lato VI., štev. 262
Ljubljana, sreda It novembra 1925
Poštnin« pavUllranau	Cena 2 Din
m liM|> »> 4. «i«rtr»l. —
Sun« IRCAčfnO Din sc-: M Im-
teMtfo Din ««■— Mobirtmik Oglati po tuli«,
Uredništvo i
Cnevas redakcija: M>kto*iievs eesta
ttev. It/I. - Telefon ite«. 7*. Sočna redakcija i o4 so. ure naprej t Knaltovi ui, »t. 5/I — Teieion in. 3«.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko
Upravnlltvo: Ljubljana, PreSernovm ulic tt. 54. — Telefon »t. 36.
imeratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernov« ulica it. 4. — Telefon tt. 491
Podrutnicf: Maribor, Barvarska ulica tt. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem tek. zavod« t Ljubljana ftt. 11 84« • Praha i ista 7S.1t* Wien,Nr. 105141.
Ljubljana, 10. novembra.
Naš zunanji minister gosp. dr. Ninčič odgovoril na Interpelacijo dria. Žerjava in dria. Pivka in na podobne interpelacije drugih klubov glede d:vja-štev nad našim življem v Primorju. Nj^-jcv odgovor nas ne more zadovoljiti. on nas je globoke razočaral. Predstavnik svobodne, močne države, kjer ie cel narod tako složen, kot ie naš v omenjeni zadevi, r.e bi sme! govoriti tako. kot ie govoril dr. Ninčič. Oosp. Svetozar Pribičevič je moral svariti zunanjega ministra pred boiaz!iivo«tio.
Tudi mi vemo. kakor vč to gosp. dr. Ninčič. da se ie tržaški zločin izvršil nad podaniki Italije, čeprav so naše narodnosti. Ravno tako nam ie izvrstno znano, da Italija ni prevzela nobene mednarodne obveznosti za svoje manjšine. Zato nam ie seveda razumljivo, da ne more naša država storiti nobenega koraka, ki bi se mogel n. pr. sklicevati aa Zvezo narodov. Vemo Da na drugi strani, da « svoječasno Italiia obliubila ■>ošteno obnašanje napram manjšinam, in posebno tmko se spominiamo. da Je Aosp. dr. Ninčič skleni! priiateliski pakt 2 našimi prekoiadran^kimi sosedi, s katerim naša država mnogo več daie kot iobiva. Mislimo, da bi avtor tega pakta ■nogel apelirati na I talilo, nai spoštuje duha priiatelistva in nai da zadovoljstvo našim bratom, nad katerimi se zna-5;; barbarstvo tržaške ulice. Med dv? -prijateljskima državama mora biti priiateliski razgovor možen hi ena dr-java imn ceio dolžnost, opozariati dru-co na vse. kar more kaliti zaupariia Če •emu ni tako. petem smo orisi!jeni k mnenju. <1 a ni govora o prijateljskem razmerja. Oni. ki si ne uPa ničesar reči :it! v naldostoineišem tonu, se pač boji ■nrojega «priiatelja».
Ali se mora dr. Ninčič tako hudo bati Sralije? Italiia je ravno tako č!an!ca Zveze narodov, kakor mi. Ce ti ne dano nobenega resnega vzroka za napad. :yo prišla Italiia z ženevsko organizacijo v konflikt, ako bo pokazala nove Imperialistične ar>eflte narram nam. Ne delamo s! nobenih iluzij o vsemogočnosti Zvezine .zaščite, vendar nam izku-Snia z grško - bolgarskim incidentom kaže. da ie tudi podcenievati ne smemo. Deistvo ie nadalie. da laška d:Vtafnra nima posebnih orliateliev v Svrom Baldv/in je na konsenz M vnem kongresu jasno izlavil. da Anglija ne rabi nobenega MussoUnria. Vandervelde v Locarnu sploh nT obiska! predsednika laike vlade, a levičarski kartel. ki danes vlada v Pranciii. ima vse prei kot ljubezen za današnli režim v Italiii. Ali le sosp. dr. N:nčiču znnno. da fašisti kriče ne !s «Doli z Jugoslavijo!*. temveč tudi a Doli s Franciio?*? TtaVfn Ima morda več mednarodnih težav, kot Jih imamo mi. in ima po našem mnenin vsai toliko interesa kakor mi na prijateljskem raz-me"'u 7. nami.
RR vlada prav rada naglaša. da se je Po sporazumu radikalov z radičevci naša moč okrepila. Zakai torei taka po-hlevnost Dri dr. Ninčičn' Po preobratu Radičevega programa v Jugoslaviji nimamo več velikih notranlih političnih oroblemov. Preostaja še borba nrot? izgredom klerikalizma in demokratični ureditev upravnega aparata. V Italiji se jma fašizem boriti z vso demokracijo, meščansko ln socialistično, da ne govorimo o komunistih, prostozidarji, armadi. emleracffi. TudS s tega stafšča bi Italiii nič ne škodilo če bi snreiela pošteno nonnieno roko svoiegn iztočnega ?o*eda. Isto je z gospodarskimi odio-Šaii.
Odkcd torei dr. Ninčičeva plshost?
Kakor smo že večkrat naglaša!!. po-vdariamo tudi danes, da hoče Jugosla-viia vložiti vse sile za sporazum naro-<5ov Evrope. Ona dobro v6. da bo !e prijateljico sožitie vseh držav omogoči- j lo obnovo po voini oma;ane«) gospodarstva in socifalnpga r^da našega kontinenta. Za ta visoki čili smo že doprinesli žrtve, ki globoko ranijo naše občutke in fiJ>š narodni ponos. Evropa pa bo ozdravela le. če vsi nanod^ gredo po tei poti. torei turfl Uafiln. Mi smo storili vse. ka' ie v naši moči. da omogočimo napredek na ingu srednje Evrope. Nai stori tndi Italiia svoie.
Morda bodo našle trnke. a vendaT trezne besede. V» lih ie danes govoril v psriamentn poslanec dr P'vko v Italiii iekol;ko razumevanja.	Pivko 'e
mož. k? ie v svetem navdnšeniu za stvar rvobode m v ontim'*mu prave slovanske duše bi! ItaPianskl vokki dragocen javeznik. Junak od Carzma komandant mgoslnvencfcib dobrovobcv na ?ta!iianski fronti >> znan v«»m nacionalnim Ifndem v Italiii. Danes le klical duha itarriansVni h*roW r% pričo. Ali ne v?d"o v ItaM. da Ma7*'nl. Cavonr. Oa riba Idi niso v vr«t»h dn-ball. ki naH ln zažiga ne le slovenske donw>ve. temveč zadnie ostanke vere. b5 mog'a narod 'ta!iian«kl 'n nsmd ht?n«»«vei«Vl v lojalnem med«ebo'«em snoVovunlp biti res priiatel'a in zavern?** za stvar svo!^ga napredka in napredka človeštva?
Vlada je kapitulirala pred Italijo!
Poslanik Antonijevič je včeraj izrekel rimski vladi opravičilo sredi zagrebških incidentov. — Zagrebški veliki župan upokojen. Vse demonstracije povodom ra^allske obletnice prepovedane.
Beograd. 10. novembra, p. Naš rimski poslanik Antonijevlč je danes po na. logu izrekel italijanski vladi obžalova-
nj« nad dogodki v Zagreba.
Zvečer ie posetil italijanski poslanik Bodrero ministra Ninčiča, ki je zastopniku Italije sporočil, da ie vlada, želeč dati popolno satislakclio za onečnšče-n.ie Italijanske države upokojila zagrebškega velikega župana Vlad. Treščeca in da bodo vsi krivci eksemplarlčno kaznovani.
Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bili odobreni ukrepi v svrhe popolne likvidacije zadnjih dogodkov.
Doznava se, da je v razgovorih o tržaškem incidentu poslanik Bodrero iz-
javil, da bo italijanska vlada pri polnem varovanju stališča, da gre izključno za njeno notranjo zadevo. Izvedla strogo preiskavo ter krivce kaznovala. Ona da ie tudi poskrbela, da se italijanska javnost radi dogodkov v Zagrebu ne vznemiri in da jih smatra le za ne-všečne Incidente.
Tekom dneva ie bi! minister NInčfc; dvakrat v avdijenci.
Poslanec dr. Popovič je v imenu kluba SDS vložil oster protest radi prepovedi protestnih shodov v Beogradu.
Vlada še rfa^es tudi sklenla, da se z na.;energtčnelš'nii sredstvi zabran!,'o vse nadaljnje demonstracije, zlasti ako bi prišlo do ni"i povodom petletnice Ra-paliske pogodbe.
Slab vtis Ninčičevega govora
Ministrski svet — Odgcditev parlamenta. — Vprašanje Radiče-
vega vstopa v vlado.
Slaboten in plašen odgovor min sira Ninčiča
Popustljivost do skrajnost?. — Siisisn odgovor oosl. Pivka ministru. — Bttrrd prizori v Narodni skupščini. Beograd, 10. novembra, r. Ker ie j trehen mir in dobri odnošaji z vsemi.
beograjska policija odredila energične ukrepe proti vsakim demonstracijam zaradi dogodkov v Trstu, ie bil danes dovoljen na galerije Narodne skupščine vstop ie malemu številu oseb. Nasprotno pa so bile dt-picmarske natlačeno po! ne. Seja Narodne skupščine se je pričela nekoliko po 10. uri dopoldne. Po spre jetem zapisniku tn izvršenih formalnostih je minister pošte in brzojava predložil skupščini v ratifikacijo po<tno kon vencijo. sklenjeno v Stockholmu z vsemi državami, ki so pristopile k svetovni ooštni zvezi. Zatem se je prešlo na dnevni red. na vprašanja, ki so bila postavljena zunanjemu ministru zaradi dogodkov v Trstu.
Prvi je govoril posl. dr. Hohnjec, ki je obrazložil svoje vprašanje povodom žalostnih dogodkov v Trstu ter na-glašal. da ga je pri tem vod I a želja, da se zaščiti naš jugoslovenski živeli v Italiji. Ob koncu svojega govora je dr. Hohnjec izrazil upanje, da bo zunanji minister dr. Ninčič znal primerno nastopiti v svrho preprečenja stičnih van-dalskih činov.
Govor ministra dr. Ninčiča
Nato je dobil besedo zunanji minister dr. Ninčič, ki je na vprašanja dr. Žerjava in dr. Pivka, nadalje dr. Hohn eca ter dr. Angielinoviča in Ismet besa Itadži Kapetanoviča odgovoril tako-le:
Dogodki v Trstu so mi znani. Znano mi je, da je skupina manifestantov vdrla v uredništvo in tiskarno »Edinosti* v Trstu, k.ier je povzročila škodo v uredništvu in pokvarila stroje v tiskarni. Ker ie bil pri teh imedih prizadet tudi italijanski tržaški list «La Sera« in še nekoliko zasebnih Italijanskih hiš. se zdi, da almalo izgredi, ki so se vršili tega dne tsid? v drugih mestih Italije, značaj posebnega napada na slovensko narodno manjšino. Razen tega mi je znano, da so se vsi ti žalostni dorodki pripetili kljub izrecni naredbi samesra šefa ita!i:anske vlade. fPosl. Smodei: Policiia jih ie favorizirala. Sef policiie je fašist. Oni bi jih mogli preprečiti.) Znano mi je tudi to. da .ie bilo oh tej priliki v Trsta aretiranih 25 fašistov in pridržanih v zaporu. (Na te besede je nastal v dvorani strahovit hrup in ču!i j so se glasovi: «Bili so takoi izpuščeni«. Posl. Sv. Pribičevič: «Kako se NinCK boji!»
Na drugo vprašanje, kai hočem pod-vzeti. da se povzročena škoda povrne in zaščitijo pravice narodnih man;šin. mi je čast iziaviti, da nimam nohene možnosti podvzeti kake službene korake. Nobena načela v mednarodnem nra-vo in nobena mednarodna posrodha mi ne daie pravice za izvršitev take intervencije. Nobena neodvisna država ni nikdar doptistila drugi, da iemlie v zaščito njene lastne državljane, ker je tu. ne pozabite gospoda, v vprašanju imet ia inta!i'anskih državljanov, četudi so slovenske narodnosti. (Na te besede dr. Ninčiča je nastal ponoven nemir, v katerem so se čuti klici: «Tako govori MussoliniN Dr. Zanič vpiie: «Evviva Ninčič!« Pribičevič kliče: «Nikar se toliko ne bojte! Govorite vendar nekoliko hrabreiše!» Predsednik kliče Sv. Pri-bičeviča k redu.) Ako bi bilo drugače, je nadaljeval dr. Ninčič in ako hi se vršile take Intervencije, bi bili nemogoči ne samo prliateljski. temveč tudi normalni odnošaji med državami. Brez dvoma je. da so vsi ti dogodki v Trstu neprijetni, (živahni klici), toda obžalovati s« moralo tudi Incidenti od nc:!efie v Zagrehn. ki so mogli vreči sta ho senco na našo državo. (Na te besede ie nastal zopet nepopisen hrup in ču!i so se vzkliki lz vseh skupin parlamenta: »Živela zavedna zaerebška mladina!« Posl. Pribičevič: «Zakai sramotite mladino, ko izraža čustva narodne zvestobe? Kako se dr. Ninčič ponižt ;e!>) Minister Ninčič: Naš narod je v pre
zlasti pa z njegovimi sosedi. Nikdar ni naš nedvomno hrabri narod koga izzival. Kaj takega mu ic tuje. Naš narod je vedno pripravljen, da žrtvuie sebe in svojce za obrambo domovine, da s svojo krvjo ščiti svoie meje. Mi smo kljub temu miroljubni in ne želimo nikomur kai slabega. Obžalovati ie treba vse dogodke, ki bi utegnili kakorkoli motiti dobre odnošaje s katerimkoli sosedom. posebno pa s kraljevino Italiio, s katero nas vežejo važni skupni interesi in celo pakt prijateljstva, ki ie bi! povsod v kulturnem svetu kar najbolie sprejet in ki je utrdil medsebojno razmerje med obema sosednima državama.
