MALI IN VELIKI ODMEV
28 Mag. Urška Bajda, Gregor Škrlj: Predstavitev sekcije za šolske knjižnice pri ZBDs
Mag. Urška Bajda, Gregor Škrlj
Predstavitev Sekcije za  
šolske knjižnice pri ZBDS
Na spletni strani Zveze bibliotekarskih druš- 
tev Slovenije (ZBDS) je zapisano, da je ZBDS 
»prostovoljno, nevladno in nepridobitno stro-
kovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in 
druga strokovna društva ter druge pravne ose-
be zasebnega prava in posameznike s področja 
knjižnične in informacijske dejavnosti v Re-
publiki Sloveniji in tujini. Trenutno je v ZBDS 
včlanjenih osem območnih bibliotekarskih 
društev (Ljubljana, Maribor, Celje, Koroška, 
Gorenjska, Pomurje, Primorska, Dolenjska) in 
združuje preko 1.300 slovenskih knjižničark in 
knjižničarjev.« (Več na http://www.zbds-zveza.
si/?q=node1/10.) Znotraj ZBDS-ja delujejo 
strokovna telesa in eno izmed teh je tudi Sek-
cija za šolske knjižnice. 
Sekcijo za šolske knjižnice vodi mag. Urša Baj-
da, v podporo pa ji je izvršni odbor, ki ga se-
stavljajo člani: Marija Debevc Rakoše, Kristina 
Janc, Katarina Jesih Šterbenc, Nevenka Poteko, 
Gregor Škrlj in Andreja Urbanec.
Naloge Sekcije za šolske knjižnice so povezane 
s preučevanjem in razreševanjem teoretičnih 
ter organizacijskih vprašanj s področja šolske-
ga knjižničarstva. Sekcija deluje v prid stro-
kovnih interesov šolskih knjižnic. Ima eviden-
tirano članstvo, za včlanitev je treba izpolniti 
pristopno izjavo. Članarine za vključitev v 
delo sekcij ni, saj član sekcije lahko postane 
le nekdo, ki je član društva ali druge pravne 
osebe, vključene v ZBDS, ali častni član ZBDS. 
Posameznik je lahko sočasno član največ treh 
sekcij.
Sekcija ima svojo tudi spletno stran (znotraj 
strani ZBDS) in skupino v okviru družabnega 
omrežja Facebook. Več o zgodovini Sekcije za 
šolske knjižnice si lahko preberete v publika-
ciji ‚60 let strokovnega združenja slovenskih 
knjižničarjev: spominski zbornik‘, ki je izšla 
leta 2007. 
Medresorski tematski sklop  
ZDRAVJE, ŠPORT IN GIBANJE, 
UMETNOST IN TEHNOLOGIJE
Organizatorji: Ministrstvo za zdravje, 
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za 
izobraževanje, znanost in šport, Zavod 
RS za šolstvo, Nacionalni inštitut za 
javno zdravje in Olimpijski komite 
Slovenije – Združenje športnih zvez
Varna, zdrava in ustvarjalna 
raba tehnologij, okrogla miza
Sodelujejo: doc. dr. Helena Jeriček 
Klanšček, Nacionalni inštitut za javno 
zdravje; Amela Sambolić Beganović, 
Zavod RS za šolstvo; Boris Veler, 
Logout; Marko Puschner, SAFE.SI; 
Kolja Saksida, ZVVIKS; povezuje: 
mag. Martina Peštaj, medijska 
psihologinja
Sodobne tehnologije so sestavni 
del življenja otrok in mladih. 
V njihov svet vstopajo različno 
pripravljeni in opremljeni za 
njihovo uporabo, zgledi v 
primarnih družinah se v šolskem 
obdobju umikajo medvrstniškim 
izmenjavam informacij. Kakšno 
vlogo na tem mestu odigra šola, 
kaj lahko storimo posamezniki, 
da bo uporaba tehnologij varna, 
zdrava in ustvarjalna? Udeleženci 
posveta vsak po svoje usmerjajo 
svoje znanje in aktivnosti v smeri 
celovitega ozaveščanja, razmišljanja 
tako o napravah kot njihovi vsebini 
in iskanju rešitev, ko se pojavijo 
pasti. Vsi želimo spodbujati 
uravnotežene dejavnosti otrok 
in mladih v šoli in prostem času. 
V razpravi bomo spoznali tudi, 
kako lahko ustvarjalno povežemo 
tehnologijo in umetnost. Spoznali 
bomo animacijo, eno izmed 
umetniških zvrsti, ki je otrokom in 
mladim blizu, ko jo gledajo in ko se 
v njej praktično preizkušajo.
Otroci in mladi za zdrav in 
optimalen razvoj potrebujejo 
umetnost in ustvarjalnost, 
gibanje in raziskovanje v 
naravi, predavanje
Predava: doc. dr. Tina Bregant, 
dr. med., spec. pediatrije, spec. 
fizikalne in rehabilitacijske medicine, 
terapevt MAES (Movement Analysis 
Educational Strategies), vodja 
seminarjev Familylab
V predavanju bomo skupaj 
razmišljali o pomenu narave in 
umetnosti za otroke in njihov 
razvoj. Izpostavili bomo, kako 
pomembno je te elemente 
vključevati tako v vsakodnevnem 
vzgojno-izobraževalnem procesu 
kot v domačem okolju. Ker mladi 
preživijo veliko časa pred zasloni, 
želimo strokovne delavce in 
starše opogumiti, da se skupaj z 
otroki podajo na pot raziskovanja 
umetnosti in gibanja v naravi. Tako 
bodo otroci preživljali prosti čas 
kakovostno, zdravo in ustvarjalno. 
Skupaj bomo spoznali drug drugega 
in okolje, ki nas obdaja ter smelo 
stopili na pot samouresničitve ne 
v virtualnem svetu, pač pa tukaj in 
zdaj, v realnosti.
Celoten program Kulturnega 
bazarja 2019 najdete na  
www.kulturnibazar.si.