40. številka. Ljubljana, v četrtek 19. februvarja. XXIV. leto, 1891.
SLOMŠKI NAROD.
Iahaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tr o-og e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za cctrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćnje se od cetiristopne petit-vrtste po <J kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredni'tvo in npravniStvo je v Gospodskih u lio a h St. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Someščanje!
V četrtek, dne 5. marca t. L, bo-
dete volili poslanca v državni zbor. Da se dogovorite in zjedinite o moži, kateremu hočete izročiti častni posel državnega Vašega zastopnika, sklenil je klub občinskih svetovalcev, sklicati
volilni shod
v nedeljo dne 22. februvarja ob 11, uri dopoludne ir mestni dvorani.
Gospodje volilci! Nedeljski razgovor je velike važnosti, zatorej izvolite se udeležiti tega shoda v mnogobrojnem številu.
Posebna  vabila k temu shodu se ne bodo razpošiljala.
Za klub obo. svetovalcev: Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, načelnik.
Ljubljana, 19. februvarja 1891.
0 našem volilnem gibanji.
ii.
Če se dalje ozremo po volilnih okrajih, vzbujajo pozornost kmetske občine notranjske. Čudno! Do sedaj so bili naši vrli Notranjei ponosni na svojo zavednost in slava o „zavedni Notranjski" donela je po celi deželi, posebno tiste dni, ko so podrli kandidaturo grofa Hohenwarta vzlic burni nasprotni agitaciji. Od tedaj uživali so notranjski naši Volilci dobro ime, in kdor jo bil bodisi na Dunaji, bodisi v Ljubljani, njihov zastopnik bil je ponosen na svoj mandat. Časih se je pač pokazalo, da je volilni okraj kar čez noč spremenil svoje mnenje in da je vrgel v k )t može, za narod Nlovenski mnogo zaslužne. A'i ka) taeega pripeti se lahko v vsakem Volilnem okraji. Vender pa se imajo izkazati temeljiti uzroki, ker konečno veljajo tudi volilcem zakoni logike, če se žo nočejo ravnati po zakonih hvaležnosti.
Kakor znano, zastopal je dosednj notranjske občine dr. Ferjančič v zbornici na Dunaji, in prijatelj in nasprotnik mu morata priznati, da je vestno izpolnjeval zaveze svojega mandata. Mož jo uradnik in juatični minister ima njegovo OBodo v svojih rokah. Ali vzlic temu govoril je v parlamentu pri obilih prilikah odločno in brez bojazni proti najini nasprotij i kom, če so ga tudi le-ti kot uradnika imeli v svoji oblasti. Kdo je žaroviteje od njega zago Varjal zahteve ubogih korotanskih Slovencev in kdo izmej naših državnih poslancev kazal se je boljšega narodnjaka od njega? Nikdo ne, in nikdo izmej slovenske delegacije ni tako tesno ostajal v dotiki b svojimi volilci, kakor dr. Ferjančič. Koliko Časa je od tedaj, ko je preromal celo Notranjsko ter volilcem poročal o svojem parlamentarnem delovanji. Tedaj pač nesmo čuli niti jednega glasu proti notranjskemu državnemu poslaucu in ni ga bilo shoda, kjer bi mu volilci — izvzimSi nekaj kapla nov — ne bili izrekli svojega zaupanja. Celi svet n oral je misliti, da na obuebji mej poslancem in
volilci niti najmanjšega oblačka ni in da je obojestransko zaupanje trdno kakor skala. Od tedaj se ničesar spremenilo ni in če so notranjski volilci zavedni, ne smejo Bedaj dr. Ferjančiču odreči svojega zaupanja, ko so mu vender Se v jeseni svoje zaupanje tako slovesno izrekli. Nekaj doslednosti mora vender tudi v politiki veljati, v prvi vrsti pri zavednih volileih!
Mi tega ne pišemo iz bojazni, da bi morda dr. Ferjančič propal pri volitvi dne ;J. marca t. 1. Hvala Bogu, večina notranjskih volilcev je v istini zavedna, in ta se je Že izrekla za bivšega svojega poslanca, ter si ga bode možato z nova izvolila, ker si boljšega, pridne jšega iu za-vednejšega zastopnika dobiti ne more. Kar nas je napotilo, da srno zapihali ta članek, to je neka skrita agitacija, ki se je zanetila v cerkniškem okraji proti dr. Ferjančiču, ter napeljava vodo na mlin naše pretirano-konservativue strauke, ki v svojem listu že poskuša, kako bi ribarila v vodi, katero so Cerkniški volilci skalili. Že je ta organ odposlal na Notranjsko migljej, da naj se kandiduje umirovljeni svetnik Globočnik, ki je že jedenkrat na Notranjskem propal. Takrat pa je bil še v aktivni službi in sedaj, ko je dobit svojo penzijo, postal je gotovo spoBobuejši za poslaustvo! Mi predobro občutimo, da bi bilo gospodom pri „Slovenci*1 prav prijetno, če bi se izpodnesla tla dr. Ferjančiču. In gotovo bo Cerkniško protiagitacijo v svojo zlato knjigo zapisali. Upajmo, da jim bodo v resnici zavedni notranjski volilci preprečili one nade, ker bi drugače ravno Notranjska postala glavna domena „Slovenčeva* in naša vera v „Notranjeev zavednost" bi so raztajala, kakor se raztaja slana na solnci!
Vsi se zučudeno vprašamo, kaj se je pripetilo v starodavnem Cerkniškem trgu tako važnega, da bi se moral mandat izviti ia rok izvrstnemu in značaj ne mu dosedanjemu poslancu? Zuauo je, da si Cerkničauje od nekdaj Že žele svojega sod šča, in da so dotično zahtevanje že večkrat na Dunaji Bpiožili. To se je zgodilo že tudi v dobi, ko je Cerkničanc na Dunaji zastopal pokojni Obreza. Ta ničesar ui mogel doseči, a vender nesmo nikdar čuli, da bi bili Cerkuičanje odrekali Obrezi svoje eaupftDJO ! Prošnja za sodišče se je zadnje čase z nova uložila, in Cerkuičanje so se trudili za njo, in ž n j i m i je tudi poslanec Ferjančič obhodil vso ministerske hotele. Ali ministerstvo jo je vzlic temu odklonilo. Naravno bi bilo, če bi se sedaj jeza gospddj v Cerknici izlila na justičnega ministra, a izlila se na državnega poslanca, ki je s Cerkniško deputacijo svoje podplat' trgal okrog ministrov! Če je to postopanje logično, potem je v' <1 logično, kar so pripeti pod božjim solncem !
Cerkuičanje pravijo: nam se je odreklo sodišče, zategadel mora pasti dr. Ferjančič, in poiskali Bi bodemo kandidata, ki nam bo pridobil sodišče! Prav tako, kakor da je dr. Ferjančič juatični minister, ki lahko vsak hip stresu s svojega rokavu okrajno sodišče! In kje si poiskati novega kandidata? Glede sodišča bi uajbolje kazalo kandidovati justičnega ministra, ali pa po nekdanji rusinski navadi volečastnega cesarja, ki gotovo lahko pridobi Cerkničanom sodišče, če le hoče.