Dr. Ninčič ie potem naglašal koristne strani zveze z Italijo in diplomatsko sodelovanje na vseh mednarodnih zborovanjih. kjer so bili naši predstavniki vedno v stikih z itejranskimi zastopniki. V interesu obeh držav je, da se to sodelovanie nadaljuie in razviie. Le v takem prijateljskem ozračlu se moreta obe vladi razgovariati o vseh vprašanjih in skušati prijateljski odstraniti vse ono. kar bi utegnilo delati velike težave nadaljnemu razvoju odnošaje v, zaupanja in sodelovanja, opirajočih se j na prijateljsko zvezo.
Odgovor poslanca dr. Pivka
Za dr. Ninčičem ie povzel besedo poslanec dr. Pivko, ki je iziavH. da ni zadovoljen z odgovorom zunanjega ministra, ker nikakor ne more pomiriti duhov. Dr. 2erjav in on sta stavila to vprašanje pod svežim vtisom tržaški}] dogodkov. Pri tem sta irneia željo, da bi usmerila ogorčenost naroda v le galen tok in da bi mogia storiti vlada v tem vprašanju potrebno korake v tej stvari. Tržaški zloč'n Je značilen za naše razmerje do Italije. Govornik je naglasa! da je bilo ir.ed Slovenci. Hrvati in Srbi vedno ,-nnngo ljudi, ki so verjeli, da se da z Italijo živeti v najboljšem razmerju. Mi kot avtohtoni narod prebivamo še nad 1200 let na višinah nad benečansko planjavo. Zgodovina ni nikoli rrogia ovreči, da sta nasiala Trst in Gorica iz naše sredine. Iz naše krvi. V prejšnjih časih, ko je še prevladoval duh Mazzi-niia. Cavourja in Garihaldiia. so bili Itaiiiani sla volili. Potem ie prišla reakcija. Italiia je danes krenila na druga pota. V težkih vojnih časih se ie zdelo, da se zopet vrača veliki duh italijanskih velikanov in tako se da razlagati, zakaj je velik del Slovencev In Jngo-siovenov sploh stopil v svetovni vojni na stran Italijanov. Toda ni! smo se v svojem zaupanju kruto varali. Nikdar nismo imeli kakršnekoli zahteve po Mali anski zemlji. To da oni narod, ki ie sedaj nastopil v Trstu proti našim soplemeniako.r. ni več narod Mazzinija. Cavourja in Garibaldlja. ki ie vedel. da se je osvobodil le s pomočjo koalicij in da ne sme zavrniti priiatelistva vzhodnega soseda. Italijani, ki so napadali v Trstu so služabniki duha mržnie proti nam.
Zunanji minister ie rekel, da |e zakrivila ttžaški zločin neodgovorna masa. Toda ta tolpa ie nastopila že večkrat in se drži gotovega sistema. Ta sistem nam je odvzel Na rodni dom v Trs'u, srce vsega našega žlv-!'a na Primorskem. Ta s's:em nam Je vzel tndi vse šole in nas pognal Iz hiš. Ta sistem nas biča In trpinči. In ako reče minister, da ne moremo proti temu ničesar storiti, nai mu povem, kako so postopali Italijani napram svoji zaveznici b'všl mogočni AvstrU. Svoj čas ie italijanski poslanik na Punaiu z uspehom interveniral pri najmanišam primeru reakcije proti avstrijskim Italijanom.
Mnogo nas je verovalo v možnost dobrih odno*aiev z Itali o. V tel veri ie mnogo Ju-eoslovenov tudi po Kobaridu vstopilo v Italijansko vojsko r bratskem sporazume. 2 nflm! skupaj smo prelivali kri »a Idej« svobodo. Z ItaMio so sodelovali tudi naši službeni zastopniki. Ali vse je bilo zarran? Znano je. da so slovenski polki razbili avstrl}. sko ironto »h Plavi. Nai narod v Trsto hj Gsricl jc prijateljsko pričakoval Italijansko vojsko, ki ie prišla z belimi zastavami. Ta-
Beograd, 10. novembra, p. Senzacija da« našnjtga dne je bil odgovor zunanjega mini« stra dr. Ninčiča v zbornici na interpelacije glede dogodkov v Trstu. Ministrov odgovor je napravil zelo slak vtis. ne samo pri opo« ziciji, ampak tudi pri velikem delu vladne koalicije. Splošno se naglaša. da je dr. Nin« čič preveč popustljiv do Italijanov in da to ni dobro za našo kraljevino, ker utegne ta popustljivost imeti zanjo slabe poslcdice. V Beograd so danes prihajale vesti o novih iz« gredih proti našim rojakom preko meje, ki pa so ostale nepotrjene.
Narodna skupščina nadaljuje jutri debato o invalidskem zakonu, ki ho nemara izglas sovan še ta teden. Potem gre, kakor izgle*
da, zbornica za kratek čas na oddih. Med« tem bo zboroval finančni odbor in razprav« Ijal o proračunskih dvan»j«tinak.
Važnejših notranje političnih dogodkov danes ni bilo, ker se je vsa pozornost kon« centrirala na incident z Italijo in na govor zunanjega ministra. VHeda je imela sejo, na kateri je sklenila, da finančni minister čim« preje predloži zborici zakonski načrt o ne« po«redn'h davkih. Ostali del seje ministr« skega svet-a je veljal resortnim zadevam.
V zadevi vstopa Stjepana Radiča v vlado ni nič novega. Minister Simonovič. ki odda svoje mesto Stj. Radiču, bi imel dobiti re« sort pravde, g. Gjuričič pa bi bil izvoljen za predsednika radikalskega kluba.
Razvoj dogodkov v Italiji
Vatikanski strah pred fašizmom, — Številne aretacije Nemcev.
Novi bombni naoadi.
Rrm, 10. novembra, d. V pn-litfčnih krogih zagotavljajo, da je Vatikan naročil glavnemu tajništvu popolarske stranke, naj se stranka loči od aventlnske opozicije in naj stopi v stike s fašistovsko stranko. Klerikalno stranko vodi po izgnanstvu Don Sturza, bivši avstrijski južnot rolski poslanec De Gasperi, ki mu očitajo fašisti avstrijsko politiko za časa svetovne vojne. Vse kaie. da bo vodstvo popolarske stranke po naročilu lz Vatikana pozvalo svoje poslance, naj se udeleftriejo parlamentarnega dela. Baje bo prenehal izhajati celo nj: hov organ «Popolo», mesto katerega bedo Izdajali nov fUotfašistovski dnevnik, lonsbruck, 10. novembra, s. »Irmsbrucker
Nachrichter.« poroCalo. da so bile v zadnjfK dnevih izvedene v južno tirolskih mestih številne aretacije. Aretiranih je bilo nad 100 oseb, ki so Jih prijeli večinoma samo vs'e<f denimcijaci). Med aretiranci se nahajajo trgovci, uradniki, učitelji in duhovniki.
Puli. 10. novembra, e. Včeraj so polic'J-ski organi pričeli preiskavo na stanovanju glavnega računovodje kraljeve komisije »a Istro dr. Volpelinija. Fašisti pravijo, da je <at. Volpelini eksponent framazonov. Isid preiskave še ni znan. Okoli polnoči so vdrli fašisti na njegov vrt hi vrgii proti vH5 petardo, ki pa ni povzročfla materijelne škode, psč pa povzročila med člani družine veliko vznemTjenje.
Velike poplave na Goriškem
Vipavski trg pod vodo. — Vipavska dolina ogrožena. -nesla most pri Gradiški.
Gorica, 10. novembra, e. Zaradi nepresta« noga deževj« poslednjih dni so reke na Go« riškem silno narastle. Nekatere med njimi so prekoračile svoje bregove ter poplavile sosednja polja in tudi naselb;ne.
Idrijca jc že v nedeljo povzročila idrij« »kemti prebivalstvu veliko skrb. kajti okrog II. dopoldne je preplavila spodnji del mesta ter za neka) časa onemogočila sleherni pro« me/. Na srečo pa je začela voda danes po« poldne pojemati in je bi! zopet vzpostavljen promet po idrijskih ulicah.
Soča od-
Istotako je prekoračila bregove Vipavšib ca. Vipavski trg je ves pod vodo. Da se omogoči pešcem prehod po trgu, so zgradili majhne mostove iz desk i« kamenja. Tudi srednja in spodnje vipavska dolina je ogro» iena. Bregovi Vipavščice komaj zadržujejo narastlo vodo, ki pa je na nekaterih krajih ie tudi prekoračila bregove.
Soča ja v Gradiški odnesle 60 m lesenega mostu, ki vodi iz trga na postajo in je zve« z« Gradiške z železniško po6tajo sopet pre« kinjena.
Protestni štrajk na zagrebški univerzi
Zagreb, 10. novembra, n. Policijsko ravna« teljstvo zanika vesti, da so začeli aretirani dijaki in uradniki, ki jih je policija prejel« zaradi sežiga italijanske zastave v nedeljo, z gladovno stavko.
Zagreb, 10. novembra, n. Danes so imeli vsi dijaški klubi sejo. na kateri so sklenili da začno jutri dopoldne ob 10. siwkati v znak protesta, ker oblastva ne izpeste pri« jetih dijakov iz zaporov. Danes je bil vse« dčiliški rektor pri velikem županu in inter« veniral pri njem. naj se izpuste iz zaporov prijeti dijaki. Veliki župan pa je na splošno začudenje izjavil, da ne more ničesar ukre« niti zaradi stališča ministra dr. Ninčiča in radi včerajšnje konference ministrov Maksi« moviča in Radiča.
Demonstracije v Zadrti in na Reki?
Beograd, 10. novembra, r. Glasom zagreb« ških poročil je sodrga v Zadru napadla ju« goslovenski konzulat. Vršile so se velike dea mor.stracije proti Jugoslaviji. Po nekaterih vesteh je konzulat hudo dcmoliran. Potrdila teh vesti ni.
Ravnotako se poroča, da so se na Reki vršile demonstracije proti Jugoslaviji. Neka tolpa je skušala vdreti v pravoslavno cer« kev, a je bila od karabinjerjev zadržana. Vendar so demonstranti razbili nekaj oken na cerkvi. Tudi v Opatiji so se vršile demon stracije proti Jugoslaviji.
Toča v Benetkah
Rim, 10. novembra, k. V Benetkah je div« iala včeraj silna nevihta s točo. Ceste so bi« le pokrite z ledeno skorjo.
teklosfi toliko troel. da mu Je nujno do- i krat so Italiiani svečano obljubili Slovencem
In Hrvatom, da šamži o za njihovo svobodo In da bodo spoštovali vs* nfhove pravice do ;e?'ka. kulture, gospodarskega razvoja, organizacij Itd. Evropa se vmešava v poko-Ije v Afriki in Aziii. Toda mi se ne smemo vmešavati v tržaške zadeve, ker da žive tam državljani Italiie, s katero se nahajamo v prllatelistvu. (Svetozar Pribičevič: »Vsai v oriiatelistvu bi lahko kai dosegli'«) Dr. Pivko ugotavlia z obžalovanjem, da so bi?! oni. ki so zzupatl Italiji, bridko razočarani. Namesto svobode so dobili našli e. Govornik ie naštel nekai primerov pre-eantanja, ki ga mora trpeti naš narod pod Italijani. S 'podpisom rapallske pogodbe smo dobil! mejo. ki ie popolnoma nemogoča !n ki ne da živeli našemu nbmelnetru prebivs'stvu. k' na tui! Italiji ničesar ne koristi. Pri gospodarskih pogaianHli smo popustili na vsel črti. Za vse naše žrtve nismo videli pri Italijanih niti najmanjše geste pri?a»c!'stva. Nasprotno Italiio srro videli povsod tam. kier so bili naši sovražniki. To ni več Italija Mazzinija in Cavourja. V Trstu so divjali morda oni elementi, ki so prvi pobegnili pri Kobaridu. Naš zunanji minister je rekel, da so žrtve italiiafiski državljani, za katere^ se mi ne smemo ozirati. Kar se tiče zločina nad »Edinostjo«, ie treba zagotoviti, da kaže ves potek teh dogodkov da ie bil napad sistematično prlpravlien. Tržaška policija ie v rokah fašistov. Njen vodja je fašist, pa bi vendar lahko preprečil napad. Kot primer navaja dr Pivko Littbliano. kier 'e deset minut po tam ko ie dospela vest v Lmbltano. dal policijski ravnatelj iz lastnega nagiba zastra-*itl italijanski konzulat. Niegov italiianskl to variš v Trstu tega ni storil Po konferenci v Locarnu smo slišali govor. Izrečen v tonu ki so ea faSlsti v Trstu prav dobro razumeli in vedeli, kaj jim je storitL
(Svetozar Pribičevič: «Ali soglaša g. Ninčič z g. Ratiičem v naziranju o šefu italijanske vlade«?) V resnici so oškodovani podaniki italijanske države. Toda ti državljani so del našega naroda. MI na smemo vedno le popuščati b trpeti. Tako globoko še nismo padli.
