, jan. Alskssnder Je včeraj msndst Marko Trli ssdniku nsrodns «ki sest«vi novo visdo. bo nov« vlad« km«lu n«. (Gornja vest spri Uzunovičevs "' psdlsj PONDELJEK, SI. JANUARJA. tnale tako besne proti Slovenski narodni podporni jed-i? Zato, ker ta jednota nikomur ne ukazuje, kaj mora •jeti, in ker uči v svojih spisih in listih resnico o izko-čevalcih delavnega ljudstva. Slovenski delavec in farmar, postani član Slovenske rodne podporae jednote in pomnoži armado onih, ki bojujejo za resnico in pravico trpečega ljudstva! pa preganjajo. Veliko bo še de la, da bo iztrebljena žungla. iVHA GOVORNICA r lasovi članov S. N. P. J. in čitateljev "Proevete". tere v naselbini in malo od ¿upniku Černetu. rerdale. Pa. — Eno in čitam vsak večer, kolikor čas dopušča ; toda kaj, ko InJferezaposlen z drugi liTvčaaih tudi premi kako je to, da se žup-le tako zaletava v nafte S. N. P. J. To se tpi Fnotako nenaravno kakor d sem ga lansko leto vi moji zemlji. Zajec je |ri noge od spodaj kot po a štiri pa na hrbtu. Go-ga po jardu, da je bi itrujen, a ko sem že mi-|ga bom dobil, se je obr-irbet in oddirjal po hrb-ih. Tako je bil vedno Ijen na obeh straneh, da po zajčje umika. Ta-jetom: zdaj se zaganja zdaj z druge strani, pri napada S. N. P. J. in S tupnika Cerneta bo boljše >riga le za svoje. Jednota bo deveta briga, a toliko naj se ukvarja s svoji tvčicami", ki so še toliko lega lica, da verujejo inje nikdar polne malhe lov župnikov. Hikor je Slovencev v Cover nismo okroglih lic, tore io neumni na basanje infam farovških malh. Zato pa boljše uspevamo gos polko. Nekaj nas je, ki lastu 13 svoje domove na tej do-zemlji, ki imenitno obrod vsakega svetega žegna. Ta je bila lani imenitna letina rompirja, tako imenitna, ds 10 morali krompir iz zemlje treljatl. Fižola pa je bilo kar La bušije na vsaki raklji, kajti rastel je kakor hmelj visoko perutnino si ne moremo m Iti boljšega prostora kot je tu |jti tukaj skozi teče potok, nikoli ne posuši. Lani sem toč zapazil na njem veliko divjih gosi. Takoj sem od U domov po dolgo "špago" Ikatero sem navezal kos su ji mesa. Spustil sem špago |-odo ln atal na preži. Divja \je hlastnila po mesu, meso 1 smuknilo z vrvico vred gos. Zadaj je ugledala druga in istotako hlaatn njem. Meso je zopet šlo in tako naprej so hla [gosi po mesu, meso pa sko-Nabral sem jih trinajst Itgo, potem pa lepo poteg vode in zvezal skupaj oba 1 Se nikdar nisem ime lova, ampak vendar sem »sten, ker jo bilo preveč z gosmi. EJ, če bi jaz tri kuharice, kot ji |župnikl, bi se bil mastil •nim veseljem. Iti Je tega. Se to priporo-la smo brstje in sestre S fj. složni v svoji organiza-[uhovščina |>a naj bo složna »ji. Vsak naj se briga za posel. — Član društva št. iunitli in hrastiču v nji. rren. Ohio. — Ta sloven-iaselbina ni kdove kako o-Jta in lepo razvita, kajti tu [jeni Slovenci in Jugoalo-sploh živimo kakor v neka-fiunjrli, katero moramo tre-I*rvo moramo iztrebiti go-ln grobe razpadajoče štore, [iti zemljo in rahljati gredice, jiaterih bomo šele sejali. To dasi nI lahko, nam nudi iti in zadovoljnoat, kajti v delu je vključen naA boj za tnc intereae in delavske pra-Pravl uspehi so še daleč taa, Ae amo v Aumi, akosi kane more priaijatl aolnce. da pri nas razvilo radoetno Ibno življenje. |d goato dhinglo, tam kjer 1 koliko iztrebijenega, raste hrastlč, mal in nerazvit, pa vendar že kuka skozi vrhove starih rogovilastih hrastov. Išče izhoda proti nebu in hoče svojih pravic do zraka in prostosti; stari pa mu zapirajo pot. Krepka volja ga vzdržuje, da raste in se širi njegovo deblo v velikana, medtem ko njegovi sosed-pešajo,. velikani so sicer še trdni, a pozna se njih oslabelosi na sušečih se vejah. Stare vztrajajo, ker mislijo, da mora biti tako in nič drugače, dokler oni Žive. Tako je življenje pri nas. Stari pravijo: Glejte, otroci, da vas ne zapelje bt^verski falot Ne dopustite mu, da se uveljavi ; napadajte ga, zasmehujte ga Ce pa vidite, da je njegovo delo vam v pomoč, pa aami tako recite, ko bo on utihnil. Ko bo videl, da z vami ne more uspe vati, ga bo silno bolelo in onemogel bo . Pravil ml je tako hrastiček, k Je ves poguthen in