Mi radi pripoznanao, da je zahteva Cerkni-čanov po sodišču opravičena, in da bi državna uprava tukaj kaj ukreniti morala, da ubogo ljudstvo no bode po šest ur hoda do sodišča se pehalo! Če pa državna uprava ničesar storiti noče — • kar t?e obilokrat tudi drugod pripeti — ni odgovoren državni  poslanec, najmanj   pa državni poslanec, ki
se je nad štiri leta pošteno trudil za svoj okraj v obče, in za Cerknico posebej! Mi izrečemo brez bojazni, da se nam tako postopanje zavednih volilcev vidi nehvaležno in nedosledno. Isto tako nedosledno je, Če se razširja iz Cerknice parola, da naj se voli mož, ki bode v višjih krogih več upliva imel, nego ga je imel dosedanji poslanec. Po tem receptu morali bi sami grofi ali knezi v zbornici sedeti, in Cerkuičanje morali bi kakega Plener ja kandidovnti, ker je ikdro gotovo, da pride nemška levica v kratkem do oblaBti in veljave.
Upajmo torej, da se bodo narodni in veljavni Cerkuičanje sami zavedli velike nedoslednosti, s katero se odlikuje njihova protiagitacija, in da bodo opustili vsako daljše ruvanje proti skušenemu in marljivemu poslancu, ki jih je do sedaj vestno ;in značajno zastopal, iu ki jim ui dal najmanšega povoda, da bi mu Bvojega večletnega zaupanja več ne izkazali. Žalostno bi tudi bilo, če bi se Cerkuičanje razdvojili z drugimi volilci in če bi 8 svojim ruva vanjem njivo obdelovali skrajno - katoliški stranki, v kateri do sedaj na Notranjskem ni bilo ničesar čuti! Zavednim Notranjcem pa kličemo, da naj se po praznih besedah ne pustu preslepiti niti o 1 jedne, niti od druge strani, in, da uaj pravo iu kremenito zavednost s tem razodenejo, da Bi soglasno in na-udu^eno izvolijo svojega dosedanjega državnega poslanca.
Volilno gibanje v Istri.
Ko bo se shoda slovenskih poslancov v Ljubljani udeležili tudi zastojmiki bratskega naroda hrvatskega v Istri, bile so italijanske novine polne srda in natolcevanju, češ, Bog si vedi, kako pregreho so s tem storili zastopniki hrvatskih Istri-janov. Teženje istrskih Hrvatov, oziroma njih zastopnikov po jedinstvu z najbljižnjimi svojimi brati, seveda ue more ugajati onim, ki so v Istriji že videli zrelo jabolko, ki bode danes ali jutri kot dozorel sad njihovih prizadevanj padel v naročje blažene Italije.
A prišlo io vse drugače, nego so si oni domišljali. Z elementarno silo začel se je prohujati ubogi tlačeni slovanski živelj, zasijalo je tudi tužni Istri ogrevajoče solnce narodue zavednosti, pod katerega Id;.žilnimi žarki se je začel tajati led dolgoletnega robstva. Morda v malokateri avstrijski pokrajini so se razmere v teku zadnjih šestih let, oziroma od zadnjih držuvnozborskih volitev, tako te meljito spremenile, ne (TO ravno v Istri.
Nekoliko neustrašenih mož, zlatih neupogib-Ijivih značajev, pričelo jo tam trudapolno delo, buditi narod iz dolgoletnega spanja, in čudovito se jim je posrečilo delo. Občina za občino postavljati se je jela na lastne noge, v deželni zbor volil je narod neustrašljive svoje prvoboritelje, držal se njih, ko je z nezaslišanim terorizmom nasprotna stranka ovrgla jednoglasno njih volitev, ter jih je zopet volil isto tatko jednoglasno kakor prvikrat. Komu so neznani hudi boji, katere so imeli poslanci slovanski v zboru isterskem, kjer so neustrašeno branili čast in vgled svojega naroda in  njegovega jezika ?
Zdaj ko se bližajo volitve za državni zbor, pa obhaja Italijane strah, in prijavljajo ostre članke in napade proti dosedanjemu državnemu poslancu dr. Dinku Vitezicu. Govoreč o predstojećih volitvah, trobi Poreški listič v bojno t romb o proti narodom, „ki teže v Zagreb in v Ljubljano", kakor da bi ta dva mesta ne bila v okviru avstro-ogersko monarhije, ko vender vsi predobro vemo, kam težijo nekateri  krogi PureSki.   Tacih  veleizdujskih teženj.
kakor jih imajo mnogi pristaši imenovanega lističa ne goji nobeden Hrvat ali Slovenec v Istri.
Dozdaj zastopali so Istro na Dunaji trije Italijani in jeden Slovan, proti kateremu se je izlival ves srd nasprotnikov, imenujoč ga „queir uomo in-tollerante e fanatico, che risponde al mome di dr. Vitezč", (ta nestrpni in fanatični človek, li se imenuje dr. Vitezih). Italijanski zastopniki sedeli so na Dunaji in molčali, njih glas ni znan ostalim zastopnikom državnega zbora, ker neso nikdar odprli ust. Nemo in tiho so sedeli tam, ter zastonj brali dnevnica. Kako se je dr. Vitezić možato ogl&sil, je znano iz nekaterih njegovih govorov, kateri se ve da neso pridobili priznanja nasprotnikov.
Ako smemo soditi po splošnem napredku, katerega opazujemo zadnja leta na političnem polji v Istri, nadejamo se, da se bodo razmere pri bodočih volitvah izdatno poboljšale Slovanom v korist, posebno ker Slovenci in Hrvati postopajo složno. Pokazala bode dosedaj tužna Istra, da je vrlo napredovala, in izbrala si bode več nego lednega samega slovanskega zastopnika v državni zbor. V to ime pouiozi Bog! Y.
Politični razgled.
m o t ril n; e < IV/o I c.
V Ljubljani, 19. februvarja.
Voiiiua gibanje*
V nedeljo bil je shod nemških zaupuih mož v Gradcit v katerem se je skleuil volilni oklic. Kar se je sklenilo na tem shodu, ne ugaju židovskim liberalcem. Štajerski zaupui možje poBtavili so se popolnoma na nemškonarodno stališče, izrekli so se za izločitev Galicije izmej kraljevin in dežel zastopam!) v državnem zboru, za zvezo 8 protisemiti iu pa, da nobeu pravi Nemec ne sme podpirati sedanje vlade. S tem je tako rekoč izrečeno, da se štajerski nemški poslanci morajo odločiti od levič«rjev, ko bi se levica jela bratiti s Taafteom. Vse torej kaže, da se v novem državnem zboru liberalni Nemci razcepijo v razne frakcije in da zjedinjene levice ne bode več.