Govornik zre z veKkim pesimiznom na naše bodoče odnoša;e do Italije. Na odločnejšo pot bi lahko krenil tudi naš minister za zunanje stvari. Ako bi bil v petek podal pomirljivo Izjavo, ne bi bilo prišlo do neljubih sekundarnih dogodkov. Brez ozira na strankarsko pripadnost stojimo vsi na strani naših prosiakov, ki morajo toliko pretrpeti. Vsa omladina brez razlike ali so demokrati ali radikali. aH radičevci ali katerekoli druge stranke, ie v tem pogledu enodušna. Govornik ie podčrtaval. da so se danes našli skupal i ManaovciiOrjunaši v ogorčenju pro ti nezaslišanemu in nezasluženemu udarcu v Trstu. Dr. Pivko ie končal svoja izvaianja z izjavo, da se z odgovorom dr. Nlnčlča nikakor ne more zadovoljiti. N egnvemu treznemu. krasnemu govoru ie sledilo burno odobravanje na vseh straneh.
Za dr. Pivkom ie govoril davidovičevec dr. Grga Anglelinovič. ki je zahteval od ministra dr. Ninčiča. da bi lahko bil odločnejši in pogumnejSl. Rekel ie. da razume niegov delikatnl t« težavni položaj, a vendar moramo pričakovati, da se bo oprostila tudi Italija.
S tem ie bila debata o izjavi zunanjega ml nistra o dogodkih v Trstu končana in zbornica le prešla na dnevni red: Podrobno debato o invalidskem zakonu Govorila sta klerikalec dr. Hodžar in radikal Dragatln Rankovlč. nakar je bila seia zaključena. Pri hodn a seja bo jutri dopoldne t istim dnevnim redom.
Volilni boj na Češkoslovaškem
Praga, 8. novembra.
V	nedeljo dne IS. novembra se vrSo v Češkoslovaški republiki volitve v Narodno .skupščino In v senat Volitve bi se morale normalno vršiti šels v maja 1926; vlada pa Jih ie razpisala pol leta preie iz razloga, ker izidi občinskih volitev kažejo, da je politična razvrstitev popolnoma drugačna, kakor ie bila v leta 1920. po prvih volitvah v Narodno skupščino in ker je razmerje moči v vladi predmet stalnih napadov opozicije. Vlada hoče te očitke proti svoji eksistenčni upravičenosti ovreči, zato je parlament razpustila !n razpisala nove volitve.
Volilna borba je pričela pravzaprav že poleti, ko se je zaznalo o načrtu vlade. Ne oziraje se na osebne napade od vseh strani, volilna borba ne prikazuje ničesar posebno zanimivega, tndi do sedaj še nI ttobecih presenečenj ali senzacij.
Dosedanja vladna večina, i. zv. koalicija združuje v sebi vse češke stranke izvzetnši komuniste in stranko obrtnikov. Komunisti, ravno tako Nemci in Madžari so protidr-žavne stranke In Imajo iste metode in iste pogreške, kakor vsa ostala protidržavna opozicija. Tudi Hlinkova klerikalna slovaška ljudska stranka je tajila in uničevala obstoj države in se ie gibala v vodah madžarskih interesov, torej protldržavnih. Značilni pojav v tej protidriavnl opoziciji je bil. da ni imela v sebi sile se združiti — da je šla
v	fcoi proti vladi in vladni koalicij raztrgana. tudi ni pokazala ne radostne vaje, ne moči m zmožnosti, da bi ustvarila kakršenkoli program opoziciionalne politike. Do otvoritve volilnega boja v čsi. Narodno skup-Sčhso nI bilo drugih protldržavnih strank.
V	volilni boi vstopa io češke stranke proti novonstvarjeni, na volitve preračunani prehladni opoziciji, katero tvorijo na eni strani btvši agrarni poslanci Pržšek. Rychtera iz slepega odpora proti vodji agrarcev. min. predsednika Švehii, na drngi strani del nezadovoljne inteligence iz vrst narodno-de--rrokraiske (Kramarove) in narodno-socija-iistične stranke (Narodna stranka dela). Obe skupini. ki sicer ne razpolagaii s potrebnim organizacijskim aparatom, toda s tiskom pre pljavljati celo državo, napadate vladno koalicijo. Pržškova stranka odklanja sicer vsako zvezo agrarcev s soci:aiisti, toda nI zmožna povedati, kako viadno večino si ona zamišlja. Narodna stranka dela odklanja vse narodno koa!ici:o in priporoča zvezo z Nemci, kljub teme, da nima jamstva ali bodo Nemci sploh pripravljeni otvoriti tako koalicijo. Ta stranka zlorablja ime zunanjega ministra drja 3eneša in predsednika Ma-saryka. Minister dr. Beneš, ki ie organiziran član narodno-soci.ialistične stranke in tirdi na njeni listi kandidira, je izjavil, da s stranko dela nima ničesar skupnega in da zagovarja tako koalicijo, kakoršna je danes. Kljnb temu stranka dela trdi. da dr. Beneš rn njegova okolica delajo roko v roki z novo politično protikoaliciisko formacija
Nemci so se od početka trudili ustvariti skupen volilni nastop vseh nemških strank ali pa vsaj enotno fronto v dveh velikih sku-sinah: socijalistični in meščanski. Podajanja so se razbila ob malenkostnih osebnih stva. Teh, razbili so jih predvsem Židi, ki so on ganizirani v tkzv. demokratični stranki. Ko od skupne nacijonalne volilne zajeanice niso mogli doseči izpolnitve vseh svojih pretira, nih zahtev, so izjavili, da sploh ne bodo kan. didirali. Na ta proglas so se oglasili zionia in pozvali češke in nemške Žide naj na. pram državi izpolnijo svoje dolžnosti: po. svaril so Žide, naj ne podpirajo še nadalje stremljenje nemških nacijonaicev v njiho. vem protidržavnem boju. Zidje da imajo od države velike koristi, država jim v nobenem oziru ne škoduje in da morajo biti njeni lojalni državljani. Med nemškimi volilci je razbitje enotne fronte povzročilo veliko epatijo napram volitvam sploh in pričakou vati je, ca se mnogo Nemcev radi tega ne. uspeha abstinira. Nemci republike so s tem pokazali, da so element, ki ne more ob vi as aat: niti samega sebe in da so nezmožni iti preko malenkostnih osebnih razdrtij. Veliko več discipline kažejo Čehi in Slovaki. Tudi oni so z marsičem nezadovoljni, vendar so ostali disciplinirani in se znajo obvladati. Tako se je pokazalo, ca so vse trditve in dokazovanja Nemcev, da so politično naju zrelejši narod, Ie prazna fraza.
V	političnih krogih računajo s popolno gotovostjo, da volitve ne prinesejo večjih sprememb in da nepričakovanih preobratov ne bo. Protivladna češka opozicija, t. J. Pra. "kova stranka in stranka dela najbrže ne dobe niti enega mandata. Praškovi stranki so njei lastni kandidati utekli v stranko agrarcev, tako. kakor sezonski delavci v sladkorni ali hmeljski kampanji prehajajo iz posestva na posestvo. Stranka dela je vso svojo akcijo stavila na karto nezadovoljno« sti državnega nradništva in na pridobivanje strankarsko neorganiziranih; ta špekulacija pa je običajno zelo nehvaležna in nezane--sljiva.
Razmerje čeških meščanskih glasov proti socialističnim, ki je bilo 55 : 45 odst. ostane najbrže tudi v prihodnji Narodni skupščini neizpremenjeno. Socialni demokrati, ki so pri zadnjih volitvah nastopili skupno s ko. munisti in se je šele po volitvah stranka ce. pila, bodo sicer imeli nekaj manj poslancev, zato pa bo po splošnem pričakovanju stran, ka čeških socialistov (narodnih socialistov) preccj pridobila. — Krimifova stranka bo po vsej priliki precej nazadovala, pridobe pa agrarci in to z ozirom na dejstvo, da je bila po deželi izvedena agrarna reforma. Na Slovaškem izgube nekaj mandatov Hlinko.
vi	ludovci in to radi tega, ker češka kleri« kalna stranka na Slovaitcem kandidira tudi proti ludovcem. Obe stranki, ki si prisvajate nasledstvo Kristusovo na zemlji — se tol* četa vsevprek in medsebojno hujle zmerja, te kakor zmerjajo komunlati protiboljševiške stranke. Kot nova vladna stranka se po vo* iitvah pojavi Obrtniška stranka, ki Je imela dosedaj nekaj mandatov, • je bila poti an Je. na v stran radi tega, ker so se jih branili i narodni demokrati, i socialisti, ki imajo vsi svoje »sstae orsanizacit* obrtnikov. Volitve
v občinske odbore pa so pokazale, da je s stranko obrtnikov treba računati; obrtniki pa so tudi pripravljeni, da vstopijo v novo koalicijo.
Osebnih sprememb, kakor kažejo kandi. datne liste, v novi vladi najbrže ne bo. Bo. doči parlament bo v glavnem moral rešita mnogo gospodarskih vprašanj, katere je na» značila konferenca v Locarnu in druge med. narodne konference. Ta vprašanja bodo ka. raktcrizirala bodočo politiko evropskih drs žav. Zato češki parlament ne bo mogel imeti dosti lastne inicijative in bo bolj gospodar* ski kakor politični parlament. Sedanji sistem epetorices razširjen morebiti na «šestorico» je -a take naloge kako? naiašč. Računajo tudi s tem, da v slučaju, ako bi se sedanja vladna sestava pokazala za neprimerno, nas stopi mešano ministrstvo, v katerem bi m i j nister financ ime! podobno pozicijo, kakor jo ima danes zunanji minister dr. Beneš.
Posebno je treba povdariti, da je potek volilnega boja povsem miren, dasi bol j še vik i in Hlinkovi ludovci kriče nasprotno. Nasilja ni nikjer, ako izvzamemo praske agitatorjev s pristaši dragih strank.
čičerin o Balkana in
cr o
Pariška «Revue des Balkans« priob-čuje izjave, ki jih je dal sovjetski ljudski komisar za vnanie zadeve Čilerin nienemu berlinskemu dopisnika dr. F. Braunu. Čičerin jc iz'a vil med drugim:
Sovjetska vlada zasledtiie namam balkanskim državam politiko mirnega zbliževanja ter ni nikdar tmsIMa na bolj ševiziranie Balkana. Zadnji doeodki na Bolgarskem niso delo sovjetske vlade. Komtmisti na Bolgarskem so nastali v državi sami ter so črpa*! svojo moč v naciionalnih organ'za^i!ah. ki nimaio nič skupnega z moskovsko vlado. V kratkem pričnemo z Bolgarsko pogajama za vzoostavitev dip'omatsk;h in - -no-darskih odnošaiev. ki bodo temelijlj na duhu medseboinega nevmešavgnla v notranje državne zadeve. Interes zhli-žania med nami in Bolcrarsko je evi-denten tudi za balkanski mir.
S kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev nimamo nobenega snora ter upamo, da bomo mogli kmalu vzpostaviti prisrčne in službene odnošaie med Moskvo in Beogradom. Puški narod ie bil vedno prožet naiholjših brafsk'h čustev do srbskega naroda. O Pašič je velika osebnost ne samo za Srbe. temveč za celokupno Slovanstvo. Sicer na imamo utis, da je kljub navidezni obiiki mi!itarist;čne in policijske države, kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev naibolj demokratična država v Evropi.
Lani nas ie obiskal g. Radič, toda mi nismo nikdar verovali, da ie hrvatski vodja za naše ideie. Sicer pa nismo imeli nikdar namena, da bi napravili Radiča za agenta komunistične propagande v Jugoslaviji.
Naši odnošaii z Rumunijo so dobri in bi mogli biti še boljši, ako bi hotela Rumunija razumeti, da je Besarabiia ruska dežela. Toda ostanite mirni, mi se ne bomo vojskovali radi Rumunije. Čakali bomo. da nam jo Rumumia' vrne. ko se bo prepričala, da ie posest te dežele samo v njeno škodo.
Monarhisiična zarota na Bavarskem
Ofleijeiril bavarski krogi proti monar-histom.
Berlin. 9. reovembra.
V Bavarski so orišli na sled monarhi-stični zaroti. Kakor poročaio listi, sta oba vplivna svetovalca prestolonaslednika Ruprehta. niegov kabinetni šef v. Soden in bivši poveljnik bavarske državne brambe general Moehl pred ka kimi štirinajstimi d.ievi nosetfla mero-daine uradne kroge ter pri njih poizvedovala. kako bi se zadržali, ako bi v doglednem času skušal prevzet; prestolonaslednik državno oblast. Razmere na Bavarskem so se od zadniih pretresiia iev v novembru !. 1918. znatno konso-lidirale. radi česar ie po mneniu monar-histov nastaia nevarnost, da bi se liud-stvo soriiaznilo z obstoječimi razmerami. Zato bi bilo po pojmovanju monar. histov skrajni čas za hitro deto. Nalpre: se ie osnovala pod voiaškim vodstvom generala Moehia organ:zaci'a »Bavern-treue« z namenom. nud;ti oporo enakim obstoječim organizacijam in se jim postaviti na čelu v primernem času. Sed3t pa nai bi orišel čas. da se napravi tndi nadalini korak in d3 prevzame kraliev-sko oblast bivši bavarski prestolonaslednik.