radosten Razkladal ml je o velikanih, imajo veliko pbdložnikov; toda njih moč peša. Kaj praviš, so-drug, rrfoj človek, ali jim boš vedno poslušen? «Mlad si in možgane znaš rabiti. Začni in povej svojim sotrpinom, da ima. jo vsi enake pravice. Bojujejo naj se zanje, bojujte se vsi, da boste imeli vse, kar pridelate ter ne bo gospodarja in siromaka, temveč bodo vrt ljudje, vsi deležni svojega. Ce se vam zdaj godi krivica, ste si sami krivi; saj med vami je moč, da si pomagate do svojega. — Prosilec je prišel pred gospoda: "Oče naš, kateH si v nebesih, daj nam kruh." Gospod pa se je raztqgotll in namesto kruha je dal prosilcu batine. Ukazal je služabnikom pograbiti predrzneža, ki si upa • prositi kruha in fca pretrpeti,"da mu ne bo nikoli 'več padlo v glavo, da bi žalil čut gospodov z milo prošnjo. Onemogel je prišel tovarišem povedat, zakaj je ves rszblt; da ga je nretepel boga laš, katerega je prosil kruha. Le toliko moči Je le imel, da je prišel do tovarišbv in jim povedal, potem pa je umrl. Njegov tovariš je šel k bogatašu prosit za delo. ' "Kakega dela želiš?" je rekel gospod. "Vam bi rad služil in vas varoval, da vas ne napado ali vam pokvarijo Jcakoiv imetje. Kajti strešejo vam po življenju prijatelji predrzneža, katerega ate do smrti pretepli, ker se je drznil vas prositi kruha. Resna stvar je za vaa, dobite čuvajev kot jih imate. Pri pogrebu so tovariši ubitega prisegli, da se bodo maščevali. Gospod je pomiiljal, vendar je dvomil, kdo neki bi vodil one, ki so se sdružili proti njegovemu trinoštvu. ' Tovariš delavcev, njih hinavski zaveznik, pa se je gospodu nasmehnil: Ce mi date dobre pogoje in vaše moči, pa sem vam na razpolago. Pogodila sta se. In plačani je šel med služabnike ter jim rekel: Vaš gospod mi je naložil, naj vas odberem tiste, ki bodo atra-iili njega, kajti ljudstvo je hu dob 110 in ga hoče okrasti. Nevešči in podložni so kričali: Glavo damo za našega gospoda! In pri tiati priči Jih Je imel sadoet no število močnih in čvrstih, katere je v oš bal za boj proti pravičnim. Organizirani pa so ae borili brez orožja. Prišli so k njemu in mu pogumno povedali, da zahtevajo. Gospodovi služabniki so jim pokazali vrata, češ. gospod se bo razsrdil. Če ne odnehate In poalal bo nad vaa vojsko, da vaa pokonča, ali pa križa vaše voditelje. In gospod je res poslal nanje vojsko ln krvne pse. ki preganjajo voditelje in tlačijo sužnje. Sužnji sami preganjajo sužnje sa goapoda. Vse to Je živUoaje v džungli, kjer vlada neveda. kjer ni civilizacije. Človek se mora skrivati visoko po drevju, da ga ae raztrgajo divje zv^ri, opice ga mestno in za nas potrebno, ako bo treba, da pridemo vsi na _ Kakor je čitateljem Pro- solnce v boj za pravično mezdo, svete znano, imamo v Warrenu Vem da je težko tistim, kateri Jugoslovanski dom. Kakor iz- še niste organizirani. Organizi-gleda bomo res z njim pospešili raj te samostojno, če že ni rao-prosvetno delo med seboj. Mo- «oče pod U. M. W of A., pa po-goče se varam, toda zanimanje »tavite sami človeka na tipel rojakov Jugoslovanov vendar kateri vas bo zastopal pri tehta-priča, da se poraja med nami nju. Tako smo napravili pri nas novo progresivno gibanje. Glav- in ni nam žal za to. Plačati iz no za sedaj je, da člani doma ¿ep» »K P» skozi urad, nam je vsi aktivno delujemo za napre- vseeno, ako zašnkrat m druge dek in prospeh našega naroda Pomoči. Iz malega pa raste ve-in da nihče ne nasprotuje pro- "ko, če je prav^egovano Pri-svetnemu delu. Se je nasproto- znam, (la so vehke težkoče po-vanje od nekaterih strani, toda sehno po naselbinah, kjer vla-to se bo moralo spremeniti v dajo mogotci kakor je Svabova skupno delo. Ne mislim dalje premogokopna družba. Tudi k pisati o tem, a kritike mora biti nam v naselbino se je pritepel vsaj nekoliko, samo kritika mo- ravnatelj ter nas s svojo nasil ra biti stvarna in ne uničujoča. Naznaniti moram tudi, da je radio, katerega je podarila kor po raci j a Jugoslovanskega doma, dobil Nick Medin iz Chicaga, 111., kar je gotovo veselo presenečenje zanj. — Jacob Kotar. nostjo primoral do organizacije Prizadeval si je že na vse načine, da bi nas razpršil, a