Offershi tiMtavni zbor.
V ogei'Bkem državnem zboru se zadnje dni vrši huda debata o predlogi glede urejenja konzularnega sodstva. Predloga sicer določuje, da nekaj sodcev imenuje avstrijski ceBar, nekaj pa ogerski kralj. To pa ogerski opoziciji ne zadošča in zahteva, da bi se popolnoma ločilo ogerska konzularna bo dišča od avstrijskih, kar pa seveda ni lahko mogoče, ker imamo le skupue konzule. Mad;ari bi menda z razdelitvijo teh sodišč naredili prvi korak za razdelitev avstroogerskih zastopstev v inozemstvu v avstrijska in ogerska.
Viiunjc <lrr/<ivc.
Novi ooigaTshi vajni nt iniater.
Ker |e Mutiturov nevarno bolen, je imenovan major Savov vojnim ministrom. Novi vojni minister ima še le 35 let, je sin bolgarskega svečenika v Hiskovu v V/hodni liumebji. Prvo vojaško izobra-ženje dobil je na kaletnki šoli v Sofiji, poznep* ga je pa bolgarska vlada bila odposlala v Peterburg, kjer je z odličnim uspehom dovršil generalnega štaba Solo. Vruivši se domu, deloval je v bolgarskem štabu. Nekaj časa bil adlatus vojnega ministra Mutkurova, ki je jakn cenil zmožnosti mladega častnika. V vojni g Srbijo se je Savov odlikoval in je zatorej dobil najvišji vojaški red. Zadnji čas je bil v bumli poveljnik 4. brigadi. Novega vojnega ministra zaradi njegove izobraženosti jako či-dajo častniki. V politiko se dosedaj ni mešal, temveč le gledal na strogo disciplino v vojski Govori se, da je jako udan knezu.
Žulje v Itn si j i.
„Graždanin", ki navadno izjavlja mnenje ruskih dvornih krogov, priporoča, da se vbo židje, ki neso obdačeni kot trgovci prvih gildov, odpošljejo v domovino, in se židovskim rokodelcem dovoli bivati v srediui države samo, če imajo sj>ri£evala tehniških šol. Strogo naj hi se kaznovala oddaja eraričnih zalaganj Židom. Iz davkov židovskih občin naj bi se napravil zaklad za podpiranje izseliujočih se Židov. Zakup zemlje in pa pohajanje borze naj se dovoli le židovskim kupcem prvih gildov. Le 5% židovskega krajnega |>rebivalstva naj se bi Se dovolila pohajati državne in občinske učilnice. Židovski listi naj bi se prepovedali, ker demoralizujejo javuo mnenje in Židom naj bi m> zabranilo baviti se s tiskarstvom Strogo naj se pa kaznujejo uradniki, ki gredo Židom na roko, da se ložje odtegujejo zakonom.
Hottlanfjer. Francoska policiju je dobila več pisem, ki 80 tičejo prevrata, kateri jo nameraval napravati general Boulanger. Neki žentki, katera je bila v intimnih odnušajih z Liuuinugerjem, a je sedaj v tako neugodnih razmerah, da ne more plačati najemnine, zarubili so pohištvo in pri tem našli cel kup pisem, ki se tičejo Boulangerja.   Policija je pisma konfia-
kovala. Posebne važnosti pa ta pisma sedaj več neniajo, ker je general itak že politično mrtev.
Nemilci narodni liberalci neso posebno zadovoljni, da se sedanja nemška in pruska vlada opirati tudi na svobodomiselno stranko Pod Bisraarckom so se bili navadili sami v zvezi a konservativci veljati za vladno stranko, dočira so druge stranke zmatrali za a8ovražoike države". Sedaj se je pa zasukalo. Sedanja vlada se ozira tudi na želje drulih strank in ne zastavlja vse svoje avtoritete ta narodne liberalce. Poslednji se tedflj jeze nad občno volilno pravico, ki spravlja V parlament njim nepovoljne elemente. Nekateri njih listi že zahtevajo, da bi se občno volilna pravica odpravila, kar bode seveda ostalo le njih pobožna želja.
Občna, volilna pravica v Belgiji.
V Belgiji se delavci hitro pripravljajo za občni štrajk, če zbornici ne dovolita občne volilne pra vice. Nabira se po vsej deželi mej delavci v ta namen, pa tudi drugi liberalnejši elementi v deželi hočejo delavce podpirati, da dosežejo svoj namen. V aprilu ali maji se bode štrajk pričel.
Delavska stranka je izdala v tej zadevi oklic do škofov, da bi uplivali na konservativno stranko, da dovoli tudi delavskim stanovom večje p' litične pravice. Ta poziv bode najbrž ostal brez uspeha, ker škofje vedo, da njim naklonjena konservativna stranka zgubi v zbornici večino, če se volina pravica znatno razširi
Mej narodni shod socljalistov Minili1 se v Bru8elji dne 18. avgusta in bode trajal 8 dnij. Generalni sovet belgiiske stranke razpošlje te dni vabila v angleščini, francoščini in nemščini. Na ta shod socijalisti iz vseh evropskih držav odpošljejo svoje zastopnike, tudi iz Amerike pridejo baje odposlanci delavcev. Ker socijalno uprašanje vedno bolj pereče postaje, imajo taki shodi gotovo politično važnost Na njih se izvedo težnje delavskih stanov, in tudi razni nasveti, ki se stavijo, so uva-ževanja vredni, daBitudi se njih večina ne bi dalo v praksi izvesti.
Dopisi.
Tj ]\ o| ran|«k«'gu 13. januvarja. [Izv. dop.] Nihče ne more verjeti, kdor sam ne vidi, kako neznosno uboštvo in beda kraljujeta tu na Notranjskem po nekaterih vaseh, odnosno mej nekaterimi družinami. Z neverjetno uztrajnostjo bori se marsikdo za svoj žalostni obstanek. Ni čuda, ako se ga naposled loti obup, kajti iz vsega je razvidno, da bolje hitro ne bode. Saj se leto za letom množe stiskalnice, ki iztiskujejo krajcar za krajcarjem iz ne baš polnega žepa ubozega kmetovalca. Ni čudo torej, ako je toliko družin zajmstilo svoja očetovska ognjišča ter tužnim srcem in solznimi očmi poslovilo se od ljubljene domovine. Vse to se je godilo na prigovarjanje nekaterih malovrednežev, kateri bo iz tega svoj gotov dobiček kovali, le malo so has-n»le besede veljavnih ter zaupnih mož, za tako opo-minovanjo postajalo je ljudstvo čim dalje bolj gluho. Kaj bi še le bilo, ako bi kak mož, ki uživa zaupanje mej narodom, pričel za Ameriko agitovati ? No potem bi nekatere vasi kar prazne postale, ker prebivalci teh bi se kar skupno izseliti v obljubljeno deželo. Tudi ko bi ugodna poročila dohajala iz Brazilije, bi izseljevanje nastalo splošno Zapreko izseljevanju postavila so le neugodua poročila, dohaja-joča od izseljencev.
