PRIMORSKI DNEVNIK Kh'‘“‘a plačana v gotovini ■ Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVH. St. 210 (7998) ČREDNA DIPLOMATSKA DEJA VNOST SOVJETSKE -TROJKE* Uradni predlog SZ za sklicanje svetovne razorožitvene konference ^dlog je sporočil zunanji minister Gromiko generalnemu tajniku OZN Tantu - Na konferenci naj bi bile v&e države na svetu, brez izjeme 8. — Sovjetski zuna-i,/raster Gromiko je poslal ge- tainilrn ATM TT Tnntn mu OZN U Tantu S. s katerim predlaga, da se ijjfjr* .na dnevni red bližnjega ijj^ja generalne skupščine OZN Hm PPedlog o sklicanju svetovne l^erence o razorožitvi, na ka it,'rij bi sodelovale vse drža izjeme in torej tudi Ki-■ obe Koreji, obe Nemčiji Jto?8 Vietnama. Gre za f rmaini (^8 dnevnega reda s sovjetske Cfj zvezi pa je še zlasti za-T^erajsnja vest, da bo &1 5!n'k sovjetske vlade Kosi-!)j ”®rikal 18. oktobra Kanado, govori, da je skoro lo-Wi. , Podaljšal svoje po- IjE?0. do New Vorka, kjer bo 0 že omenjeni pobudi. *tj jrie: o taki konferenci m pov- ISSS____________ % l^Va’] saj jo je sprožil Brez-‘kviru svojega načrta o je vseboval šest točk, S. V*'*" uvodno poročilo moren tovS^resu KP SZ. Takrat je »Ut * 0 svetovni razorožitve«! ^a*co Slede atomske kot (ji klasiične oborožitve in je % Podlagal ožjo konferenco pe-C, ““kih sil, kar pa je že V a Kitajska in za njo tudi a,e države, češ da je kon-^°a nepotrebna, če na njej ni h tj ^anov atomskega svetjvne- v-Jt°v obisk in pismo Gromika Nit se vključujeta v širšo de sovjetske diplomacije, ko se \ ^ia sovjetska «trojka» na vrlo ^rinembnih potovanj. Najprej i »Ppotoval generalni tajnik KP \ ^njev, ki bo čez nekaj ted-. Beogradu, oktobra v Parizu •, h^f^hra se bo udeležil kongresnike partije v Varšavi. Pred-'1 Jr, ri-hovnega sovjeta Podgorni Sj “hal v sredini oktobra Sever-Ljritnam ter nato Pariz. Pred-,, h vlade Kosigin pa bo 8. okto-W«uanadi. 18- istega meseca na inskem in decembra na Danil ^ Yorku danes zelo prizade-jjo s velikim interesom komenti-.^Povedan obisk Kosigina v vi, kjer bo predsednik sovjetska j de osem dni. Do tega obi* *(pJe Prišlo na sovjetski predlog, *» vaK-Se seveda nradno sklicujejo Si i °’ katerega je izrekel Tru-t ^ ho je bil v Moskvi. V Kana-® Pričakujejo od tega obiska . sbnega, ker je slabo pripravki med drugim ni sestavljen »jN.Seznam vprašanj, ki jih bodo 91"avali, niti se niso dogovorili, e kraje bo Kosigin obiskal. 4 av zaradti tega so v ZDA mne-'|a gre tudi za pretvezo, da bo *i, (,5lfl nekako mimogrede, po poiskal tudi New York. kjer bi O. jja zasedan.jiu skupščine OZN °8il sovjetski predlog o skli-svetovne razorožitvene kon-°e- To pa bi imelo istočasno Vi “amen- da se ob tei priložil L.neuradno sestane z Nixonom V? *riko prišlo do neposrednega fi^vora med sovjetskim in ame-državnikom še predno bo ter, obiskal Kitajsko. Do podob-% Položaja je že prišlo junija V ko sta se sestala Kosigin in 5 n ameri®ki predsednik John V 0 taki hipotezi so govorile neuradne vesti o zaključku '1^‘Sa vrha*, ki je bil poleti na Si v‘u- ko so se sestali tajniki nar 'ij^n držav varšavskega pakta z sla , Romunije, prisotna pa je V tudi Mongolija. V tei zvezi ie Sii!?rtnreč rečeno, da so se do 6 ^l1 o obsežni diplomatski ak V* “a preprečijo veliko učin-V« kitajske politike «ping 1%?* ’n je bil v tej zvezi tudi ( o sestanku med Kosiginom S in Nixonom. do katerega naj pride še predno se bo Nixon sestal z Maocetungam. Zagovorniki te teze tudi menijo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi prišlo do kakršnega koli sporazuma na razgovorih o omejevanju strateške oborožitve, ki se zelo dolgo vlečejo in kjer sedaj naštevajo razna orožja, ki lahko služijo kot sredstvo atomske oborožitve. Pogajanja SALT se sedaj vrše v Helsinkih in je v zvezi z njimi Nixon letos že večkrat izjavil, da je pripravljen na razgovor s predstavniki Sovjetske zveze, kolikor se bo pokazala ugodna perspektiva, da se razgovori zaključijo. V tem primeru bi šlo torej za drugi stvarni dokaz sovjetske dobre volje, da se dosežejo pomirjenje v Evropi in boljši odnosi med Vzhodom in Zahodom, kot je že prvi dokaz berlinski sporazum. Kosiginov obisk Ottawe bo prvi vjetska ideološko-politična ofenziva di in to šest tednov kasneje, ko je v Kanako prispel prvi kitajski veleposlanik. Menijo, da bo Kosigin obiskal Montreal, Toronto in Vancouver ter morda tudi polama področja. Možno je tudi, da obišče področje velike prerije, kjer živi večje število ruskih izseljencev še iz carskih časov. Po drugi strani pa se nadaljuje so-vejtska ideološko-politična ofenziva proti kitajski politiki in je še zlasti zanimivo, da so daljšo študijo sovjet- iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiitHimiiiiiimiiimtiiiiimiiiii POLOŽAJ V SEVERNI IRSKI IZREDNO NAPET Spopadi in atentati v ulstrskih mestih Štiri osebe ranjene v Belfastu in ena v Newryju - Londonska vlada pripravlja konferenco za rešitev krize BELFAST, 8. — V severnoirskih mestih je prišlo preteklo noč in danes do novih incidentov in atentatov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Za jutri pa pričakujejo, da se bo položaj še zaostril, saj danes opolnoči zapade premirje, ki ga je uvedlo skrajno krilo irske republikanske armade, tako imenovani »provi-sionals*, v pričakovanju, da britanska vlada preuči predloge za rešitev ulstrske krize. Teh predlogov, ki so jih objavili preteklo soboto v Dublinu, pa niso v Londonu sploh vzeli v poštev, tako da je pričakovati zaostritev delovanja republikanske armade. Tako so danes varnostne ukrepe v Belfastu in drugih mestih še okrepili, medtem ko velja za 13.000 britanskih vojakov in 4.000 članov severnoirske policije alarmno stanje. Do prvega incidenta je prišlo danes v Newryju, kjer je ostrostrelec streljal na nekega britanskega vojaka in ga ranil. V Belfastu pa so zabeležili vrsto bombnih atentatov, ki so poškodovali neko tovarno avtomobilskih gum, vojaški krožek in neko veleblagovnico, štiri osebe so bile pri tem ranjene. V Londonderryju je bil danes pogreb 14-letne Annette Mc Gavigan, ki jo je v ponedeljek ubila zablodela krogla med spopadi v katoliški četrti Bogside. Žalna svečanost je potekla brez incidentov. V Londonu nadaljuje britanski notranji minister Maudling posvetovanja za sklicanje konference o Ulstru, katere naj bi se udeležili predstavniki protestantske večine, katoliške manjšine in belfastske vlade. Ulstrski ministrski predsednik Faulkner je pozval opozicijo v belfastskem parlamentu, naj sprejme Maudlingovo pobudo, vendar kaže, da je ostal poziv brez uspeha. Vodja laburistične opozicije v Severni Irski Gerry Fitt, ki je imel telefonski pogovor z britanskim notranjim ministrom, je izjavil, da se njegova stranka ne bo udeležila pogovorov, dokler bo v veljavi izredni zakon, ki dovoljuje aretacijo brez odobritve sodnih oblasti in brez procesa. Tudi katoliška poslanka Ber-nadette Devlin je izključila, da bi se udeležila konference, dokler bo ena sama oseba priprta na podlagi izjemnega zakona. Britanska laburistična opozicija je danes še enkrat zahtevala izredno sklicanje londonskega parlamenta, na kateri naj bi razpravljali o ulstrski krizi. Podobno zahtevo so laburisti sprožili že pretekli mesec, vendar jo je vlada zavrnila. Zorin zapušča Pariz? PARIZ, 8. — Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi Sovjetska zveza nameravala v kratkem nadomestiti svojega veleposlanika v Parizu Valeriana Zorina. Ta naj bi zapustil francosko prestolnico še pred koncem meseca in vsekakor pred obiskom, ki ga bo Brežnjev opravil v Franciji oktobra. Na njegovo mesto naj bi imenovali sedanjega poslanika v Berlinu Pjo-tra Abrasimova, ki je bil sovjetski pogajalec na razgovorih za rešitev vprašanja bivše nemške prestolnice. Za novega veleposlanika v NDR pa naj bi imenovali sedanjega diplomatskega predstavnika v Pragi Cervonenka. skega strokovnjaka danes razširili med delegacijami raznih držav v OZN. Gre za tipičen primer kritik, češ da je kitajska teorija o dveh velesilah, ki si delita svet nevzdržna ter da pomeni, da se lahko socialistična država poveže s skrajno reakcionarno državo, samo če je ta majhna, da se ne upošteva razredno bistvo in da je ostro protisovjetsko uperjena. Schumann na obisku na Madžarskem in v Bolgariji PARIZ, 8. — Francoski zunanji minister Maurice Schumann je danes odpotoval v Budimpešto, kjer se bo dva dni zadržal na uradnem obisku. Minister bo nato u-radno obiskal Bolgarijo. V krogih zunanjega ministrstva so poudarili, da bodo pogovori, ki bodo posvečeni mednarodnim in dvostranskim vprašanjem, potekali v posebno ugodnem vzdušju zaradi pred kratkim doseženega sporazuma o Berlinu. Poseben poudarek bo zaradi tega posvečen vprašanju sklicanja evropske konference o varnosti, govor pa bo tudi o Indokini, o Bližnjem vzhodu in o krepitvi gospodarskega sodelovanja. KAIRO, 8. — Egiptovski časniki poročajo, da se bo zunanji minister Riad med zasedanjem glavne skupščine OZN v New Yorku sestal z zunanjim ministrom ZDA Roger-som. Kot pojasnjuje «A1 Ahram», je za to srečanje dal pobudo Ro-gers. Tito sprejel poslanika Pričo Svetovna sindikalna federacija o položaju sindikalistov v Sudanu PRAGA, 8. — Svetovna sindikalna organizacija je objavila sporočilo o položaju v Sudanu, v katerem pravi, «da kri sindikalistov in demokratov še ni pogasila žeje vojaškega režima*. Federacija sporoča, da je bilo