Pottnlna pavMIraMi Leto UI.,9j V LJubljani, torek dne (8. aprila 1922 Posamezna st. 75 par. Izhaja ob 4 zjutraj. Stane eeloletno , . S40 K mesečno> >••■•< B ( za Inozemstvo .. MO . Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . * K mali oglasi do SO mm stolpca (58 mm) . i » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uradnlttvo: Miklošičeva eeata št. 16/L Telefon it 12. Opravnlštvoi '.V*«ernora nlica t (4 Telefon »t 88. Račun kr. poit ček. urad* štev. 11.842. Ljubljana, 17. aprila. Genovska konferenca, na kateri je rusko vprašanje takoj od začetka do-miniralo, stoji pred svojo veliko odločitvijo. Ze na prvih sejah se je pokazala razdelitev vlog. Anglija, ki ima nad dva milijona brezposelnih in trpi pod nemškim dumpingom, išče velikih izvoznih možnosti. Francija je zemlja finančno zadovoljnega srednjega sloja, no posega aktualno v svetovno trgovino (Tven svojih državnih mej, teži pa za reparacijo in vidi v njej svoj glavni politični cilj. Italija mora vse uvažati in bi rada izvažala, si zagotovila porini sirovine in zase ugodni tarifni režim, teži za urejeno cirkulacijo blaga. Vemčja nima več kolonij, mora plačati ogromne reparacije, išče novih izvoznih trgov in poceni sirovin. Rusija je brez produkcije, sredi nepopisnega trpljenja, rada bi se dvignila s pogorišča in zamenjala neplodnost raznih teorij s plodnejšim umikom, toda le v toliko, kolikor sovjeti ne bi bili ž njim prisiljeni dati politično moč iz svojih rok. Njim gre za biti ali ne biti, ravnotako. kakor nekoč v Brestu Litovskem, ki morda doživlja sedaj v Genovi drugo izdanje... Konferenca je takoj stopila in me-3ias res. Njeno vodstvo je razdelilo vsem udeležencem obširno spomenico, ki so jo izdelali zavezniški strokovnjaki v Londonu. Spomenica vsebuje stališče zaveznikov o možnosti gospodarske obnove Evrope na podlagi obnove Rusije. Memorandum predlaga zavezniške pogoje in smer obnove. Pogoji zahtevajo mnogo, od sovjetske vlade relo mnogo: Sovjetska vlada mora priznati finančne obveznosti prejšnjih vlad, prevzeti odgovornost za škodo, ki so jo utrpeli zavezniški državljani privatniki, višino obveznosti določi »mešana komisija ruskega dolga*. Ruska justica mora postati neodvisna, inozemci dobe v Rusiji posebno pravno stališče, kakor svojt časno v Turčiji -(kapitulacije). Na teh pogojih je mogoča investicija kapitala in dela v Rusiji in del d za svetovni valutni in kre-riitni problem. To je zavezniški predlog, Id naj bi bil temelj za nadaljna pogajanja. Ruska delegacija je stavila sledeče proti-predloge: Evropa naj se popolnoma razoroži, menični kurz med angleško in ameriš!;o valuto na eni, ostalimi evropskimi valutami na drugi strani naj se medsebojno ustalita, slabovalutne lugoslovansko-ifalifanska poga anfa prekinjena. ODHOD MINISTRA KUMANUDI JA V BEOGRAD. - ENOTEN NASTOP MALE ANTANTE. Genova, 17. aprila. (Izv.) Jugoslv vansko - italijanski razgovori so za nekaj dni prekinjeni. Italijani, ki so očividno menili, da bodo pogajanja radi rapallske pogodbe v smislu njihovega programa gladko potekla, so videti ozlovoljenL Njihova delegata Contarini in Toeti sta se odpeljala v Rim. Minister dr. Kumanudi prispe jutri v Beograd, kamor je bil pozvan v važnih zadevah, dr. Ninčič pa je čez praznike odšel v poset h kneginji Jeleni v Nizzo ter se v torek vrne v Genovo. Rimska »Tribuna* piše o nastopu delegata Jankoviča v ekonomskem Razkol med muslimani. IZID SARAJEVSKEGA GLASOVANJA. — MINISTRA VILOVIC IN OMEROVIC PONUDILA DEMISIJO. - MUSLIMANSKI DESNIČARJI OSTANEJO V VLADINI VECINL in Omerovič izjavila, da demisionirala in sta obenem odposlala min, predsednika Pašiču brzojavko, v kateri ponujata demisijo. Skupina desnice Je nato na posebnem sestanku sklenila, da ne prizna glavnemu odboru kompetence za tako daleko- ods*ku in naglaša, da Je tu prvikrat nastopila Mala antanta kot enota in solidarno s tem, da je odbila francoski predlog uporabe portoroških resolucij kot splošno veljavnih xa medsebojne gospodarske odnošaje nasledstvenih držav, češ, da te resolucije ne morejo biti sprejete, ker preveč obre-menjajo države Male antante. »Tribuna* bi rada iz te odklonitve kostruira-la spor med Malo antanto In Francijo, dasiravno gre za vprašanje zgolj tehnične narave in se je po seji odseka doseglo popolno soglasje med francoskim ln jugoslovanskim delegatom. Sarajevo, 17. aprila. (Izv.) Po burnih debatah ie glavni odbor Muslimanske narodne organizacije danes prešel na glasovanje. Za Spahovo resolucijo je glasovalo 36: za Maglajičevo 13 odbornikov. V Spahovi resoluciji je rečeno, da se Muslimanska narodna organlzaclis vrača k avtonomističnemu programu in sežnl sklep, ker je zanj pristojen le zbor da morajo vsi njeni poslanci ali izstopiti i zaupnikov organizacije. Zato desničar- iz vladinega bloka ali pa odložiti ma? date. V desničarski resoluciji pa se zahteva, da ne sme noben muslimanski poslanec sodelovati z ekstremisti Radičeve ali kterekoli druge protidržavne smeri. Vsled glasovanja sta ministra Vilovič ska skupina ne bo niti položila mandatov niti Izstopila Iz vladinega bloka. Tuzla, 17. aprila. (Izv.) Tu se )e vršil danes velik zbor Muslimanov, ki je izrekel zaupnico MaglaJIčevi skupini. Napeta situacija v Genovi, KONFEF.SFCA. SV LAHKO RAZBIJE NA RUSKEM VPRAŠANJU. — RUSI NOČEJO PRI7VATI CARSKIH DOLGOV. — BREZUSPEŠNA POGAJANJA PRI LLOVd GEORGEU. Krilično stanje na Madžarskem. LEGITIMISTI GROZE Z NOVO RFVOLUCIJO. — BETHLENOV POVRATEK IZ GENOVE. -PRED NJEGOVO DEMISIJO. Budimpešta, 17. aprila. (Izv.) Poli-'Madžarov, interveniralo ter pod pret- isj ta H r^rrčil n r.roicl' n ir/\ po/1 I »i. _____ i__Ti?_• _ j « .. cija je dovršila preiskavo radi atentata, izvršenega v prostorih kluba liberalne stranke. Atentat je zahteval sedem žrtev. Dognano je, da je bil zasnovan in izveden od nacijonalistično-legitimistične organizacije »Pr obuja j> ičih se Madžarov.. Policija je pet vo- d/žvaye naj dobe kredite v zlatu za flitel}ev te organizacije zaprla. Predno »tab.1izar.no lastne valute kvrz, <>p pa je mogh sporočiti javnosti rezultat preiskave, je društvo »Probujajočih se morajo stabilizirati na temelju resnične notranje kupne moči denarja vsake države in končno. Rusija dobi mednarodno posojilo, da ustali lastno valuto. Razprave in pogajanja so silno težavna. Tuli sobotna konferenca je potekla brez rezultata. Konferenci je sledilo dolgo posvetovanje pri Lloydu Georgeu. Pozno v noči so že nekateri poročevalci brzojavili svojim listom, da je sporazum dosežen, in da je Rusija priznala svoj predvojni dolg v znesku 21 milijard zlatih mark. Vest je bila preuranjena. Lloyd Gc-orgea taktika in njegova vztrajnost so brez primere, proti njegovim argumentom pa ponavljajo Rusi včasih taktiko Bresta Litovskega. V soboto je prispela napetost do viška. Ali bedo Rusi popustili? Oni bi sprejeli predvojne dolgove nase, v načelu so celo izrecno pripravljeni, tudi bi radi kompenzirali vse druge med vojno kontrahirane dolgove za škodo, ki so jo sami utrpeli od intervencij raznih generalov, toda sovjeti se ne morejo spuščati v resnično reorganizacijo sodstva v demokratski volilni sistem, ker bi morale te obveznosti ostati le na papirju. Kapitulacije in mednarodna kontrola financ pa strmoglavi Rusijo med polnosuverene države. Končno je rusko gospodarstvo tako desolatno, da bi trebalo pritoka neštetih^ milijard. Za velika mednarodna posojila pa so varstveni pogoji takšni, da ogrožnajo sovjetski sistem. Kje je izhod? Zato je v soboto pozno v noči obtičalo posvetovanje na obojestranskem Non possumus: Rusi bi priznali predvojne dolgove, če dobe bajeslovno milijardno posojilo za obnovo Rusije, brez kapitulacij, brez Dette publique, brez drugih garancij... Govori se o petdesetih zlatih milijardah! Če v torek ue bo sporazuma, je genovska konferenca doživela fiasko v glavni in bistveni svoji točki. Toda neutrudljivi Lloyd George že proponi-ra novo stal io konferenco, zgolj za rusko vprašanje, s sedežem v Stok-holmu, in pravi: »Česar danes ne kon- njo nove legitimislične revolucije zahtevalo od vlade, da se nadaljna preiskava ustavi ter krivci izpuste. Vlada je poklicala ministrskega predsednika Betlilena iz Genove. Grof Bothlen je prispel v soboto v Eudimpešto ter so se še ponoči in včeraj ves dan vršila ministrska posvetovanja. Situacija je zelo kritična. Soli se, da bo grof Bethlen demisijoniral. Lep sprejem »Smetane* v Mariboru. Maribor, 17. aprila. (Izv.) Z današnjim popoldanskim brzovlakom so se pripeljali