Izseljenci pišejo namreč, da naj se nihče ne prenagli, ker še oni prav ne vedo, pri čem da so, da še ne vedo, kaki zaslužki da bodo. ker ne vedo natanko, koliko da prav za prav služi vsak na dan. Drugi zopet pišejo, da zaslužek je še precej dober, ali Živež je sila drag. Z jedno besedo, poročila neso kaj vabljiva, in to je uzrok, da njih je mnogo ostalo še v domovini. Vsled tega prenehali so dohajati ničvrednežu Antonu Gergobtu, glavnemu agentu v Vidmu, krvavi, a lehko zasluženi Judeževi groši, katerih je v istini premuogo že nasleparil. Zato pa izpodbuja ljudi s svojimi sleparskimi listi, da naj se nikar ne dajo prevarati od onih, koji dopovedujejo, da se izseljencem v Braziliji jako slabo godi. To da je laž, resnica pa, da je mnogo njih nazaj prišlo in to radi tega, da vzamejo vse svoje družine ter da se bodo stalno naselili v Braziliji, kjer je pravo biagostanje doma. Ta slepar zahteva od vsake družine po 5 gld. zadatja, od posamičnih oseb pa po 2 gld.
Odgovor, zakaj da se jih hoče toliko izseliti, je kratek in lahek, ubožtvo je temu krivo. Ubožtvu pridruži se obup in nesrečneži segajo po slamici, ki se jim pokaže, bodisi že v Braziliji ali kje drugje.
Poupraševati ni treba, zakaj da se hože toliko Notranjeev izseliti, isto tako nepotrebno je pa tudi uprašanje, kaj bi bilo storiti, da se dotičnik odvrne
od te misli. Vlada naj pokaže resno voljo, da hoče skrbeti tudi za tako silno propadajoči kmetski stan, brez katerega itak obstati ni mogoče, ter naj di ' obubožanim in pridnim gospodarjem sredstva, da si zopet opomorejo ter obvarujejo pred gotovim propadom.
Roga bi ne ganilo, ko vidi tako silno ubožtvo in pomanjkanje, kakeršno kraljuje v nekaterih družinah. Skrbni in marljivi sta riši, kakor tudi nedolžni otročiči trpe mraza in glada, da godi se jim Veliko, veliko slabeje, nego najhujšim razbojnikom v ječah, godi se jim slabeje, nego nekaterim psom. Pa ni zadosti mraz in glad, saj Se celo potrebne pitne vode večino leta nimajo. Poleti vode primanjkuje, vsled vročine in suše, sedaj pa vsled silnega mraza. Vsakemu, ki je količkaj živeti poskusil, je dobro znano, da vodo poletu iskati je silno hudo, kaj pa še le sedaj po zimi, v hi 1 nem mrazu. Ubogi ljudje, uboga živina !
Nadejamo se, da bode vlada vender jedenkrat tudi na nas se ozrla, ter da bode vsaj toliko dobra nam, da nas bode podpirala, da si napravimo tako neobhodno potrebne vodnjake. Že v tekočem letu se bodemo torej prepričali, to ee vsaj nadejamo, nam li bode vlada privoščila pitne vode ali ne. Potrpimo torej, dokler ae da. H.
I* Žužemberka 15. februvarja. [I/,v. dop.] Letošnji pred pust sme naše bralno društvo z zlatimi črkami začrtati v avojo krouiko, kajti glede* prijetnosti zabav je prekosil vse svoje prednike in obče mnenje je, da tako živahuega in veselega predpuata v Žužemberku še nesmo preživeli. Marljivi odbor priredil je v kratkem času dve veselici, na kateri sme opravičeno ponosen biti, ker bili sta tako izborni, da je bilo vse najprijetneje presenečeno in ker Bta dokazali, da stoji vrlo naše društvo v polnem razcvitu. Prva veselica — ples — vršila se je 31. januvarja. Dobro obiskana, kakor že dolgo nobena, razvila se je hipoma tako živahno in razlila toliko veselosti in zadovoljnosti na prisotne, da se je v istih porodila želja po opetovanji i n s tem je bil temelj položen drugi veselici. Pozvan po ljubeznivih damah in spodbujen po uspehu prve veselice, povabil je odbor društveuike na nedeljo 8. februvarja na predpusten večer. Ali napovedani skromni predpustni večer prelevil se je v veselico tako fino, da se glede elegance sme meriti z marsikatero večjih krajev, glede živahnosti in splošne zudovolj-nosti pa — lahko rečemo — prekosi nekatero sijajno veselico velicih mest. Najboljši dokaz temu je, da so častiti tuji gostje, ki so nas obradostili s svojo navzočnostjo, izrazili svoje obžalovanje, da se že večkrat neso udeležili naših veselic, ter nam v bodoče obljubili svoj vsakratni poset. Vest o prijetnosti prve veselice privabila je toliko občinstva, da so postali ne baš premajhni prostori pretesni. Sijajno pa so storili to veselico krasni kostumi, v katerih se nam je pokazalo toliko število dam in gospodov, da smo kar strmeli. Elegatni Poljakinji družil se je dolgobrkast Arpadovec, vieokostasui Črnogorec izbral si je dražestno Vlahinjo, bogati Srb i u vodil je vitko Busi njo, temnooki ciganki se je rad uklonil bradati Turčin, Štajerec pripeljal je brhko ženico iu razvajenemu, velikomestnernu gigerlu, ki je dovel ljubko prodajalko cvetic, se ni za malo videlo, z veliko spretnostjo voditi kadrilje v tej prijetni druščini. Tudi sajasti dimnikar se je znašel, a videč, da je tu vse znažno, postavil je svoje omelo v kot, pa tem pridneje pometal gladka plesiška tla. Z izredno živahnostjo pa je šegavi clown — ki bi ga nam marsikateri cirkus zavidal — razveseljeval občinstvo do ranega jutra. Pozabiti ne smem dovtip-nega „morithatlerja-, ki je s svojo »Alte, singl" v družbi clowna prednašal dobro osoljeno Žužember-sko pesmi z ilustracijami. Iies, vrlo krasen večer je bil to, ni Čuda, da je trajal do bele zGre! V spominu nam ostane pa ta večer tembolj, ker nas je uveril, da mejsebojna ljubeznivost iu sloga činita uprav čudeže. Kdor je ta večer ves zamaknjen zrl slikovito, odlično družbo, ki je v neskaljenem vesolji polnila lepo odlične prostore, moral se je prepričati, da izrek: „B/*zraere stvarjajo človeka" ni povse istinit, da ljubeznivost naših dam in bratska sloga mej društveniki zamoreta premagati tudi tako neprijetne razmere, kakor so oBubito zadnji čas zavladale v nas. In, če Bog da, še hočemo preživeti par veselih večerov v neskaljeni radosti in nedož-neiu humorji, kajti
Šinkovec naj žvižga ali poje, tli »o vladamo po svoje t
Kakor čujemo izza kulis, namerja namreč odbor v postu prirediti jedno ali dve dramatični predstavi in mi smo mu le hvaležni za to. Tako je prav! Le pokažimo, da Žužemberk vender se ni čisto v Suhi Krajini, da puste razmere neso napravile pustih tudi nas, marveč da še vlada v nas ona veselost, ki nam jo nekateri tako zavidajo. Le vrlo po tem potu naprej! Bog!