Oba agenta bavarskega prestolnna slednika sta preiela odgovor od službenih vodilnih krogov, da so po ustavi kliub svoiemu morebitnemu monarhist'* nemu mišlieniu obvezani, da braniki državno vlado ter ustavo in da bi morali nameravani monarhistični prevrat smatrati kot poizkus revolucionarnega de-ianja. radi česar bi se ne obotavljali, upreti se taki akciii z vsemi sredstvi
O tem pišejo vsi nemški listi. Zanimi vo ie, da namerava oo gotovih vesteh bivši prestolonaslednik Rupreht sedai zahtevati od bavarske države odpravnino za rodbino Wittel*baeh v znesk-J 10 milijonov. PoToča se tudi. da se 'e v nekem oismn iz okolice prestolonaslednika Ruprehta Hindenburgu kritiko-vala prepoved državni brambi. da ne sme v bodoče več defilirati pred Rup-rentom ali kakim oficiriem stare armade, da oa državni predsednik na to pismo ni odcovoril.
Prve podatke o nameravanem monar hističnem prevratu na Bavarskem je nfriavila »Frankfurter Zeitunps.. Kakor
trdijo berlinske vesti izvirajo ti podat- ' tri iz krogov bavarske vlade, ki se ie na ta način zatekla k javnosti, kar smatra kot najbolj primerno sredstvo za preprečenje prevratnih načrtov bavarskih monarhlstov. Nekateri smatrajo, da ie bila locarnska konferenca neposreden povod za očitnejši nastop Ruprehta m njegovih svetovalcev. »Vossische Zet tung« piše. da se ie Ruoreht naibrže zbai. da se posreči nemški republiki izvesti veliko delo miru in obnove, radi česar bi hotel že sedai zasesti bavarski prestol, dokler še ni prepozno. V demokratskih in sociialnodemokratskih krogih te odkritje bavarskih monarhi-stičnib načrtov izzvalo veliko ogorčenje. «Vcrrwarts» obtožuje velelzdaje nad državno usta to rn d-*avno enotnostjo Ruprehta Wit:elsbacha. njegov ta-kozvani kabmet rn voditelie mrw«-hi. stičnih prevratni ,->r<r-":T5»Hi Bavarskem List zahteva od državne oblasti. nai nastooi odločno oroti rem ana-cijonaTnim elementom. Tud' demokratski tisk zahteva, nai se uvede orot' mo-uarliictičnim t>revrafniknm nre»«kava Tisk levice "s ?e z°lo ironično sn-eiel vest da so zae+onn^? prestolonaslednika Ruprehta zabavali od bavarske vlado. ns' ntir^a	Vi-^f^vi rod bini odoravmno 10 miliVm., s čemer bi reptib1'ka cama finansirala monarhistič-ne prevraintke
Odmevi Ijisbljaisskili demonstracij v Trstu
Trst. 10 novembra. Današnja «Ttdnosf» piše: Drugi dsn do onnstršenjn uredn;šfva 'n tiskarne r?š»<Ta tf^rn so krožile po Trstu vesti, č^š da ie h"1 vl.iubliani na-^adfn in za^gnn ?amVai5n!i Ital"ar-ki konz'-1at. Z oz'rom "a te vesti ie posla1 fitka" 'rg"«'ovepsVi sr """rainl kcnttil ijr«*r>. r>i>šan Stepanovič listom sledeče obvestilo:
*Oe.ieralni konzulat kraHevtne Srbov Hrvatov ln S'ovencev ie ohvešf jn da krožiio v gotovih krog<h glasovi. č<>*
da ie bij generalni konzulat Italije v Ljubljani napaden, opustošen fn zažgsn.
Po vesteh, ki so prispele konzulata iz nradnega vira ponoči cd 5. na 6. novembra se je skušalo uprizoriti demonstracijo proti italijanskemu generalnemu konzulata radi vesti o neupravičenem opustošenju ^Edinosti*, v Trstu. Ta poskus pa ie bil takoj izjalovljen po naglem nastopu policije.»
To sporočilo iugoslovenskega general nega konzula ie posnremil fašistovski -rPoptolo di Triestes z da';šo pripombo v kateri ie protestiral oredvsem r>-oti izrazu ne«'rrav'čeno opustošenje «Ed'no-st1». češ da si ie s tem izrazom dovoli! konzul drrge države izrazji v uradnem aktn svoie mnfnie o vpraš^-nin. ki se tiče izbirčno italijanske notranie mTifke.
Drugi dan v nedeljo ie priobčil «Po-nolo di Tripcte^ drugo eno^ilo generalnega konznla gosp. D Sfepanoviča katero se nanaša na "-nteste faš5"+ov-skf^". cr^s-ta ter se g'asi:
«Medtem ko se spoštovanemu urbanist vu zahvalin'em za vlind^o rrhtavo snoroč^a gpn«»r'!),T»''«»i kOT»z"1a o protttta Kianskfi d^^onsfractiah v Lipb^an'. katero ni imelo d-ti^ega "arrte-.ia rje^-, obvestiti o res"'?**ctn	^""""i^ov moram dati 'zraza srvoiemtt živemu ob-žalivarhi rad' kom-utaria k en; besed' rir^en'enega sr>oroč'la.
Izraz »nennravičemo opustošenje Edi nost'» se nima vz»f> kot nrsdna sodba
fpmvp^ kot	i^vtio<ro
f»7!ror"3 d^mor»«tra**tov v I.irb-
!it»t»5. ?;cer ^a že besedno s-noro*;ta ne do"i'š?a niVakp^a to^tvamesra dvior"a.
Svesf sem si. da se moi? dosedanje delovanie ne more označiti kot vmeša vanie v nofran'0	nr:iatp1^sVe dr
*ave. katere gost br-m Še nekolika tednov. ker sem nre'«t	nar dnev vest o svoti r.rar!ioc(;rvi Svoie meP'"i v Trsfti h^m zapustil ~ mirno vesrio v tem oog'edu Smatram dalie za potrebno ?z-bviil. da bom srečen re bom nekega dno slišal, da d*'aio neodgovorni lil na eni in drngi stran' z večiim razume vanlem za utrd'tev odnošaiev med obema sosednima državama, k' sta nokii-<•?>"' da se med seboj donolniuiefa.s
Iz opustošene »Edinosti"
Pri navalu na «Edinost» je kakor znano organizirana vandalska tolpa de-molirala redakcijo in deloma tiskarno tržaškega slovenskega dnevnika. Danes prinašamo sliko ene izmed uredniških sob. iz katere napadalcem ni uspelo pravočasno pometati mobilij na ulico, kakor se ie to zgodilo s pohištvom dragih sob. Zato pa so napravili uprav učinkovito »tihožitje«.
Politična kriza v Nemčiji
Berlin. 7. novembra.
Nemška ljudska stranka p>>d vodstvom dr. Stresemannovim se ie zadnje leto na vso moč prizadevala, da uvede nemške nacijonalce iz komodne. a čisto brezplodne demagoške opozicije k odgovornemu 9-«jelovaniu pri upravi države. Stresemannovci so tipično meščanska stranka, ki med drug m zastopa interese težke industrije. Zato so io nasprotniki na skrami levici krstili za »Stinnesovo stranko«. Ker je realistič-neišs kot nemškonaciVmalna stranka, ki sicer uživa ne le podnoro veleagrarcev. ampak tudi dela težke industrije, ie ljudska stranka v preteklih letih stopala v vladno koaliciio z demokrati in centru-mom (takozvana »koalicija srednjih stranka), včasih na ie sedela v vladi celo sktmai s scci.ialnimi demokrati («ve lika koaliciia»).
Ko te Nemčija prebrod;ia kaos. nasta1 iz pasivne rezistence v Poruhrju. in s„*. ie začel ooložai stabilizirati, je začela težka Industrija oritiskati na ustanovitev meščanskega bloka, iz katerega bi^bila izkliučena sociialna demokracija. Sled-nia ie bila namreč prevelika ovira za izvedbo one notranie "m sociiaitie politike. ki si io ie zaželel kapital.
Nemška demokratska stranka, ki svoie ime po pravici nosi. ie odklonila sodelovanje v meščanskem bloku Ona ni hotela izzivati novega boia med kapitalom in pjoletarijatom v itak že večkrat težko izknšani NemčiH. Pač na le klic do meščanski fronti našel ugodnejši odmev v katoliškem centrumn. Le-ta je s svoiim blagohotnim zadržanjem omogočil vstop nemških nacijonaicev v državno vlado pod predsedstvom dr. Luthra.
Desničarska viada ie vodila notranjo, finančno in zlasti carinsko politiko, ki Je Drinesla velikih koristi naciinna'cem Zato so slednii podpirali zunanjo politiko dr. Stresemanna. Ko pa ie konferenca v Locarnu oroti Dričakovanin nem-
ške reakcije rodila dober uspeh, so sc naciionalci ustrašili nadalinega sodelovanja Pri miroljubni zunanji politiki, ki Dostaven na laž vse. kaT so oni cel čas oo vojni trdili in propagirali. Zbali so se svojih varanih volilcev. Zato so izstopili iz vladne koalicije, češ. da ne morejo spreleti iocarnskega pakta, ki ne zadostijie interesom Nemčije.
Vlado pa so zapustili s tiho željo, da se locarnska zadeva opravi brez nilh. nakar bi se s čedno umitimi rokami zopet povrnili na ministrske sedeže uživat sadove po niihovem okusu prikrojene notranie. socijalne. finančne in carinske politike.
Ta lepi račun so iim orekrlžali demo-kratie fn sociialisti. brez katerih v parlamentu ni večine za Locarno. če vztra-laio naciionalci pri svoji negaciji. Demokrati zahtevalo za svoie glasove izključitev nacijonaicev iz državne uprave in obnovo cvelike koalicije® skupai s sociialno demokracijo Slednia Da nič kai ne veruie v dr. Luthra in v »Slinne-sovo stranko» zato se izjavlja za nove volitve
V vsakem slučaiu so nacijonalci v hudem škrincu. Novih volitev Ke opravičeno boie. ravno tako kot obnove »velike koalicije« brez nfih. Zato so sklicali stran kino konferenca na dan 15. novembra. Dotlei upaio. da bo Antanta tzoolnila koncesije, ki iih ie obliubila nem^Ki de-legaciii za spreiem locarnske pogodbe V tem primero bi mogli zagotavljati nemškemu lindstvu. da so oni tisti, k? sn s svoio taktiko izsilili izpraznitev Kol-na nov režim v Porenjn in druge take dobrote. Tako bi se z lažjim srcem vrnili v vlado in locarnski kellb. katerega bi morali izniti sknnai s svoihnJ zavezniki. ne bi bil več tako grenak.
Dr. Luther in dr Stresemann sieer za-trinieta. da ie nadalifio sodelovanje z naciionalci nemogoče Nočeta pa se Izjaviti za logično posledico, ki bi bila le obnova »velike koa"ciie». Iz tega bi se dalo soditi, da ie vedno upata, da bod) demokrat! te sociialisti vendarle glaso-
vali za Locarno. Najbliže resnici Da bomo, če zremo v tej dvolični igri držav-nega kabineta na eni strani pritisk na Antanto. da se požuri z obiiublienimi koncesijami, na drugi pa grožnjo na naslov nacijonaicev s posledicami, ki jih zadenejo, če se ne izpreobmejo do sklicanja parlamenta.
Zadnja zavezniška nota. ki zahteva oa Nemčije izvedbo gotovih razorožit-venih zahtev, predno se začne z evakuacijo Kolna. pa kaže. da zavezniki niso nič kai voljni podleči temu izsiljevanju. Dr. Luther bo mora! ugoditi zavezniškim zahtevam aii_pa bo še č^kal na izpraznitev Kolna. t ako Vlada kot nemški naciionalci bodo prisiljeni pokazati svoj nravi obraz, in sicer še pred sklicaniem Reichstasa v drugi polovici novembra.
Politične beležke
-i- Zanimanje beograjskih potitičmh krogov za naše klerikalne poslance je — po poročanju »Slovenca* sodeč — včasi zeio hudomušno in zelo deljeno. Tako n. pr. včeraj čitamo v posebni brzojavki, da se »o dr. Koroščevem potovanju (!l po Dalmaciji v politi "nit krogih še vedno govoriš in da se »razni politični kropi zelo zanimajo za njegove vtise v Dalmaciji . . So pač tudi med političnimi krogi zlobni jeziki, zato ie škoda, d a »Slovencu« ne pove. kaj vse govorijo o dr. Koroščevem potovanju in zakai iih mnogo bolj zanimajo njegovi vtisi kakor njegovi uspehi ... Na drugem mestu pa poroča včerajšnji «S1ovenec*>. da je poslanec ?ebot od 20. oktobra dalje — torej istočasno. ko je dr. Korošec popotoval po Dalmaciji — vložil celih !7 Interpelacij. Našteva jih po vrsti, pa ne da nič vedeti, aH so tudi one vzbudile ka? zanimanja v političnih krogih.