nedavno ustanovljeno vojaško sodišče, ki bo sodilo šestim naprednim Sudancem, med katerimi je tudi glavni tajnik sindikalne zveze uradnikov. Svetovna sindikalna organizacija poziva vse delavce in sindikate, naj posredujejo pri sudanskem predsedniku Ni-meiriju, da spusti na svobodo vse aretirane sindikaliste v Sudanu ter vzpostavi v deželi demokratične svoboščine. HONG KONG, 8. - LR Kitajska in Severna Koreja sta podpisali včeraj sporazum, na podlagi katerega bo Peking dobavljal Pjongjangu vojaško pomoč «za zaščito proti ameriškemu imperializmu in japonskemu militarizmu*. Na svečanosti podpisa pogodbe je bil prisoten tudi predsednik Kitajske vlade Čuenlaj. TRST, četrtek, 9. septembra 1971 FERRARI AGGRAPI ZAKLJUČIL POSVETOVANJA 0 DENARNI KRIZI Iskanje poti za enotni nastop držav gospodarske skupnosti V Bruslju se je italijanski zakladni minister sestal s kolegi Beneluksa in s predsednikom komisije EGS Malfattijem BRUSELJ, 8. — Italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi se je danes pogovarjal v Bruslju z ministri za finance Beneluksa in s predstavnikom izvršne komisije EGS Malfattijem. Z današnjimi pogovori je Ferrari Aggradi, v svojstvu predsednika ministrskega sveta gospodarske skupnosti, zaključil posvetovanja o denarnih vprašanjih (ki so pnsia z vso ostrino na dan po Nixonovih finančnih in gospodarskih ukrepih) pred zasedanjem ministrskega sveta EGS, ki bo 13. tega meseca v Bruslju. Po srečanju s finančnimi ministri Beneluksa je Ferrari Aggradi izjavil, da so proučili zelo zaple- tena vprašanja, ki se postavljajo kot posledica sklepov predsednika ZDA. Med pogovori, je dejal zvkladni minister, smo ugotovili, da je treba v sedanjih okoliščinah dati prednost osnovnim točkam in po možnosti sestaviti skupne predloge za reformo s ve tovnega denarnega sistema. V tej perspektivi, je naglasil Ferrari Ag gradi, bo mogoče najti tudi ustrezne rešitve za določena vprašanja gospodarske skupnosti v zvezi z denarno krizo. Na sestanku z Malfattijem, ie predsednik izvršne komisije EGS obrazložil zakladnemu ministru stališče komisije (jutri bodo sestavili dokument, o katerem bodo raz- .................................... NE POVSEM PREPRIČLJIVI POMIRJEVALNI PODATKI ISTAT 0 NARAŠČANJU CEN V ITALIJI Sindikati poštarjev in železničarjev o nevarnosti zvišanja tarif ZAGREB, 8. — Predsednik republike Tito je danes dopoldne v Zagrebu sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Srdjo Pričo. Predsednik je dopoldne v vib Zagorje v Zagrebu sprejel tudi podpredsednika zahodnonemške socialdemokratske stranke Herberta Venera, ki je včeraj prispel na obisk v Jugoslavijo, in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. RIM, 8. — Osrednji statistični urad ISTAT je danes izdal uradno sporočilo o gibanju cen, s katerim skuša zanikati zadnje razburljive glasove o nenadnem zvišanju cen nekaterih pomembnih prehrambenih ter drugih artiklov široke potrošnje. V omenjenem uradnem poročilu je rečeno, da so v zadnjih desetih dneh narasle cene po nekaterih italijanskih mestih tudi v /ve zi z neto težo blaga, ker trgovci ne morejo več zaračunali papirja Zvisaje so se cene govejega mesa, pršuta, salame, masia, parmezana, sira, sladkorja in kave. Istočasno pa so se znižale cene rib, krompirja, povrtnine in sadja. Na osnovi predvidevanj in po viškov, kot tudi ocen, meni sta tistični urad, da se bo indeks živ ljenjskih stroškov za avgust za družine delavcev in uradnikov zvi šal nekaj manj kot za 1 odstotek. Zvišanje cen v zadnjih dvanoj- niiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiniiiiaiiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiit PRVO SREČANJE MED TE PA VCEM IN PODTAJNIKOM PALAMASOM Začetek jugoslovansko - grških pogovorov Japonska delegacija prispela v Beograd stih mesecih v Italiji je nižje, kot so ga zabeležili v drugih državah Zadnji razpoložljivi podatki obstajajo za junij, ko so se v ital'ji zvišale cene v primerjavi z junijem lanskega leta, za 4,8 odstotkov. Za višji odstotek pa so se cene zvišale: v Zapadni Nemčiji za 5 odst., v Franciji 5,J, Grčiji 6,3, Švici 6,6, Norveški 7,1, Danski 7,8, Veliki Britaniji 10,2 in Jugoslaviji 19,1. Nekoliko mzji pa je bil odstotek naraščanja cen v ZDA (4,5), Avstriji (4,3) m Belgiji (4,1). Poročilo nadaljuje, da se pri o- de o blokiranju javnih tarif so o-stro kritizirale vse tri sindikalne organizacije poštnih uslužbencev in sindikati železničarjev. V skupnih uradnih sporočilih je poudarjeno, da gre v resnici za poskuse, da se uvede zvišanje tarif, pa čeprav v daljšem razdobju, ne pa da bi se reorganizirale te službe v interesu prebivalstva. Železničarji v tej zvezi napovedujejo, da bodo sestavili program skupnih pobud glede stalnega naraščanja življenjskih stroškov. Danes se je sestala direkcija KPI, ki je obravnavala gospodarska vpra- '"OiiiiiiiiiiiiiiiimiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiliillilililiiiMiliiiiiHliiHiiliiiiiiiiiimiiiiiilllllll ^roces v Kairu proti bivšim ministrom luščen egiptovski parlament - 28. oktobra nove volitve CVa liSov . . 8. — Tu se je danes na- proces proti skupini bivših Ij,— * in visokih funkcionarjev, kito doIžiio. da so pripravljali za-.Proti predsedniku El Sadatu. so zaslišali nekatere priče v 2 obtožbami proti bivšemu egip-podpredsedniku Sabryju, l9(je“’u ministru za predsedniške itif0 e Sarafu, bivšemu ministru za Racije Fayeku in bivšemu mi-2&yedu. O tem so poročali da-. egiptovski časniki, ker se pro- vrši za zaprtimi vrati. < ^ današnji razpravi so nadaljevali Janka Batagelija 5.000 lir za matico. k 0;neP Namesto cvetja na grob P° Saška Daneua daruje družina ^ 5.000 lir za spomenik padli® činah’ u pokoj”! Namesto cvetja na ®roD. jli® Darinke Štoka darujeta PepR® -je-in Danica Starc 5.000 lir za nik padlim na Proseku. jjii* V počastitev spomina P0.'. 0 SO’ Srebotnjaka daruje družina V!-jnjgaf' hadolec z Opčin 3.000 lir za jev dom na Opčinah. panelia V spomin pokojnega Saška ^ gr daruje družina škabar-Kravs za ŠP Polet. saik* Namesto cvetja na grob P° Daneua darujejo za športno ^ gr, Polet: družina dr. Gantarja 1 -pa Marčelo švagelj 3.000 lir- peiiče Marcela Malalana 3.000 lir-Ostrouška 5.000 lir. ,a(je S/ V počastitev spomina pok- lk sič daruje Feliče Ostrouška^/t. za spomenik padlim na Op® Rona**” V zahvali družin Velise - v ^ n#' Saška Daneua j#1 izreka SPD »Tabor* - Opčin«" staršem, sestri in sorodnik0 teno sožalje. i Ji i1 ^'Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 9. septembra 19/1 itav« otta> le**- ■tolD' 22,: 5can- ji# dan« scof rini' dan« zan>' din*' :ole>' latve- jla*y iu«* J* V ,ale». jefll' adini nico- I !«• e * red*- l»* reP0, 0 recb' arle* rech- t jvel* pa- jeni11 ititev 0rk'č OP t# iomr Mii* ,Sn- ii >r' „eP« 0 & LjŠtV« 0 lif- jžiP* •eli «• DEŽELNA TISKOVNA KONFERENCA V VIDMU Področje Belopeških jezer je postalo naravni park Meri 50 ha ter v njem niso sekali že 15 let ■ V nedeljo otvoritev parka ter srečanje znanstvenikov sosednih območij ft J^enajšnji tiskovni konferen-b-ln, »teli« Astoria v Vidmu so tostj Predstavniki sporočili jav-Wrean^a *x><^° v nedeljo uradno jtoJ?*1 v Fužinah pri Belopeških mednarodni shod o nacio- Jv področju 50 hektarov v CVlti dolini ' Jcami. j^1 Parku, ki ga dežela usta-očju 50 hektarov v pod Mangrtom in V, Jarnik Comelli je nato obsežno !i°r^ 0 deželni politiki, ki se :,!jn2da'-stvu kaže prek dejavnosti a. ravnateljstva odbomištva k/Jelbistvo ter gozdnega podjetja. Je gozdno podjetje 1966. leta Mn ° Pravna osebnost in je pre-'k. °d države 5.000 ha gozda, je V* površina narasla že na n#' ,pis»' je«1' & \ii* i\d 'el •?v°irak besedah Rinaldija, tei - tiskovnega urada dežele, realni odbornik za turizem odv. govoril o Belopeškem na-parku kot prvem posku-katerim skuša dežela za-i-jljj*, naravno okolje v Furlaniji-krajini, čeprav na tem -ihlto u ,n*ma prvenstvene vloge, ita kljub temu veliko stori s *n učinkovitim po- Kar , «t zadeva ohranitev, obrambo ^ »vrednotenje naravnega bolj ® je deželna uprava ustano-j deželno posvetovalno komisi-- u® zaščito gozda in pejsaža. if, bodo objavili nekaj važ- kJteželnih zakonov, ki prepredi onesnaženje voda ter o fi-^dHju naprav za njihovo o- zakon •»v r ■ o preučevanju vi- *ga J1 oženja, zakon o zaščiti rib-'ajo Jrigastva. Ustanoviti namera-ttojj JlValske oaze ter razširiti poli fT: kjer bodo prepovedali lov; ) ^r°eje meri sedaj že 10 tisoč men seaaj ze usoc ili ,rav.ne rezervate bodo usta-mdi na Krasu. Al ha. ilj. loPeški naravni park — je na-C1 odbornik Comelli — je prvi »j 5 Uresničevanja nove politike I^Pravljanju javnega imetja ter ^ke t •c*a *x><^° °^Prh podobne S. l iudi na Consigliu, v Prescu-'li vT .na Plešivem ter jih vklju-^ueželni urbanistični načrt. Od-^ ae poudaril, da se ta pri-Sjaania usklajujejo prek sodelo-% S ^oroško, Hrvaško in Slo-W°’ *er zaključil, da namerava dežela kljub svoji majhnosti 'remenoslovna postaja Bclopeškn jezero ustvariti modele naravnih parkov, ki ne bi služili človeku samo zavoljo njegovih materialnih, ampak tudi duhovnih potreb. Profesor Alberto Hofmann se je prav tako vprašal, če je gozd več vreden v materialnem pogledu (da ga izsekaš) ali boij kot nenadomestljiv spremljevalec turizma h. družbenih potreb. «Ko sem izdeloval ekonomski načrt območja Belopeških jezer — je pristavil prof. Hofmann — sem se odločil za drugo rešitev. Pri tem trdno upam, da bo množica turistov izkazovala do gozda kakor tudi do celotnega o-kolja tisto spoštovanje in pozornost, ki ga zasluži in potrebuje, da se ohrani in nadalje razvija.