Domače stvari.
— (DrŽavnozborBke volitve.) Iz Kranja dobili smo včeraj brzojavko, da so Preddvorom voljeni sami taki volilni možje, ki bodo glasovali za grofa Hoheowarta. Jednake vesti dohajajo tudi iz drugih krajev, tako od sv. Ane pri Tržiči, iz Naklega (izvoljeni: župnik Rome, kapelan A. Plečnik, Anton Voglar v Naklem, Anton Jerala), od sv. Križa pri Tržiči, iz Predoselj (kjer bi bili 8 za Hohenwarta, 2 za Povšeta). To in pa tudi drugi oziri bili so povod, daje g. Povše svojo kandidaturo v gorenjskih občinah umaknil in v včerajšnjem „Slovencu" priobčil izjavo v tem zmislu. Grof Ilohenvvart je torej v gorenjskih občinah jedini kandidat in izvolitev njegova gotova. Iz Trebnjega dobili smo včeraj zvečer telegram: Sodnik Golja od veljakov pozvan, priglasil kandidaturo.
— (Iz Zagorja na Pivki) dne 17. februvarja: Pri današnji volitvi volilnih mož izvoljeni so trije volilni možje, ki so vsi za dosedanjega poslanca g. A. Fer j a n čiča po programu „Slovenskega političnega društva". Kakor slišimo, se v tem strinjajo z nami i druge občine našega okraja.
— (Volitve na Koroškem) vrše se za nas ugodno. „Tagespost" milo toži, da je zmaga nemškutarskih kandidatov v celovško-velikovškem okraji dvomljiva. Slovenci agitujejo jako žilavo in oblina Orna volila je v slov. zmislu. Obolelega slov. volilca so s hribov na volišče prinesli, veliko Nemcev pa je baje od volitve izostalo. Znani nemškutar Pla wetz in tovariši izjavili so pri volitvi komisarju, da se volitve ne udeleže V DborSah nemškutarji neso prišli volit in so vsi naši volilni možje izvo ljeni. Če nemško glasilo tako piše, smemo biti gotovi, da je volilno gibanje za nas zelo ugodno.
— (Velik shod volilcev) skliče gospod dr. Gregorec v nedeljo dne 22. februvarja pri bv. Križi na Murskem polji ob 3. uri popoludne v gostilni g. Hauptmanna.
— (Občinski svet Ljubljanski) se jutri v petek zopet snide, da reši preostali dnevni red iz zadnje seje.
— (Za d r ž a v n o z b o r s k o volitev) za okolico Tržaško premenila sta se volilna dneva vsled prošnje političnega društva „Eiinost", tako, da bode volitev za okolico namesto v četrtek 5. marca v nedeljo 8. marca, za trgovinsko zbornico pu 12. marca (namesto 8) S tem je namestništvo ustreglo želji okoličanskib volilcev, da se volitev vrši, kakor je bilo dozdaj običajno.
— (OBebne vesti.) Deželni šolski nadzor nik za Štajersko, A. Rožek, dobil je povodom svojega umirovljenja naslov in značaj dvornega svetnika. Ravnatelj državne gimnazije v Znoj mu, doktor Konrad Jarz, imeuovan je deželnim šolskim nadzornikom na Štajerskem.
— (Sokolski „jourfixe") bode v soboto 21. t. m. v steklenem salonu čitalnice, kot odhod-niča večletnemu zaslužnemu članu društva bratu Dragotinu Hribarju. Reditelja sta brata Franjo Hribar in J. Rebek. Program prijavimo jutri. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (K ljudskemu štetju.) Ljubljansko prebivalstvo se po veri takole razdeli: 30 162 prebivalcev je rimsko katoliških, 151 jih je evan-geljskih avgBburškega veroizpovedanja, 76 je Izraelcev, 53 evangeljskih helveškega veroizpovedanja, 51 grško-vzhodnih, 10 grško-združenih, po 1 staro katolišk in angličansk.
— (Iz c. kr. mestnega šolskega s veta Ljubljanskega.) O zadnji seji c. kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega, ki je bila dne 14. t. m., so udom pošilja nastopno poročilo: Zapisnikar je poročal o uradnih stvareh, ki so se od zaduje seje rešile kurentnim potem, in c. kr. mestni šolski svet je dotične rešitve odobrujć vzel na znanje. — Na dotičui nasvet si je ukrenilo, odslej pošiljati tukajšnjim dnevnikom kratka poročila iz sejnega zapisnika c. kr. mestnega šolskega sveta. — Rešilo se je več prošenj za oprostitev od plačevanja ukovine,
predloženih potem šolskih vodstev — Ubožne knjige, katere je tukajšnjim javnim ljudskim šolam poslal F. Tempskij, knjigar v Pragi, oddale bo se dotičnim šolskim vodstvom. — Prebrale so se izjave šolskih vodstev o sklepu  občinskega sveta Ljubljanskega, da je šolska oblastva prositi, naj  ukrenejo, da se prični pouk v mestnih ljudskih šol in v c. kr. vadnic prvih dveh (I. in II.)  razredih v dobi od  1. novembra do 1. marci j a še le ob 9. mesto ob 8. uri zjutraj, in na podstavi teh izjav bo je sklenilo, da jo od prihodnjega šolskega leta dalje v zimski dobi t. j. od 1. novembra do 1. aprila, v I. in II, razredu dopoludanski pouk na slovenski dekliški osem-razrednici  pri   sv. Jakobu in  na  nemški dekliški petrazrednici pričeti ob 9. uri,  na vnauji dekliški uršuliuski šoli z ozirom na hišni red ob Vi 9 ur't na vseh ostalih javnih mestnih šolah pa kakor doslej ob 8. uri. — Ivanu Beletu, učitelju na I. mestni  deški  petrazrednici se je izreklo priznanje c. kr. mestnega šolskega sveta za vzgledno uredbo učil, za stestavo dotičnih inventarov. in za upravo učiteljske in dijaške knjižnice. —   Ukrenilo se je prositi c kr. deželni  šolski  svet,  da   na ljudskih šolah Ljubljanskih odpravi tako zvane  pustne po-čjtnice, ter nameBto njih uvede počitnice ob konci I. šolskega tečaja, kakor so v navadi tudi  na tukajšnjih srednjih šolah; pepelnično sredo dopoludue pa je vsprejeti na podstavi §. 8. Šolskega in učnega reda z dne 20. avnusta 1870 v število pouka prostih Unij.  —   Ob  umestitvi dveh izpraznjenih učiteljskih služeb na tukajšnjih dveh deških petruzred liicah  so 8e  podali   dotični  predlogi c  kr. deželnemu šolskemu svetu. — Več prošenj za remune racije bc je napotilo z dotičnimi nasveti ua mestni magistrat, oziroma na c. kr. deželni šolski Bvet.