semkaj iz Prage člani praškega pevskega društva »Smetana, pod vodstvom svojega predsednika Kalaša In dirigenta Cernj ia, skupno 55 oseb. Na kolodvoru se je zbrala velika množica Mariborčanov, ki je z navdušenim vzkll-kanjem pozdravila došle goste, katere je prvi pozdravil predsednik češkega kluba v Mariboru Bureš in podpredsednik Glasbene Matice Štefe. Odgovoril je predsednik »Smetane. Kalaš. Proti večeru so se podali »Smetanaši* na tukajnje pokopališče, kjer so v spomin škofu Slomšku in uredniku Tomšiču, ki počiva tamkaj, zapeli Smetanovo »Eno* ln pa našo »Slovenec sem*. Na obeh grobovih je govoril pokojnikoma na čast profesor dr. Nedved. Zvečer pa se je vršila v Narodnem domu pozdravna svečanost V Imenu mesta je tam pozdravil »Smetano* župan Grčar, kateremu se je zahvalil predsednik »Smetane* Kalaš. Drugi je govoril predsednik češkega kluba Bureš. Za če-ško-jugosluvensko ligo Je pozdravil goste v obeh jezikih dr. Reisman, kl je po-vdarjal dejstvo, da delajo naši bratje Čehi s kulturnimi prireditvami za nas istočasno, ko stojita naša ln češka delegacija v Genovi v Isti fronti, In napil predsedniku češkoslovaške republike Ma-saryku. Odgovoril mu je predsednik »Smetane* Kalaš, kl je napil kralju Aleksandra. Nato je vojaška godba intonira- ostala. Lloyd George je pristaš načela: Vztraja jmo. To je tudi edino, kar preostaja. Nikdo ne more več tajiti, da je temelj svetovne solidarnosti medsebojna svetovna odvisnost To priznanje pa pomeni za sovjete Canosso. LIoyd George mora zmagati nad Ljeninom i nad eamo, odložimo za jutri. Rešujmo da- Č16menceauom. Konferenca se nada-aes druga vnrašania. ki so nam eeliuie. la obe narodni himni. V imenu »Smetane je govoril potem profesor Zelcnka, v imenu mariborskih obrtnikov g. Novak, v Imenu Glasbene Matice Oskar Dev, v imenu Sckola brat Novak In kot zadnji godbcniK Topič. H koncu si »Smetanaši* zapeli nekaj lepih pesmi. Takoj smo Mariborcl čutili, da nam bodi. »Smetanaši* na svojem jutrišnjem koncertu pripravili izreden glasben užitek. Tudi Glasbena Matica je izvajala nekaj koroških pesmi, ki so goste posebno navdušile. Vstopnice za koncert »Smetane* so do ma'ega že vse razprodane. »Smetanaši* se odpeljejo v Ljubljano v sredo ob 10 15. RABUKA V DELAVNICAH JUŽNE ŽELEZNICE V MARIBORU. Mcrlbar, 17. aprila (Izv.) V delavnici Južne železnice je nastala v soboto opoldne rabuka med delavci, kl so v znak protesta, da so dobili uradniki zvišane plače, oni pa ne, nagnali vodjo delavcev in pregnali tudi uradnike. V razjarjeno-sti so grozili delavci pretepsti tudi svojega voditelja Nahtigala, ko je hotel govoriti. Nahtigal je moral pobegniti. Delavci so poslali na stanovanje postajnega načelnika deputacijo, ki Je ostro protestirala proti zapostavljanju. KRALJEVO ČASTNO DARILO ZA ŠPORTNO TEKMO. Beograd, 17. aprila. (Izv.) Kralj Je danes sprejel v avdijenci predsednika »Beograjskega športnega kluba* Miloša Ra-dojloviča in mu izročil pehar (pokal) kot častno darilo za veliko nogometno tekmo med Beogradom in Bukarešto. RUSKI MONARHISTI NA DELU. Pariz, 17. aprila. (Izv.) Rumunsk! varnostni organi so odkril veHko rusko monarhistično organizacijo, kl Je Izvrševala špionažo v ruskih mejnih deželah. Sedež te organizacije le Berlin, krinka trgovska. Ime Bus (-Besarabija. Ukrajina. Sibirija). Genova, 17. aprila. Ozv.) Jutri se vrfi sestanek politične komisije za odločanje ▼ ruskem vpraSan hi Po rezultatih sobotnega posvetovar«* pri Lloydu Geor-geu t poraz um ni nemogoč. Vendar se smatra za gotovo, da se morajo pogoji zavezniškega memoranduma bistveno spremeniti Pnsi so stavili nove proti-predloge po'*g prvotnih. Njih vsebina še ni docela znana. Odklonili so vsako vmešavanja v teritorialna vprašanja, v suverenost ▼ sodstvo, ▼ pogledu vojnih dolgov odklanjajo odškodnino za nacionalizacijo in za vojno škodo zasebnikom ter zahtevajo odškodnino za vojno škodo, ki so jo sami trpeli. Po izjavi Ra-kovskega bi Rusija morala v zmislu zavezniških zahtev plačati okroglo 68 milijard zlatih rnbijev, kar je nezmiselno. Danes Rusi dementirajo, da bi jim bil stavljen Ultimat, ravnotako vest, da so v soboto zahtevali nov odlog. Vsekakor je položaj skrajno napet. Neuspeh pogajanj z Rusi bi značil fiasko genovske konference. Danes konferenca ni delala. Delegati so bili na raznih izletih. Večina delegatov je bila v razgovorih mnenja, da namerava Lloyd Georg«, če bi se z rusko delegacijo glede priznanja predvojnih dolgov ne mogel v doglednem času doseči povoljen rezultat pustiti to vpraša-nje zaenkrat na strani in razpravljati z rusko delegacijo nadalje samo še o aktualnih gospodarskih vpraSanjih. Čeprav francoska delegacija ne deli tozadevnih namer x Llovdom George in, vendar je najbolj verjetno, da se bo ruski problem rešil tako, kakor želi Anglija Llovd George namerava vpostaviti za Rusijo stalen gospodarski svet ki bi bil nekako nadaljevanje genovske konference in bi stalno zboroval v Stoekholmu. Francoska delegacija meni. naj bi bile v tem stalnem gospodarskem svetu zastopane samo petere velesile in tiste ostale države, ki so neposredno zainteresirane pri tem, da 6e reši rusko vprašanje. Angleška in italijanska delegacija pa zastopata mnenje, naj bi se v ta svet pritegnili tudi nevtralcL V Llovd Ucorgevl vili v Genovi so so v soboto do pozne noči vršila pogajanja z rusko delegacijo. Dopoldne se je Llovd George pogajal z ruskimi izvedenci glede problema ruskih dolgov. Pri tem je Llovd George v imenu zaveznikov zahteval od Rusije na račun ruskih dolgov zaveznikom skupno vsoto 62 do 68 milijard zlatih frankov (25 milijard predvojnih dolgov, ostalo so krediti, dovoljeni Rusiji za vojne od leta 1914—1917 z obrestmi vred). Na popoldanski seji je izjavil Cičerin. da tolike vsote ne more pripoznati kot ruski dolg. Tudi je odklonil moratorij do leta 1937. Če bi se zavezniki odločili za manjšo vsoto, bi Rusija to plačala, a le pod pogojem, da se pripozna njena vlada. V tej točki si pa zavezniki ie nasprotujejo. Verjetno je torej, da se vprašanje ruskih dolgov reši pozneje na posebni konferenci in da se omeji genovsko konferenco samo na rusko gospodarsko vprašanje. To se bo odločilo na seji politične podkomisije v torek. Genova, 17. aprila. (Izv.) Od sobote na nedeljo ponoči se je razširila vest da je prišlo v konferenci pri Lloydu Georgeu, katera je trajala čez polnoči, do sporazuma s rusko delegacijo glede priznanja predvojnih dolgov. Ta vest ni točna. Ruska delegacija je izjavila, da je pripravljena priznati predvojne dolgove Rusije, toda pod pogojem, da se prizna ruska protiterjatev 50 milijard zlatih rabljev. Konferenca je zadela pri pogajanjih z rusko delegacijo v tej točki na kritično vprašanje. Položaj je precej napet ven-dar pa za pesimizem ni povoda. Zdi se, da ta izjava ruske delegacije še ni njena zadnja beseda. Politični krogi menijo, da so te zahteve Rusov samo taktična poteza. SKLEPI FINANČNE KOMISIJE. Genova, 17. aprila. (Izv.) Na sobotni seji finančne komisije na genovski konferenci je bil sprejet predlog italijanskega zastopnika Luzattija glede ustanovitve mednarodne klirinške pisarne za emisijske banke. Sprejet je bil tudi predlog, naj skličejo takoj po zaključku genovske konference tiste države, ki imajo slabšo valuto sestanek svojih zastopnikov, na katerem bi se sklepalo o sredstvih za zboljšanje valut IZJAVE AVSTRIJSKEGA KANCELAR-JA. Dunaj; 1*. aprila. (Izv.) Kancelar dr. Schober in državni tajnik dr. Grttnber-ger sta včeraj dospela iz Genovo semkaj. Kancelar dr. Schober je izjavil novinarjem, da upa, da bo imela genovska konferenca vkljub nasprotjem, ki so se pojavila zadnje čase. vendar velike uspehe. Dosedanja pogajanja so imela značaj priprav in splošne orientacije. Prve rezultate konference bo prinesel teden po praznikih. LUKSEMBURŠKA DELEGACIJA SE VRNILA DOMU. Luksemburg, 17. aprila, (Izv.) Luksem-burska delegacija, ki je zapustila genovsko konferenco, ker ni bila izvoljena v zastopstvo nobene komisije, je danes dospela semkaj. Nemško-ruska pogodba. LIKVIDACIJA BRESTA LITOVSKEGA. — NEMČIJA PRIZNAVA SO- VJETSKO VLADO. Genova, 17 ap.tla. (Izv) Na veliko- dalje tudi obojestransko obveznost da nočno nedeljo pozno v noči so ruski in nemški delegati sklenili v Genovi pogodbo, na podlagi katere se je z razveljav-Ijenjem pogodbe, sklenjene svoje čase v Brestu Litovskem, šele pravzaprav ustvarilo pravo mirovno stanje med obema državama. Pogodba se v torek podpiše In objavi. Vsebina Je popolnoma gospodarskega in nepolitičnega značaja. V pogodbi se državi medsebojno odrečeta terjatvam Iz povojnih In predvojnih medsebojnih dolgov. Pogodba predvideva na- ši bosta obe državi med seboj dovoljevali vse trgovinske privilegije in pravice. Nadalje se Rusija odreka pravici, katera JI izvira z § 116 versajske mirovne pogodbe (pravico na vojno odškodnino od strani Nemčije). Pogodba vzpostavlja med obema državama v polnem obsegu normalni odnošaje in omogočuje vzpostavitev diplomatskih in konzularnih od-nošajev, ki so prenehali vsled svoječas-nega umora grofa Mirbacha v Moskvi leta 1918. LENIN BO OPERIRAN. Berlin, »7. aprila. (Izv.) Primarij kirur-gičnega oddelka moabitske bolnice dr. Borehanit je odpotoval v soboto na povabilo rusice vlade v Rigo, odkoder poj-de v Moskvo, da bo tam operiral Ljenina. Vzel mu bo iz rame krogljo, ki je ostala v telesu že od atentata študentke Kaplan na Ljenina leta 1918. Ljenino-vo zdravje se je v zadnjih časih bistve---> poboljšalo, tako da bo mogoče izvršiti operacijo brez opasnostL BIVALIŠČE RAZKRALJICE ZITE. London, 17. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi, je odgovorila angleška vlada na prošnjo bivše cesarice Zite, da bi se smela naseliti na angleškem otoku Wight da se more Žita s svojo rodbino naseliti povsod r Evropi, kjer se hoče, ako njeni sinovi ne bedo nastopali kot reflektanti na madžarski prestoL Pač pa na Madžarsko tudi v tem primeru ne sme. BREZUSPEŠEN ATENTAT NA ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Pariz, 17. aprila. (Izv.) --Po vesteh iz Tokia je tamkaj snočl do tal pogorel hotel »Imperial*, v katerem je bil nastanjen walleški princ, kl se nahaja na obisku v Tokiu. Bivši grški konzul Milla-ressi je zgorel. Angleški princ s spremstvom se je med požarom nahajal na vrtni veselici, ktero je njemu na čast priredil japonski cesar. Škode je nad milijon funtov. Dosedanja preiskava Je do-znala, da gre za poskus atentata proti angleškemu prestolonasledniku. FRANCOSKO-BELGUSKA TAJNA POGODBA PROTI NEMČIJI? Berlin, 17. aprila. (Izv.) V političnih krogih se danes trdi, da sta sklenili Francija In Belgiia tajno pogedbo, na podlagi katere nameravata poslati skupno svoje vojske proti Nemčiji, če bi ta ne izpolnila svoiih reoaracliskih obveznosti Slovenci! Slovenke! Bliža se 5as poroke Nj. Veličanstva kralja AlC^Jt Ira z romunsko kraljičino Marijo, 'ia veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstvo proslaviti b Snom trajne vrednosti, o katerem je prepričano, da bo tudi državi in narodu v največjo korist. Strahotne posledice vojne vplivajo r.ajbolj strupeno na našo deco in mladino, ki je brez odporne sile napTam .iblodam sedanjega življenja, napram -.-.zrneram, ki vodijo v moralieni bankrot naše družbe, ako jih pravočasno ne zajezimo. Upoštevajoč ta dejstva, je -kienilo slovensko ženstvo na svojem zborovanju dne 2. februarja t. 1., da hoče zastaviti vse svoje sile v to, da obvaruje doraščajoči rod pred propast-jo in da hoče prav to delo pokloniti kot poročni dar naši kraljevski dvoji-<■•:. Prepričano je namreč, da bosta Nj. Veličanstvo kralj in kraljica najbolj vesela daru, ki zagotavlja zdrav razvoj naše mladine. Slovensko ženstvo, združeno v Narodnem Ženskem Savezu, namerava postaviti v Ljubljani »Materinski in 'tečji dom*, ki bo nosil ime naše bodoče kraljice Marije in hoče na njen poročni dan postaviti temeljni kamen ?>;mu domu. iz katerega bo prihajala telesno in duševno zdrava in krepka mladina. Ta dom je zamišljen v slogu najmodernejših zaščitnih naprav sa •lečo in mladino in hoče biti zatočišče in domače ognjišče osiroteli, zapuščeni, zanemarjeni mladini vse Slovenije, hoče biti varno zavetje našim materam, ki jih sedaj življenje neusmiljeno presanja in hoče postati socijalr.a šola ono ženstvo, ki se bo posvečalo delovanju za javni blagor. Takšen dar naši kraljevi dvojici bo najboljši m nailepši dokaz, da nam je edinstvo in razmah, obstoj in razvoj naše države najvišji smoter vsega našega delovanja. Zavedamo se, da nas čaka obilo truda, skrbi in dela, da ustvarimo dom. Toda to nas ne plaši, ker se hkratu ;.-;di zavedamo, da" nas bo vsa javnost [»odpirala pri našom plemenitem in pa-trijotičnem delu. Ljubljanska mestna občina, na katero smo se obrnile najprej, nam je naklonila že milijonski dar s tem, da nam ie- prepustila brezplačno stavbišče za 'dom kraljice Marije. Ta zgled ljubljan-?.ke občine naj bo vzpodbuda vsem ostalim občinam Slovenije, da prispevajo po svojih močeh k napravi, ki bo ravno občinskemu gospodarstvu in •življenju v največjo korist. Vsaka oblina je danes v največji zadregi, kadar pride v položaj, da mora preskrbeti na dober način svoje mlade občana. Samo majhen državni dečji dom v Ljubljani in še manjše dečie stanice v Mariboru in nekaj privatnih zavodov irnamo. ki ne morejo oskrbeti niti en rsdstotek dece, kl bi bila potrebna nege in zaščite. Slovenija pa ima oko 311 76.000 sirot in polsirot, od katerih ogromen del potreben materinske ijubezni, toplega doma, a nima ne ene-„a ne drugega. Slovensko ženstvo hoče vsej tej zapuščeni deci posvetiti vso materinsko skrb in ljubezen, da jo obvaruje propada. Slovenske občine! Najlepša prilika sa vam nudi, da izkažete svojo vdanost in zvestobo kralju in državi, ako jKidpirate naše delo. Vse slovenske občine, ki se bodo odzvale našemu klini. pa pro»imo, da tudi med svojimi ,1,'cani zanetijo razumevanje za naše delo in da tudi ti po svojih močeh pri-^evajo k čim prejšnjemu uresničenju našega načrta. Namesto darov in br-■/.ojavov na dan poroke darujte one zneske za Dom kraljice Marije. Obračamo se dalje na naše banke, industrijska in obrtna podjetja, na nate veleposestnike in trgovce, da _ po-uiagaj.) z obilnimi darovi akciji, Id bo ?!.'m vsem v ponos, ki bo trajno pričala naše iskrenosti napram kralju in državi. In ti, slovensko ljudstvo, ki si v trpljenju in pomanjkanju dočakalo dan narodnega osvobojenja, ti ne boš zadnje med zadnjimi. Vse naše žene, ki so v o t matere!! gospodinje, ročne in du-' t-evne delavke priborile vpogled v žalostno življenje naše osirotele in zapuščene dece. bodo prve na delu. da se uresniči naša ideja. O tem niti najma-nie ne dvomimo. In naši možje, ki so v" trdem boju za obstanek dozoreli in spoznali življenje, bodo krepko soaelo-vaii z nami. ker vidijo v vsakdanjem /i .ijenja zle pojave nezaščitene dece in mladine. Bratje in sestro, spominjajte ob vsaki priliki našega doma, ooka-ite z dejanji, da vam je občna blaginja najvišji eilj. Slovenci in Slovenke! Združimo se vsi, brez razlike spola in stanu in strankarskega prepričanja in pokloni-i-i-io kraljevski dvojici dar, ki bo pri-, .] vedno o naši odkritosrčni in iskre-ljubezni, dar, ki ne bo blestel samo ; dan poroke. Kaše občine in vse večje darovate-1' k očem o zabeležiti v posebni, umet-•.Uko izdelani knjigi, ki jo bomo poklonili naši kraljevski dvojici. V L j u b 1 j a n i, dne 15. aprila 1922. Za Narodni Ženski Savez kraljevine SHS, slovenski del: Franja Tavčarjeva, podpredsednica. M i n k a Govekarje" \ainiea. L IVAN ANCEL i Na velikonočno nedeljo je v Zagrebu umrl gosp. Ivan Ancel, mnogo-zaslužni načelnik oddelka za socijalno politiko, zagrebške pokrajinske uprave. Rojen je bil leta 1870. v Zagrebu, od leta 1890. je pričelo njegovo politično delovanje, in sicer z organizacijo socijalno - demokratsko stranke skupno s K oračem, Bukšegom in Kristanom. Ob ustanovitvi hrvatsko-srp-ske koalicije, »v času hrvatske politične pomladi*, je vstopil Ancel v to stranko in ostal njen odličen član ves čas njenega obstoja ter njene spojitve v demokratsko stranko. Dolgo let je deloval v zagrebškem občinskem svetu ter si pridobil odličnih zaslug v komunalni politiki. Po njegovi zaslugi se je izvršil nakup zagrebškega tramvaja od belgijske družbe, njemu se ima Banovina zahvaliti za veliko zdravilišče za tuberkulozne na Brcstovcu pri Zagrebu. Dvajset let je bil pokojnik ravnatelj zagrebške okrožne bolniške blagajne. V političnem delovanju Anclovcm se je zlasti opažalo, da se je vedno udeleževal mladinskih pokretov. Tako je bil v zadnjem času udeležen pri organizaciji zagrebške podružnice »Narodne odbrane* in njen blagajnik. Ko se je organizirala pokrajinska uprava, je prevzel oddelek za socijalno politiko in ga vodil v pravem demokratskem in socijalnem duhu ter mu posvečal vso svojo veliko delavnost. Umrl je na sladkorni bolezni, ki ga je mučila že okrog 15 let. Zapušča so prosro in sina maturanta. Častit spomin zvestemu in odličnemu somišljeniku! Po