doseda, se mu nakana «i posrečila in moja želja je, da bi se mu ne Imamo svoj ustavni "čarter" ŽARKOMET Dokler so hlapci topov na krma... Prvi angleški vojaki, ki so stopili na kitajska tla, so Indijci. Angleški imperijajisti so silno prefrigani. Azijate tlačijo z Azijati. Ce je treba streti upor na Kitajskem, pošljejo Indijce ja; ako je pa v Indiji kaj narobe, pošljejo Kitajce. Tako gre — dokler gre. Kadar bodo morali angleški torij i sami voje-vati svoje imperialistične vojne, ostanejo doma. In tedaj bo mir pred njimi. a a a In zato bo vojna! Vse kaže, da Kolumbovi vitezi dobe za milijon dolarjev, ki so jih investirali v katoliško olje v Mehiki, milijon fig. pod imenom "Miners Benefi /T> . .Society of St. Michael, Pa., Lo- (Dolgi seznam imen posamez-1 } ^ x „ Tudi ^ za M nikov, k so prispevali za Jugo- imftTno ravno s tem na- slovanski dom smo zadnjič iz-1 slovom. Sicer so to še negotovi 1 reči, ampak na nas je ležeče. Vsi moranfo agitirati, vsi delovati, vztrajati in obdržati ter izpopol nili bomo to organizacijo, ki jo imamo. Tudi nepridipravov je še nekaj med nami, a vrste teh O potrebi delavskega časopisja I se zredčujejo. Premogarjl, tek pustili samo iz razloga, ker bi bil zavzel preveč prostora v listu. Upamo, da so navedene skupne vsote o prispevkih tudi zadostovale. —- Op. uredništva.) in organizacije. I mujmo za št. 2 naše nove riidar- rinim de-• — hen- St. Michael, Pa. — Priloženo I ske organizacije. Prišli bomo pošiljam celoletno naročnino, do prepričanja vsi, da je v or-Nekoliko zaoetal sem bil, a mi- ganizaciji moč. slim, da mi bo oproščeno. Po- Pozdrav vsem zavedni vem, da list Prosveta bi moral lavcem širom Amerike biti v vsaki slovenski hiši, ker|rik Pečarič. je kakor svetel žarek luči, ki prodre v najtemnejše kote. Ako I Smrtna koaa. človek pazno sledi temu listu, je Amherstdale, W. Va. — Javit zmožen trezno razsojati stvari, moram žalostno vest o izgub obenem ps ima tudi dobre in našega brata Johna Mikloša, ki nepristranske informacije o do- je preminul z dne 2. januarja, v godkih iz vseh delov sveta. To nedeljo ob eni popoldne. Poje obenem glasilo največje slo- k0jnik zapušča dva mala otroka vanske podporne jednote. Iz ¡n ženo. Pokojni John Mikloš je teh ln še mnogo drugih za de- bil rojen leta 1800 dne 15. mar lavce ugodnih razlogov -je neob- Pripadal je društvu Štl 580 hodno potrebno, da čita Prosve- g, n/P. J., katero izreka soža to vsak slovenski delavec v A- hje ubogi družini ter ji dšruje meriki. Naroči naj se na dnev nik, potem bo šele lahko rekel, davje lojalen član in resničen brat naše svobodomiselne In napredne S. N. P. J., ki je v resnici mati vseh članov v slučaju nesreče, bolezni Iq smrti. To pa je le majhen del, kar človek potrebuje. Zavarujemo se še tu |27 v podporo, ^c Pozdravi — Matt ski, tajnik (P. B. 82) Janečov< LISTNICA C¡JU5DNtóTVA. Girard, štvo nima Kansaa. — Uredni-s plačevanjem bolni in tam lahko za par dolarjev, ¡¿ke podpore ničesar opraviti, ampak glasilo naše jednote, to zato smo Vaše pismo izročili bol je stokrat več vredno kot vse|niškemu tajniku. — Pozdravi njeno premoženje. Ce. pošteno preudarimo razmere, pridemo do neizogibnega zaključka, da vse današnje zavijanje nasprotni kov, njih natolcevanje in očitanje je mogoče samo radi ne ved- Vbrizgavanje mleka kot zdravilo. Mleko je Že samo na sebi zdrava^ pijača. 4 Ce pa ne gre skozi želodec, ampak se vbrizga nostl in škodoželnostl, ker se neg* **>» J*«*10 dobro zdravilo, zavedamo in premalo čiUmo. kožo vbrizgano mleko ima Krivda leži le na delavcih samih, *ud"T° l^tnost: povzroča vroči-ker nismo složni in bratski ka- c0' na vročica pa je - kar kor bi morali biti. Ce bi član - marsikateremu Maté ju ni zna-stvo bolj premišljeno in dosled- — * n«kat«rih Primerih do- no črtalo delavska lista kot sta Prosveta in Proletarec, potem sem uverjen, da bi bila 100-od- ber zdravilni pripomoček, tako zlasti pri trdovratnih boleznih, kakor sta na pr. vnetje živcev stotna sloga mogoča. Dokler te- In sklepni revmatlzem. Umetna ga ne bomo storili, toliko časa r™*1111 nek*ko Mesen- bo razkol. Kdo pa žanje koristi 8kI proce8' 8 tem pa dobl 