* Direktor gozdnega podjetja dr. Riccardo Querini je dejal, da obsega pa "k 50 ha ter služi za primer, kako se namerava urediti naša dežela, da bi ohranila neokrnjene svoje naravne značilnosti od lagune pa prek alpskega predgorja v samo o-srčje Julijcev. Kako resno pristopa k tem pobudam, dokazuje tudi dejstvo, da na področju Belopeških jezer niso sekali že 15 let. Ob tej priliki so predstavili tudi lično in v treh jezikih objavljeno knjigo «11 Parco di Fusine», ki jo krasijo( številne barvne in črno-bele fotografije s prispevki strokov- njakov Mira Koršiča, Marina Pe-ronia, Silvia Pollija, Alberta Hof-manna, Elvezia Ghirardellija in Ric-carda Querinija. Tiskovna konferenca se je zaključila z ogledom številnih barvnih diapozitivov Alda Barbinija. Priprave za petletni razvojni načrt dežele Priprave na nov petletni razvojni načrt Furlanije-Julijske krajine se intenzivno nadaljujejo. Posvetovalni odbori v šestih socialno-gospodarskih okrpžjih, v katere je bilo nedavno tega razdeljeno ozemeljsko območje dežele, proučujejo prvi osnutek načrta in pristojne oblasti pri deželi pričakujejo v kratkem njihova mnenja in dopolnila. Medtem se nadaljujejo druge dejavnosti, povezane s pripravo na novi načrt. V ponedeljek se bo zaključil ciklus konferenc, na katerih se obravnavajo posebne dejavnosti oziroma panoge gospodarskega in socialnega udejstvovanja. Pred poletnim premorom je deželna uprava organizirala štiri konference, ki so veljale problemom industrije, obrtništva, turizma in prometa. Jutri popoldne bo na deželnem odborništvu v Vidmu peta konferenca, ki je namenjena razpravi o vprašanjih turizma, v ponedeljek pa- se bo ciklus zaključil s konferenca o trgovini. Zadnja konferenca bo ob 16. uri v sejni dvorani deželnega odbomištva za industrijo in trgovino v Trstu. Na petkovi konferenci bodo nastopili deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, odbornik za načrtovanje Stop-per, ravnatelj deželnega urada za načrtovanje Cian ter prof. Prestambur-go. Na konferenci o trgovini pa bodo sodelovali odbornik za industrijo in trgovino Stopper, dr. Cian ter dr. Tangucci. Študijsko srečanje o onesnaženju okolja Jutri dopoldne bo v Pordenonu študijsko srečanje o onesnaženju okolja in o boju proti ustreznim škodljivim pojavom. Srečanje organizirajo sejemska uprava, deželno odborništvo za higieno in zdravstvo ter institut za higieno pri tržaški univerzi. Na srečanju bodo nastopili ravnatelj oddelka za proučevanje voda pri vsedržavnem svetu za raziskovanje prof. R. Passino, ravnatelj instituta za higieno pri tržaški univerzi prof. Majori in deželni odbornik za zdravstvo De-vetag. Sledila bo javna razprava. Mostiček s potjo okoli jezera ^Oiiiiin,,,,n|,,|||||||„ mm,|„|„|l||„,um, m„,„ii,„i„iimmmm,„mmimfmiiiiiiimi„imiiiiiiiii!MiiiimiiiiHiimimiiiiiMii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Kad dve leti zapora vročekrvnežu ti se je spravil nad karabinjerje Ko so ti od njega zahtevali dokumente, je vzkipel 16> n* .ir«1 tržaškim kazenskim sodi-!i|ijs tpreds. Cossu, tož. Losapio, |*i|Messineo) se je včeraj moli ,”8ovarjati 34-letnI Emilio Vido-^ Uh Giulia 8. Obtožnica ga !%(,• ® žalitve in upora javnemu '!5r'^srju ter povzročitve ran, v desetih dneh. Vse te z ženo, nato pa skušal na dogodek ob kozarčku Pa si je nakopal na hrbet ^ l '1. avgusta letos potem, ko Il(l malo po polnoči, ko je * hin *ska izvidnica karabinjerjev M]|P Postala na vogalu Ul. Giulia Bologna. Orožniki so nena-N' ^gledali dva fanta, ki sta se ?hlta bližala ter jih vsa plaha in . kpj a zaprosila za posredovanje. ‘ J nato pa so možje postave ?s p' Hniaa|i obtoženca, kako je z že-drogom al'ogom v rokah hitel proti 1113 z namenom, da ju pre- O^Pjorjem je sicer uspelo u-Nm • ‘n za trenutek one-'' vt'ndar jih je pri tem vro-ti. /j1 moški pričel brcati in ža-V-,11 so od njega zahtevali do-^ ,te- jim je dejal, da jih ni- i> b?Cor Pa da «iih 10 prav nie ''žil,- 'Ra»- Tpko so ga s silo na-ftlku,v policijski avto in ga od- nimi rokami je pričel znova divjati in kričati, nato pa je pljunil karabinjerjem v obraz. V trenutku pa, ko so ga hoteli potisniti v varnostno celico, je zagrabil za vrat karabinjerja in le malo je manjkalo, da ga ni zadušil. Pri tem «mirje-nju» vročekrvnega Vidonisa so sodelovali tudi agenti letečega oddelka- kvesture, ki .so jih karabinjerji bili poklicali na pomoč. Na včerajšnji razpravi je Vidonis, ki je bil v priprtem stanju, dejal, da se je malce prej sprl z ženo in to naj bi ga močno razdražilo. Zato je sklenil poplakniti si jezo in grlo seveda, z nekaj kozarci vina. Okrog polnoči se mu je približal mladenič, ki ga je poznal le na videz in ga opozoril, da mu sledi žena. Zato je vprašal mladeniča, kako to, da pozna tako dobro njegovo ženo. On pa je nekaj zamomljal, nato pa zbežal, kar so ga le nesle noge. Vidonis se je tudi podal za njim in ga dohitel pri kavarni «Firenze». Tu pa je mladenič zagrabil za pletncno stolico in ga sku šal udariti. Sledil je krajši tepež, kateremu so napravili konec kara binjerji. Kar zadeva obtožbo žalitve in u-pora javnemu funkcionarju pa je obtoženec dejal, da so ga karebi «a zaslišanje. Vendar tudi , njerji pričeli žaliti in nretepati, or> Potjo ni miroval. Z vklenje- 1 pa, da se je le branil. Obtoženčeva žena, 41-letna Anna-maria Landl je potrdila okoliščino o prepiru, ni pa znala pojasniti, zakaj se je njen mož toliko razburil nad mladeničem. Pietro Stallone, 16-letni fant iz Kolonje št. 23, ki ga je Vidonis bil napadel, je dejal, da se je ravnokar slasti! z lubenico, ko je zapazil Vidonisovo ženo, kmalu nato pa še samega Vidonisa in ga opozoril na to. Ker pa ga je moški vprašal, od kod pozna njegovo ženo, on pa tega ni znal pojasniti, ga je napadel. Pričal je tudi 21 -letni Roberto Cernigoi z Lomjerske ceste št. 27, ki je priskočil Stalloneju na pomoč. Med sodno razpravo se je obto ženec zelo nesramno vedel in vseskozi prekinjal predsednika in priče. Zato ga je predsednik dr. Cossu tudi resno opozoril, naj miruje, drugače bo prisiljen priključiti trem obtožbam še eno. Javni tožilec dr. Losapio je predlagal za Vidonisa skupno 2 leti, 7 mesecev in 15 dni zapora, branilec odv. Carlini pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v drugi, podrejeni stopnji pa najnižjo kazen. Sodniki so ga obsodili na skupno 2 leti in 3 mesece zapora ter 30 tisoč lir denarne kazni. Razen tega so odredili tudi sklep, po katerem bo obtoženec po prestani kazni za najmanj en(> leto na nadzorovani I svobodi. PO FAŠISTIČNEM MAZANJU Občinsko zastopstvo v Sovodnjah bo položilo venec pred spomenik Sodelovali bodo pevci iz vse občine - Solidarnost ožjega odbora v Doberdobu s Sovodenjci - Preiskava se nadaljuje Poročali smo boto zvečer ob že, da bo v so-20. uri v Sovodnjah pred spomenikom padlim žalna svečanost, med katero bodo zastopniki sovodenjske občinske u-prave položili venec pred spomenik 101 padlemu prebivalcu sovodenjske občine. Položitev venca bo odgovor ne nesramen fašistični izpad proti partizanskemu spomeniku in tudi proti stavbi županstva. Na svečanosti bodo nekaj priložnostnih pesmi zapeli pevci iz vse občine. Županstvo vabi vse prebivalce sovodenjske občine, da se polnoštevilno udeležijo sobotne protifašistične in slovenske manifestacije pred spomenikom. V zvezi s tem dogodkom se je v Doberdobu 1. septembra sestal na izredni seji ožji odbor. Izglasovali so sledečo resolucijo: «Ožji odbor občine Doberdob na svoji izredni seji dne 1. septembra 1971, spričo dejstva, da so bili skrunjeni z gesli fašističnega značaja slovenski napisi na spomeniku padlim v narodnoosvobodilni vojni in pomazano pročelje občinske stavbe sovodenjske občine s fašističnimi gesli, kjer prevladuje slovensko prebivalstvo, ugotavlja, da to žali italijanske državljane slovenske manjšine, izraža globoko ogorčenje proti fašističnemu vandalstvu, obsoja z odločnostjo žalitev najsvetlejših čustev demokratične in antifašistične slovenske manjšine, katera je pridobila z borbo in prelivanjem krvi pravice, ki so zajamčene z republiško ustavo, vabi pristojne oblasti, da krivce zanesljivo izsledijo in zgled-dno kaznujejo.