svetu — Italijanski kralj v Milana. V torek je dospel v Milan italijanski krarj, kjer je prisostvoval otvoritvi vzorčnega velesejma. Prebivalstvo le kralia navdušeno pozdravljalo. Poleg kralja so prl-sostovali svečani otvoritvi tudi člani ita- MoUere: »Namišljeni bolnik». G.Da-'skoz In skoz ostra in živahna. Ilirija je neš si ie kot režiser, kakor se zdi, postavil za zgled g. Putjato, kl Je Izvrsten režiser. Tudi igral je svojega Argana, namišljenega bolnika, očividno po Putjato-vem okusu. .Argan je bil povprečna kreacija brez silnih naturalističnih ambicij, zato je pa temboli pristoial v okvir ko-__ mičnih epizod. Dandanes igrajo Mollerja susiu.au """"""j.t"-7h i ponajveč v modernem okusu aH pa v Hjanske vlade ln zastopniki raznih tujih J MoIisrjevega časa, to je v ^ grotesk. »Namišljeni bolnik* je bil igran nekako v sredi med obema načinoma. Politične beležile -f Seja izvrševalnega odbora JDS se vrši v nedeljo, dne 23. aprila ob 10. dopoldne v dvorani kazine. Seja se udeležita predsednik Demokratske stranke gosp. Ljuba Davidovič in nar. posl. bivši minister Kosta Timotije-Na dnevnem redu so vrlo važna držav. To je že tretje leto odkar prireja Italija svoje vzorčne sejme v Milanu. — Kriza romunske vlade. Rumun-skl poljedeljski minister Constatinescu je predlagal v parlamentu med odsotnostjo ministrskega predsednika Bratianuja, ki se mudi v Oenovi, naj se razdeli zemlja v Dobrudži, kar pa je zbornica z veliko večino odklonila, vsled česar ie podal Constantinescu s tremi člani kabineta vred ostavko. — Atanazlj Šopov t. V Sofiji je umrl te dni član bolgarske akademije znanosti ln bivši generalni konzul v Solunu, Atanazij Šopov, star 73 let. Pokopan ie bil z velikimi častmi ob soudeležbi vseh oblasti in posebno »makedon-stvujočih*. Šopov ie bil eden najagilnej-ših delavcev za pobclgarjenje Macedo-nije in se ni v boju proti Srbom strašil nobenih sredstev. Bil je v najtesnejših zvezah z bolgarskimi komitaši, ki jim je dajal na razpolago vsa potrebna sredstva. Definitivna izguba Maccdonije pa svetovni borbi ga je tako potrla, da sc je popolnoma umaknil iz političnega živ-henja. — Redukcija avstrijskega uradništva. Komisija za sanacijo avstrijske zvezne uprave pripravlja zakon, ki predvideva ločitev vodstva dižavnih obratov od državne uprave. Pri tem odpusti vlada četrtino (65.000) državnih nameščencev, deloma z odpravnino, deloma s pokojnina — Brezposelnost ▼ Ameriki se kakor je izjavil Hoover, stalno širi. Produkcija industrije in gospodarstva Je padla na eno četrtino predvojne produkcije. Precejšnja nesreča Je za Ameriko stavka 600.000 delavcev v premogovnikih. Odposlanstvo 250 amerikanskfh podjetij ie te dni obiskalo Hardinga ln ga naprosilo, naj posreduje, da se stavka kmalu konča, sicer preti Ameriki občutna premogovna kriza. — Amundsenov aeroplan. s kate- Angelika in Cleante (M. Danilova in Zeleznik) sta ugajala, najbolj všeč je bila pa gotovo ga. Juvanova v nlogl služkinje Toinette. Pečkov Diaiorius je hotel biti pa preveč očividno najprej smešen, potem šele dostojanstveno patetičen. Narobe bi balo bolje. Plut ie bil boljši, čeprav ie tudi karikiral. Pravoslavna cerkvena občina v Celja priredi dne 22. aprila v hotelu »Union* svečan koncert v korist zidave pravoslavne cerkve v Celju. Na koncertu sodeluje mariborska vojaška godba pod vodstvom L. Hercoga, operna pevka Maja de Strozzi in Bela pL Pečič iz Zagreba. Sfinga. Drama v štirh delih. Spisal E. GangL Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna Cena knjigi 13 dinarjev. Knjiga le okusno vezana. S to novo slovensko dramo izpod peresa mladinskega pisatelja stare generacije se bomo o prvi priliki podrobneje pečali. V prvi vrsti je pozdraviti dejstvo, da je po dolgem molku zopet enkrat izšla izvirna slovenska drama. Spori VELIKONOČNE NOGOMETNE TEKME. Lepo vreme je povzročilo, da je bilo v nedeljo in pondeljek tudi športno življenje povsod zelo živahno, čeprav je obisk gledalcev vsled velikih praznikov malo trpel. Prinašamo nekatere zanimivejše rezultate. V Ljubljani je gostovala oba dni zagrebška »Sparta*, prav dobro moštvo sicer, ki pa v Ljubljani topot ne bo zapustilo najboljšega vtisa. Odlikovalo se briljirala po sijajni kombinaciji, vztrajni in hitri igri. Sparta je bila kmalu potisnjena v defenzivo, v kateri je ostala kljub posameznim predorom do konca. Nekateri njeni igralci so se žrtvovali do skrajnosti in se tudi odlikovali, a izgubljene pozicije niso mogli več rešiti. Igra je končala 5:1 (4:0) za Ilirijo. Pred te-;na tekmama sta se vršili tekmi v nedeljo med Ilirijo in Uermesom 3:2, v pondeljek med Ilirijo in Slavijo 6:2. V Mariboru je v nedeljo in pondfe-ljek igrala zagrebška »Ilirija*; prvi dr.-v ie zmagala p.oti »Mariboru* z 2:1. dragi dan pa jo ;e »Rapid* premagal s S • t. Žalibog se je tudi v Mariboru zagrebška moštvo od "kopalo s p:e<--j m-ovo igro. S. K. Ma'.bor je ca tcfcmi aslopil s 4 rezervami. V Zagrel u je gostovala na oi-.\ praznika »Ha-nška Piavija* iz i-ža. Nast.ifiia je v nedeljo ['"ti »Haškii* 0 : 0, v pon Ivi' >k ;iroti Cr >■ oidiji* 2 - 3. Od ostalih tokem :r. eniti le «'jliu -pia* : «< r'ac"k:» 1 :1. V Splitu je potolkel »Hajduk* »San da* iz Subotice s 6:0. V Beogradu je v borbi za »peh.rt Cike Geze* porazil BSK: klub »Soko* z 2:1, »Jugoslavija* pa »Slavijo* 3:2. V Pragi ja v nedeljo igrala »Sparta* proti kombinirani reprezentanci Pariza in jo porazila 8 4:2. Isti dan ia ostala tekma »Slavije* z danskim klubom »Elff* neodločna O : 0. Na D u n a j u je pri prvenstvenih tekmah po hudem boju podlegel »Slovar* »Gersthofu*. Nadalje je porazil »Rapid* budimpeštanski T. V. 4:3, < Hakoah-, : »Čechi* 2 :1, »Blue Star* : FAC 3:1, »Nussle* : »Gersthof* 3 : 2. V Gradcu je nastopil oba dneva »Donaustodt* proti »Sturmu* in ga porazil v nedeljo 4:1 (2:1), v pondeljek pa 3:1 (1:1): obenem je igral dunajski »Ostmark proti »Atletikom* z rezultatora 3:1 v nedeljo in 0:0 v pondeljek. V K o d a n j u je angleški amaterski klub »Cormalion* z lahkoto (3 :0) por.tr.H domači klub »Boldklnb*. * Pri cross-country-tekml za pehit j «Politike», ki se je vršila na velikonočni rim se je znani pionir arktičnih pokrajin k0r resna športna prireditev. Tudi »Ili-mislil iz New Yorka odpeljati naravnost rija, v nedeljo ni bila na višku; zlasti je namreč zla«ti v nedelio s surovo igro | - k' Beogradu. je dosegla prvo in prav nesportno nediscipliniranostjo; , P J b5Ua cConcordia* (42 toik-igra je bila skoraj bolj cirkuškajarsa ka- A____^ fZaereb. 36 točk), tretje vič. ..« ............----------- ------ -----...___ _ vprašanja ter je nujno, da se seje ude- na severni tečaj, ie, kakor poročalo »TI-, krilci niso bili na svojem mestu. Rezul- ležijo vsi člani izvršilnega odbora! Va-; mes», dne 10. t. m. že pri Miall v Penn- I tat nedeljske tekme (sodnik Vodišek) lila so razposlana. sylvaniji padel na tla in se razbil. Po- 4:3 (1: i) za Sparto. — Neprimerno je opraskan, nihče. Tudi tam je poročal posl, -f Krajevna organizacija JDS v So-dražici je" na svojem občnem zbora 9. aprila soglasno izvolila za predsednika posestnika in trgovca gosp. Jo-sina Oberstarja. za tajnika pa gosp. Adolfa Ivanca. Na obča-m zboru se je vršila zelo plodonosna in živahna razprava o nalogah organizacije ter se je pokazalo mnogo novega veselja za politično delo. Organizacija bo v bodoče večkrat prirejala zaupne sestanke. Na občnem zboru se je nabral tudi lep znesek za volilni fond. + Vprašanje madžarskega kralja. «Magyar Hirlap* prinaša izjavo češkoslovaškega poslanca Tusarja. ki zavzema napram dinastičnemu vprašanju Madžarske sledeče stališče: Madžarska si lahko izvoli kralja ali predsednika republike, ne da bi bilo treba Češkoslovaški ali Mali antanti vmešavati te v njene interne zadeve. Intervencija od strani Male antante bi bila potrebna le tedaj ako bi hoteli Madžari izvoliti za kralia kakega Habsburžana. Vse drugo je za nas irelevantno. Hab«buržan pa ne sme vladati niti na Dunaju, niti v Budimpešti, ker bi to značilo nevarnost za mir v srednji EvtodL Prosvcta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Torek, 18. aprila: »Namišljeni bolnik*. D. Sreda, 19. aprila: Zaprto. Četrtek, 20. aprila: »Marija Stuart*. Izv. Petek, 21. aprila: »Anatol*. A. Sobota, 22. aprila: »Namišljeni bolnik*. C. Opera. Torek, 18. aprila: »Bajaja*. B. Sreda, 19.aprila: Zaprto. Četrtek, 20. aprila: »Cavallerla rusticana. Plesna legendica*. C. Petek, 21. aprila: »Madame Butterfly». E. Sobota, 22. aprila: ob pol 8. zvečer »Lui- za». A. ONDRIČEK — UMRL. Iz Milana poročajo, da je na tamkajšnjem kolodvoru v torek dne 12. aprila zadela slavnega virtuoza in pedagoga Franca Ondfička kap. Ondriček je umrl ob 9. dopoldne. Njegova soproga je težko bolna in se tudi nahaja v Milanu. František Ondriček je bil rojen dne 29. aprila 1857 v Pragi sin odlične mu-zikalične rodbine. Oče mu je bil na dobrem glasu kot učitelj violine. Mladi Franc je bil član majhnega orkestra, katerega je vodil njegov oče po praških gostilnah koncertirat, pozneje je igral Ondfičkov orkester tudi v Švandlovem divadlu med akti. Na praškem konserva-toriju je bil Ondriček učenec izbomega goslača A. Bennevvitza. ki pa je že po prvih dveh letin Ondfičkovega šolanja izjavil, da bi bilo bolje, če bi si talentirani fant poiskal zmožnejših učiteljev v inozemstvu. Češki mecen Oliva je nato poslal OndriČka v Pariz v šolo k Lamber-tu Massartu, ki je bil vzgojil tudi \Vie-niawskega. Ondriček je dobil prvo nagrado pariškega konservatorija, ko ie konCal svoje študije, nakar je začel s turnej&mi. Prvi ve?ji uspeh je dosegel na Duna-in z Mendelsohnovim koncertom v e-mo-iu. Hitro je zaslovel kot umetnik in leta 1895 je mogel prirediti uspešno turnejo po Ameriki. Parizu in Londonu je bil vedno dobrodošel znanec. V Ljubljani je bil zadnjič, če sc ne motimo, med vojno leta 1916 ali 1917 in je igral v Unionu svoj priljubljeni Mendelsohnov koncert. Zadnje čase je voda svojo glasbeno šolo v Pragi in zaslovel tudi kot dober pedagog. Spisal je tudi obširno violinsko šolo. Ondriček je bO po Laubejevi smrti naigenialnejši češki goslač. Njegov repertoar je obsegal vso violinsko literaturo. Tehnika in vse njegovo sijajno znanje mu je bilo samo sredstvo v dosego umetniškega irraza. Tudi sam je Ondriček več stvari komponiral. Cehi izgube t njim zopet enega izmed svojih velikih talentov »vrtovne slave. jljek. Začetek se je zakasnil za 40 minut, ker so Zagrebčani stavili razne zahteve, med drugimi tudi, da mora soditi drug sodnik. Da omogoči tekmo, je »Ilirija* popustila in kot sodnik je vskočil v zadnjem bipu slučajno navzoči g. podporočnik Hrast iz Maribora. Igra je potekla nato brez nadaljnjih incidentov. Bila je IL LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM. 4- Sestanek za»nnikov JDS v Tr- škodovan ni bil razen enega potnika, ki boljša je bila revanžna tekma v ponde- ' v. - ,., * - _____1___ -:ux. I ir_,_ s-e je vršil popoldne ob 3. na Hrastniku. T„rl; tam ia Tsoročal posl. Kukovec. drugo Hašk (Zagreb, »Jugoslavija* (Beograd, 29 točki. — -11 istočasnem teku poedincev na 6 dospel prvi Dimitrije Stefanovič (Jugoslavija) v 32 - 35, drugi Kadruka (Co~-cordia), pri teku deklic na 60 m pa pr.a F.miliia Jovauovič (Jugoslavija) v 8,1 sck, Nemški prvak v ŠFanijL Nemški prvak L F C. Nilmberg je igral zadnji čas stri nogometne tekme, od katerih so tn izpadle v njegovo korist, ena pa je osts;s neodločna. Zadnjo tekmo je igra v nedeljo v San Sebastianu ter zmaga, s o : O (0:0). |ša silno raztogotilo in ie hotel dekleta okloiutati kar preko meje. Napad ie pvc- v zapor. V dnevih od 2. do 11. septembra, obe- , prečil dekletov brat Ivan. Mis ie radi ta biti glasom dosedanjih poročil zelo za- 1 tega kar zblaznel. Pograbil je nenadorr i nimiv in živahen. Predpriprave so že v ; za kol, ki ie bil zabit v me,o, ga z;i.-polnem teku, vendar pa se vsled dosc- j vai jn napadel ž njim Ivana Smo.nikan.1. dajnjega nestalnega vremena še ni mog- j udaril ga je čez trebuh tako močno, ca lo pričeti s pripravljanjem novega sejm- se mii je v trenotku vlila kri iz ns. .n skega prostora, ki bo z storim, obsegajo- ; se je nezavesten zgrudil na tla. Smoir.-čim" 25.000 kvadratnih metrov zvezan v ; ka7ia so težko ranjenega oddali y > eno celoto in bo letos na razpolago čez J njšnico, Miš pa je bi! aretiran n odveč-60)000 kvadr. metrov razstavnega prostora. Zanimanje je veliko večje kot pre-tečeno leto in so se že prijavile največje tu- in inozemske tvrdke v lepem številu. Več veiikih tovaren strojne branže bo razstavilo veliko število raznovrstnih strojev, ki bodo ves čas v obratu. Vse tukajšnje firme-zamudnike, kateri svojega sodelovanja kot razstavljalci še niso prijavili, opozarjamo, da naj se kolikor mogoče hitro odločijo k sodelovanju, ker ^na v poznejšem času primanjkovati TRAGEDP4. V KOZ AR j AH PRI LJUBLJANI. Na velikonočno nedeljo zvečer je v Kušarjevi gostilni, p. d. »Pri Kancu--, pr) dob-em n.ostu v Kozarjali delavec Ar,-drej Divjak iz Podsmreke v pijanosii zaklal gostilničarja Kušarja, Antona Kuc-larja, strojnika pri tesarskem mojstra na Viču, pa težko ranil. prostora. Zanimanje s strani inozemstva Steinerju — našo velesejmsko prireditev je zelo j Gostilničar Kušar je šele pred krat- prednost _ ---------- — _________ Seveda se pa na zamudnike, ki bi se zvečer. Med pivci se je nahajal tuGi ue-prijavili zadnje mesece pred otvoritvijo [avec Andrej Divjak iz Podsmreke, semnja, najbrže ne bo moglo več ozirati. »Probuda*, društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev je tudi letos pripravljena prevzeti opremo in dekoracijo izložbenih prostorov raz- močno vinjen. V alkoholnih blodnjah hodil od gosta do gosta, se pogovar;.;! ž njimi in jih objemaL Ko je objel tuoi strojnika Antona Kuclarja z Viča, it U vstal in hotel vrniti Divjaku objem,.M ;u ie stavljalcev. Prosi pa, da javijo dotični ga ie surovo sunil od sebe m pr.ee! interesenti svoje želje društvu pravočas- | obkladati s psovkami. Užaljeni Kuclar no ker bi sicer v zadnjem trenutku radi > priložil Divjaku nato zaušnico, v tru-prezaposlcnosti ne mogli izvesti vseh notku je nastal med obema pretep, ve., naročil. Vsa pojasnila daje pismeno in | razkačen, je Divjak takoj potegnil iz ^c- ustno omenjeno društvo. j pa nož, se zakadil v zasadil v levo stran reber :n desno sie* no. Kuclar se v razburjenosti ni mu zavedal, da ie težko ranjen. Zato je zgru-bii pijanega Divjaka, ga nesel iz gostilne DVA SOVRAŽNA MEJAŠA. Posestniški rodbini Smolnikar in Miš ^ stopnice in tam pošteno okloiutal. Goriušah pri Kamniku sta že dolgo ži- Oostiinčar Kušar ie hotel že v gostii- v Gorjušah pri veli v hudem sovraštvu ln sta imeli neprestano spore radi meje. Med vrtovi stoji trn jeva meja, ki jo Je te dni posestnik Miš porezal in osnažil, porezano ve-jevje pa potem iz nagajivosti pometal na Smolnikarjev vrt, ki ie bil med tem že pograbljen in očiščen. Smolnikarjeva hčerka Marička ie na vrt nametano trnje mirno pograbila, ga lepo zložila na Gostilnčar ni gosta pomiriti, a zaman. Divjak ic mahal kakor besen krog sebe z nožem in se končno na stopnicah zakadil še v gostilničarja in mu porinil nož narav nost v srce. Kušar je mogel izgovor/: samo še besede »Zaklan sem*, nakar m ie pedal z ranjenim Kuclarjem v kur:-" , njo, kjer sta se oba takoj zgrudila r i tla. Kuclar je obležal nezavesten, gostn- mejo in nato odšla. Ko pa se je čez ne- | ničar Kušar pa mrtev. Po kuhinj^ se kaj časa vrnila, je na svoje začudenje • vlila mlaka krvi. Gostje se šli takoj po zapazila, da je bilo vse trnje zopet raz-; orožnike, ki so morilca Divjaka aretira:;, metano na njihovem vrtu. Onstran meje i težko ranjenega Kuclaria pa prepeval, v je stal posetnik Miš in se posmehoval dekletu. Marička ga je mirno opozorila, da je njegova dolžnost, da trnje tudi pospravi ker ea ie sam oorezaL To ie Mi- Ijubljansko bolnico. Umorjeni gostilničar Kušar je bil «ar komaj 45 let in priden gospodar. Zap;.