46,0 od tega? Nenasitni kapitalisti, "l0in08t' dft 8e ^ P°8tavi v ki radi smešnega zadržanja de- bran bol«««n, ki je noben lavcev prekladajo svoje milijone organizem ne mara in jo skuša v bilijone. Pa naj reče kdo, da|f*m ~ brei rx,rtvil ln «dravni- Mleko, ki se se mora do- ni tako. Zato delavec, trpin, kov — odpraviti, čas je ugoden dovolj, da fesno rabl za »njekcije, misliš in si enkrat za vselej iz- bro . Prekuhati (sterilizirati). biješ iz glave stare nazore. Pozabi na to, kar sta te učila oče in mati, ki ata bila pod vplivom pretkane in izkoriščevalske duhovščine. Ko ae očistiš te napake, ki je največje zlo za de-lavatvo, boš zmožen misliti dalje, namreč da ti ni treba biti podložen In da ai tudi ti upravičen do poAtenetra življenja kot najvišji med najvišjimi. Do tega prepričanja te popeljeta Prosveta in Proletarec. Poleg tega je tudi veliko znanstvenih knjig, ki pomagajo delavcu do spoznanja. Torej na noge delavci. Orga-nizirajmo se politično, ker delavci brez politične organizacije ne bomo doaegli ničesar. Premogarjl ne vemo, kaj bo za nas čez par mesecev V takih mučnih dvomih smo le radi tega. ker si ne moremo nič pomagati, ko nismo politično organizirani. Kaj prida se sa nas ne obeta ne tako ne tako, zato Je nsjbolj u- Vbrizga ne najprej v neznatni količini 2 kubična centimetra nato pa se injekcije večkrat po-nove. Nivjveč ga smejo vbrizgati v količini 6 kubičnih cm. U-porablja se navadno nalaAč v ta namen pripravljeno mleko, ki se dobi v lekarnah in je prosto bakterij.. Tako mleko učinkuje mirneje. V rabi so tudi nekateri umetni izdelki iz beljakovin. Nov način zdravljenja jetike. Danski profesor Moellgard je sestavil sredstvo, ki »e imenuje "sanocrvsin" in ki ima to lastnost, da uničuje v telesu tuberkulozne bacile. Ker pa proizvajajo uničeni bacili nevarne strupe, je izume! tudi zdravilo, ki te strupe izloči iz telesa. Za sedaj so preizkušali to sredstvo le na živalih in se še ne more soditi, ali bo izpolnilo pričakovanje. Ni' pa nemogoče, da smo že blizu a a a de ena sodba o jezuitski knjigi. Ker se o vsaki važni stvari posvetujem s svojo ženo, sem jo tudi vprašal, kaj misli o tisti jezuitski knjigi, v kateri je Ženski spol naslikan v podobi hudiča. Odgovorila je, da tiste bukve je treba pribiti na svinj ako va vrata. Za drugam niso. Nadaljne-ga vprašanja nisem zastavil, ker so »bili piskri na pripravnem mestu. — Starec. - a a a Kaj je konaiatenca? Konsistenca je, če kdo na- hruli "Prosveto" kot izdajalski list, potem pa ponatiskuje iz nje dnevna delavska poročila, a a a Komisar je šel za "komišnom". Kutarski boben bobna, da je pater Kazimir odložU komisari-jat radi zdravja. V domačem jeziku se to pravi, da je komisar zakomisaril komisarijat, ker je slabo komisaril s "komišnom". a a a Pertinentna vprašanja. Zakaj je najbolj zanikrna in zapuščena dežela na svetu "sveta dežela?" • • • Dajte — da ne bo še bolj grozno! Ojoj, grozne so novice! Miši so okupirale Kalifornijo, bolj-ševiki pa Mehiko! Cim so miši stopile v ofenzivo, so mačke, zbežale čez reko Grande! In ko se Grande posuši; pridejo bolj-ševiki v to "kontro'r! Ojoj! Ljudje božji, skličite procesije* in molite! In darujte tiste vaše tisočake, ki vam plesnijo v "truakih"! Saj bo poglavar fašistov in nebeških agentov v Rimu tudi dal svoje, v potu njegovega obraza težko prislužene milijone za rešitev Mehike in da pride krvoločni CalleS na "gav-ge"! — Farmar iz Wisconsina. • a a Naprednjak, ki napreduje Cenjeni K. T. B.l Bil je velik naprednjak. Ko je dosegel tri stvari, je pa pozabil, da je naprednjak. Dobil Je 'ženo, lepo darilo od društva in kompanijo z Židovskim trgovcem. Vrgel je znak S. N. P. i. med staro šaro, češ, da je prerdeč. Nedolgo tega je oglašal razprodajo pod pretvezo, da mora iti v stari kraj, kjer ga Čaka ogromno posestvo. Ker pa je posestvo ts-ko ogromno, da ga lahko obseje s petimi centi solate, se Je premislil in ostal. Tega trgovca toplo priporočamo-zato, ker je pri njem vse dražje kot drugod. Slovenskih Židov se je res najbolj bati. — Rdeča paprika iz Collinwooda. a a a * Kontest za kratke prispevke. 