-r Interesantno poročilo o volilnem boju v ČSR je objavil včerajšnji * Slovenec*. Njegov prikaz političnih prilik v češkoslovaški državi je deloma popolnoma netočen, deloma direktno smešen. Tako n. pr. če glasilo ljubljanskega škofa poudarja, da so pravzaprav vsi čsl. ministri korupcijonisti, izvzemši klerikalna ministra Šramek in Dolan-sky, kajti »dočim so vsi drngi ministri gledali skoraj samo na strankarsko pripadnost pri nastavljanju in odpuščanju uradništva, sta se nisgr. Sramek in dr. DoIansky ozirala samo na sposobnosti To je čisto po klerikalno povedano. Prav ženantno je »Slovencu» tudi dejstvo, da se češka katoliška duhovščina nikakor ue pokorava krivemu nauku o edino zveličavni klerikalni stranki in da kandidira mnogo katoliških duhovnikov na listah neklerikalnih strank in ceio »kultumobojne« agrarne stranke. Najinteresantnejše pa je stališče škofovega glasila napram obema klerikalnima strankama. Lidovi strani in Hlinkovi Ludovi strani. »Slovenec* je za Lidovo strano in ne za Hlinkovo Lndovo strano. akoravno je prva v dr-žavno-agrarnem oziru centralistična ln se priznava v nacijonalnem oziru k češkoslovaškemu narodnemu edinstvu. Program Hlinkove klerikalne stranke jo popolnoma podoben programu slovenskih klerikalcev, ludovci ne priznavajo narodnega edinstva ter so kakor naši klerikalci avtonomisti. Zakaj gredo torej ljubljanske simpatije h gospodu Šrameku in ne k S. Hlinki? Zagonetka ni težavna. Lidova stranka je močnejša. bolje organizirana, sedi na vladi in zato ie mila in draga slovenskim klerikalcem. katerim se zdi novsem naravno in dopadliivo, da v ČSR. ostro pobija program, za katerega se SLS v Jugoslaviji bori baie «ns življenje !n smri . .
-f Zarekli so se — pa popravljajo.
V petek je objavil »Slovenec« uvodnik, v katerem je udari! zopet v svoje stare strune. Vsa grdobija protinarodnega in stinkta pravega klerikalizma je dobilo izraza v tem članku in to baš v trenutku. ko se naš narod boli nego kdaj zaveda, da mu je spas ie v narodnem edinstvu in v globokem razumevanju bratstva med Slovenci. Srbi in Hrvati. In medtem, ko je srbska javnost z enakim ogorčenjem kakor naše slovensko liudstvo obsoiala tržaški vandalizem Droti slovenskim bratom, v trenutku ko so srbski listi z globoko resnostjo in pravo ljubeznijo pisali o trpljenju »bratov naše krvi*, nrtmorskih Slovencev in Hrvatov, ie »Slovenec« prišel do zaključka. da se danes niti ne more postaviti vprašanje: »Ali smo (s Srbi) bratje ali nismo?«, ker nas ie »sedemletna šola izmodril2 tako daleč, da nam vzbuia ta beseda sram. kakor nekai s čimer smo se enkrat osmešili!« Naknad no so se gospodje ustrašili groznih besed. Radi verjamemo, da večina pristašev SLS dobro občuti izdajahtvo takih besed fn da fe bila ravno tako ogorčena kakor vsa ostala narodna javnost. Zakulisni ideologi klerikalne protisrbske mržnje so uvideti, da so šli predaleč in v nedeljo ie »Slovenec« poskusit da korigira vtis svoje razprave s tem, da ie napadel »Jutro*, češ da smo nespodobni, ker smo njegovo gr-dobijo ugotovili. Z uprav jezuitsko neiskrenostjo se škofovo glasilo izmotava in prihaja končno do zaključka, da »Jutro« sumniči hi kleveta, ker klerikalnim voditeljem vsled katastrofalnih posledic njihove sedemletne nesrečne politike »v grenkosti prekipeva srce!» Mi se v današnjih resnih trenutkih ne bomo spuščali v vabljive polemike in smo zadovoljni, ker smemo konstatira-ti. da ie odnor narodnega dela pristašev SLS proti srbofobski politiki SLS že tako narasel, da celo škofovo glasilo mora popravljati izbruhe protmarod-ne mržnie svoiih zapiečnikov.
«JUTKO» St. 262
3
Sreda li. XI. 1925
asi
Rojaki!
V četrtek, dne 12. novembra 1925. je Pita obletnica žalostnega ranallskega dn?. Teg-? dne ie bila sklenjena '>ar,<d-ba. ki 'e odtrg^a od nas okrog fi0.«)00 naš-n brit iv v Prirmnu.
Naša dolžnost ie. da se v teb cheh spomin amo bratov in sester pod dado Italiie ki žive tam v težkem in brezpravnem stani« m da dvignemo svoj glas proti reknltHrnim krivicam, ki iih iroiio lindie našega rodu ood vlado ln oritkVK.tn brezobzirnega ln nekulturnega fnš;zma.
Poj vlado Italfianskega fašizma ip izgubil r.aš n*»rnd v«? svoie nravies. Naš jezik ie izgnan iz šol. na? tisk se omejuje in cmčuie z vsemi sredstvi: skratka, lt3li:anska vlada izdaia uradne odlike. s katerimi hoče na m3b zatreti vsako sled na*e kulture in našega iez;ka. vse kar si ie naš človek tekom stolsiii nst,?ari! z 'astnim delom in oridnostkv
Vsled teh vnebovoiiočih krivic more izdaviti vsa Jugoslavija. da svojih za-st'žn'en;h bratov ne more in ne sme pozabiti ln da nobena dr*avna meia nima moči. de M zabrisala kulturno ln narodno. !<?2lkir\no tn knun sorodstvo.
Mi vs! smatramo, da krivice, ki iih aficlielna in neofcijelna Italija dela pri-padrlVom našega naroda v Primerni, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom In Slovencem, ampak celokup-nemn našemu narodu.
Vsled tega na noben način in nikdar jts tr.orerr^ priznati prijateljskega sporazuma med državama toliko časa. dokler ne bo lta'iia postopala napram našim bratom tako. kakor ie to dolžnost prosvfMiene in kulturne države /ato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških prasdc tudi za svoje ne-osvoboiene brate ter hoče iste s svoj?:« neumornim ln smotrenim delom tudi doseči.
Pokra iinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljub';an! proti vsa kulturna l.i narodna društva širom domovine, da st z resnimi ln dostojnimi kulturnimi prireditvami spomnilo o priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan le določena nedelja 22. novembra 1923. Ta dan bodo po vst-i Sloveniji, todi v nienib najoddalje-neiših sorskih krafnb. soominski govori o zasržrienih bratih in sestrah Jugoslovanska Matica nrosl. da se ta dan priredi v celi Sloveniji nanodna zbirka r»od naslovom »Dinarski dan*. ki naj služi v oodroro kulturn h potreb našega naroda tam preko. Vsakdo ki čuti narodno, nai damre ta dan vsa? 1 dinar za svoje brezpravne brate. Podrobna navodila slede.
Po taki! To vam sporoča ob peti obletnic! rapallskega dne Jugoslovenska Matica s prošnjo, da ? besedo ta dila-rrem podnrete nlero dete. PokraHnsk! odbor Jutrosloveaske Matice v LJubllanl.
Edinost v Beograda
V beograjski ^Politiki* opltufe rr.lad Beograjčan vtise. ki jih je v Reogrudtt izzvalo faSistovnkn po čet je Članek nosi naslov t Edinost* in iz n/e/fe posnemamo nastopna interesantna opeianja:
... Šel sem skozi Beograd in po-rsod, povsod, povsod sem čul samo glasove, v katerih je drhtelo ogorčenje. Vendar se v tej državi mrz! nasilje. Beograd iskreno mrzi slepo silo in pret-n.io. Vsa prošlost Beograda je revolt proti niej. In dalie: Beograd lahko ima razne politične miselnosti, on je lahko razdeljen v stranke in razrede, in ta razdeljenost ne mora vedno izgledati simpatična, miselnost ne mora vedno biti izraz rase. — toda Beograd ima samo eno nacijonalno zavest! On ie no-siteN te zavednosti seda* tem bolj. ker se zaveda, da je prestolnica cele države. To ni več želja, ni samo zemliepis-no dejstvo, to ie stvarna črnienica. ki se v tem času trenutne preizkušnje najbolje spoznava po ogorčetriu. ki je popadlo prestolnico. In to edinstvo. H ga današnja prestolnica čuti s celo državo. je morda eden neželjenih efektov fa-šistovskega izzlvania.
Srečam stareišega uglednega gospoda, ki je bfl minister v predvojni Srbiji. Pričela sva se razgovarjati o človeka z mladim levom.
— Da. Mussolini , . . prične stari gospod. Mussolini vidi. da smo mi miroljuben narod, da, miroljubni smo celo neodvisno od Radičevega mirotvor-stva. On vidi. da smo napeli vse sile. da znotrai uredimo svoio hišo: fn da nam to uspeva, polagoma sicer, toda sigurno. In zato nas hoče fašizem izzvati in zavesti še zdai, ko smo utrujeni od dosedanjih naporov. Jaz samo vidim nekai. in to me tako raduie. da sem gospodo Mnssoliniju kar hvaležen. Svoj čas. veste, smo mi gledali tu na naš iug. na Skadar. in to nas ie bolelo. A evo. danes gledam «z. ki že sna ram v prošlost. tia na zanad >n iskreno čutim. da ie tudi ono moie. In če so Slovenci ogorčeni nad nasilij, nai se tolažijo: tudi ml stari Beoeraičani. ka*ere so za časa pariške konference obtoževali, da ne znalo čutiti za Istro in Peko. tudi mi smo zdai skupno i njimi. In mi
si bomo zapomnili ime Edinost, ki že drugič prihala iz Trsta ... Mi morda ne bomo manifestirali do ulicah. Nismo tega vaieni. Toda so še drugi načini, da pokažemo svoio nevolio . . .
Stopava s starim gospodom mimo Narodne skupščine. Čujeva zveneče udarce kladiv z zgradbe, ki stoji med Narodno skupščino in vojnim ministrstvom. Tu se s počasnim delom dviga ogromna stavba, z masivnim kamenjem v temeliu. Stari srosnod se ustavi pred to zgradbo Oenera'nega štaba:
—	To ie treba solidno zgraditi. pravi z zadovolin;m nasmehom in me gleda. SoMdno in disciplinirano!
Pos'av!iam se od starega gospoda in v odgovor rečem samo eno besedo:
—	Caporetto!
Beograd se je zares približal svoie-mti iugu. A to ie ono. kar gospod Mussolini morda najmanj želi.
Slovenski odlikovane! s pariške razstave dekorativnih
umetnosti
Kakor smo že Dodrobneie poročali, so slovenski ude'ežniki na nedavno zaključeni mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti dosegli zelo časten uspeh, ocenjen s tem. da jim je iury priznala lepa odlikovania. Objavljamo danes portrete odlikovancev.
V gornji vrsti od leve na desno: aVa-demični kipar Lojze DoFnar (zlata medalja in častna diploma), gdč. .Marica Sarčeva (lastnica znanega ijublianske-ga modnega atelieia. srebrna medat;a za razstavljene toalete in modno perilo) ter lastnik ljubljanske tvrdke za po-
hištvo Ant. LtUi^iscc uiala metjaijai.
V spodnji vrsti: arhitekt dr. Rado Kregar (srebrna medalin). akad. slikar in grafik Božidar Jakac (bronasta medalja) ter O. Grebene, prof. na ljubljanski Srednji tehnični šoli (srebrna me-da'ia).
Poleg navedenih so bili še odlikovani: z zlato medaljo Pnškarska šola v Kranju, s srebrno na Slovenska soba. lzde!ova!n;ca cerkvenih predmetov, ?enska strokovna šola in Zavod za žensko domačo obrt ter 7 bronasto gospod D. Vahtar, vsi v Ljubljani.
Demontiran]? ljubljanske poštne direkcije?
Radičevci io nameravalo prenesti v Zagreb ;n reducirat? naše poštno tirad-nistvo.
Zagreb. 10 novembra. »Jutami! Ifst c. s^dai polnficiiozno g's-silo Padičeve ftSS in « tem ministra zn oošfo in brzniav dr. ^unerlne. donaša r>osebno vest iz Re^grada. k' nanove-dtiie rednVoHo sedani'h osmih pokrili direkcij na Sfiri. s čemer bi noš»e v Sloveniji prinad'? zagrebški d;rekciii De-
r»e?3 (naslovljena: «Komercija!izaciia poštnega ministrstva«) nravi:
«V zveai s principi, k? so bili spreiefi v pnogramu in cami dek'a'nc!ii vlsde. se v kratkem zn*nn nrovaiatt ^'^like 5tt»dnie. ki se imajo izvrš;ti v vseh re-sorih Zaenkrat se proučple stanie ministrstva za nr?to ir> brzr>iav. glede katerega ie ugotovljeno da ima prevelik nradn;5k! sn^ri* Priš'no m!n'strstvo ;ma zdai 8 d;roVcii m sicer v P.^ogradii. 7agrebn. 1-h'hl'anl. S^"">ievn. Mnvem Sa dn. Spl;tu. Cethru in Skopliu. 'fkipiti imaio 5firi direkeiie. in sicer: skoolian-ska. cefniska solitska In liiihTltmska. — 'a^o. da b' osta'e samo- h^ograiska zi Srbijo. Južno Srbijo in Črno goro. no--.'osadskri Han^t Ha*Vv-\ S-°m in H->-
ranio. saraievska za Bosno in Hercegovino. ter ze.irrebfka za Hrvatsko. Slavonijo. Palmaclio in S!o*en"l<v» To Se pravi postaviti ves nnštni in z
ritim zveznni upravni aoara! na g'nw Ravno poštnemu mvn9te!istvu v l.inb-liani se mnra nr;zr!ati. da ie nrvovrstno organizirano in do krn;a pri'agndeno rc-g:onnlnim kakor tudi unravnim nrili-kam svovea obmojia. Za*o bi priključitev poštnega annrnta v Sloveniji nod zagrebško že i(ak ohsfžno poštno rav-natelistvo znnčilo v en mah nori<šiti vestno npovedeno or7np:7iciio ip niene ruševine šiloma privezati k razh'!<rien"mn obmrčiu z?grebš''e centrale. Nista! h! nrav'eati kaos v nnših pnštpih razmerah :p znatno poslnhšnnie 'tak p^zadovo-'jiv:h poštn:h prilik v Sloveniji.