-šča vdovo in neoreskrbliene otroke. ker se v dežju, snegu in mraiu, ki so nas objeli v začetku velikega tedna, že skoro niso nadejali solnca in toplote. Razpoloženje je bilo zato tudi povsod, kamorkoli Bi prispel prav velikonočno. In železnice ie doigo niso imele takega prometa kakor v preteklem tednu, zlasti zadnje dni Blagajne in vlaki kar^ niso * Poročna darilo ptujskega okraja fi kraljevi poroki Poročajo nam iz jo nam: V Ptuja se js sestavil pod {•rcdserlstvom vodje okrajnega glavar-; šva dr. O trn ar ja Pirkmaierja poseben ■• ]bcr zastopnikov ptujskega, onnož-kega ia rogaškega okraja potem me-rta Ptuj. vinogradnikov. industrijcev tor obrtnikov, ki namerava v enak S E Hem. V nedeljo je bilo malo odmora, &Vnadel raz~ postelj in si zvil des- IJenju. Bil je nato aretiran in se Je se- T daj v strahu, da bo obsojen na smrt, | sam zastrupil. • Nezgode. Sttnko Novljan, lSletni sin mesarja na Poljanfki cesti v Ljubljani, je držal voziček, t katerega je mati nakladala meso. Voz se je nenadoma pre-vasral in dvignil fanta, ki je potem tako nesrečno padel, da si je prebil čelo. Dan poprej si je njegov oče zlomil roko, ko je padel po stopnicah. Oče in sin se mogli obvladati navala, ker je vsak po- • rdravita sedaj v bolnici. — Dušan Jen-hitel na dom, k sorodnikom, k prijate- gJn pisarniškega pomočnika v Ljub- • • -r T__J.li . • - MHIA Jl^mAV« i . . . . ta __fi aml BLAGOVNI PROMET MED JUGOSLAVIJO TN ČEŠKO PREKO AVSTRIJE. Od 1. marca velja za prevoz vozovnih tovorov in kosovnega blaga med kraljevino SHS. in Češkoslovaško preko Avstrije nova odredba, iz katere posnemamo sledeče: Prevoz se vrvi na osnovi mednarodne konvencije o železniškem blagovnem prometa (Bernska konvencija) od 14. oktobra 1890. z vsemi dodatnimi odred-niFo v sledečih točkah TRŽNA POROČILA. Zagreb, 15. aprila. (Žito.) Promet omejen na minimum. Izvoza ni. \ s".cd velik? množine deiekfnepa blaga kižc; 1 cene loiacnco padanja. Pšenica se t: i okoli 17C0 K pariteta vtovoma posta;.;. Koruza 1250 1390 K pariteta skupini gl ; roiz vodov okraja, umetnost bo zastopana v umetniško izdelanih z narodnimi rezljanimi motivi ter s slikami okrašenih sodih, v l:a-ferib bo najboljši vinski pridelek ha-Ioških, ormožkih, sJovenjegoriških in rogaških vinskih goric. Cela skupina bo, preden se odpošlje, razstavljena v Ptuju, ter se namerava porabiti izkupiček razstave za sklad protituberku-lozne lige v Ptuju. * Kipar Valdec pri kralja. Kakor javljajo iz Beograda, je kralj Aleksander v soboto sprejel hrvatskega kiparja profesorja Rudolfa V a 1 d e c a. kar teremu se je poverila naloga. da izdela kraljev doprsni kip. * Narodni jezik v cerkvL Novi splitski škof dr. M i 1 e t a je uvedel v tamkajšnji stolni cerkvi bogoslužje v narodnem jeziku. * Profesor Klaič častni doktor. Filozofska fakulteta praške univerze je imenovala gosp. Vekoslava K1 a i č a, profesorja zgodovine na zagrebški univerzi, za častnega doktorja. * Sekvestrirano imetje bivšega črnogorskega kralja Niltole bo, kakor poroča pariški »Matin* iz dobro informiranih krogov, v kratkem razprodano, izkupiček [>a se porabi za črnogorske vojne sirote. * Veliki zdravstveni svčt je sklican za 24. t m. v Beograd. Razpravljal bo predvsem o projektiranih novih zdravstvenih zakonih, posebno o unifikaeiji zdravstva v vsej državi. * Novo gledališče v Beogradu. Kakor nam poročajo iz Beograda, bo zgradba tamkajšnjega narodnega gledališča v kratkem dovršena in primerno opremljena, tako da se bo povodom kraljeve poroke mogla vršiti v krasnem novem poslopju prva predstava. Sedaj so dokončana centralna kurjava, ki ne bo samo centralna kurilnica. ampak tudi centralna hladilnica. Pozimi bo ogrevala hladen zrak. poleti pa bo hladila neznosno gorki zrak. To je za Beograd velika novost. * »Prekmurski glasnik® začasno ustavljen. Konzorcij »Prekmurskega glasnika* objavlja, da zaradi neugodnih tiskarniških razmer izdajanje lista začasno ustavi. Konzorcij pa je po-Ptuja: V Ptuju se je sestavil pod krajšem času v zboljšani obliki zopet izhaja ti. * Otvoritev novega mostu Čez Muro pri Veržeju se izvrši v nedeljo, dne zopet dane.'. • Smrtna kosa. V Kokarju pri Mozirja je dne 14. aprila umrl tamkajšnji veleposestnik in trgovec Josip praznik po dolgotrajni bolezni v starosti 52 let. Blag mu spomin! • Nova palača v Mariboru. Rojstno hišo Tegettbofovo na vogalu Slovenske in Gosposke ulice v Maribora je od industrijalca Fianza kupila Anglo-banka, ki bo na prostoru stare hišo zgradila veliko palačo s pročeljem v Slovensko in Gosposko ulico ter manjšo hišo v Gregorčičevi ulici. • O aferi g. Severja nam poročajo iz Dolnje Lendave: Da se ne bo spravljalo internacije g. Sevorja v zvezo s kakimi političnimi zapletljaji, morda celo z nevarnostjo pretrganja diplomatičnih stikov. poročamo o dogodku suha dejstva: G. Sever je bil od Madžarov interniran, ker je brez dovoljenja prekoračil mejo na prepovedanem mestu (Dolnja Lenda-va-Szabolakoš-Redič). Pri tem se ni šlo za kako tajno politično misijo, temveč za trgovske zveze, ki jih vzdržuje g. Sever kot poslovodja tukajšnje podružnice neko ljubljanske trgovske družbe. Član razmejitvene komisije g. Sever sploh nikdar ni bil, temveč je bil političnemu oddelku iste le prideljen kot ekspert. Njegova funkcija je ugasnila že koncem lanskega leta, ko je komisija končala svoje delo. Madžari torej vsaj tolu-at niso pogazili načel mednarodnega prava. Kolikor znai.o, je g. Sever že izpuščen in se vrne za par dni v Lendavo. Neresnične so tudi po Prekmurju razširjene vesti, da je g. Sever nalašč pobegni! na Madžarsko vsled velikanskih izgub pri kupčiji z živine v škodo imenovani družbi Res pa je imel tozadevno veliko nesrečo in se je družba za veliko vsoto (okoli 2 milijona) intabulirala na njegovo posestvo v ormoškem okraju. » Gladovno stavko so pričeli v osješ-kih zaporih nahajajoči se komunisti Sul-ler, prot. Maslarič in drugi, proti katerim se vrši preiskava zaradi tajnega, proti-državnega rovarjenja. Zdravniki jih nameravajo za slučaj, ako bi dosledno odklanjali hrano, spraviti v bolnišnico. • Samomor vsled bode. V Mostah pri Ljubljani se je obesil stavbeni delavec Fran Vodovnik, rodom iz Braslovč v Savinjski dolini. Zapustil jo ženo in dva nepreskrbljena otroka. V pismu, ki so ga našli pri njem, izjavlja, da mu zaradi grozne bede ni mogoče živeti. . - . , ,, , , * Samomor bogataša. V Beogradu se 23. aprila. ob pol 11. na posebno slo-, M ve]M obes!I T svojem s{a. vesen na5m s službo božjo m cerkve-^ r Prcčkovič, rim bkLgoslov jenjem ob navzočnosti J irnenom ,6ika m4». Neki nje. ,; :isov prijatelj, ki ga je hotel obiskati, Je in mu pritisnila desno nogo v členku. | 1.) Direktnim mednarodnim tovornim • Ogenj v tivolskem gozdu. Pod Dre- listom je treba pri predaji priložiti vse nikevem vrhom v tivolskem gozdu je na- carinske in ostale spremne dokumente, stal včeraj opoldne ogenj, ki so ga ne- ! ki so predpisani v državah, v katerih se dvomno zanetili neprevidni sprehajalci z -------- metanjem cigaretnih odpadkov in neuga-slih vžigalic v suhljad, ki se je vsled tetra vnela. Ogenj se je naglo razširil in je bila velika" nevarnost, da bi posegel tudi po drevju, a so ga ljubljanski gasilci pravočasno udušili. • Pes je ugriznil. Zofija Matko, kuharica v Domžalah, je šla obiskat, neko svojo prijateljico. Ko je stopila v sobo, se je nenadoma zakadil vanjo pes in io ugriznil v desno nogo. * Ljubiteljem češkega jezika in literature. Poročaio nam: Osrednja zveza češkoslovaških profesorjev v Pragi priredi prvič letos počitniške tečaje češkoslovaškega jezika, literature in umetnosti z* tujce. Tečaji bodo otvorjeni dne 16. julija t. 1. v Fragi I. Kiementinum, v dvorani IV. filozoiične nkultete Karlove univerze in bodo trajali do 30. avgusta t. 1. Otvorjeni bodo: 1.) tečaji češkega jeri-ka za začetnike; 2.) nadaljevalni tečaji češkega jezika za slušatelje, ki češki ;e-zik že deloma obvladajo: 3.) tečaji o če- prevoz vrši. 2.) Pošiljatelj mora označiti na tovornem listu mejni prehod od države v državo. 3.) Raren blaga navedenega v točki 1 ' rž 1380 — 1400 K pariteta -.'tovorna $>o-' staja, ječmen 1270 — 1300 K pariteta vtovoma oostaia, moka (finejša) 25 26 K pariteta vtoverna postaja, otro. i 900 — 950 K pariteta vtovoma post?-: * »Kaša industrija i zaaali:>. njiue c« novice, stanje, odnosi, važnost, putev:. prošlost i budučnost. I. deo. Od Milivojii Savica, načelnika minisrarstva trgovin i industrije. Pod gornjim naslovom je i dalo ministrstvo trgovine ia industrij? prvo obsežnejše delo t« vr?te pri k-. Knjiga nudi pregled okoli 90 vrst tis.' -industrije ir. obrti. Misel takšne pregl.?' a.) xva7i-n m'««««« < Rama „,. ?,bi je dobra, Z3-izvršnih določil mednarodne konvencije : JJ= ž pri p0Tršnem list.v 0 UMmtoni nrf nrovrtui v direktnimi i 1 " ..... so izključeni od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi: zlati in srebrni predmeti, Patina, de nar, denarne vrednote, kovane ali v pa- : na Celj fCeije), SoLtaaj u piiju, dokumenti, dragi kamni, pravi bi- j voa;ji. (v Sloveniji), Boman u Ljubljart seri, precijoze, posebne dragocene čipke . mohrman), Belišče u Sloveniji, Jo-iv zbodejo v oči popačene označbe tvrdk krajev ilasti v Sloveniji, n. pr. Kurko "ildi Pol cela. (pravilno Kurka in p,*iTf>liV Celi rCelie\ SoLtaaj u in vezenine ter ostale dragocenosti, po- (Rohrman), P.ajnter u Šoštanju (Rajšter?). Rade tem umetnine, kakor slike, kipi, izdelki, j T?r(jcgr-), Vestonova tvornica u Celj-.i (^Vesten). Sv. Lorenc. do Maribora. Lijf-ric u Ljubljani (Lajovie), Ruše kod Ce lia itd. itd. Kar se torej označb krajev in tvrdk tiče, je knjiga skrajno po\rf-na. Knjiga, ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije, bi morala biti p-; polnoma točna in brez vsakih tiskov:v.V poTeskov. Naše krajs in tvrdke že ii-.