45. Neki rojak je kupil ducat mas za pokojno ženico. Župniku je naročil, naj dvš bere takoj, osts 'mm f le pa poznejši čas. Po dolgem ¿asu gre k župniku ln ga vpraša. kaj je z ostalimi mašami. "Zdaj nimam čaaa. Enkrat jih že prečltam. ako ne na tem, ps na onem svetu," je odgovoril župnik. — Clevelandčan. 46. Collindwoodski župnjk je pridigal o peklu. Rekel je, da on še ni videl pekla, vendar ps veruje vanj in upa, da bodo tak" verjeli tudi njegovi farani, & ,ÎS, *,OVîîki um ^ vWÍ* P** a>i ne! - Collin- «S;^in H *** T B PONDEUEK. 31. JANUARJA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije Gripa tudi v Jugoslaviji. Gripa, ki se je v zadnjem čaau razpasla v Angliji in Franciji, je prešla že v Srednjo Evropo in tudi v Jugoslavijo. Samomor Slovenke v Sarajeva. V Sarajevu se je zastrupila mlada Slovenka, 21 letna služkinja Štefica Volovšek. Izpila je znatno količino »trupa in je v težkih mukah uihrla. V smrt je šla baje zaradi nesrečne ljubezni. Zanimiva arheološka najdba. V bližini Ljubuškega, v adu Smokovci pri Humcu v neposredni bližini reke Trebiža, so iz. kopali te dni Štiri starodavne rimske kipe. Dva je vzel humski samostan, dva pa še ležita na omenjenem kraju, ker jih zaradi velike teže niso mogli nikamor - prenesti. Domneva se, da.je na onem kraju moralo biti starorimsko svetišče. Nalezljive bolezni v Hercegovini.^ nekaterih okrajih Hercegovine razsaja trebušni legar, ki je zahteval že več " smrtnih žrtev. Pojavila 8e je tudi gripa zlasti v Mostarju in okolici. Bati se je, da epidemija zavzame večje dimenzije. C Konec poitne afere. Preiska va o poštni tatvini 79,350 flin. je bila zaključena ter je policija vse spise izročila državnemu pravdniku. Mati Mandljeve žene • Marija Prašnikar, je priznala da si je od ukradenega denarja pridržala in porabila okrog 60 Din. Policija je izročila sodišču njo, dalje Franceta Mandlja, nje govo ženo Heleno in sicer vse radi prestopka prikrivanja u kradenega denarja, odnosno radi suma deležnosti tatvine. Smrtna koea. V Ljubljani je umrl Matija Hlava, krošnjar, stanujoč v Florijanski ulici. Pa 12 letih se je oglasil iz / ' Rusije. Sarajevski listi objavljajo zanimivo vest o Slovencu Hvala, krošnjar, 69 let; Franc Pančur, profesor v pok., 80 let; Frančiška škubic, zasebnics, 86 let; Alfonz itovačič, zasebnik, 74 let; Charlotte Gerhauser, zaseb-nica, 79 let; Hinko Magister, mest. cest: nadzor, v pok., 45 let. IZ PRIMORJA Nesreča v Hrastniku. V Hrastniku ae je težko ponesrečila Marija Zupane, hčerka rudar-1 trgovci morajo po novem zako-' Prišla, je preblizu ognja na I nu o trgovini dobiti posebno bi pobrali sad trpljenja, ga ni nikjer. Beda s silo vdira skori duri naših hiš v zakajene kuhinje. Lakota nas goni po svetu. Naša gruda je prerevna, da bi dala vsem svojim ainovom in hčer kam zadosti živeža. Zatorej ni čuda, da ko pridejo davki, nimamo s Čim plačati. Zato poje rubež, ko gre pobiralec davkov po vasi. Bredemo v bedi tako hudi, kot je doslej še nismo občutili. Iz podrtin smo vzdignili novo vas, ali beda nas goni v svet. Toda pred nami vstaja težko, nerazrešljivo vprsšanje: Kam? Novi zakon o trgovini. Vsi Antonu Boltetu, rodom iz Kamnika, kjer še danes živi njegova mati. Živel je več let pri svoji sestri v Sarajevu. Koje izbruhnila svetovna vojna, je tudi Anton Bofte odrinil s prvimi trans-parti v Galicijo. 2e v prvih bojih je bil ranjen in ujet. Od takrat niso njegovi svojci prejeli nobenega glasu več od njega. Uradno je bil proglašen za mrtvega. Letos na novega leta dan, pa je prišlo veselo iznena-denje. Njegova sestra Cecilija v Sarajevu je prejela piamo iz Rusije od pogrešanega brata Toneta. Spoznala je takoj njegovo pisavo. V pismu ji brat sporoča, da je živ in zdrav in je nameščen v Stalingradu kot železniški uradnik. Godi se mu dobro; oženil se je v Rusiji in ima že dva čvrsta otročiča. Pismo je izzvalo pri Boltetovih in pri nje govih znancih radostno senza-cijo. Mučna afera v Skoplju. Skopi ju so prišli na sled številnim zlorabam v tamkajšnjem okrož. uradu za zavarovanje delavcev. Osrednji Ursd v Zagre ' bu je že odposlal v Skoplje svojega-referenta G juro Kerčoliča, da izvrši energično