»lutamii 1'sf^ navain kot glavni argument »komerr;a':zac;ie" di b' redi-kcl-ia poštnih direkcij imela za rvisledico tudi redukcijo uradn'štva. odnosno dn bi de! !!radn;š'<-a z^menin! in mmesti! v drrgh resort h Vrlo modro! Minister dr ?uperinn bo poštne uradnike in tra^ niče krafkomalo df>de1il narodnemn zdravstvu snci'a!ri politiki, noliedel-stvu. agrarni reformi itd. Argument t<>-rei ni samo naiven, marveč ahstirden. »V r>nš'ni službi — pravi «l!itarnii !ist» — bi ostalo samo toliko uradnikov, kolikor i:h ie rotrebnn ker se smatra r1:»
it
država ni za to. da bi vzdrževala velik uradniški aparat« ... A kakior znano, te redukciia ori Došti že davno pruve-dena. zate ie nesporno, da bi nadilina redukciia absolntno škodovala pravilni funkciji poštnega in brzojavnega anara-ta — ne glede na to. da bi v sedanjih težkih prilikah bil zonet del slovenskega uradništva na ulici.
Ne venx». ali se načrt, ki ga ob»v'ia zagrebško polnslnžbeno gasilo HSS. obravnava v stranki g->sp. Rndiča katere član ie tudi gosp Puceli. Vseknkor pribiiamo že sedai. da zadene imenovanega gospoda polna odgovornost.

"* 'u v prešlem in prihodnjem letu
Beogra:sko akademsko pevsko društvo «Ohilič» je tudi pri nas toliko znano. da bo čitatelie «.!utra» gotovo zanimalo izvedeti, kako je potekel njegov nedeljski občni zbor.
Po otvoritvi zborovania s strani pod predsednika Drag. V. Giorgieviča ie poroča! tainik g. Ivanovjč o de'ovanju društva v prošlem letu. To delovanje je bilo ze!o plodovito. »Obilic« je bi! na Poljskem in ie napravil vse kar je bilo v niegovj moči za ku'turno zbližati ie z bratskim poliskim narodom. Poljaki so pevce povsod navdušeno sprejemali. Potem ie «Obi!ičeva» družina poselila Južno Srbijo in Črno goro ter Dalmaciio. Tudi uspeh te turneje je bil popoln.
V nrošlem poslovnem letu ie obha:a-lo društvo tudi svoio štiridesetletirco. katere so se udeležili skoro vsi nekdanji »Obiličevci*. Dnlie je društvo uredilo vse potrebno za koncert akademskega pevskega zbora iz Lvova. Tuni sarajevski «Trebevič» ie bil gost «Obiiiča», ko ie nred kratkim posetll Beograd. Istotako so «Obiličevi» sprejeli rumtm-ske pevce iz Bukarešta in Poljake iz Krakova.
Pevovodia »Obiliča« ie bil v tem letu g l.ovro Matačič. bivši kapelnik l.iiTb-linnske opere, ki ie vodil driišt\-o od zmasre do zmage. Niegova zaslucra ie. da se ie društvo v zadnjem času lepo razvilo in dvignilo kar se tiče pevske umetnosti.
Pri volitvah .ie bil izvoljen za predsednika univ. prof. Oinia. za odbornike pa gg.: Dragan 0'orgievič. D-a?o-slav Oioreievič.	Braiko\ič.
Petar Portič. Milan llič in Mirol'ub Oru-jičič. Novi odbor ie prevzel dolžnost, da organizira v prihodniem !etu pevsko turneio na Francosko. Pevci študirajo sedai Mozartovo mašo. katero bodo izvaiali v Parizu in Marseliu. Ostali program za turneio obstoji iz jugoslo-venskih umetnih Desmi.
Proračunska seja celjske okoliške občine
Občinski odbor celjske okoliške občine ie imel dne 6. f m. proračunsko seio. Za finapčno - gospodarski odsek ie poroča! gosp. Mihelčič. ki ie izavil. da ie ga Ježovnikova ponudila že meseca oktobra občini svov travnike nred pokopal sčetn. da zgradi ia stavbišču stanfiva.riske hiš:ce Zahtevala ie za kvadraini meter 10 Din. a občina 'e ponudbo zavrn la Sedai pa ie ga. Ježovni-kova iziavila. da ie pripravljena prepustiti občini zemljišče tudi zastonj. Referent ie zato predlagal, nai občini po nudbo sprejme 'p nai se skleie pogodba. Občnski odbornik Plankar ie Imenom sociiali stične ga kluba stavil še dodatni predlog nai se de! obč;nskeg.i zemlii-Šča na Dobrovi narcelira in razproda za stavbišče. Oba predloga sta bila spreieta.
Nato ie prišel na vrsto proračun za noslovno leto 19Stroški znašaio ?(W.ino Din. dohodki pa 1.10.500 njn. V rednem proračunu ni Postavke za novo šolo. V seii ie b;!o sklenieno. da se naprosi davčna oh'ast. da sestavi z ozirom ".a na'emniški in drugi d'rcktiii davek seznam davčnih obvezmkov ak.ili-ške občane ?ele nato ho občinski odii u sklepa! f kritin stroškov za novo šolo P-oiačunski primaniltliai v znesku 4?8 tisoč D:ti bi se ime! pokriti s 300^ kla.l'1 na vse davke, z	dok'aji> na
u^itnino od vina in vinskega moš'a in z občinskimi ts»ksami. dofm doklad na h;štio naimarinn ta srečna občina sploh ne bo imela Občinski odhonvk Pristov-št-k ie iziavil imenom »akozvane ne;u>li-tične. v resnici pa nemške stranke, da ne ho c':icov-<1 za proračun, ker h:l
Pat in Patachon
v najnovejši burki
..liubav v snegu"
četrti dan kino razprodan! — Danes ne> preklicno zadnji dan. Vsak si iahko ogleda danes pri navadnih cenah! Ob 4.. 6.. Vi 8. in 9.
kinu ,,ljubljanski dvor"
naknadno spremenien. Proračun je bil nato sprejet z veliko večino glasov.
Glede regulaciie Savinie in pritokov je predlagal podžupan Kukovec. da naj oosebna dekgaciia tozadevno posreduje nri celiskem županu. Kot delegata bila določena občinska odbornika Ku-kovec in Jelen. Debata o elektrifikaciji celiske okoliške občine je bila zopet brezuspešna Nova šola nai bi sta'a na rn^stu kjer ie sedai cerkev sv. Maksimilijana ki jo bo treba seveda DodretL
Koncem seie ie občinski odlinrnik Mihelčič sporočil, da se bo občina prito-žiia nroti krainemu šolskemu svetu na višji šolski svet. ker ne mara nove šole na Dolgem oolju. Pritožba zahteva, da se zadtva še tnkrai vestno prouči.
Ono2ar|s»t8 se. da eden p«
ncgsVe z žigom H rnamks
_(10gsv C z ?:!poni n mami
(rdečo, modro ali zlato)
5,kS|ii£8ž
kakor štirje psrl dmpfh, Kupite eden par in rrepričsfte se. — N-gavice brez žiga -kljni" so ponare ere.
' 93-alS
Razsodba proti morilcem iz Harnice ob Sotli
Včerai dopoldne ie senat zagrebškega aodišča proglasi! razsodbo v teden dni trainioče,m procesu nrot" bratoma Martinu in Slavku Suleriu iz Harmice. ki sta sporazumno in s prigovar'aniem Martinove žene Josinine dne 25. juniia 1924 umorila lastnega očeta Ivina in ga zakopala na koruzni nDvi. Brata Suleria sta krvavo tragedijo tako spretno ma-skirala. da bi umor ostal nedvomno trajno neodkrit, da ni čez 'eto Martinov sinček čisto sluča'no izda! svoiega očrta, ko ie svniemu tovarišu v igri zagrozil: «Ub:l te bom. ka' oT je moj tatek ubil starega tatekaN To otroško priz^mie ie priš'o kmalu .ia dan, nakar so sledile ar^taciie.
Pr! razpravi ie prišlo ponovno do •ostrih nesog'asil med pričami in nre-tresliivih prizorov med Martinom 'n nie govim sinkom, k' ie spravil, nič hud-ga sluteč, svoioga očeta in n;egovega brata na zatožno k!np. Državni nravd"!k ;e zahtev a! za oba brata smrt na veša-lih. za aMrtinovo ženo Josipino pa večletno težko iečo. doč'm so zagovorniki nag'ašili. da so Sulerjevi izvršili zločin v o-etiranem afektu.
Razprava ie b;!a v petek zakliučena in včerai pro^'?? na razsodba, po kateri w obsojeni: .M^rfin SiT'er m 20 let. Slavko Suler na H let težke ieče. Martinova žena !osrp:na na ni 3 leta težke i"če. Seiaf ni smatra' ^'"ima za nremš-šlieni. temneč samo navadni timor in zato ni bila izr^^na smrtno obsodba. Obtoženci so vzeli kazen mirno na zna-nie.
Danes!
Oglejte si! Simpatični
Harry Liedke
Harrj Liecke
Harry Liedke
in lc-pa
A.gnes Ešterh5zy
Agnes Esfcrhi?zy
Adnes Esterhazv
v najnovejšem filmu
„Za dolžnost in častu
Predstave vsak dan pop. ob 3., Vs 5., 6, 'AS. in 9. uri, v nrdeliah tudi o! pol 11. dopoldne.
Kino «Tdea!»
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sreda, 11.: »Za n«rodov blagor>. A. Četrtek, 12.: »Zimska pravljica*. B. Petek, 13.: «Z» narodov blagor*. E. Sobota, 14.: ob 5. pop.: »Ifigeoij« na Ta vri«
dijaška p. kitava pri zniIanih cenah.
LhiMlsnska opera
Sreda, 11.: »Mai»on». C. Četrtek, 12.: Zaprto. Petek, 13.: »Mrtve oči*. D.
Cefisko gtedaflšfe
Petek. 13.: »Ceorge Dandin* ali »Prevara.
nI soprog*.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 14.: ob 20.: »Teike ribe*. (Rcpriza.)
Prva dllaika predstiv« v letošnji «e«o-
n! v Ljubtlanl bo v »oboto. dne 14 t in ot) 4 ari popoldne v ljubljanskem dramsketr gledališču. V prizori se OMbeievj dramska pesnitev »Ifizenlja na Tavrkll«. Cene za to
predstavo so znatno znižane ter bodo listki v predprodaii od četrtka d»!ie Pri dnevni blazafn! v operi. Predstava (e namen!ena v prvi vrsti mladin! srednjih In strokovnih šol, vabljeeo pa je tudi ostalo občinstvo.
Dragi recftacijski večer na šentjakobskem gledališkem odra
Kakor je bilo pričakovati, je bi! drugi re» citaci)tkl večer n« šentjakobskem gledali. Ikem odru mnogo boljši od prvega. K temu )e v prvi vrsti pripomoglo dejstvo, da ao recitatorji predavali dobre in prav dobre tekste. Nastopili so Itirje: gg. Ciril Oebe. »cc, Slavko Jan m Jance 2*2»r <f Ljvblj«. n« ter g. Milan Pirnat ir Maribora. Lahko *apitemo. da Ki taka produkcija bila celo » čast ljubljanski drami. 6e bi w vršila v gle. Hališču. Z« uvod ie čttal g Oril Dchevec odlomek i« Cankarjevega »Kurenta*, pocae« ic je nastopil ie s fragmentom iz »Pohujša« nja* ter z dvema pesmima: Maitre biurreau CNovačan) ia NaSe pismo (Župančič). Poka«
zal je. da ie zlasti obe penmi dobro predelal in pj ie tudi pravilno tolmačil. Njegova in« »erpretacija gre predvsem za tem. da se ne odmakne od avtorjevih ntencij V izgovor« javi ga ie nekoliko zapeljala razalnost. G. Slavko Jan je pokazal, da se zna ognjevito vživeti v predavanje in potegniti poslušal« ce za seboj z zanosom. Bil je prevei pate« tično razvlečen — v pesmi »Z vlakom* po« sehno, najboljše pa ie recitiral Cankarjev odlomek iz »Lepe Vide*: Fant je vide! rožo. Schiller se mu sicer ni brezhibno podal, a bil je tudi v tej točki na splošno vzeto do« ber. Za Ljubljano je bil razodetje g. Milan Pirnat: najboljši v uvodu h »Kratu pri Sa« vici*. je poda! dovolj dobro tudi Govor I. igralca iz »Hamleta*: Levstikov »1'bežni kralj* |e bil medlejši. G. Janez Žagar je predaval Sel'<k ar jeve: Scdmoroienčke in Rudnik ter odlomek i* Sofoklelevega »Ojdi« pa». Storil je kar je hilo v njegovi moči: nje go* izraz je najbolj stereotipen med vsemi, ki so nastopili. V splošnem se lahko reče. da ie bil ta večer dober literaren večer. spre. jemljiv i po sporedu i po predavanju. Pri« reditelji pa bi hili zaslužili več publike ka« kor ao jo imeli.