* Policijske oblasti še vedno iščejo krivce. Bajd so iskanje razširili tudi na druga mesta naše dežele, v kroge fašističnih pretepačev ip pobalinov. Sestali so se zastopniki letališč ftonk in Reke V Ronkah ie bil včeraj sestanek med zastopniki domačega letališča in letališča na Reki. Pogovarjali so se o tehničnem sodelovanju med obema letališčema, med katerima je zagrebška letalska družba vzpo-1 so stavila pred desetimi dnevi redno letalsko vsakodnevno zvezo. Letališče na Reki (otok Krk) so zastopali direktor _ Buneta. komercialni direktor Burič in tehnični direktor Šarcer. V italijanski delegaciji pa so bili predsednik ronškega ietali-šča prof. Ferrari, vojaški poveljnik cone general Caron in še nekateri drugi izvedenci. Po sestanku so si gostje ogledali naprave letališča v Ronkah, ki jih pravkar širijo. Temu srečanju bodo sledila druga na Reki in v Splitu. V prihodnjih mesecih bodo skušali urediti povezave med vsakdanjimi leti na progi Ronke - Reka - Split z drugimi rednimi linijami tako v notranjosti Italije kot Jugoslavije. Hrvaški zastopniki so izjavili, da proučujejo možnost uvedbe vsakodnevne proge Zagreb-Reka. ki naj bi imela vmesni postanek na letališču v Ronkah. Fašistični napis v Pevmi zbrisan V ponedeljek so delavci občinskega podjetja prepleskali kabino vodovoda v Pevmi, na katerem je bil več časa napis «W Duce* in znak organizacije Avanguardia na-zionale. Vodovodna kabina je blizu šole, zaradi tega je bilo že neokusno, da je ta fašistični napis ostal tam toliko časa. DANES PRIČETEK VPISOVANJA SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO! Danes se spet odpro vrata osnov, nih šol. V njih bodo nekaj dni, tja do 15. septembra učiteljice in učitelji vpisovali dekleta in fantiče, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali osnovno šolo. Za večino državljanov je to čisto navaden, običajen birokratski postopek, za nas. Slovence v zamejstvu. pa je to znak zrelosti, znak našega vitalnega obstoja. Na Goriškem imamo IS osnovnih šol, ki so razkropljene od Jamelj do Škrljevega. V teh šolah se je v zadnjih treh letih število otrok stalno, čeprav pačasi večalo. Povečanje števila otrok v slovenskih šolah, zlasti v Gorici in v narodnostno mešanih in torej ogroženih vaseh goriške okolice, je pozitivno dejanje. Naši ljudje, starši osnovnošolskih otrok, morajo s tem nadaljevati. V zadnjih letih smo opazili spodbudno večanje števila otrok v prvih razredih osnovnih šol. Upa- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllinillllllllllllHIIIIIIIIIilllllllUllllllllllllllllllllllUlIllilllllllllllllllIll V ORGANIZACIJI ERSA Mladi kmetje - dijaki naše dežele na poučnem potovanju na Holandskem To so gojenci posebne kmetijske šole v kraju Scodovacca Ogledali so si kmetijska posestm in druge ustanove V kraju Scodovacca, v spodnji Furlaniji, je deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, odprla lani posebno šolo za mlade kmetovalce. ERSA namerava na tej in na podobnih šolah, ki jih bodo v bodočih letih odprli v raznih krajih naše dežele, dati mladim kmetovalcem strokovno znanje, ki je potrebno za delo na moderni kmetiji. Da bi pouk popestrili so pred kratkim priredili izlet gojencev na Nizozemsko, kjer so si ogledali razne naprave na področju kmetijstva. Naši mladeniči so si ogledali živinorejske farme, cvetlične nasade ter velike plantaže. Zanimiv ie bil ogled sadno - zelenjadnega trga v Utrechtu, kjer so lahko gojenci prisostvovali zanimivi obliki nakupa in prodaje pridelkov. Sledil je o-gled kmetijske univerze v Wage-ningenu, v severnem delu dežele pa bili mladi kmetovalci na imiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiHimiiniiiiiiiiiiiiHitniiniiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiHiii PODATKI ZA AVGUST Skoraj 1.400.000 potnikov čez prehode na Goriškem Prehod pri Rdeči hiši je še vedno najbolj obremenjen V tem mesecu so zabeležili prehod 296.277 avtomobilov V avgustu so na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo na goriškem področju zabeležili 1 milijon 382.219 prehodov ljudi. Številka je za malenkost manjša od one, ki so jo zabeležili v juliju, ko je prešlo mejo skoro milijon in pol ljudi. Kje so vzroki manjšega števila prehodov? Mnogi prebivalci obmejnega pasu, tako Jugoslovani kot Italijani, so oili v avgustu na počitnicah. Zaradi tega niso bili na običajnih tedenskih izletih čez mejo. Z druge strani pa je bilo tudi število tujih prehodov manjše, ker se tujci z zahoda za vstop v Jugoslavijo poslužujejo predvsem prehodov v Škofijah in na Pesku, od koder je bliže do obmorskih letovišč ob Jadranu. Potnega lista se je poslužilo za vstop v Jugoslavijo 226.943 italijanskih državljanov, nazaj pa jih je prišlo 222.352. Tujcev je k nam prišlo 122.598, nazaj v Jugoslavijo pa jih je šlo 119.748. Seveda so bili to v glavnem Jugoslovani. Običajen pa je bil prehod oseb s prepustnicami. Italijanov je šlo čez mejo 239.670, vrnilo se jih je 224.702, Jugoslovanov pa je prišlo k nam 114.241, vrnilo pa se jih je domov 111.965. Levji delež pri vsem prometu je seveda imel prehod pri Rdeči hiši. Italijanski in tuji državljani s potnimi listi so šli z redkimi izjemami čez ta prehod. Tega prehoda se je poslužilo tudi četrtina italijanskih državljanov in tretjina jugoslovanskih državljanov s prepustnicami. V avgustu so obmejni organi zabeležili prehod 296.277 avtomobilov v obeh smereh. Nocoj predavanje o stanovanjski reformi Nocoj ob 20.30 bo v dvorani pokrajinskega sveta govoril predsednik GESCAL prof. Elio Capoda-glio o stanovanski reformi. Prof. Capodaglio je predsednik ustanove, ki skrbi za gradnjo ljudskih stanovanj na celotnem državnem o-zemlju. Predavanje je organizirala socialistična svetovalska skupina v pokrajinskem svetu. Kratke iz bolnišnice V noči od torka na sredo se je pri Latisani pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri je bila ranjena tudi Goričanka Marta Škorjanc por. Masotti, stara 42 let, bivajoča v Ulici Ristori 19. V goriški bolnišnici bo ostala deset dni. V torek zvečer se je pri Vilešah ponesrečila 30-letna Annamaria Tu-niz, bivajoča v Vilešah. V bolnišnici se bo zdravila petnajst dni. Na cesti med mestom in Ločni-kom se je včeraj popoldne zaletel s kolesom v avtomobil 45-letnd Giuseppe Abrami iz Ulice sv. Mihaela 14. Ranjen je na obrazu. V bolnišnici se bo zdravil deset dni. novem polderiu. t.j. na zemljišču, ki ie bilo pred kratkim iztrgano morju. Zanimiv ie bil ogled mreže kanalov, ki sekajo nizozemsko ozemlje. Naši mladeniči so imeli tudi več stikov in razgovorov s tamkajšnjimi kmetovalci. Seveda so poučni izlet združili tudi z zabavo, saj so si ogledali tudi razne nizozemske zanimivosti. V teh dneh pa je na isto pot odpotovala skupina staršev teh gojencev, da bi se tudi ti prepričali o visoki stopnji, ki jo ie v tei severni državi dosegla kmetijska proizvodnja. V Tržiču sestanki bivših partizanov Protifašistični odbor tržiške ladjedelnice je na poseben način počastil obletnico 8. septembra. Na javnem! sestanku, ki je bil v sredo zvečer v Tržiču, so razni govorniki opisali dogodke v poznem poletju 1943, ko so se številni tržiški delavci takoj po razsulu kraljeve vojske včlanili v partizanske enote in sodelovali že nekaj dni kasneje v bojih proti Nemcem pri Gorici. Na sestanku, ki mu ie prisostvoval tudi dr. Galliano Fogar s tržaškega inštituta za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja, so nekateri posamezniki prikazali osebna doživetja iz tistih dni. Jutri zvečer ob 20.30 bo v dvorani Palazzetto veneto v Tržiču sprejem za vse udeležence takratnih partizansko - vojaških dogodkov. Deželna doklada za civilne invalide V deželnem uradnem listu je bil objavljen zakon, ki daje civilnim invalidom, ki niso zmožni dela, posebno deželno doklado 10.000 lir mesečno (zainteresirani bodo dobili tudi trinajsto doklado). Za deželno doklado lahko zaprosijo vsi invalidi z nad dvema tretjinama priznane r invalidnosti, ki že dobivajo državno 1 doklado. V Tržiču našli truplo upokojenca V kanalu Valentinis v Tržiču v bližini električne centrale so včeraj okrog poldne našli truplo 79-letnega Ernilia Rovaria iz Tržiča Ul. Acque gradate 19. Rovario je izginil v torek. Izginotje je žena javila policiji. Vzroki padca v kanal iti smrti niso znani. ____________________________________________ niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimttmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitiitiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||,|||l|||||||lini„|,||IMI|lll|l,,|H Veljavnost doklade je od 1. julija 1971. Prošnje je treba vložiti na deželno odborništvo za delo v roku 90 dni. Podrobnejše informacije je moč dobiti med drugim tudi na sedežih LANMIC v Gorici, Ul. Cascino 20 in v Tržiču, Trg Unitš dTtalia 4. Pomanjkanje diplomiranih bolničarjev V Gorici so se sestali člani sindikata FNDELO - CGIL, ki združuje uslužbence v bolnišnicah. Razpravljali so o položaju v bolnišnicah na Goriškem, upoštevajoč zdravstveno reformo. Deželnemu odborniku za zdravstvo odv. Devetagu so poslali pismo, v katerem ugotavljajo, da je na Goriškem, v zvezi s povečanim številom bolničarjev — ki so potrebni upoštevajoč zdravstveno reformo — pomanjkanje kvalificiranih bolničarjev. Obstoječa pravila določajo, da se lahko tečajev v bolničarski šoli u-deležijo le bolničarji, ki imajo najmanj tri leta dela v bolnišnicah. Sindikat FNDELO - CGIL ugotavlja, da danes uslužbencev s tem rekvizitom ni, zaradi tega naj bi začasno dovolili vsem bolničarjem posečati pouk v triletni bolničarski šoli. «Večer o Vietnamu* jutri pri Madonnitti Jutri zvečer, v okviru praznika Unita pri Madonnini, bo večer posvečen borbi vietnamskega ljudstva. Večer se bo pričel ob 20.30. Govoril bo sen. Vittorio Vidali, vrteli bodo film «Nebo in zemlja* nizozemskega dokumentarista J. Ivensa in film «Hošiminh». Ob tej priliki bodo otvorili fotografsko razstavo o tukajšnjem življenju komunistične partije. 