preiskavo Kakor doznava "Jutranjii list je bilo v tej , zadevi zsslišanih ' nad štirideset uradnikov, ki «o bili uslužbeni pri okrožnem ura du. Priče težko obremenjujejo upravnika Nikolo Stojilkov» ki ^ bodo trajala Zadra do Spice bodo peli zvonovi do p0,etja> na kar w prične čei slavo in vsi bodo klicali "ovviva most red€n promet 1' Ti- nI« D/a /llfAMA «I • rrt^vil A/l A I Slavospevl kraškim fašistom po tržaških dnevnikih so sum Slovenske služkinje v Trstu ,jiv0 bombastični. Vsakih 14 dni potrebujejo svojega zavetišča, čitamo proslavljanje fašizma na svojega doma. Nedostaja Krasu, ki zajame v kratkem primernega domačega zaba- Udnjega moža v poelednjem višča, zato pa se izgubljajo pre- Btrallgkem ^^ AU „imajo fa-več po pletfih nam more ohraniti 6iati včasih preVelike fantazije? e dobro zasnovana organizacija, ^ pa ^ da je f^istovsko pri Kdo se bo lotil tega dela? Svoj Lotevanje jpo Krasu intenzivno čas je bi|o v tem pogledu že do-hn Barduzzi je pozval v pQkra-bro urejeno.. 1 • I jinški fašistovski sosvet sežan Pazin v Istri šteje sedaj pre-18kega političnega tajnika Ora-bivalstva 17,58. Doselilo se je iz | zi0lija, da bi mogel fašistovsko notrajnosti Italije v Pazin 179 misel med Kraševci utrditi neiz-oseb. Izselilo se je v inozemstvo podbitno. 117 prebivalcev. Smrtna kosa v Trbovljih.lpROHIBICIJONlSKA POPLA VA JE RAZLILA PREK KANKAKEEJA. Prohibicijonilka četica Je fttela 40.—Aretirala Je 17. oseb. Umrli so: Anton Blaznik, sin čevljarja/2 meseca, Bevško 80; Stanko Duh, sin rudarja, 16 mesecev, Loke 218; Jože Vrstov šek, kovač, 23 let, Retje 35; Me rija Kuhaš, žena rudarja, 64 let, Loke 108. Marija Matko, žena I Kjmkakee, 111. — Prohlblcljo-čevljarja, 52 let, Sv. Marko 40; ni4ka ¿etica, ki se je navalila na Franc Kos, sin rudarja, 3 mese- Kankakee, je štela 40 zveznih ce, Loke 108; Danijel Kovač, sin prohibicijoniških sgentov. Ceti-trgovca 6 let, Sv. Marko 41. Co je vodil prohlbicijoniškl agent Poglobitev rudnika v Idriji. Danici, VacarelU. Četica # M Pričelo se je delo za poglobitev odpeljala v desetih avtih in do-v Jožefovem psrku za eno polje, spela je v metto, ne da bi jo kdo as --s-»s. __ L-Ill^ oraiii 11 doijk bolaišaioe Sodnik Jarecki priporoča, naj bi se prvo preskrbelo boljše in več umobolnic, p red no bi as nabavilo sedaj nameravano farma sa moronce. Ckicago. — Sicer je čikaški sodnik Jsrecki zs to, ds se v bližni bodočnosti ustanovi kolonija ali farma za moronce, toda je mnenjs, da je večja sedanja potreba za boljše umobolnice, katere so tako pomeniti j i ve in prenapolnjene. Okrajni sodnik Jarecki je bil včeraj v konferenci radi tega vprašanja z zastopniki paiho-patične bolnišnice, kjer je bilo tudi sklenjeno, da se urgira merodajne kroge, da najprej x>dvzamejo korake za nove umobolnice, ker so veliko bolj potrebne kakor pa kolonijs za moronce. Vsi sedsnji azili so prenapol-njeni, da ne vedo kam bi z umo-bolnimi. Za te vrste bolnike je trebs prav tako preskrbeti moderne bolnišnice, kakos za bolnike katerekoli druge bolezni, ker umobolnoat se danea več ne smatra neozdravljiva v veliko slučajih kot se je nekdsj, ko so judje mislili, ds je umobolen obseden od hudiča. Posneje so ps te bolnike zapirali ter jih pretepali, sedsj ps je znanost ie toliko napredovala in dokazala, ds je tudi za to bolezen, kakor recimo za jetiko, zdravilo, ki obstaja v glavnem v dolgotrajnem znanstvenem zdravljenju. Gotovo je dejstvo, da je naša sedanja družabna uredba največ kriva za veliko slugejev urno-bolnih in radi tega pa Je tudi dolžnost ljudstva, da skrbi po svojih nsjboljših močeh ss te nesrečnike ter ds rsvns z njimi kskor se spodobi z vsakim drugim bolnikom. Gotovi mestni faktorji al na vse načine zadnje čase prizadevajo, da se ustanovi nekaka kolonija sa moronce, to je tiste ljudi, kTšo podvrženi rastnim *°"tv! Pile Joeeph Mi] (DsJT)! Tla za nesadovoljstj ščanskem svetu, la k preiskan ju papež« tete in njegovega a sedaj že dokaj priprj tako je prišla doktrina! a^ ki se je v glavi dveh atvari: papeška mešavati se v zadev« kraljestva na avetu ii no papeževo izmozgavj komnost, katera ata velike vsote denarja žave v Italijo. Priti