Repriza veseloigre ^Tužkc rihe<.. Šuni.ia-kohski gledališki oder v Ljuhliani ponovi v soboto, dne 14 novembra veseloigro »Težke ribe«. Predstava ie zelo lahka in bo eoto-v« ttfn:a'a. Vstopnice so naprodaj v kavarni Zala7nlk ns Starem trsru.
Šenfiakobčanl v Zagrebu. Šentiukobski gledališki oder iz l.iubl-iane ie nastopil v nedelo dne f. t. m. v Zagrebn. frral je francosko komedijo »Maskerada« in je žela sploš no priz.ranie poslušalcev. Kritika se Izraža o restotju zelo pohvalno In pravi da so se nekateri igralci posneli nad diietantfzem. ki smo ga vaieni pri sličnlh gostovanHh. Izražena pa je bila želja, da bi slovensko igralsko osohie na svo:fh itak redkih gost u-aniin v Zagrebu nastopalo s slovenskim repertoarjem. pventalno s Vako Cankarjevo dramo.
Cerkveni koncert v trnovski cerkvi. K nsšemu včeralšniemo poročilu o cerkvenem Koncertu v trnovski cerkvi se nam poroča. da le vodil prireditev pri orgliah g. prrf. Vedra! ker je g. ?vite1 obolel. V točki .Po-zdravhena« ie nastopila ga Olzela Knezova.
Poziv na obonma v mariborskem gledališču. Prijatelji mariborskega gledališča ki si še niso preskrbeli stalnih sedežev v gledališču, se poživljalo še enkrat, da to
čimprej store, najpozneje do 14. novembra. Posebno se priporoča renovirani elegantni narter ki je popolnoma ločen od di.iaškeja stojišča.
Kvartet Zska le nrlpravlien prirediti še en koncert v .Mariboru, če se prnavl dova'j obiskovalcev. Prliave spreiema clediHCka Hlatrai"? do 14 novembra. Koncert bi se vršil o^oU novembra.
H letni pianist v Beograda V torek, dne 17. t. m. nastt pi v beograiskl koncertni dvorani 14 letni pianist Robert Ooldsa id. Izvaja! nastopni program: Beethoven: Apas-sionata (on. 57). ?cb»mann: Karneval (op. 9.), PvofaVove In LI»ztove skhdbe.
Razstava bratov Krsl'ev v Splita. Kakor ooročaio splitski listi, se prin-. v 1 a v Oalifevem salonu v Splitu razstivj del hra-tcv Franceta in Toneta Kralia. Rarstua se Hn vršila pod fir.no «K'uba mladih« lz Ljubljane.
Najdba novih Puškinovih verzov In pi. sem. V Jusupovskem dvorcu v Petrogradu so našli med arhtvnlmi papiril še mnogo ne objavljenih verzov In 30 še neznanih pisem Puškinovih Na steklu vrtne lope pa so Izsledili pesnitev, ki Jo je vrezal Puškin z <11-jamantom.
Domače vesti
*	Seja centralne oprave Jagodo venskega novinarskega ndruženja. V Beogradu sa je vršila plenarna seja centralne uprave Jugo-s!over.si*ga novinarskega udruženja, kateri so prisostvovali delegati vseh sekcii. Sklenjeno je Suk) med drugim, da se Izdajo nove članske legitimacije, stare pa vzamejo nazaj do 1 januarja 1926. Sprejtt je bil tudi pred-iog o reviziji Članstva. V pondel ek se le seja nadaljevala. Sklenilo se je, da se stori inicl-jativa za organizacijo odborov in pododborov časopisja Male antante v vseh novinarskih eentrib naše države. Storili se bodo todi koraki pri Internacionalni federaciji časopisja, da se Izdajo legitimacije tuzosloven-■ikim novinarjem, Id so člani federacije. Pogajanja o novinarski konvenci'! s Češkoslovaško se nadaljujejo. V s.nisln sklepa centralne uprave poseti predsednik udruženja finančnega ministra in ministra prosvete. ki ju zaprosi, da se v državni proračun za prihodnje leto unese primerna subvencija za penzijski fond novinarskega udruženja. Istodobno se je vršila v Beogradu seja Udruženja lastnikov časopisov ki so soglasno v načelu sprejel uredbo o novinarjih ter o tem obvestili Jugoslovensko novinarsko udružen:e.
*	Zborovanje celjskega hi vranskega učiteljskega druStva. Dne 9. t. m. je zborovalo v Celju celjsko učiteljsko društvo skupno z >jčiteljstvom Vranskega okraja. Po raznih iktualnih stanovskih vprašanjih, y so prišla v pretres, je zbrano učiteljstvo obsodilo postopanje šolske oblasti, ki ie odstavila oblastnega šolskega nadzornika v mariborski oblasti g. H. Scbella. ki je med tovariši uživa! brezpogojno zaupanje. Od UJU v Ljubljani se zahteva, da stori vse. da se da ■jdstavljeremu nadsomfku zadoščenje. Za tem je nčiteljstvo zahtevalo, da M se vpoko-jencem iz meseca avgusta vendar že začeie redno izplačevati njihove pokojnine. Končno so še zborovale! zahtevali, da se prizna vsem upokojenim državnim uradnikom polovična vožnja po železnicah. — Tovarišica Eliza Kukovčeva iz Stoperc ie koncem zborovanja lepo predavala o deških ročnih delih, ki so zelo vzgojno in praktično sredstvo za moško mladino.
*	Občinske volitve v Žalca, kjer vedi občinske posle in zadeve gerent, se Sodo vršile dne 30. decembra.
*	Volitev župana v Varaždlnu brezuspešna. V Varaždinu se je predvčerajšnjim vrbi!.. volitev mestnega župana. Kandidat Hrvatske zajednice dr. Adolf Uršič je dobil 12 slasov, i^totoliko tudi dr. Kalabar. kandidat Radičeve stranke. Samostojni demokrati bi radikali so oddali prazne glasovnice. Tudi ponovno glasovanje je ostalo brez rezultata, Ponovna volitev župana se bo vršila prihodnji petek.
*	Finančna delegacija objavlja, da izide
»Izkaz o stanju hranilnih vloga (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hra-ailnicah v Sloveniji za III. četrtletje 1925 v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
*	Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani po dolgotrajni bolezni gospa Ana Hinterlechner, roj. Več, soproga aniv. prof. z. dr. Karla Hinterledmerja. Pogreb bo v četrtek, ob 3. popoldne iz hiše žalosti Aleksandrova cesta 11 na pokopališče pri Sv. Križu. — Včeraj je umrl v Ljubljani po večletni težki bolezni g. Alojzij Ne čimer, ;«tniški paznik v pok. Zapustil ie šer.o in 5 otrok. Pogreb bo v četrtek ob pol 14. uri z Rimske ceste št. 10. — Na Jesenicah je umrla v pondeljek gospodična Fani S o r k o. Pokojni ca je bila poosebljena dobričina, ki ji je bilo le za biagor revnih Pogreb bo di-nes, ob pol 4. pop. iz hiše žalosti na Savi r..\ jeseniško pokopališče. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožaije!
Fašisti pretrgan državno telefonsko žico med Postojno ln našim! postaaml. Med jugoslovanskimi železniškimi postajami ln postajo Postojna obstoja državna telefonska ži ca, ki je potrebna za medsebojne razgovore za ureditev prometa. Kakor znano, imamo mi v Postojni tudi svojo železniško ekspozituro. Po tržaških demonstracijah so faši-stovski železničarji uključili v žioo kontrolni telefon in kontrolirali vse državne razgovore med našimi železniškimi postajami in ekspozituro naših železničarjev v Postojni. Ko so se kontrole naveličali, so žico enostav no pretresli in navzlic urgencam z naše stra ni telefonska zveza na italijanski strani še vedno nI vzpostavljena.
*	Vprašanje zobotehnikov. V ministrstvu trgovine in industrije se razpravlja vprašanje o ureditvi položaja zobotehnikov kot svobodnega poklica. V kratkem bo storjen definitiven sklep o tem ali so zobotehniki obrtniki aH zdravniki.
*	Vagoni na račun reparacij. Naša država je prejela na račun reparacij Iz Nemčije od leta 1930. do 1. novembra 1925. 452 potniških vagonov, med temi 55 za ozkotirne železnice. V isti dob! je prejela 107 službenih ter 3600 tovornih vagonov, med temi 1441 za ozkotirne železnice.
*	Odbor akad. društva jugoslov. tehnikov v Ljubljani se je konstituiral sled »če: predsednik Zuljevlč Pero mont., podpredsednik Karadjole Jole kem„ tajnik 1. Jerše Lado; geodet; tajnik n. Baltič Franlo kem„ blagajnik 1. Andolšek M. elektr., knjižničar«: Go-iijas Marra, gradb. Grehi Josip, gradbenik. Kuharlč Boris, montanist, štacunar In skrlp-tor: Mencinger Avg. geodet, gospodar Go-rijup Iv. elekt- Revizorji: Kuljiš, Jaakovič, Kersnič Gros, Bekram.
*	Oprema naših bolnic. Ministrstvo ta narodno zdravje ie odobrilo znatne kredite za nove nabave zdravstvenega materijala fn instrumentov, ki se bodo razdelil! bolnicam.
*	Usmiljenim srcem. 2ena reduclranega in že dve leti boletaiega uradnika, brez sredstev in dohodkov, prosi gg. trgovce, da ji pomagajo v skrajni sili ter jI daruiejo event. ostanke blaga za nabavo plaščkov, oblek m perila 6 in 9 letni hčerki, obutev aii denarno pomoč za nabavo kuriva. Ker je sila velika, prosi nujne pomoči !n se blagim darovalcem zahvaljuje že v naprej! Prispevki
naj se pošljejo na naslov »Marija« aa oprav-ništvo »Jutra« v Prešernovi ulici.
*	Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima v založbi Mariborska tiskarna
d. d. v /Mariboru, Te tiskovine so pa uporabne le za večja podjetja.	2104
*	Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev, Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno oeno. dokler tra'a zaloga. Vse blago js garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bregu 30.	2»5S
® Posnemanja vredno. Ljubljanski meščan je posla! Jugoslovenski Matici dopisnico sledeče vsebine: »Z ozirom na nesramni atentat Lahov na tiskarno »Edinost« v Trstu pri avljam svoj pristop k Jugoslovenski Matici. Kr3tek. a najbolj umesten odgovor. Živeli posnemale!.
*	Kje je Radmannsdorl? V roke nam je došel recepis poštne pošiljatve od 9. nov. t I. z naslednjim besedilom: »Odpošiljate!} — Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, davčni urad Radmannsdori«. Mogoče bi nam delegacija ministrstva financ lahko povedala. k e ie slavni Davčni urad — Radmannsdori? V letu 1925. po sedemletnem obstoju kraljevine SHS so ljudje že precei pozabili na to ime.
c »Prosim, ne smem!« Ko je kraljevska dvojica nedavno obiskala Cakovec, ln se je kraljevi avtomobil vozi! proti kolodvorj. je bila ravnokar spuščena zagraja. ker je bilo pričak »vati dohod vlaka. Kraljev adiu-tant ie stopil z avtomobila ter prosil uslužbenca naj dvigne zagra o. ta pa je odločno odgovori!: »Prosim, ne smem!« Ko mn je adjutant povedal, da se v avtomobilu vozi kralj, je bil uslužbenec sicer v vidni zadregi, vendar je z ozirom na službene predpise pi novno odgovoril. »Prosim, ponižno, ne sme.ii!« Uslužbenčeva vestnost !e kralju tako dopadla. da st dal zapisati ime tega vestnega državneza uslužbenca.
*	Poplave Save. Radi zadnjega deževja je Sava močno narasla in pri Zalogu In Kres ricah prestopila bregove. Tudi Savinja narašča od dneva do dneva. Vogla ina pa se je na nekaterih mestih že zlila čez bregove.
*	Aretacija zaradi sežiga Italijanske zastave v Zagrebu. Zagrebška polici a je radi stžltra italijanskih zastav v Zagrebu o priliki nedeljskih demonstracij aretirala dosedaj osem oseb. Aretirani dijaki $o pričeli včeraj opoldne z gladovno stavko.
*	Originalna demonstracija. V Dubrovniku je tamkajšnje prebivalstvo že doiio nezadovoljno češ da je električni tok mnogo predrag. V soboto zvečer so povsod Bgasniii električne žarnice v znak protesta, pred mestno hišo pa se je vršil protestni shod. ki je sprejel ostro resolucijo proti upravi električne centrale.