26. SEPTEMBRA MLADINA V IDRIJO PO PODATKIH 1AVCNIH URADOV Goriški milijonarji iz leta 1966 Med njimi je največ uvoznikov in izvoznikov ter zdravnikov - V seznamu je tudi precej gradbenikov Včeraj smo objavili seznam prebivalcev goriške občine, ki so jim pristojni davčni uradi ugotovili v letu 1966 nad pet milijonov obdavčljivega letnega dohodka. Vseh oseb s takim dohodkom je bilo v letu 1966 na področju goriške občine 98. Nadaljujemo z objavo tega seznama. Mario Morassi, trgovec, doh. davek prijavljenih 1.946.000 lir, določenih 5.040.000 lir; komplementarni davek prijavljenih 1.423.000 lir, določenih 4.716.000 lir; Benito Morassi, kompl. davek prijavljenih 4.410.000 lir, določenih 7.170.000 lir; Gracco Muratti, zastopnik Alfa Romeo, doh. davek prijavljenih 5.645.000 lir, določenih 8.500.000 lir; kompl. davek prijavljenih 7.078.000 lir, določenih 0.788.000 lir; Giorgio Orsini, kompl. davek prijavljenih 3.700.000 lir, določenih 5.740.000 lir; kompl. davek prijavljenih in določenih 7.213.000 lir; prof. Gastone Pivotti, zdravnik, doh. davek prijavljenih in določenih 260.000 lir; kompl. davek prijavljenih 9.289.000 lir, določenih 9 milijonov 358.000 lir; Ferruccio Pizzul, trgovec, doh. davek prijavljenih 1.672.000 lir, uradno ugotovljenih 8.000.000 lir, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 2.310.000 lir, u-gotovljenih 8.639.000 lir, vložil je priziv; Arturo Poletti, avtoprevoznik, kompl. davek prijavljenih 1.402.000 lir, določeni 6.370.000 lir; Giovanni Poletti, trgovec, doh. davek prijavljenih 516.000 lir, določenih 1.040.000 lir; kompl. davek pravljenih 2.713.000 lir, določenih 5.613.000 lir; Mario Poletti, gradbe- nik, doh. davek določenih 2.900.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1 milijon 754.000 lir, določenih 5.274.000 lir; geom. Pietro Protto, gradbenik, doh. davek prijavljenih 7.658.000 lir, določenih 8.619.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1.874.000 lir, določenih 2.874.000 lir; inž. Carlo Ribi, trgovec prijavljenih 4.138.000 lir, u-radno ugotovljenih 12.271.000 lir, vložil je priziv; inž. Quirino Rigo-nat, uradnik, doh. davek prijavljenih 85.000 lir, ugotovljenih 850.000 lir; kompl. davek prijavljenih 3 milijone *55.t)O0 lir, ugotovljenih 6.093.000 lir; Pietro Rinaldi, kompl. davek prijavljenih 3.270.000 lir določenih 6.900.000 lir; Luigi Rizzi, kompl. davek prijavljenih 1.039.000 lir, določenih 15.940.000 lir; prof. Rocco Rocco, zdravnik radiolog, kompl. davek prijavljenih 12.686.000 lir, uradno ugotovljenih 21.145.000 lir, vložil je priziv; odv. Evelino Rodenigo, kompl. davek prijavljenih 5.720.000 lir, določenih 7.550.000 lir; Bruno Rosconi, trgovec, doh. davek prijavljenih 3.172.000 lir, določenih 5.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 2.715.000 lir, določenih 4.578.000 lir; Carlo Bianchi, hoteli'-, doh. davek prijavljenih 5.475.000, uradno ugotovljenih 9.200.000 'ir, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 5 milijonov 778.000 lir, uradno ugotovljenih 9.743.000 lir, vložil je priziv; Enrico Bissaldi, trgovec prijavljenih 6.039.000 lir, uradno ugotovljenih 10 milijonov 200.000 lir, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 4.381.000 lir, ugotovljenih 8. 542.000 lir, vložil je priziv; Gemma Bombi vd. To-madin, kompl. davek prijavljenih 1.030.000 lir, določenih 6.180.000 lir; polk. Francesco Bozzani, kompl. davek prijavljenih 6.611.000 lir, določenih 6.884.000 lir; dr. Livio Borel-li, zdravnik, doh. davek prijavljenih in določenih 260.000 lir; kompl. davek prijavljenih 5.215.000 lir, določenih 6.225.000 lir; geom. Mario Bressan, gradbenik, doh. davek prijavljenih 3.484.000 lir, ugotovljenih in določenih 8.569.000 lir; kompl. davek prijavljenih 4.222.000 lir; u-gotovljenih in določenih 8.800.000 lir; Ezio Campestrini, tiskar, doh. davek prijavljenih 2.175.000 lir, določenih 5.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 2.175.000 lir, določenih 3.125.000 lir. Podpore dijakom višjih srednjih šol Šolsko skrbništvo javlja, da so razpisali natečaj za podelitev študijskih podpor za šolsko leto 1971-72 dijakom, ki posečajo višje srednje in umetniške šole. Prošnje je treba vložiti na ravnateljstvo šole do 12. 10. t. 1. pismena naloga bo najkasneje 29. oktobra t. 1. Na šolskem skrbništvu in na tajništvih šol so zainteresiranim na raizpolago obrazci. mo. da bomo tudi letos zabeležili tak pojav. Važna je letos akcija med slovenskimi družinami na Laškem, to je v nižini pod goriškim Krasom, v Tržiču, v Ronkah, v Štarancanu, v Foljanu in še kje drugje. Otroke, ki bi se prijavili za slovensko šolo, bodo vsak dan peljali s šolskim avtobusom v Doberdob, kjer uspešno deluje petrazrednica Prepričani smo, da se bodo tu našli otroci za slovensko šolo. Vsak posameznik ie dobrodošel. Danes prično z vpisovanjem tudi v dveh občinskih slovenskih vrtcih v Gorici, v Ulici Croce in v Ulici Randaccio. Naši starši kot tudi vzgojitelji se morajo zavedati, da je otroški vrtec pripravnica za osnovno šolo. Ko ne in bilo vrtca v Ulici Randaccio tudi slovenske osnovne šole ne bi bilo več v južnem delu mesta. Zaradi tega je važen vsak otrok, ki se vpiše v naš vrtec. še enkrat apel na slovenske starše: vsak mora storiti svojo narodno dolžnost! Pouk tujih jezikov na osnovnih šolah V italijanskih osnovnih šolah v goriški občini bodo v tem šok skem letu pričeli s poukom tujih jezikov. Pouk bo v popoldanskih urah, izven rednega šolskega urnika. Za ta poizkus si je prizadevala goriška občina, sedaj pa je prosvetno ministrstvo izdalo dovoljenje za tak pouk. Poučevali naj bi angleščino, nemščino, slovenščino in francoščino. Učitelji in profesorji, ki bi radi poučevali te jezike, naj se nemudoma javijo na šolskem skrbništvu, da vložijo prošnjo za pouk teh jezikov. Rok za vložitev prošnje zapade v soboto 11. septembra. Prošnjo lahko vložijo stalni u-čitelji, srednješolski profesorji in tudi druge osebe. Pri dodelitvi mest bodo upoštevali sledečo lestvico: 1. stalni osnovnošolski učitelji ali učitelji posebnega sta-leža (quadro speciale); 2. srednješolski profesorji, upoštevajoč njihove lestvice; 3. morebitne tretje osebe (diplomirani učitelji, diplomiranci srednjih šol, ki lahko dokažejo znanje enega izmed jezikov). SOLA GLASBENE MATICE GORICA i'"-" ■ Vpisovanje v glasbeno šolo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici. Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo. 15. septembra 1971. Ravnateljstvo ENAL v Gorici priredi od 18. do 21. septembra izlet na Dunaj. Cena izletu je 31.000 lir, izletniški spored je zelo zanimiv. Vpis do 13. t. m. na sedežu ENAL na Verdijevem korzu. Razna obvestila Klub (Simon Gregorčič* priredi tečaj za šahiste - začetnike od 8 leta dalje. Vpis je mogoč na sede žu SPZ, UL Malta 2, tel. 24-95 CORSO 17.30-22.00: «Rio Ubo», . Wayne in O Neil, film je v uarval VERDI 17.30—22.00: dl mondu t Alex», D. Sutherland m J. Moreau film v barvah, mladim pod 18. le toni prepovedan. MOUERN1SS1MU 16.00-22.00: <100.00 dollari al sole*, J. Paul Belmondi in L. Ventura; ameriški crnobei tlim. CENTRALE 17.00—21.30: «Macist< contro i cacciatori di teste*. K Morris in L. Braw; kinemaskopsk film v barvah. VITTORIA 17.15-21.30: «Che cosa di ci ad una signora nuda?», doku mentarni film v barvah, mladin pod 18. letom prepovedan. Iršič A/ZUKKO 18.00—22.00: > leinik 1970. (Slika ob strani). Spodnja slika pa nam prikazuje češkoslovaško keramiko in češkoslovaški kristal. Dobra kapljica spada zares v lepe čaše. ☆ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Lotite se najprej težjih opravkov, dokler ste sveži. Načrti za bližnjo prihod nost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše delovno okolje bo precej razdraženo. Popoldanske ure primerne za počitek. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neka poslovna zadeva se bo zapletla. Nepredvidene spremembe. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) če vam kaj ni prav, spremenite pot. V ire-nutkih se boste čutili osamljeni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zadev se lotite z vso realnostjo in ne računajte z uspehi. Neki nesporazum se K/j rnvpictil DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Če se ukvarjate s trgovino, je današnji dan vaš. Več razumevanja do ljub ljpna nsf“hp TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nove naloge, ki vas bodo prisilile na potovanje. Ne odpovedujte se novim prijateljstvom. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.) Preveč rinete z glavo v oblake. Morali bi biti bolj pri tleh. Uprite se nevarnim čustvom. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) če ste pripravljeni za delo, vam bo šlo vse od rok. Star spor bi mogel oživeti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Poslovna dejavnost se bo odlično razvijala. Srečanje bi vam znalo prinesti kaj več kot prijateljstvo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Primerno organizirajte dan, da česa ne pozabite. Brskanje po starih spominih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne spreminjajte načrtov, ker bi to motilo odnose. Prijetno v novi družbi. TOJIE SVETINA 179. lilAS A 0RUGA KNJIGA Potem je smuč legel na bok in razprl svoje pahljačaste plavuti, ki so se vijoličasto lesketale. Wolf je legel in ga skušal zgrabiti za škrge. Riba je v smrtnem strahu oživela, vztrepetala, udarila z velikim repom po vodi, da sta bila v hipu oba mokra. Nekajkrat je poizkusil Wolf, preden mu je uspelo zgrabiti ribo za šikrge. Potegnil jo je iz vode in jo sunkovito vrgel od sebe. Zbodel se je na ostricah, iz roke mu je pritekla kri. Riba je tleskala z repom in se Jela metati proti vodi. «Cestitam, gospod general. To je redek primerek,» je navdušeno tulil Wolf in se kot tiger pognal na ribo, ker se je bal, da se bo strgala in ušla. Odnesli so jo na travo, dovolj stran od vode, in občudovali njen boj s smrtjo, ko je pokazala svoje zadnje moči. Turobno je zevala in grozeče razpirala plavuti. General je očaran strmel vanjo, rekoč: ((Helmuti Res ni nič bolj tragičnega, kot je velika riba na suhem. Bolj sem je vesel, kot če bi ujel sekretarja pokrajinskega komiteja.