rane tukaj, so zdrufj n ljudstva — in Itevilo klerikov vražno stališče ii rimski kuriji. ao preskrbeli postavke uspešne To je tista blat ca reformacije, ustaja, toda priče] zavrženih pritožb^ bile verske, a kiji ne more isločiti ti samo politične. Vaa zgodovina pred reformacijo no vaškemu dijsl prepiri med monsrhi. Skosi stoletje je bila It na dva dela ter jena s krvjo boj sov in Gtbelinov; glavnem pristsši sarja. V reanicl dobro znana slika rika IV., ko klsči papežem leta 107< coro, da je bila ar«] lev vidna ie od svoje moči. Gregorij nji papei, je straiij stavil monarhe, dal gim ter da bo rabil cor ae mu bo pač pol govo načelo je bilo: jreatolica določa in ne in nebeške atvari, mora soditi pozemelji! kularne stvari?" Ei la papežu nekake žave, v katerih Je t sednik — brez kongresi Prsisksla je pivni- rudnik doslej globok 330 m, ned- ^n P^J ^ ^ prfvat. morska višina na^v« tr«u ^ gtanovanJ, v katerih so pro- znaša 332 J* dajali opojne pijače. višji, s poglobitvijo se doseže ^ ^ ^ prohlbidjonl4ko morskat višina, morda se seže št ^ prohlbiciJoni. nižje. Prsvijo, da je poglobitev kaUrih „aloga Je, da nujna, ker so nekatera polja le jno p|jaio in to precej izrabljena in se je pone-1 glavnemu prohiblciJonl- kod ruda acedila v fckemu sUnu, kje so Jo kupili, vsem svojem obsegu dela idrij- spolnim perverznostim ,kar jih vsčkrst privsde do zločinov. To se je že večkrst dogodilo v Chi-cagu, ko je odraščen molki zlorabil dečka ter ga po dejanju usmrtil, ker se je bal, da ga izda. Toda ti slučaji so le bol redki in ee večina dogsjajo med bogstejšimi sloji, kakor je raz-videti is dosedsnjih slučajev, Ako tudi se trdi, da so ti ljud je perverzni ter da delajo nena-rsvno, bi se dalo kljub temu argumeatirati, da je naravno ker drugače bi kaj takega ne počeli, ker bi jim elcer narava sama ne dovolila. Torej je narava sama kriva za taks dsjanja Brez dvoms ima okrajni sod nik Jarecki prav, ko nasvetuje oblastem in postavodajl, prvo akrbeti za umobolne pacijente, potem lelc za takozvane moronce. * AMERIftKA KULTURA JKMA SVET. OB- Chicago. — Predaednik Vas-ser kolegija, dr. MaeCracken, Je dejal včeraj pred zbranimi re-presentantl raznih dežel v Lln-colnovem klubu, da ie sedsj objem s amerilka kultura vee svet. "Sad naše izobrazbe js viden ie sedaj po veeh delih eveta. Dijaki, ki so se Izobrazili v Ameriki, so danes vodje raznih naprednih gibanj as vzhodu in zapadu. Vsepovsod se IJ odet vo zanima sa nas In nale navade ter našo kulturo." «ki rudnik izborno in daje državi yLAK 8R0cil RAZ velike dohodke. . I TIR. / V Cerknem ao se silno začudi li, ko so čuli, da je didaktični I ^^ mrlv|. _ Železniški ravnatelj Karel Chierega nena-| zgorel, doma premeičen. Ljudje ugibajo, kaj je pravi vzrok. Zelo ne-1 T||1m okla. — Eno miljo se-] rijetno je zsdela vest o preme- \v€no ^ Catoose, Okls., je sko-ščenju didaktičnega ravnatelja' u na moitu vlak raz tir. Be-znano fašistovsko učiteljico Ma-1 defnfajst Voz. v katerih Je bil riio Močnik, ki Je imela pri 1 tfmzoHn u teM>nilo z moata. Ta- n L Hob^ zaslornbo. Sni bfl most v pismeno in pri Wsshlngtila cerkev proet kov kakor tudi vsa Neumestno ps si ti. da so se ps| umelavanja te vi katerih bi kaj navadno vpraianji mena. Besede, ki rej prevel, izgovorj žu Gregor J ik VII.. nI niti ene "posvi katero bi se oni laVatl, ako se Jim Do te zahteve so I pomagati k U*m, ■ vse dežele svoje va^ ke svete prestoli« moramo kajpada, sto dogajalo neli pa da je bilofl strani papelev sik smlljeno pomsndi js prišlo v napot. sander II. je blag^ ms Iz Normandije, svojo zastavo, dal na dokaj brezvj nje ter udri v Ani čina In pepelke po| I Jem uspešen; ko mil Angleško, so stili pravico, da ost njih fevdne države,^ papež«v. Čim bolj vi pspe^ tem bolj Je prsvlco izvesti, četi salo brezvestno. Gla< papeža Js bil ohraniti1 zalke. pa če Je bilo tr« človeških ilvljenj za t Samo majhen pofla nos t i papeža l*ona X. časa Lutra) nam bo kako rahločutne so zahteve. "Kadar ate ligo s enim človekom«' papei. "tedaj nI kn. sekaj bi a« njegovim teh bes^fsh Ja (K*dpissl tajno a t4 »'r? Ker za dne bi ne to. In sf gotovo prižel ,ka vrata, kaj?" pogledal