— (Nesrečno ž ga n j ep i tj e.) Sinoči okolu 10. ure zvečer padel je pred civilno boluico delavec, ki se je preveč žganja napil, na tla, kot da ga je kap zadela. Ležal je v popolni nezavesti. Ker ga v bolnico brez dovoljenja neso hoteli vzeti in nobenega mestnega redarja ni bilo blizu, šel je obče znani J. T. na rotovž, da bi bil v nezavesti ležeči delavec vsprejet v bolnico. Gosp. dr. Tomicu gre v prvi vrsti zahvala, da je je onemoglega dal na svojo odgovornost spravil v boluico — Čudno, da ob tej uri sinoči ni bilo nobenega redarja po vsej Dunajski cesti, niti v Slonovih ulicah.
— (Blaž nik na drevesu) V torek po poludne opazili so ljudje, idoči po Dilgih ulicah, na vrtu tukajšnje bolnice visoko v vrhovih nečega drevesa, Človeka, ki je uganjal tam razne stvari. Bil je umobolni, ki je porabil trenotek šetnje ter splezal n* jedno najvišiih drevea. Vse prigovarjanje, naj gre doli ni pomagalo Se le, ko ae mu je reklo, da je prišlo teško denarno jo smo od njegovega očeta iz Kranja, zlezel je doli in so ga mogli odvesti nazaj v bolnico,
— (U s t a v I j e u promet) Preteklo soboto in nedeljo bil je zarad snežnih žametov ustavljen na progi Ptuj-Pragerako tovorni promet. Več tovornih vlakov obtičalo je v snegu iu so morali poslati s Pragerskega lokomotive na pomoč.
— (Ljubljanske domače koristne živali.) Ljubljana šteje 9d:> konj, 940 goved, 5 oslov, 23 koz, 17 ovac, 448 prašičev in 240 ulov (panjev) bučel.
— (Prepoved). Točko 281. službovnika za c. kr. vojno preuaredilo jo vojno ministerstvo v sporazumljenji z obema iniuisterstvoma deželne brambe, tako, da se ^lasi: „Neaktivnim vojakom je prepovedano nositi vojaško uniformo ali posam-čne dele, n. p. vojaške Čepice. Če se je komu izročila pri prestopu v neaktivni stan vojaška uniforma, se je sme posluževati samo tako dolgo, da pride v svoje bivališče, ali pa te je zopet poklican v službovanj«*4. Vse deželne vlade, okrajna glavarstva in mestni magistrati dobili so nakaz, da postopajo v smislu te nove odredbe proti onim, ki se poslužujejo vojaških čepic.
— (Iz J aren ine) se nam piše: Kmetsko bralno drnštvo v Jareuini ob Pesnici priredilo je v nedeljo 8. svečana prelepo veselice s poučnimi govori, šaljivo tombolo, z Vošnjakovo igro „Svoji k svojim", s petjem godbo iu šaljivim prizorom .Kako je Matevž štruklje delal." Vse točke so mnogobrojno občinstvo popolnoma zadovoljile.JareuiiiBki mešani zbor je VolariČeve krušno pesmi: „Slovan na dan", „Ko žici" in „Pri zibeli" opetovano odlično zapel. Mlado društvo šteje sedaj 88 udov imevfii v minolem letu (od majnika 1890) 65 gld. 55 kr. dohodkov in 40 gld. 55 kr. stroškov.   Knjižnica broji nad 300
lepih knjig in mnogo časopisov, a za 30 gld. knjig je znova naročenih iz Ljubljane. Živela Jarenina! Naj bi posnemali tudi drugi kraji lep izgled, kajti v vedi je napredek in moč!
— (Zajc-Album), hrvatske skladbe za glasovir, oliHega 13 točk iz najpriljubnejih dozdaj še ne tiskanih skladb slavnega jugoslovanskega skladatelja, n. pr.: Lizinka, Zlatka, Mislav, Ban Leget, Pan Tvardovski, Gospodje i Husari, dalje valčik, koncertno kolo itd. Vse točke prirejene so za glasovir dvoročno s podloženim tekstom, ter bode gotovo našel ta album tudi v slovenskih hišah mnogo prijateljev. Naročnine sprejemlje knjigarna L. Hart-man (Kugli i Deutsch) v Zagrebu. Cena gld. 1*50. Kdor pošlje to vsoto po poštni nakaznici, dobi delo poštnine prosto doposlano.
— (Vse častilce grofa Tolstoja,) sedaj najslavnišega romanopisca ruskega, opozarjamo, da v kratkem izide Tolstoja životopis, v katerem bodo ob jednem zabeleženi tudi prevodi njegovih spisov v vis jezike slovanske. Zategadel prosimo slednjega, komur je v prevodih Tolstojevih spisov v slovenščino (bodisi v časopisih ali v kaki posebni književni izdaji ali v rokojiisu) kaj natančne-jega znano, da blagovoli o tem poročati gospodu V. Kučeri, lastniku „Agenee slave" na Dunaji (1. Hauptpost Fach). Gospodje knjigotržci, o katerih zalogi so nahaja katerikoli prevod, blagovolijo naj na imenovani naslov doposlati iztis dotičuega prevoda, da nam bodo slednji prevod v životopisu natančno zabeležiti.
— (S Trojan) dne 17. februvarja : Pri današnji občinski volitvi Št. Ožbaldske občine voljen je Kupanom g. Fran Cukjati. Svetovalci so gg.: Fran Konšck s Trojan, Valentin Kolenec iz čemSenlka, Cfafiper Novak iz Hrastnika in Anton IU1 iiku iz Jesenovega.
— (Hrvatska in Slavonija) imata po zadnjem ljudskem štetji 2,184.414 prebivalcev. V 10 letih se je pomnožilo prebivalstvo za 291 915 duš ali zi 151fi0/9, kar se more imenovati izredno povoljno.
— (Zagrebške uspinjače) ali žične železnice se je posluževalo od 1. do 15. februvarja 2S.094 oseb, kar je blizu 2000 oseb na dan.
— (Vabilo.) Visoko c. kr. namestništvo v Trstu potrdilo je pravila telovadnega društva „AjdovBki Sokol". Obračamo se torej do vseh rodoljubov s prošnjo, naj blagovnic v obilnem številu društvu pristopiti, da s^ bode „Sokol" vsestranski razvil in razširil in sicer v prospeh mile nam domovine. Občni zbor bode v nedeljo dne 22. t. m. v društveni telovadnici od 3. uri popoludne.