« Wolf se je zakrohotal: ((Velike ribe ne prijemljejo vsak dan in ne vsakomur. Imeli ste srečo in imenitno ste manevrirali z vrvico Gola sila ni nič v primeri s tehniko Vse ukroti« postopoma. S tem ko popustiš, dobiš. Lep zakon, ali ne?» ((Spodobi se, da jo sami umirite,» je predlagal Wolf. Izvlekel je dolg lovski nož in ga ponudil generalu. Ta se je sklonil in z mistično masko ter svečano kretnjo zabil smiuču nož prav do ročaja v zaglavje. Riba je še nekajkrat silovito udarila z repom in se umirila. Potem so šli spet lovit. General je zapel in izvlekel še enega dva kilograma težkega smuča, dva pa sta mu ušla. ((Tegale bova nocoj povečerjala,)) je mlasknil general, «iz velikega pa bom jutri napravil pojedino. Pričakujem obisk iz Berlina. To jih bom presenetil!)) Veldiko ribo sta spravila v ledenico, manjšo pa v prtljažnik. Preden sta se odpeljala, je general stisnil stotniku Vogtu roko in dejal: «Tega vama ne bom pozabil! Zaslužila sta odlikovanje.« Pobrskal je po žepu in ponudil vsakemu po eno cigaro z zlatim vencem. Večer je prebil general skupaj z Wolfom v vili, kjer je svoj čas stanoval. Ker se mu je za naslednji dan obetal važen posvet s političnimi oblastniki, se je hotel za nekaj ur otresti skrbi. Napetosti zadnjih tednov so presegle njegove moči. Potovanje v Berlin, razširjeno bojno področje, pritožbe poveljnika italijanske fronte — vse to ga je zamorilo in razhudilo, že nekaj dni je bil razdražen in popadljiv kakor privezan pes. «Kaj stori s človekom ena sama riba! Napravila me je srečnega — bolj sem vesel, kot če bi napredoval, saj višji položaj ne pomeni nič drugega kot nov korak stran od sebe,« je razmišljal general. Bil je hvaležen majorju Wolfu, ki ga je tako vztrajno vabil. Sedela sta v salonu ob veliki mizi, sama, vsak na svojem koncu, obkrožena s priborom vseh vrst ko dva aristokrata. Pila sta črno vino, si zbujala tek s predjedmi in pričakovala ribo. Strežnica jo je prinesla na velikem srebrnem pladnju, lepo okrašeno s sočivjem, jajci ln zelenjavo. General jo je zadovoljno prerezal na dvoje «Tako! Ulovitelju pripada del z glavo, prireditelju ribolova pa del z repom!« «Tako je, gospod general! Glava ne more loviti brez repa, rep pa je brez glave povsem brez pomena.« «Moč je v enotnosti stvari; vedeti je treba samo to, kdo je rep in kdo je glava!« Zagrizel je v okusno belo meso. Ko je pogoltnil nekaj grižljajev, jih Je zalil z vinom, dasi je bil že precej okajen. «Kdor tega ne razume, je divjak, in ni vredno, da se preriva po zemlji. Usojena mu je propast!« Z užitkom sta jedla in se menila o živalskem svetu. «Vi ste ribič im lovec, kajne, Helmut?« ((Seveda, gospod general! Jaz sem lovec na vse, kar se premika.« «To je prav! Tudi jaz sem zasledil v sebi vse te instinkte, toda vojaški posli in politika so me ovirali, da se nisem bolj udejstvoval. Ko bo vojna minila, bom vse nadoknadil. Predvsem se bom ukvarjal z lovom in ribarjenjem.« «Tako je, gospod general! Lov je prva pravica to ponos vladajočih. Prav vsi so lovci, tudi taki, ki se na lov prav nač ne razumejo, ki ne ločijo slona od zajca. V meni je ribarjenje prevladalo nad željo po lovu. Odkar lovim ljudi, se manj zanimam za divjad. Lov na ljudi je zvezan z večjim tveganjem in tudi večjim užitkom. Sicer pa je vojna en sam velik lov. Menjajo se samo vloge. Nekaj časa si divjad, nekaj časa pa lovec. To je ves čar. Ribolov pa je zame simbol obveščevalnega posla. Mreže, trnki, vrvice — to mi vzbuja vse mogoče predstave. Človeška družba je boj v oceanu. V njem vlada sveti zakon močnejšega. V njem živijo roparske vrste rib, ki so pred vsemi drugimi vrstami nedotakljive. Morski volkovi gospodujejo vsem, njim pa nihče. To Je vlar davina morja. Kiti so nedotakljivi zaradi veličine in moči, nekako tako kot velika imena v modemi družbi. Nihče jih ne požre, pa tudi sami ne zmorejo velikih zalogajev. V glavnem se delijo vse ribe, kot ljudje, na dva razreda: na tiste, ki žro druge, in na tiste, ki se dajo požreti. V tem je veličina ribjega zaroda. Imamo take, ki love odkrito, ta take, ki pridejo do plena s potuho. Da velike ribe žro majhne — to je zakon današnjega trgujočega sveta, ki ga okušamo vsi na lastni koži. In ljudski pregovor, da riba smrdi P1* ni brez osnove. Riba je požrla svetopisemskega dv°^stj^' Jona, Kristus je z njimi nasitil tisočglave množice, jo imajo za simbol krščanske vere to zvestobe, kom1111® ji-ideolog Manc jo je najraje videl na krožniku... Zame Pa J ba simbol molčečnosti to vir zabave.« ,jj Jc ((Imenitne primerjave!« se je hahljal general. Wolfu in sebi ter, pripomnil: «Tudi jaz jo imam najraj krožniku. Toda nikarte me vzporejati z Marxom.» Wolf pa je duhovičil naprej: «Tudi agente delimo tako kot ribe: na krape hi d® ^ ke. Krapi rijejo po blatnem dnu, obirajo v kalni vo^ f hove to stikajo za črvički, jedo vse, kar jim pride Pr^ bec. ščuka pa potrpežljivo tiči v ločju ta preži na važne naloge izvedejo ščuke, čeprav tudi krapov ne prezirati.« «Tudl ta primerjava je dobra,« se je smejal ° ‘ ((Žalostno pa je, da so vam polovili skoraj že vse ja* da ne veste, kaj bi počeli s krapi. Kakšna riba pa kaj menite?« je vprašal general in svetlo pogledal. ((Vsekakor morski volk precej nevarne vrste.« . p1"' ((Ljudožerec, kajne?!« se je zasmejal general l3 .^ £!<’*' pombi ta usekal Wolfa: «In veste, kakšna riba ste vl; „ d1 trična jegulja! Vsakemu se izmuznete iz rok. Ko 1111 g ^ vas že ima, vas nima. Za vas je potreben trnek ste. še bolj pa bi se zvijali na osteh,« se je režal = y t° to Wolf mu je pritegnil, kajti oba sta bila že preč®! žicah. m* Medtem ko so jima pospravili mizo, je general P^plj1 gel s cigarami. Riba, ki je trikrat plavala — v vodi. v to vinu — je generala raznežila. Pod vplivom alkohola 1 ^ lanholdje je začel razgrinjati svoje naj zaupljivejše mi®*1’ je moral poslušati Wolf. «Ce greva od ribje družbe k naši, sp mi porajajo z pfi>< ve misli, ki jih zaupam samo vam, ker sva prijatelj ^(jP1 te dni sem občutil, da sem se s svojimi ozkimi v°^[flčc-ambicijami v glavnem že izživel. Prehajam na širšo. J'Morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. septembra 1971 * I ji' 0 f p 0 IH a* ibr vključilo v soboto, 11. sep- H 2| “reg sklicuje za danes, 9. t.m., hj *• nri v društvenem sedežu iz-Zg° SeI° odbora. O«, važnosti seje je obvezna tOost vseh odbornikov. 10. Italija (druga ekipa) Vrstni red pri ženskih ekipah: 1. Sovjetska zveza 2. Nemška demokratična republika 3. Jugoslavija 4. češkoslovaška 5. Kombinirana mednarodna ekipa Vsekakor lep uspeh Jugoslovank, ki so se uvrstile pred visoko favoriziramo ekipo Češkoslovaške. v Popoldne pa so začeli v Portorožu tudi z disciplino skupinskih skokov na cilj iz višine 1000 m. Moški so izvedli po en skok, ženske pa po dva, kar pomeni, da bodo jutri ženske skakale še enkrat v tej disciplini, mošld pa še dvakrat. V moški konkurenci je stanje trenutno naslednje: 1. Nemška demokratična republika (prva ekipa) 2. Nemška demokratična republika (prva ekipa) Jugoslavija (druga ekipa) Češkoslovaška Zvezna republika Nemčija (prva ekipa) 6. Sovjetska zveza 7. Italija (druga ekipa) 8. Madžarska 9. Kombinirana mednarodna ekipa 10. Nizozemska Pri ženskah pa je vrstni red po dveh skokih: 1. Sovjetska zveza 2. Češkoslovaška 3. Nemška demokratična republika 4. Jugoslavija 5. Kombinirana mednarodna ekipa Nocoj je prispel v Portorož direktor 11. svetovnega padalskega prvenstva Norman Heaton in seznanil novinarje s podrobnostmi te prireditve, ki bo prihodnje leto v ZDA. 3. 4. 5. NEW YORK, 8. — Jugoslovan Nikola Pilič je na teniškem prvenstvu ZDA v Forest Hillsu premagal Avstralca Billa Bowreya s 6:2, 6:4, 6:3. S to zmago se je uvrstil v osmino finala. V igri dvojic je par Pilič-Leonard zgubil proti Avstralcu New-combu in Angležu Taylorju s 6:3, 6:2, 7:6. Ostali rezultati: Ashe (ZDA)—Cox (VB) 7:5, 6:2, 6:2. Orantes (šp.)—Gonzales (ZDA) 3:6, 6:4, 6:4, 6:1. BARCELLONA, 8. — Rezultati tretjega dne mladinskega evropskega odbojkarskega prvenstva: Sovjetska zveza - Italija 3:0 Poljska - Jugoslavija 3:1 Grčija - Nizozemska 3:1 Zahodna Nemčija - Francija 3:2 Bolgarija - Vzhodna Nemčija 3:1 Češkoslovakša - Danska 3:0 V 3. kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal so dosegli naslednje izide: 1. SKUPINA Reggiana — Brescia 1:3 Como — Inter 0:1 2. SKUPINA Milan — Novara 2:0 Mantova — Monza 2:1 3. SKUPINA Sorrento — Palermo 2:1 Verona — Napol! 