vpražalca, če . toda Janko od zvona ¡d, da so oboja imeno-(trkžena, ker sovražnik iBrouček je v duhu pri-lanjlh komisij za ime-||4e je spomnil omenje- ilk na tej strani?" je tj je Praga oblegana ?" roče, da ne ve* o veli-rzbrani iz vseh narodov figmund že dve nedelji "l strani, od Praškega nel gospod Brouček , je tožil v duhu z glo-de tega je manjkalo. |rnŽček zanesel v staro-|e Še to zgoditi v času. Slgmund. Poleg vsega bombardiranje in zado-najent konjskega mesa, razjasnjeval dalje: "Ne toda strašimo jih pridno Inljive ljudi, katere potem !o postavljeni, strogo sku-jljsti ven. Tem bi zs dne i?" oč sem blodil po ulicah." t¿>dnika od mestne aodni- ' Kaka sodpija?" * -hulkami" (palice, hol-Jsnko od zvona je res h hol kam I"; vsled česar jiorazumljenje. dokler ni zatezava njem "e holka-[omembo "s hunlkamf' •čudenje. D -T tega moža v čolnu po kratkem nagovoru s svojim gospodom rekel: "Moj gospod bi vam rad povedal, da ga ne-držita od vaše ladje napuh ali veličina njegovega dostojanstva, temveč radi tega, kar naznanjate v svojem odgovoru, da imate med seboj veliko bolnih,.ter ga je naš zdravstveni upravitelj opozoril, naj se drži od ladje proč." Priklonili smo se mu globoko in mu rekli: "Važi ponižni sluge smo in si štejemo v lzvanredno čast/ da ste tolikanj človekoljubni, za kar se vam iz vsega srca zahvaljujemo. Toda upamo pa, da naši bolniki nimajo nalezljivih bolezni." Tedaj je povrnil poklon in se je s svojim notarjem podal na našo ladjo, držeč v rokah neki sad svoje domovine, podoben pomaranči, toda bolj škrlatne rumene, kakor «ajno pomaran časte barve, ter naj prijetne j že-ga duha. Kakor smo videli, rabil on sadež proti nalezenju bolezni. Govoril'je v imenu Jezusa in ae spominjal njegovih zaslug za ¿lovežt^o in medtem nam povedal, da bomo prihodnjega dne ob šestih zjutraj prepeljani v hišo za tujce, kakor jo je imenoval, kjer bomo dobi vso postrežbo vsi zdravi in bol ni. Slednjič nas Je zapuščal. Pr slovesu smo mu ponudili neka darov, a je rekel, da noče bi preplačanec za svoje delo, češ da že dobi plačo ¿a svojo držav no službo, Kakor sem pozneje Izvedel, imenujejo uradnika, prejme nagrado: "preplačanec" -♦ ' Le brivci ameJe striči lase. Lanalng, Mich. — Generalu pravnik W. W.Potter je danes tukaj odloČil, da le brivci smejo striči lase in ne Ženske v lepo-tičnih parlorjlh po zakonu. RAZNO In veste tudi, kak nagib je vodil čednostnega diktatorja, da je izdal tak proglas? Nemara Proti prekratkim krilom. VU^ dcjali da moraia. Kaj neki državi bližnjega iztoka, kjer ^, Njegova žena ima grde noje revolucija vsakdanji pojav, je ge in pre To veljt ^ muzniti iz rok, pa so jele ročno L^ zg one dojenčke, ki ne mo- posnemati svojo sotrpinko.|(rej0 dobivati hraiie iz najčistej- Stvar se je obnesla: izkazalo pa se je, da niti ena prodajalka, ni-¿1 kupovalka nima krila višje Jkakor 80 cm od tal. Policijski uradniki so se s to ugotovitvijo ¿norall zadovoljiti, zakaj nikjer ni zapisano, da ^ ženfks ne #mele hoditi na promehadfr brez «obuvala! " ¿g šega in najzdravejšega vrelca: iz materinih prsi. AU ielil pasti pravimo čltatl slovensko? Naroči al "Mere* lOjsrglelko slovnico", katar» )a is-ib la ima aa poodaj Injllevas SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE Najnavaji«: m 25041—VmmM radarji, tri harmonika Sladki apesilal M 26040—Hefor ralOak M Pačlaraka polka " * ' 26027—Sobota! valar, harmonika ksilofon. Nedelja, polka, harmonika ksilofon. -25020—Stijoraka, Fr. Lovftin, hsrmo- ^atka. Stori kranjski valčok, harmonika. 26010—Gorica, l*ra ilorenaki Ureot Atlglle " " w 26014—PI s a In a k o vaaoljo, domačo sodba. čevljarska polka, domača godba. 25013—Ob Plaalnakom Joaors, domala godba. Mlstiika «sika. domača godba 26002—Juhu valfsk, Pr. Lovila, harmonika. Do m Is laka polka, Pr. Lovki n, harmonika. 25050—Orlovska korstska. godba a pstjom. Orjuss koralales. godba a pstjom. 2604R—Na Kranjskih gorah. Igra orkaatsr. C. VORSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA « SVOJI TISKARNI ČINI ZMKRNB, UNIJSKO DELO RTI IVRSTl IflA POJASNILA DAJl yODRTO 12 8. N. P. J. PRINTERY TAM SB DOSB NA i«UO TUDI VBA URMKNA