-dovolj pači hrvatsko in srbsko časopi-Kar se številk in drugih podatkov i ____.i.;. - ^ i..; " v zlite kovine in starine. Pod »ostalimi dragocenostmi* se razumejo a) v Češkoslovaški: korali, zlata, srebrna in platinska roba, posebni dragoceni izdelki iz krzna in filmi; b) v Avstriji: zlata, srebrna in platinska roba, dragi kameni in pravi biseri, dragocene ure, svilene koprene, svileni baržun, vtisnjene slikane ali vezene svilene tkanine kakor tudi blago iz teh kopren, baržuna in tkanin, svilene tkanine z vzorci za pohištvo, svilene preproge, zlasti dra. gocena krzno vidre. je.__ tiče, upajmo, da so zanesljivejši. Ven-iar .....- --------pa bc marsikdo, ki bo iskal podatkov krzna in izdelki iz krzna, in sicer: te knjige vsled popačenih označb vze. Z1K ze aeoma _________ /idre. plave lisice, chinchille, her- tnjic-o z nezaupanjem v roke. V slu^ju. škoslovaški zgodovini, zlasti kulturni; 4.) | raelina. dihurja, krta, bobra, morskega jda bo knjiga doživela drugo izdajo, na, tečaj češkoslovaške literature. Predavali j prašiča, morske vidre, srebrne lisice. . se vsaj T novi izdaii popravijo te po horin rrln dnb-r. kvalificirani srednješol- ! skunksa. kune, kakor tudi blago iz takih j fresko. Tekom letošnjega leta izide .nai krzn: peresa od noja, rajčice in marabu, n. del, v katerem upamo, da ne bom > ter blago iz takih peres, nadalje rožno j našu več teh napak. Gornja knjiga ^ olip; c) v kraljevini SHS,: olje in esence j dobiva za sedaj v industrijski komori -t iz'rož. ! Beogradu in ekonomatu ministrstva tr Vozarina, vozarinske doklade in stran- | g0Vine in industrije. Cena 20 dinarjev. bodo zelo dobro kvalificirani srednješol ski profesorji. Uprava kurzov priredi razen omenjenih tečajev hi predavani tudi obilo skupnih, informativni'! potov širom Prage in izletov v Brno in Bratislavo, Kolin, Kutno horo ln Časlav, v Kfivo-kldt in Karlov Tin, v Plzen, Melnik, Ti-bor in Ccšk! paradiž (Turnov in Jičin). Obenem so se že storili koraki pri mint-strstvu železnic, da se dovoli udeležencem tečajev 50 odst. popust na železnicah od mej CSR. v Prago in nazaj, kakor tudi pri skupnih izletih širom Češkoslovaške Republike. Vpisnina in šolska pristojbina za slušatelje znaša 30 Kč. To plačilo upravičuje k posetu vseh n ive lenih tečajev. Za ugodno in zdravo stanovanje kakor tudi dobro in cer«o cr ^rano slušateljev, bo skrbela cp-^va tečajev. Prijave slušateljev naj se pcSiljaio na naslov ravnatelja tečajev prof. dr. Bretislava Vyskočila, Praga-Vinohradr, Shdkovskeho ul. 6, pritličje, ki da Interesentom radevolje eventualna natani-nejša pojasniia. * Poziv k glavnim naborom Češkoslovaških državljanov v Sloveniji in Prek ske pristojbine, carina in izdatki v gotovini, se morajo frankirati v obeh smereh do jugoslovansko-avstrijske meje. Na prejemnika se bodo nakazovali ti izdatki v gotovini, pristojbine za carinsko odpravo in ne stranske pristojbine, nastale na kateri postaji do jugoslovansko-av-strijske meje ali na sami jugoslovansko avstrijski meini postaji, ako ti izdatki ne _ Tretji vseslovenski trgovski shc3 v Celju. Po sklepu seje širšega odbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug sc vrši dne 30. aprila 1922 ob pol 9. uri do poldne tretji vseslovenski trgovski shod v Narodnem domu v Celja. = Carinjenje od strani železniške oblasti. Iz Beograda poročajo: Med prornd nim ministrstvom in Generalno direkc;. prekoračijo skupne vsote od 25 dinarjev, • ^^ ^ dosežen sporazum v vprasauju ali 4000 avstrijskih kron ali 0) češko- j carinjenja potujočega blaga n krav . slovaških kron.' i kjer ni carinnrnic. Tam bo hlsgo carmn* Vozarina, vozarinske doklade. carina (železniška oblast U^ba bo stop.la^ izdatki v gotovini, ki nastanejo od veljavo, čnr se uvršijopredhod-posl jugoslovansko - avstrijske meje. se bodo pobirali od prejemnika. V kolikor ne obstojijo direktne vozarinske postavke, se bodo zaračunavale vozarina in ostale stranske pristojbine po obstoječih zveznih tarifah dotičnih želez- murju: Dne 12. in 13. maja t. 1. se vršijo j ruških uprav. ;lavni redni nabori letnikov 1902, 1901 i Za računanje vozarme so merodajne = Ponovno podraženje sladkorja. K? kor poročajo iz Zagreba, so kartelirsn--tvomice «la«ikorja povišale ponovno <•«• ne za 20.000 kron pri vagonu, to je z-t 2 K pri kg. To je tekom par tednov c tretje povišanje. Kako tvomice to povi šanje utemeljujejo, nam ni znano. = Dobava gumijevih izdelkov. Eav; teljstvo državnih železnic v Subotici ra rn 1900 v prostorih konzulata Ceškoslo-; pri direktnih vozarinskih postavkah one ^^^^smeno ofertalno i eske Republike v Ljubljani, Breg št. 8,! postavke, k. večajo na dan predaje^; ^o Pf^f M ^ do^e razn5h g^v nadstropje in sicer: dne dvanajste-j se v pomanjkanji direktnih vozarinskih coacijo g.cue uou = ko Dolnje Lendave, bi se morali pripc- r »„ nroičniura rine in nrrvriiv-evjl.ti Ijati že prejšnjega dne in prenočevati v Murski Soboti. * Občinske volitve v Trbovljah. V Trbovljah se bodo v kratkem vršile nove občinske volitve, ker je bil tamkajšnji občinski odbor radi komunistične večine razpuščen. Postopanje za sestavo volilnega imenika se js že pričelo. Kako: znano, spadajo Trbovlje med" tiste občine, kjer se voli po _§ 34. novega volilnega zakona, ki daje relativno najmočnejši stranki že_ v naprej polovico od za 1 zmanjšanega celokupnega števila mandatov. Trboveljski občinski svet bo štel v bodoče 37 članov. Pri volitvah dobi relativno najjačja stranka 18 mandatov naprej, drugih 19 mandatov pa se razdeli msd njo in ostale stranke po proporcu. * Imenovanja v državni službi. Za policijske pisarje drugega razreda so imc- rs_______1 „.r : , A s - „ ; A znano. * Vstrajna samomorilka. ! ga maja" za vse "češkoslovaške državlja- [postavk mod predamo in oddajno postajo ,^lkov. 7 Ue. rojene v letih 1902, 1901. 1900, sta-! mora vozarina računati s prekinjenjem, , trgovske in onrimra V prekmur- Predmetni oglas je zbornice pisa Ljubi;: skih Križevcih si je soproga bivšega no- j nuj oče izven Ljubljane, in dne trinajstega i je merodajna ona lokalna i ^'^Dobava^preje in jelšovine. Upis-.?. Smodnišnice v Kamniku razpisuje ns tarja v Murski Soboti Viktorja Szeredva pred kakimi desetimi dnevi z brit 7ijo prerezala žile na levi roki. Pravočasna zdravniška pomoč je tacaš odvrnila njeno smrt. Dne 14. aprila pa si je nesrečna žena hotela končati življenje v globokem vodnjaku. Skočila je v 25 metrov globok vodnjak. Ker je neki sosed opazil, da je žena skočila v vodnjak, spustil sc je na vrvi v globočino ter jo skušal rešiti Le z veliko težavo jo je živo potegnil Iz vode, a umrla je še istega dne vsled težkih poškodb. * Vožnja v smrt. Karel Wichan. trgovec z Dunaja, je prošli teden prispel v Zagreb, da obišče svojo zaročenko Oti-lijo Starek, ki je zaposlena v nekem zagrebškem bara. Dne 12. aprila je skušal pri neki tamkajšnji banki vnovčiti novači: ^Dragoslav^I il o še v ič,_ Peter ^eek. Ker pa ni bilo pokritja za Kosmač in nija Dragičevič pn železniški policiji v Mariboru, Danilo Vinko v Dravogradu, Slavko B ravni čar na Rakeku, Peter Omčikus v B.^kru in Peter Vuškovič v Cakovcu. * «Jugoslavija» zopet tožena. Peskovo glasilo je v službi klerikalcev napisalo lopovščino, da. so demokrati »poklicali* drja. šusteršič:; nazaj, da so odobrili njegovo brošuro ter dovolili, da se tiska in razširja. Peskov organ naravnost dolži mini.;tra Žerjava, da je v zvezi s Šusteršičem! Zaradi tega obrekovanja, ti je toliko nesramno, kolikor je bedasto, je minister Žerjav že pred prazniki vložil tožbo proti »Jugoslaviji*, kateri ee bo sedaj, ko sodijo o obrekovanjih potom tiska poklicni sodniki, morda le posrečilo izviti is rok s smrdljivimi plini nabasani revolver. * Za reden promet orijent-ekspresa. Ker so vedne zamude orijent-ekspresa na potu kozi našo državo povzročile mnogobrojne proteste, je določilo ministrstvo saobračaja 16 kontrolorjev, da ček, mu banka zneska ni hotela izplačati. Wichan je vsled tega zastavil svojo uro in verižico za 1000 dinarjev. Banka je je o Wichanu informirala ter že na slednji dan zahtevala povračilo zneska 1000 dinarjev. Ker je bil ^Vichan brez-dvoano v denarnih neprilikah, je rekel svoji zaročenki, da se vrne na Dunaj, naročil izvoščka ter povabil svojo zaročenko, da ga spremi na kolodvor. Namesto na kolodvor pa je ukazal izvoščku naj ga pelje k Savi. Blizu Save je dal ustaviti voz, pohitel z urnimi koraki na savski most ter skočil v visoko naraslo Savo. Kmalu je izginil v valovih. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. * Samomor lažizdravnika. V sombor-skih vojaških zaporih se je zastrupil bivši polkovni zdravnik v Somboru, Miloš Novakovid. Bil je silno sarov z vojaku Psoval jih je s simulanti in naganjal nazaj v vojašnico, čeprav so bili težko bolni. Ko se je ponovno dogodilo, da so vojaki, ki jrni ni hotel nuditi zdravniške pomoči, umrli, je nastal sum, da Nova- soremljaio vlake ter skrbe za njegov re- kovic sploh ni zdravnik. In res sa je po- i 1____J« T>1 T>ifl ro nf.T\ti\XT dan promet. kazalo, da ni znal pisati niti reccptov. pi umet. j-----------. „ , . - »T Letošnjo Veliko noč je obdarila tudi 'Preiskava je končno dognala, da je iNo-narava r m'lepšimi pirhi, kar jih ima. ivakovii zdravniško diplomo kupil v Basi krasnim pomladanskim vremenom. Vži- dimpešti m dobil potem pri nas zdrsvm-vali i« veselili so &e ea liudie tembolj, !ško službo, ne da bi mi-1 s zdrav- maja za vse naborom obvezne letnike, prebivajoče v Ljubljani, oziroma v najbližji okolici. Zoper vsakega, k! ne izpolni svojo naborno dolžnost, se bode kazensko postopalo v zmislu brambnega zakona. Naborni obveznosti morajo zadostiti tudi vsi oni izmed starejših letnikov, ki se dosedaj niso predstavili bodisi pri glavnem ali naknadnem naboru. Vsak naborom cbvezr.i se mora izkazati z rednim potnim čsl. listom ali pa do-movnico in potrdilom o istinitosti, izstavljenim občinskim uradom njegovega stalnega bivališča. — Generalni konzul, dr. Beneš. * Jugoslovanska Matica, podružnica v Novem mestu. Poročajo nam: Gospod M. Kos, nadučitelj v pokoju na Plešivici pri Mirni peči jc darova! 100 Din v spomin na svojo civilno poroko z Ano Spo-rar. Podružnica se prisrčno zahvaljuje za blagodušni dar, in želi zakoncema, ki sc v svoji sreči spominjata blagega srca sočutno naših nesrečnih podiarmlje-nih rojakov, da jima ostane sreča trajno mila! — Gospod I. Gavš, lesni trgovec, je pristopi! podružnici kot dobrotnik s prispevkom 1000 Din. Podružnica sc toplo zahvaljuje za rodoljubno in požrtvovalno odločitev in želi vztrajno požrtvovalnemu rodoljubu, svojemu prvemu članu dobrotniku, ki Je nied svetovno vojno pretrpel avstrijsko mučeništvo, po njej pa še italijansko, obilno uspeha pri njegovem neumornem delovanju. — Gospod D. Perhinek, načelnik železniške postajo. Je nabral pri odhodnici g. M. Ne-godeta, poštnega uradnika, na kulturno-narodnem polju vztrajno delavnega rodoljuba, znesek 100 Din za Jugosloven-sko Matico. Prisrčna hvala slavljencu, ki ga težko pogrešamo v Novem mestu, nabiratelju in nabiralcem. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo obvešča svoje člane, da se Javne odborove seje radi prezldavanj ne vršijo v mali dvorani Mestnega doma. Novi loka! se objavi potom dnevnikov in v oknn društvene pisarne Sv. Petra ce-stn 1?. zvezna tarifa, ki velja na dan prehoda pošiljke v dotičnih mejnih po&tajah. 5.) Povzetja (odtegnjenja po predaji) in predujmi v gotovini kakor tudi izjava interesa o dostavnem roku niso dopuščeni. 6.) Ako so železnice primorane zaradi prometnih ovir ali zaradi izrednih prometnih težkoč odpremljati pošiljke v pomožni smeri, se plačajo vozarina in pristojbine za faktični prehodni pot. 7.) Naknadne razpoložbs pošiljalca so dopuščene samo: a) ako se menja prejemnik v isti končni postaji; b) ako pošiljka ni prešla meje odprem-nn države: e) ako je naknadna razpoložbs usle-dila na zahtevo železnice (SL 18. in 21. mednarodne konvencije). g.) Nova predaja blaga brez pretovar- | dan 20. maja ob 11. uri dopoldne lirit* ciio glede dobave 20.100 kg preje in . 80. maja ob 11. uri dopoldne licitac , ■ glede dobave 1200 kubičnih metrov jalovine. Predmetna oglasa sta v pisar:.! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. = Dobava parnega kotla. V inten-Iau? skem slagalištu v Ljubljani ('Moste) se h" sklenila dne 28. aprila ob 10. uri dopo: dne direktna pogodba za dobavo para";.:; - i kotla za električno centralo. Istočasna ] se bo prodal stari parni kotel. Predme'. : ni oglas je v pisarni trgovske in obrtnike zbornice v Ljubljani na vpogled. = Pristojbine za izvoz v Madžarski. Madžarski finančni minister j« odreii . da se imajo v bodoče plačevati izvoza pristojbine: za repno, solnčnično in buči « seme 400Km- za laneno seme 500K te. jenja (reekspedicija) ni dovoljena na jn- jbrutt;) meterski cent: za ovce 10 odstot ,-----—,-_:t. —1 kov njih vrednosti, drugače 1000 K m. ta komad: za ovčje meso j2GOKm. nt> ■^oslovanskih mejnih postajah. Pripomba: Zaradi olajšanja in pospe-____, . 3en;a prometa s kosovnim blagom se meterski cent; za pšenično moko st. > ■sodo vtovarjale pošiljke, ki dospejo v j iroo K m. brutto meterski cent. do voljnih količinah v pravcu iz Jugoslavije v Češkoslovaško na postaje Jesenice, odnosno Maribor (gL kolodvor), a v obratnem pravcu na postaje Budjevice, Cmint in Breslava, v direktne zbirne vo-voze. ki se bodo odpravljali opremljeni z železniškimi carinskimi plombami preko Avstrije brez pretovarjenja. Za sedaj se bodo takšni vozovi vozili v obeh smereh samo med sledečimi postajami: Jesenice - Budjevice, preko Dvonšte Horni-Ceski Heršlak: Maribor (gL koL)-Cminl: Maribor (gl. koL) - Breslava. = Prost izvoz testenin v ItalijL Iz Rima poročajo, da so italijanske carica: niče pooblaščene, da dopustijo brez nadaljnjega prost izvoz testenin iz pšeni: in suhega sočivja vseh vrst. = Nadaljnje znižanje cene moki v NemčljL Južnonemški mlini so dne II. aprila zopet znižali ceno moki št 0 in sicer od 22.70 mark na 21.50 mark zj 1 kg. — Moka je v Nemčiji torej znata-> cenejša, nego pri nas v agrarni držav.. = Podraženje aniSirskih barv v Nem čijL Aniiinske barve v Nemčiji so »e T- ' dražile povprečno za 30 odst. Sprejme samostojen takoj reddelavec i: ci!ilsr«3 za iidMosanjs mila in iisna b vriii Alpski tousrni. Pasudbs ssd St. 100 an esraunišfso Jilra". BRAM5LAV NUSCs 41 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. (Dalje prihodnjič.) »Hitro ia »fflrarllo nazaj!» \ •}. ŽSdso v Jankovi soteski, torej ie tudi Frokuplie P»dlo.» »Aha, klešče grabijo od vseh strani* »Od vseh strani.* »Da, potem je treba hitro na pot.» «Čim prej, prijatelji, najpozneje jutri - pojutrišnjem je že °Tdprlf smo vrata in krenili vsak v svojo smer Ceprav ce ne bomo nič več videli, se vendar msmo poslavljali. Ljudstvo tam zunaj je tudi brez jastiega poznama detajlov lasno občutilo nevarnost. Ulico je zagozdil dote sprevodvoz ki so praznilrbolnice. Od vseh strani, B razhcmh u m ie vrelo prebivalstvo s tovori na plečih. Sredi te prenvaioce i množke se naenkrat razne* šepetanje od ustt do us. trdil. Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod Josip Praznik veleposestnik in trgovec v Kokarju, dne 14-1, m. ob 23. uri po dolgi in mučni bolezni v 52. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v pondeljek 17. t. m. ob 15. url. Vsem, ki so ga poznali, bo ostala njegova dobra blaga duša v večnem spominu. ŽALUJOČA RODBINA. Kokarje pri Mozirju, 17. aprila 1922. išče trajnega dela.; Naslov pod: Ključavničarski pomočnik, Kranj it. 370. 10*1 ERJAVEC & TURK 449 „pn Zla« lopati" trgovina z lelesr. n® (prej Hammerstiimidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti tarlšsvniSke cerkve. Zalogaceroen?a Inhar&ida. Sprejme se v delavnico za popravila s približno 180 delavci na rudniku Trbovlje strojni tetinih s prafeso y obratu in j pisarni S8B8G, SiOlBBSkB BIFOllDOStl. IZfrpiU ponittt 8 pPBpisi izpri- ena! \i poslati na rodnišfco raroattljstM Trtoilj«. •lami* «* ®0 bnad> 01». S*— oramienln* 6 Ol«. —— mmuh.1 Ni •prataal* • o«kis Mdallupo S taaa# » O* - t-J«" '"'""''V.**; ...ki* ■•dalli.lli. S »>«> S Ola. - - ,L^hk* " w adga»»ria 'o. ak* !a oraSanla ertloiaaa »»aiaka aa edgoiot. Absolvent 4/1061 ! riš:e strojne šole s prakso, i išče službe pri strojnem ali ' elektrotehničnem podjetju. — nudb pod »Tehnika* na •-.irtborsko podružnico »Jutra* 4. Pletilj ke na stroj, lsurjene, tiče sa takoj pod ngodrJ nu pogoji in priporoča razncvrs.no pletenine lastnega izdelka kakor: Samske majloe tn blnse, Jope. otro6.1o perilo, gamaie, dokolenloe, svlterj« čepice Itd.- Izdeluje tudi po narooUu Zastopstvo 1C63 večje eksportne trr .ke sprejme potnik proti ugodni proviziji. — ponudbe je poslati na upravo e B! a m