1:2 4. SKUPINA Taranto — Genoa 1:1 Bari — Sampdoria 0:1 5. SKUPINA Modena — Vicenza 2:0 Cesena — Bologna 0:2 6. SKUPINA Roma — Ternana 0:0 Perugia — Lazfo 1:3 7. SKUPINA Florentina — Foggia 3:0 Cagliari — Livorno 3:0 • * * V polfinalu jugoslovanskega nogo- metnega prvenstva je Hajduk premagal Olimpijo z 2:1, Sarajevo pa Ra-dnički z 2:0. *** Na mladinskem nogometnem turnirju Pieri so dosegli naslednje izide: Benfica — Triestina 3:0 Udinese — Hajduk 3:1 Metalul — Monfalcone 1:0 Pordenone — MTK 1:0 . NOGOMET Avstrijka Ilona Gusenbauer je trenutno najboljša skakalka v višino na svetu ln strokovnjaki ji že za letos napovedujejo svetovni rekord okrog 195 cm ATISTIKA V ZENSKEM SKOKU V VIŠINO Po Balasovi Gusenbauer jeva Romunka je bila trinajst let nepremagljiva, njen zadnji svetovni rekord pa je veljal deset let Tudi Jolanda Balas je bila zbrisana s seznama svetovnih rekorderk! Leto 1971 nikakor ni bilo ugodno za legendarne skakalce, saj je po koncu dobe Valerija Brumela. končala tudi 15-letna doba Jolande Balas. romunske skakalke v višino. Najstarejši svetovni rekord da- sila tudi evropska prvakinja. Avstrijska atletinja je letos že naskakovala 192 cm in bila je celo blizu uspeha. Na Dunaju, med tekmovanjem, ki je bilo nalašč prirejeno zanjo, pa ii je končno uspelo. Začela je na višini 180 orn (prvi našnje atletike je padel v soboto ' 183J,n 1 v drugem skoku, 189 cm v prvem in točno po 25 minutah od začetka na Dunaju, po zaslugi liane Gusenbauer. «goldene Ilona — zlata Ilona» kot ji pravijo Avstrijci. Letos smo, pred kratkim, že pisali o možnostih novega rekorda na evropskem prvenstvu v Helsinkih, na Finskem pa ie bilo tekmovanje predolgo in vreme premrzlo. Naskok na nov rekord se ie nadaljeval takoj po Helsinkih. Sovjeti-nja Lazarjeva je prav pred kratkim dosegla 188 cm. pred koncem sezone pa je seveda srečo posku- iiiiiiiiiiiuintimiiniiiiiiiiHiuiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuniHiininiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiimiiiu KOŠARKA NA LETOŠNJEM EP Jugoslovani optimisti LJUBLJANA, 8. — Jugoslovanski košarkarji so končali v Hali Tivoli v Ljubljani s pripravami za 17. EP, ki se bo začelo jutri v ZRN, točneje v Essnu in Boblingnu. «Plavi» so zaključili treninge z dvema zaporednima tekmama v Hali Tivoli. Najprej so igrali proti karlovškemu železničarju, takoj nato pa so odigrali še drugo tekmo proti ljubljanski O-limpiji. Reprezentanti so se dobro izkazali. Vsi imajo dobro kondicijo in imajo na tem EP mnogo možnosti za osvojitev prvega mesta, ki je že nekaj let monopol Sovjetske zveze. Reprezentanco vodita še vedno Ranko Žeravica ter Boris Kristančič. V vrstah reprezentance je pri- ŠD Primorec iz Trebč sklicuje redni občni zbor v soboto, 11. septembra 1971, ob 20.30 v prvem, ln ob 21. url v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom: 1. pozdravi in poročilo predsednika 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. razno Občni zbor bo v Ljudskem domu v Trebčah. šlo do sprememb. Mladi so zasedli mesta starejše generacije. Novi reprezentanti so Georgijevski, Bassin, Kneževič, Vučinič ter Davor Rukavina. Tandem žeravica-Kristančič je razpoložen zelo optimistično. Žeravica je zelo zadovoljen z doseženo formo: «Vsi igralci so se na teh pripravah zelo potrudili, in sedaj imajo mnogo zaupanja v svoje realne zmožnosti ter se ne boje nobenega nasprotnika.* Nekateri igralci predvidevajo zlato ali pa srebro. Kristančič je na to odgovoril: «Imamo možnost za osvojitev prvega mesta. Pot pa bo trda. Morali bomo naskakovati dosedanjega evropskega prvaka, Sovjetsko zvezo. Vendar ml srtio na boljšem. Mi moramo zlato doseči, Sovjeti pa ga morajo braniti. Naša mlada reprezentanca je že pokazala zelo dobro igro proti SZ na leningrajskem turnirju, ko so se naši popolnoma enakovredno borili proti Sovjetski zvezi, zato sklepam, da je Sovjetsko zvezo vsekakor mogoče premagati.* Žeravica in Kristančič govorita še 0 finalnem srečanju s Sovjetsko zvezo. To se pravi, da v izločilni skupini ne bodo imeli Jugoslovani resnejših nasprotnikov, kajti sedanja forma «plavih» je tako dobra, da jim Italijani, Cehoslovaki in Bolgari prav gotovo ne bodo predstavljali ne- 1 prekosljive ovire. tekmovanja je bila s 192 cm nova svetovna rekorderka. Novo svetovno znamko je dosegla v prvem poskusu. S padcem Jolande Balas se je končala doba cdolgokrakih* skakalk. Gusenbauerjeva je sicer visoka nad 180 cm. je pa telesno močna in nima tistih neskončno dolgih nog. ki so nosile romunsko skakalko. V ženski atletiki je padel tabu. ki .je gotovo 7 let zaviral razvoj v tej panogi. Pot svetovnega rekorda (uradno od leta 1932) je bila naslednja: 141 cm Carolyn Hale (ZDA 1910 145 cm Amnelise Finn (Nemčija) 1921 161 om Jean Shiley (ZDA) 1930 (To so najboljši skoki po vsakem desetletju, rekord sam pa je napredoval v tej dobi tudi po zaslugi drugih 13 atletinj). 165 cm Jean Shiley (ZDA) 1932 166 cm Dorothy Tyler (Velika Britanija) 1939 171 cm Fanny Bynkers (Niz.) 1943 172 cm Sheila Lervvill (Velika Britanija) 1951 173 om Aleksandra Cudina (SZ) 1953 174 cm Theima Hopkins (Veli- ka Britanija) 1956 175 cm Jolanda Balas (Romu- nija) 1956 176 om Mildred McDaniel (ZDA) 1956 177 cm Ceng Feng Jung (LR Kitajska) 1957 178 om Jolanda Balas 1958 180 om Jolanda Balas 1958 181 cm Jolanda Balas 1958 182 om Jolanda Balas 1958 184 cm Jolanda Balas 1959 185 cm Jolanda Balas 1960 186 cm Jolanda Balas 1960 187 cm Jolanda Balas 1961 188 cm Jolanda Balas 1961 190 cm Jolanda Balas 1961 191 cm Jolanda Balas 1961 192 om Ilona Gusenbauer (Av- strija) 1971 Strokovnjaki so mnenja, da ie Gusenbauerjeva blizu še boljših skokov. Na Dunaju je po novem rekordu naskakovala tudi 194 cm a je za malo zgrešila. Optimisti ji že za letos obetajo 195 cm. Kako bodo odgovorile druge skakalke? KB PLAVANJE RICCIONE, 8. — Jugoslovanski plavalec Veljko Rogošič je osvojil prvo mesto na mednarodni plavalni maratonski pirogi v Riccioneju. član splitskega Jadrana je priplaval na cilj s skoraj petnajstimi minutami prednosti pred drugouvrščenim Italijanom Cicorio. Rogošič je prišel v vodstvo že v začetku ter je nadaljeval do konca z izrednim ritmom. Rekord proge je zboljšal za eno minuto. Dosedanji rekord mu je pripadal od lanskega leta. Na prireditvi so poleg Italijanov in Jugoslovanov nastopili tudi Nemci in Francozi. Končni vrstni red: 1. Veljko Rogošič (Jug., Jadran Split), ki je preplaval 6 km dolgo progo v 1.24’51” 2. Cicoria (It., Fiat Torino) 1.39’21” 3. Paduano (It., U. S. Palermo) 1.42’39” 4. Boursault (Fr., S. Canard Ron-chelais) 1.42'41” LUDWIGSHAFEN. 8. — Na svetovnem prvenstvu v judu, so Japonci zabeležili velik uspeh, saj so zmagali v lahki, polsrednji, srednji in težki kategoriji. Jugoslovani so nastopili z Žuvelo in Kraljevičem, ki pa sta izpadla že v drugem kolu. PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA SOVODNJE ■ osnovno pravilo: izključno domači nogometaši Bodo sovodenjskim nogometašem odvzeli igrišče? ŠD Sovodnje ima na Goriškem dolgoletno športno tradicijo. Društvo v zadnjih letih goji tudi nekatere druge športne panoge. Najbolj popularna panoga je seveda nogomet, ki navdušuje domačo mla dino. Sovodnje bodo letos nastopile v tretji kategoriji, obenem pa bodo gojile tudi mladinski nogomet. Voditelji društva se zavedajo važnosti mladinskega odseka, kajti le tako bodo ohranili domače moštvo. Predsednik: odigrati zadovoljivo prvenstvo Ekipa je v nedeljo začela s pripravami. Prvenstvo je torej pred vrati. «Ali ste imeli kako težavo pred tem prvenstvom?* vprašamo predsednika sovodenjskega društva. Viljema Fajta. Predsednik: «V bistvu smo imeli običajne težave, ki so lastne vsem športnim društvom. Težave organi- Viljem Fajt, predsednik ŠD Sovodnje zadjskega in seveda finančnega zna čaja. Vsekakor pa mislim, da so te težave premostljive in bomo tako lahko brez nevšečnosti začeli bližnje prvenstvo.* »Ekipa je v bistvu ohranila lansko ogrodje?* «V glavnem bodo nastopili igralci. ki so se že lani zadovoliivo izkazali v prvenstvu. Letos bo seveda nekai novosti, žal pa bomo zgubili nekaj igralcev zaradi vojaščine in drugih razlogov.* «Kaj si obetate od tega prvenstva?* »Skušali bomo opraviti zadovoljivo prvenstvo. Želja vseh je v športu seveda zmaga.* '«Konkurenca pa bo neizprosna!?* »Prav gotovo, čeprav še sedaj ne vemo. v kateri skupini bomo nastopali. Če bomo sodelovali v go-riški skupini, bo več furlanskih e- kip. ki so, vsaj na papirju, zelo močne. Kar smo brali in slišali, pa kaže. da ie tudi tržaška skupina dokaj zahtevna. To se pravi, da bo na vsak način naša naloga težka. Naš cilj je seveda, da bi se zadovoljivo izkazali. Ne gojimo tveganih utvar.* «Torej bi ne bili za pravilo, ki se je žal uveljavilo pri nekaterih naših društvih: to ie za nakup tu.jih igralcev, samo da moštvo napreduje v višjo kategorijo?* «Nikakor ne! Mi smo za pravilo. da igrajo izključno domači nogometaši. ali pa seveda nekateri iz okolice. Prav zaradi tega skušamo go jiti mladinski odsek, iz katerega bomo črpali nove moči za člansko ekipo.* »Udejstvovanje z mladimi je se-veda_ pogojeno z razpolaganjem igrišča. Do sedaj niste imeli nika-kih težav. Razpolagali ste z igriščem in seveda ste zajeli veliko število mladine. Pravijo, da bodo igrišče »vzeli* zaradi gradnje avtoceste. Ali to drži?* »Žai. smo tudi mi o tem marsikaj slišali. Pravijo namreč, da bodo igrišče razorali zaradi gradnje avtoceste. V tem primeru bi za nas postalo prav vprašanje igrišča najbolj pereče. K.je bi trenirali? Kje bi nastopali? Kako bi uredili treninge za mladince, naraščajnike? Skratka, rodila bi se vrsta vprašanj, ki bi lahko tudi zavirala razvoj našega udejstvovanja.* «če bd vam odvzeli igrišče, bi vam morali nekje drugje zgraditi novo. «0 tem seveda ni dvoma. Preden pa bi novo igrišče zgradili, bi seveda poteklo precej časa. Naše športno udejstvovanje pa ne smemo prekiniti. Vprašanje bo torej treba takoj rešiti.