Začasni odbor.
— (Vabilo) na občni zbor moške podružnice „družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu, ki bode v nedeljo dne 22 t. m. ob treh popoludne v prostorih „Delavskega podpornega družtva". Dnevni red : 1. Nagovor prvomestuika. 2. Poročilo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika 4 Poročilo pregledovalcev računov. 5. Posamični nasveti in predlogi. 6. Volitev novega načeluištva. 7. U|>isovanjo novih udov. K obilni udeležitvi vabi iinčolništvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Cetinje 18. februvarja. Turška vlada odposlala dva batalijona, da razženeta Malisore in zopet napravita red.
Novi York 18. februvarja. V mnogih krajih držav Ohio in Virginije naraščajo reke. Žele/nični promet na mnogih krajih ustavljen. V Pittsburgu več hiš pod vodo, na tisoče prebivalcev mora bežati. Pri Catnbriji morali so ljudje ostaviti tovarne 111 vse hiše.
Dunaj 19. februvarja. Cesar odposlal Taaffeu neposredno telegram, v katerem upraša, kako je ž njegovim zdravjem.
Dunaj 19. februvarja. „Wiener Zeitung" objavlja celo vrsto imenovanj v pravosodnem ministerstvu. Mej drugimi imenovan rninisterski svetnik Kruli sekcijskini načelnikom, sekcijski svetnik Baldasz in nadsodišča svetnik Hrouzek niinisterskima svetnikoma.
Zagreb 19. februvarja. Kardinal Miha-lovič umrl.
Pariz 19. februvarja. Cesarica Friderik s princesinjo Margareto došla po noči in nastanila se v nemškem veleposlaništvu. Ostaia bode najbrže več duij tukaj.
Razne vesti.
* (Slovansk koncert v Feterburgu.) V korist slovanskega dobrodelnega društva bil je dne 11. t. m v veliki sijajni Kononovi dvorani umetnišk večer z izključno slovanskim programom, katerega je sestavil kapelnik Hlavač, rodom Čeh. Peterburško občinstvo je slišalo na tem zanimivem koncertu skladbe: Noskovskega, Zajca, Dvoraka, Minius/.ka i Smetane, Gliuke, Sjerov.i, Ćajkovskega, Balakireva, Solovjeva i Rimski korsakova.
* (Sardouova drama „Thermidor",) ki je prepovedana v Parizu zarad izgredov, ki so se vr&ili zarad nje, predstavljala se bode v Peter-burgu dne 28. t. m. Predstavljalo bode to republi-čansko dramo neko francosko gledališko društvo.
* (Mejnarodni   poštarski kongres) Meseca aprila t. I. bode na Dunaji mejnarodni po štarski kongres, za katerega se delajo že velike priprave.
* (Kraljica Natalija) prodala je svoje posestvo v Besarabiji ter namerava kupiti posestvo na RumutiHkem, kjer se hoče stalno nastaniti.
* (Padlovskega volkovi raztrgali.) Bulgarski list „Balkanska Zora" pripoveduje nekoliko nevrjetno vest, da je Padlevski, morilec generala Seliverstova potoval pes iz Ka/anlika v Plovdiv, ter da so ga na tem potovanji raztrgali volkovi. Našla se je obleka in nekateri deli trupla. V žepih našli so r-pise, iz katerih je nesumljivo jasuo, da po volkovih raztrgani ni bil nikdo drugi nego Padlevski. Vsa ta povest o volkovih diši zelo po raci!
* (Glasbeni zavod zgorel.) V Frankfurtu zgorel je glasbeni za vod BGermaniau. Jedeu umetnik iu dve umetnici sta ponesrečili pri požaru.
* (Požar na kolodvoru) Velikanski požar uničil je veliko lojio za lokomotive na kolodvoru ob Visli v Varšavi Ogenj nastal je soboto po noči in se je razširil iako hitro. V lopi bilo je 24 loko« motiv, 16 so jih rešili, ker so bde že zakurjene, 8 pa je bilo uničenih Pri nekaterih razpuknili so se parni kotii.    Škoda znaša and   300 000 rubljev.
* (Milijonar v bi a z nici). V Petorburgu zblaznel je znani milijonar Fedor Ivanovič Vasilev ski in so ga odveli v blaznico. Bil je čuden človek. Imel je tri milijone dohodka na leto. Neki plesalki podaril je palačo vredno 100 000 rubljev, neki pevki pa je dal jedno delnico svojih zlatih rudnikov. Najraje se je bavil z umetnicami ter zapravil z njimi milijone. Njegova palača bila je noč in dan odprta vmicemu, ki je bil z umetnicami v katerem koli odnošaji Necega dne rekel je zbranim gostota: Gonpoda moja! Izračunil B< m , da me preveč velja častiti vas, zato sem sklenil, da dam vsacemu od vas 12 rubljev pa se v gostilni „ua futrajte". Povod, da so ga dali v blaznio, je neko pismu namenjuno svojemu odvetniku, v katerem pravi, da nHJ bo koj obesi, ko sprejme pismo. V oporoki zapustil je vse svoje premoženje neki plesalki.
* (Velika p o vod en j) Iz Novega Jorka se poroča o veliki povodnji, katera je bila težko oškodovala   mesto   Cordova   v   Argentinski republiki.
Predrl se je nek kanal, in voda je prepravila vse mesto. Dogajale so se grozne nesreče. Nad 150 Jjudij našlo je amrt v valovih, škoda pa se računa
nad jeden milijon dolarjev.
Poslano.
Slavni mestni zbor je v predvčerajšnji seji takorekoč sklenil, da se mestna vožnja odda gosp. Jakobu Zupančiču in njegovima tovarišema, katera Bta mesar Dolenc in strojar Tome. Ne glede" na to, da g. Doleuc pri nobeni narodni slavuosti ni razobesil niti jedne zastave, da se ni udeleževal volitev iu sem mu jaz radi tega dvakrat vožnjo od povedal, da sem lani bil pri Btrojarji Tomci zaradi mestnih volitev trikrat, a se mi je v obraz zlagal, da se torej tu sme reči: Najverneji sluga dobi na i si ali o jo plačilo, moram odločno ugo varjati beaedam g. odbornika Peterce, ki mi je na magistratuih stopnicah pri mestnih volitvah r-kel: „Vi se boste še radi na našo stranko obrnili!" in je sedaj trdil, da bode g. Jakob Zupančič voznike bolje nadzoroval nego jaz. To ni res. Kdor se hoče prepričati, pogleda naj velike moje „trnge", v kateri b se gramoz vozi, s katerimi je ustreženo mestu, ne samo voznikom. Jaz imel sem vsak dau o pravem času v mestni vožnji osem voznikov z dobrimi konji, za kar sem dobival 16 gld., imel sem boljše zanimanje za stvar, nego bode morda imel dotični podjetnik s 13 gld. 60 kr. na dan.