* letošnja postava Neuradni seznam igralcev nogometne ekipe ŠD Sovodnje, ki b0 letos nastopila v tretji amaterski kategoriji, je naslednji: VRATARJI: Renato Tomasin, Robert Devetak, Sergij Ferfolja. BRANILCI: Silvan Florenin. Aleš Kovic, Luigi Brumat, Mirko Pa-škulin, Branko Malič, Branko Kuzmin, Elio Bevilacqua. REŽISERJI: Ivan Batistič. Lucijan Mozetič, Branko Ferfolja, Rudi Vižintin, Damjan Fajt. NAPADALCI: Edi Tomšič. Bruno Marson, Ljubo Tomšič, Fabjan čevdek. Zdravko Novak, Franko Peric, Kazimir Petean, Franko Odi no. TRENER: Gianni Marson. Bližnji program Ekipa je v nedeljo začela s pripravami. Trener Marson bo trenutno treniral moštvo kar štirikrat. V začetku bo seveda osredotočil pri- ; ‘H ■;f S j Enajsterica Sovodenj prave na telesno kondicijo, nato bo prešel na tehniko in taktiko. Ekipa se bo nato udeležila turnirja v Podgori, katerega se bodo udeležila še naslednja moštva: S. Lorenzo, Aurisina, Sovodnje in Podgora. Pred začetkom prvenstva bodo Sovodnje odigrale morda tri ali štiri prijateljske tekme. Trener: doseči uspehe z domačo ekipo Trener Gianni Marson je bil pred časom odličen vratar Nastopil je v raznih močnejših društvih, zadnja leta pa je branil vrata svojega domačega društva. Trenutno je Marson trener članske ekipe in tudi mladincev, kar ga seveda dokaj zaposli. Z navdušenjem in požrtvovalnostjo pa je sovodenjski trener vzgojil dober naraščaj in tudi članska ekipa bo gotovo zadovoljivo nastopila v tem prvenstvu. «Ste komaj začeli s pripravami. Ekipa mora dobiti še svoje »ogrodje*. Tehnično torej ne moremo o-ceniti tega moštva, kajti v ekipo Trener Gianni Marson je stopilo nekaj novih igralcev...* »Res je,» pravi trener Marson, »letos bo v našem moštvu nekaj novih nogometašev, in sicer Branko Peric, Aleš Kovic, Branko Ferfolja in Rudi Vižintin.* »Mislite, da se bodo ti igralci kmalu vključili v novo okolje?* «Mislim, da se bodo, kajti to so ali naši bivši igralci ali taki, ki se bodo prav gotova brez težav vključili v igro ostalega moštva.* »Poleg članske ekipe trenirate tudi mladince in naraščajnike. Ste pripadnik tistih trenerjev, ki radi pomladijo moštvo, ali obratno?* »Sem izključno pripadnik tistih trenerjev, ki pomladijo moštvo. Zato se tudi trudimo z mladimi, da ti jih čimprej vključili v prvo ekipo, kajti prav ti mladi, domači fantje, so jamstvo za bodoče uspehe.* »Ste kdaj pomislili, da bi se po-služili tujih igralcev?* »Najraje ig-amo s svojimi nogometaši. Naš cilj je namreč z domačo ekipo doseči uspehe, kajti nesmiselno je, da bi s tujimi igralci želi tudi vidnejše rezultate, domačini pa bi ne imeli možnosti nastopa, zabave.* »Je moštvo letos močnejše od lani?* »To je sedaj tvegano predvidevati, vsekakor, vsaj na papirju, je moštvo nekoliko boljše kot lani.* «Ste za sodelovanje s tržaškimi ekipami?* »Smo za sodelovanje. In prav letos smo priredili tekmo, ko je ta našem igrišču nastopila slovenska manjšinska reprezentanca. Pokazali smo torej dobro voljo :sodelovanje. Žal pa smo tedaj ugotovili, da niso vsa naša društva istega mišljenja.* »Vidite možnost v svojem društvu za večji razvoj?* »Vsekakor. In prav zaradi tega delamo. Seveda, kot sem prej povedal, je odvisno to precej od dela z mladino, kajti le *a je bodočnost vsakega delovanja, uspešnega delovanja.* 1. b. jv.!| Omotano področje. Zoprno mi je, da so generali sužnji tu. tikov, in največkrat celo slabih. Mene je osvojil čar po-oblasti. To je vizija mojega bodočega udejstvovanja I« veliki vojni. Bodočnost pripada vojaški kasti. Generali, je pregnetla vojna, so sol ljudstva. Iz njih rastejo vo-sveta, samo oni združujejo v sebi moč dejanj in tvor-Vjv s«o misli ter se ne boje tveganja, povezanega z zgodo-odgovornostjo. Policijski položaj pa je najboljši most ju »rehod od vojaka k državniku. Tu sem si pridobil izkuš-h.6, kakršnih ne zmore noben frontni general. Res je, da redkokdaj pomore človeku do oblasti. Za oblast je ■‘ebno kaj več, kar vam prav gotovo manjka, čeprav ste Cejeni z izrednimi sposobnostmi. To je izkoriščanje tu-znanja in oblikovanje tega izkoriščanja v višjo silo. Teih ^ ne znate ali nočete. Samo zato boste pristali nekje na bNU’ to sem vam že neštetokrat povedal, pa se vas nič ne Woif je globoko potegnil vase dim in dejal: ta® Ali pa na vrhu, gospod general... Spet sva na področju strani meseca, ko nihče ne ve, kdo ima prav. Lahko Va oba ali nobeden.« boste se mi talko lahko izmuznili. Danes sem take da vas bom spet nekoliko razgalil. Vi zaničujete oblast, ji lužite vdano, prav po pasje. Mene pa je oblast ^rala. Navdušen sem nad njo, čeprav jo jaz bolj izkori-Je11 kot ona mene. Ali ni to zanimivo nasprotje? Tako me ^Prevzela,« je dejal zaneseno, «kot prevzame pravega mo-samo izredna ženska.« ^olf se je nehote zasmejal na vse grlo. < ni pregled*. w V popoldanskih urah so ^ govorili I. P. vVilliams in !• Koxburgh o temi »Poznejši ■ voj velikank*, S. Refsdal ° v »Ponavljajoče se nestabilnostjo velikankah*, T. L. Evvans p jj. «Dvojne zvezde in razvoj „ kank*, E. Meyer - Hofmeist® j temi «VpIiv kroženja na raJjj, rdečih velikank*, P. Bierman ' Kippenhahn o temi »Model he vih zvezd in zvezd R Coronae reajis*, I. J. Sackman o ten® vrši.sske značilnosti, ki jih _ P°^čg<>-ča pri velikankah notranje bj. revanje*, Barbaro, Chiosi - o. li z deloma »Nekaj misli o merjavah med plavimi in velikankami* in »Nekaj zo8® sti razvoja masivnih zvezd 11 j„ izgorevanjem helijevega vodikovih plasti* ter N. D81 .Ljjj ta o temi «Razlaga nas^tt\t zank s pomočjo skladnostnin čilnosti*. Zvečer je bila v SesljanU ključna večerja, na katero sj> li povabljeni vsi udeleženci. “ $ pa bo, kot že napovedano. vse izlet v Poreč in Rovinj-^ Protest PSIUP Vodstvo tržaške federacije PSIUP sporoča, da .je v ponedeljek posla lo tržaškemu županu in odborniku za mestne stražarje pismeno vprašanje z zahtevo, naj se prekličejo omejitve propagande za zborovanje Italijanske zveze za razporoko, kakor tudi za uporabo Trga Goldoni za javno manifestacijo 20. septembra. Posebni avtobusi za Kraško ohcet Avtobusno podjetje »La ®-ars*f*,,e? za Kraško ohcet v nedeljo, "" tembra 1971 poskrbelo za izredne avtobusne vožnje: n>i( Odhodi iz Trsta na Kepen*®*’^4„ Veliki Repen: ob 8.30, 9.30, lO-3®’ 15., 16. in 17. p Odhodi z avtobusne postaje b* gu Libertš. . Odhodi iz Velikega Repna pr®1 .«30, ob 12., 13., 14.30, 15.30, 16.30. ' 18.30, 19.30, 20.30, 21.30. 0ll Odhodi s Proseka proti Repnu in Repentabru: ob O- .«40, 11.20, 14.20, 15.10, 16„ 16.50. 18-30. Odhodi iz Velikega Repna P10 fg55. seku: ob 12., 13., 17.15, 18-05. 19.45, 20.15, 21.25. . „j> Odhodi z Opčin v Veliki 9.10, 9.40, 10.20, 10.50, 11.30. do 18. približno vsake pol ure' ^ Odhodi iz Velikega Repna Pr8t ,4,3(1 činam: ob 12., 13. in nato °d do 21.30 vsake pol ure. ^ ...........................................................................................................mmn"1’11 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.10 V. Be-ličič; Rojstni dan; 20.00 šport; 20.35 Radijska igra; 21.35 Zabavni orkester RAI iz Rima; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 G. Bizet: Carmen. KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7,15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Počitniška oddaja; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Sound včeraj in danes; 15.00 Eiliottov orkester; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasbeni vrtiljak; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Poslušajmo jih skupaj; 19.00 Odlomki iz oper; 19.45 Svet plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje basist Ezio Pinza; 12.10 Plošče; 13.15 Spored s Pep-pinom De Filippom; 14.10 In 15.30 Italijanski zibaldone; 15.10 in 15.45 Calamity Jane; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Odlomki iz oper; 19.30 TV glasba; 20.20 Spored z ČETRTEK, 9. SEPTEMBRA 1971 Milly; 21.00 Pojeta Patty Pravo in Al Bano; 22.00 Dvajseto stoletje; 22.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke za vse; 10.35 Otto piste; 12.30 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 Tečaj angleščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 19.00 Pripovedke za odrasle; 20.10 Super-sonic; 21.00 Italijanske pripovedke; 21.30 Glasbena oddaja; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.30 Glasba 19. stoletja; 12.20 Mojstri izvajalcev; 13.00 Medigra; 14.00 Pojeta baritonista L. Warren in S. Milnes; 14.30 Plošče v iziožbi; 15.30 Koncert; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Spored z Nunziom Roton-dom; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Radijska igra; 19.30 Vsakovečerni koncert; 21.30 Opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 10.00 Italijanska sodobna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Haydnovi kvarteti; 13.15 Opera buffa; 14.25 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10 20 Melodije slovenskih avtorjev z orkestrom RTV Ljubljana; 10.45 Pesem iz mladih grl; 11.15 Pri vas doma; Kurt Edelhagen željah poslušalcev; 19-15 & setne produkcije RTV Ljul 13.10 Richard Wagner: iz drame »Valkira*; 13.30 b.111 ^ ski nasveti; 13.40 Čez polja toke; 14.15 Zabavna glasba: ^ Lahka glasba; 16.30 Glasbea* c termezzo; 16.40 Nemške pesmi in plesi; 17.40 Z orke® ^ KnrL F^#»lhncr