(128) Elija Predovlć,
hi Ani posestnik in vinski trgovec v Ljubljani.
Piccoli-jevo esenco za želodec
prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Pioooll v Ljubljani v zabojčkih po 12 in vec steklenic. 1 steklenic* 10 kr.     1 (79 5)
juvBuusEi nor I
Mtoji ; a
za \hv leto gl<l. i.«iO ; la pol leln | j gl«l. 2.»0; mm Četrt leta gl«l. 1.15. i J
Mfifgr---m+tt-------rtLE>i-----rUJgi——r*i -»n       p-i £§t
I^olerljue Ni*e«'*ke 18. februvarja. V Brnu: 44,     70,     78,     68, 3.
T ujel:
18. februvarja. Pri Mttflčl: Pl. llolbein, Milllor i Dunaja.  — Lav-ronćič iz Kranj*.   —   Hansalik iz Pulia.  —  Štrachinar iz Beljaka.
Pri Slonu: Lilles, Schiusal, Ulricb. Bachrich, Pe-i7.iwal, Follerker, Amberger z luinaja. — Halm s soprogo, IIodihii iz Oradca. — Blounek iz Ljubljane — Maikus iz Prage. — Gold.-»tein, VVeiss \t Velike Kanižo.
Pri juiiK-m kolodvoru: VVisoak iz Celja. — Urhania i/, L^sec. —- Klaubaa iz Beljaku. — Schockl iz Gradca. — Olivatti ia Kranjske gore.
Pri HtelrijnW«'iii  ccuurjl : Mazgon iz Pulja.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
7. zjntraj. 2, popol. 9. zvečer 1	7424 mn. 741 9 mn. 7446 mm.	02° C 7 6"C 0 6° C	si. BVZ. sl. vzh. si. vzh.	d. jas. jasno jasno	OOO mn
Sred uja temperatura 2-8°, za 5- 4" nad nor malt mi.
JD-vjL^aoslsa, borza
dne 19. februvarja t. 1.
(IZVirno tulegrafićuo por.nMIn.)
včeraj — daneu
Papirna renta.....gld.  92 15 _ gld.  92 —
Srebrna renta.....„     9U In _ 92_
Zlata rpntn......,    11025 —   "   110 50
6°/0 marčna renta ....     „   102— —   m infcOi
Akcijo narodne banko   ,   .     n   9H8 — —   " 987-_
Kreditno akcije....... 308 50 —   „   308 —
London........„   114-85 —   „   115 —
Srebro........n        •.. _ __■_
NhiioI......... p      9 13 —   l 913
G. kr. cekini...... s 45 _ V45
Nemško marke..... ,     '6 35 —   " 56-40
4°/0 rirSnvne »rt-.ćke iz 1.1854      25Q gld. 131 gld. 50 k'
Državno sreCko iz 1. IttlM \Qq mi 75
8j?erska zlata renta 4°/0.....".   . 105    ] 30
gerska papirna renta ft»/o...... 100   , 95
Dunavu reg. srečko fi«/t  .   .   .    loo gld. 121    , —
Zeiulj. obe. avstr. 4«/,/u zlati za»t. liati .   . 113    „ —
Kreditno ■redke......100 gld. 183    , 25
Rudolfu- e artićk«..... 10   n       20 60
Akcijo »nglu-avstr. banko   .   .    190   . 167    . 70
Trauiway-dni8t. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . _ ! —
Vsak slovenski gospodar,
ki So ni naročen na i 1 ust rovan gospodarski jjst. „Kmetovaleo" s prilogo .»Vrtnar11, podijo naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v LJubljani, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno in iz katere moro sprevidoti, da jo list neobhodno polrebon za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. («0—17)
Ženil bi se
mladenič na deželi, ki je v najboljših letih, ima lepo posestvo, krčmo in druge dohodke, z mlado, 18 do 25lctno, dobro vzgojeno deklico, zmožno v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, katera naj ima od lOOO gld. naprej gotovine. K ponudbi naj se priloži slika ter pošlje pod „H. F." upravništvu tega lista v Ljubljano. (123—2)
Razprodajam
16 dobrih, močnih in utrjenih zdravih konj
z v s« konjsko oprav o. dalje
osem voz in osem trng.
Konji so: 2 turška, 4 hrvatski in 10 tukajšnjih, 2 turska se tudi lahko porabita za ježo. Gospodje, ki je žele kupiti, naj se od ponedeljka naprej pri meni oglase. Razprodajam zaradi tega, ker nemam V0Č mestne ^/.nje.
(129-1)
hišni pogostnim? in vinski trgovec v Ljubljani.
Prodajalnica
ss 3^aagaoi»,oq»1 ixx sfeaaovaaj©z» vred,
ležeča tik farne cerkve in v obližji kolodvora v ZEdstznzilIcuL, o«l«lu s«* |»o«l ugodnimi pogoji v iiaijeni.
Več poiz\e" se pri posestniku hiS. štev. 16/17. (127—1)
^bbbbbbbbVbbbbbbbbbbbIbbbbbbbbbbbbsbbI^
Krčma „Pri Loza rji"
(, Zur Stadt Munchen )
yr ISoŽ3^.ilx -u-licsili št. ±S x Žil finskim lil<kt tuli sc dtl značajueniu k romar ju, kateri zamore kavcijo uložiti, v Ktikll|i na rtiruii.
Poilndinosti ae izvedti <lo 1. <lsie t. I. pri zakupodajalci
li »ioEii Len4S(.*«tii v       erel« (i^«—a>
fcnjiaovoflja in koresponfleut
ki je dovršil trgovinsko ikadem^jo, imoten Hlovonskoga, in in-ktv: i in italijanskega jezika, i tovrstnimi spriAevall, isti- |i> im« ■ '<> n1u>.i»«. BUjBjohotno ponudb*e na uprav nlltvo w8lovenskega Nsrods.* pod s fro »»A. M.**.
V najem se odda ali pa iz proste roke proda
ostilnica
pri okrajni OCSti mej l.u^«-uisii in Hibuieo. Gostilna ima
2 sobi, S spalnid, fiuujiitato, 2 obokani k 1* i i, hk«-<l«>nj, stajo, sviujtiki lilcv in jodtlO njivo, vso v dolu oni Kanu, in pravico za gostilno in prodalo tobaka. — Kateri £elč v najem vseli idi kupiti, Oglase naj se «!«» konea marcu. — Kaj veo pove . loNip 1»<>1 juii«;o v l»r»pn eali li. at. » pri li«H(*iili. (\0it- 3)
Prevzel sem začasno
ter bodem stremel vsestransko. — S tem zagotovilom vabim naj-uljudneje slavna društva, Častito duhovščino, tukajšnjo in vnanjo gospodo in slavno občinstvo sploh ter se priporočam
Z najodličnejšim spoštovanjem
cm-*) Josip Trinkcr.
I/dajat i dj m odgovorni urednik : J o bi p No! h
Lastnina in tisk „Narodna Tiskarno*