*	Ogromen proces na Cetinju. Pred ce-tinjskim sodiščem se ie te dni pričel proces proti 43 »odmetnlkom« (odpadnikom), ki so se umaknili v planine ter izvršili »eštevilno ropov in umorov. Proces bo tra a! približno do konca aprila prihodniega leta. torej celih 6 mesecev. Med temi »odmetniki« se nahaja tudi nečakinja znanega dr. Vukašina Marko-viča. Stojanka Markovid. Dr. Vukašln Mar-kovič, ki se je po povratku iz Rusije umaknil v planine in pridruži! odpadnikom, je zvabil seboj tudi njo in njenega brata — gimnazl-jalca. Dočim se je dr. Markovlču posrečil beg iz cetiniskih zaporov, sedita sedaj njegova nečakina in nečak na zatožni klopi. Dr. Markovič se skriva baje v Piperskfh planinah.
" Smrtna obsodba v Bjeiovam. Sodišče
v Bjelovaru je v soboto obsodilo odpuščenega narednika Miloša Maksimoviča. kl je spomladi leta 1920. v selu Gornje Plavnice urno ril gostilničarja Ivana Golubiča in njegovo ženo Amalija ter ju oropal, v smrt na veša-lih. Maksimovič je svojedobno pobegni! iz preiskovalnega zapora in se skrival v Srbiji. ' ier je zagrešil nov zločin. Tam so ga zasledili in odpravili nazaj v Bjelovar. Pri ponovni razpravi je sodni dvor obsodil Makslmo-viča na smrt na vešalih.
*	Beg od voiakov. Od svoje vojaške edi-nice 4. eskadrona konjeniškega polka v Vršen ob rumunski meji je pobegnil pred nekaj drevl redov Ivan Saje iz Lok pri Trbovljah. Sel ie bržkone čez mejo v Rumunijo.
*	Falzlflkati dvodinarsklh novcev. Komaj so prišli kovani novci po 2 Din v promet, že so se pojavili tudi falzifikati. Ponareieil dvodinarski novci so vliti menda iz neke svinčene zmesi ter so galvaniziranl tako dobro, da imajo isto barvo kakor pristni. Is debelejši so za po! milimetra in malo težji. Razlikujejo se od pristnih !e po Ivcnku. Ponarejeni dvodinarji imajo na robu po sredi vidljivo linijo, po čemur se vidi. da so vliti v obliki Iz mavca.
*	Majča steklina v Mostarjo. V Mostarju ln okolici se je pojavilo več slučaiev mačje stekline, vsled česar je mestno poglavarstvo f^-edilo kontumac za mačke, ki se neusmiljeno pobija:o. Tudi več oseb so ogrlzle stekle mačke.
*	Požar prt Sv. Lenarta. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je v soboto zveCer Izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika in kolarja Avguština Frasa požar. Poslopje !e pogorelo do tal. obvarovano pa ie bilr

Izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila snre-iema in oddaia že rrvl zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljub-•»22-» liani in njene podružnice.
katastrofe gospodarsko posiooie čevljarja Wtlngerla, oddaljeno komaj par metrov, ca kar gre zahvala vzorni gasilni akciji domačega gasilnega društva.
* Velika tatvina v Makolah. V prodajalno konzumnega društva v Makolah so vlomili te dni neznani zlikovci. ki so odnesli večjo množino različnega blaga v skupni vrednosti 3S.467 dinarjev. Domneva se. da so bili tn na delu Isti vlomilci, ki so nedavno Izvršili veliko tatvino v trgovini Boranič v Maj-ipergu.
Tovariši akademiki!
Danes ob 10. vsi na univerzo na skupščino« da se izrazimo za solidarnost z zagrebškimi tovariši akademiki, ki štrpfkajo v znak orotesta nečuvenega nasi-Ifa policije nad našimi tovariši) Akademska društva.
Iz Lju^iane
u— Rojstni dan Italijanskega kralja Povodom današnjega rojstnega dne italijanskega kralja Viktorja Emanuela priredi 'ta-lijanski generalni fconza' v Ljubljani mir-chese Gavotti, recepcijo, na katero so povabljeni razen zastopnikov naših oblasti In rasnih korporacij tud v Ljubljani itveč: cfržavljani Italije. Na Italijanskem konzulatu bo razrešena italijanska državna zastava hi tudi ostali v Ljubljani nahajajoči se konzuli b^do razobesili pri tej priliki zastave svejih držav.
u— Zadnje demonstracije ln nkrepl vlade. Rad! raznih nepremišljenih dejanj, ki so se zgodila povodom protiital lanskih demonstracij v Zagreb«. Je izdala vlada vsem velikim županom nalog. da preprečilo taka radi dogodkov v Trstu kakor povodom petletnice rapallske pogodbe vsake demonstracije. ki bi mog'e motiti lavni mir in škodovati ugledu !n prestižu naše države.
u— Utemeljena pritožba. Neki oče nam piše: Sinoči okrog pete ure je moj siti — petnšolec, nič hudega sluteč mirno paslra! Selenburgovo ulico. Ko pride do hiše Jadranske banke sto.pl predenj po!ic!|ski nadzornik Orfl (primorski Slovenec), ki |e v nedeljo poveljeval policijskemu ftordonu. Prime ga nenadoma prav trdo za roko, pokliče še službujočega stražnika ln tira prestrašenega fanta v vestibul ladranske banke. Tam ga po vseh predpisih legitimira ln zaslišuje. Fani Je ba v strahu, da nI morda koga unvvH, oropal aH okradel, kajti dosedaj se mladine navadno ni lovHo po cestah, če nI zakrivtla zločinskih dejanj. O. Grli trdi menda, da se ie moj fant uddefil nedeljskih demonstracij Tf>da če sš za je tako d'bro zapomnil, zakaj za ni aretira! v nede!|o? Zavedam se, d3 sem korekten državljan In da Imam svojo deco vzgojeno v narodnem in državnem duhu. Zakaj se me žali in se mi dela sramota s takim postopanjem? Protestiram kar najenerglč-neie fn apeliram na e. velikega župana, da napravi na policiji red.
u— Trlglavanll Sestanek vsega članstva se vrši danes v *redo ob 14. uri v društveni sobi ln ne v četrtek, kot le bflo prvotno javlionn. Na sestanku poročata gz. gen. konzul dr. Beneš in dr. Tr ller o sodelovanju dijaštva z Igsi. - čsl. figo. Temu sledi razgovor o reprezentanci — Udeležba strogo obvezna! — Odbor.
c— Pip In «Zvnn». Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon» nadaljuje svoje delo na kulturi petja s pomnoženimi silami in »viSano enerz Jo. Saj mu Je pristopila lepa četa novih. mladih pevskih grl. In v krogu tako okrepljenega rbora je priSlo v pondeljek zvečer do pcmovne, prisrčne proslave pevskega staroste Lojzeta Pipa, poptriarnega z borovega basista naše opere. Društven! odbor, oziroma predsednik L. Drenovec pozdrava novih »Zvonašev« pač ni mogel Izpeljati lepše, kakor da lim je predstavil njega. Sd služi vztrajno in požrtvovalno naši pesmi in «Zvonu», oziroma njegovim pred hodnikom že od leta 1897. Pip naj itvi!
u— Koilzejskl gledališki "der uprizori v nedeljo dne 15. t m točno ob 20. uri v dvorai»i restavracije pri «Levu» na Oospo-svetskl cesti, dramo v 3 dejanjih »Kajn. v režij e. Drenovca. Drama je povzeta Iz najhujšega delovanja fašlsma v našem neosvojenem PrimoTju. K mnogoštevilni udeležbi vabi vse napredno občinstvo
u— Soknlsko društvo na VTčo priredi, kakor običajno. tud: letos svojo plesno šolo za članstvo ob nedeljah in praanikih od 14. do 18. ure popoldne v Sokolskem domu. Otvoritev plesne šole ie v nedeljo dne 15. novembra bi se članstvo vabi k mnogoštevilni udeležbi. Zdravo!
Sokolsko društvo v ŠtepanJI vasi vab: vse brate tn sestre, ki s« nameravalo udeležiti Vsesokoiskeza »leta v Pragi, na članski sestsnek, ki se bo vršil v letrtek dne 12. t. m. oh g. uri zvefrr pri brata Ant. Novekn. Zdravo. — Odbor.
a— Eaa de Cologne znamke Strperbe ze lo prijetnega in osvežujočega duha, se dobiva v lekarni Levstek. Ljubljana, Rešijo-va cesta šL I m v vseh večjih trgovinah.
c— Odpiranje in zapiranje trgovin. PiSe-Jo nam iz trgovskih kroeov: Priznati se mora. da se le pri nas kakor drugod proti starim časom kar ss tiče odpiranja in 2ap:-ranja trgovin mnogo obrnilo na boljše. Zaznamovati je velik ln odločen napredek, Id pomenja socialno pravično« napram uslužbencem ter uvidevnost napram gospodarjem samim. Včasih le bil pokria) tak, da so ponekod v Icupčrtslrib krogih m silil, da mora vse v nič. ako ne dri« prodajnih Io-kakrv odprtih vse do pozne »oŠ, pa da mo-rajo zjutraj odpirati ob Sašu. ko gredo ljudje k zomlcam. Opoldan so mlsllH, da sploh ne smeš zapreti štactme. če nočeš, da se podre ves božji svet. Pa so priili novi časi in spoznanje, da }e delo zaradi človeka tn ne človek zaradi dela. Pamet ie zmagala in uvidevnost je prišla do veljave. Ljudje so videli, da se Sivi !a Uhaja tud! po trgo-
vinah 2 umerjenim delovnim časom, kakor drugod, če vpeljejo red ta se drže takega razumnega delovnega časa vsi. Glavaa stvar pri vprašanju, kdaj odpiral b zap-raS trgovine bodisi v mesta bedisi na deželi Je, da vlada red tn enotnost Ni na tem, da odpiral s kofcotovioi petjem ta ne ca tem, da zapiraš šele, ko zvrni v drugič Zdrava Marija ter si celo mmega obeda ne privoščiš, marveč zavisi vse ob tem, da se določi točeu red za odpiranje ta zapiranje ter da se tega reda v resnici vsi prodajalci drže. Lep ta pameten napredek, ki smo ga dosegli predvsem po prizadevanju razumnih trgovcev saim h v naših organizacijah, v tem pogledu treba vsestransko spoštovati. Trgovci vseh vrst v mestu in na deželi imajo jasen interes na tem, da se red ta točnost ohrani in Aili. Kakor ea moi morajo zahtevati, da vsak posamezen trgovec z odprtim iokaiom spoštuje ta izvaja določen red. Ljubljana, naše trgovsko središče naj v tem pogledu prvaS z dobrim vzgledom 'n prijx>mor« do tega, da b"do trgovske vrste disciplinirane ta da se bo vsak prodajalec držal reda, !U je bfi d »ločen. V splošnem Je pri nas v Ljubljani red, disciplina ln točnost glede odpiranja ta zapiranja trgovinskih prostoruv. S tem je celoti 71 vsakem« poedinen ustreženo. Kdor pa krši ustanovljen red. je brez stanovske discipline rn zasluži grajo. Sredi lepega reda smo zapazili v zadnjem časa prav v Ljubljani, da v nekaterih trgovinah popušča spoštovanje reda glede odpiranja ln zapiranja trgovin ter da 90 gotovi loka!! večkrat preko d'-točenega Saša tako osobito opoldne odprti. Ta pega v iepem našem redu mora Izginiti. Preverjeni smo, da zaleže naša op^irba ta ds bodo v bodoče zopet vsi naši trgovci zapirali ta odpirali disciplinirano ta enojno svoje prodajalne.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policij sledeč! slučaji: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 izgreda, 2 prestopka taljenja straže, 1 najdba elektro-diname. 1 prestopek zglaševataih predpisov ta 1 prestopek cestnega polieti kega reda.
u— Tatvina napisne table. Krojnemu učitelju Srečku Potočniku so neznani zlikovci odstranili v Židovski ulici napisno reklamno tabio ta mu prizadejati s tem 15*10 Dta škode.
u— Več dežnikov !n denarnico z manjšo vsoto denarja, ki Je b la najdena na trgu, morejo dobiti lastniki v pisarni mestnega tržnega nadzorstva. Vodnikov trg 5 v LJubljani
Iz Celja
e— Protestni shod Invalidov. V poročilu o shod« invalidov se je radi zamenjave osebe vrinila pnmota. Za Zveao bivših voiakov je govori! g. Matičič iz LJubljane, a ne g. Bonač.
e— Redni sestanki članov organizacije SDS za Celje se vrše vsako sredo v kh>-bnrvi sobi Celjskega dom«. Današnji sestanek bo izredno vajeti. Začetek zborovanja točno ob osmih zvečer
e— Proračunska seja občinskega sveta. V petek dne 13. novembra ob pol sedmSi zvečer se začne proračunska seja mestnega sveta celjskega.
e— Sestanek članov SOS v CeiJo-okoUcL Prihodnji sestanek članov organlzacje SDS za Celje - okolico bo v četrtek dn« 13. novembra pri Nerada v Gaberiu.
e—- Predavanje o Slama, katero Je tone! ne Ljudskem vseučilišču minuli pondeljek g. inž. Ferdo Lttpša, je bilo Izredno zanimivo, tembolj, ker ga je predavatelj osvetljeval s sklop Učnimi slikami Za mnoiioo občnstva je bBa dvorana premala. Predavatelj je obljub«, da bo obširno predavanje še nadaljeval. MoTda se odloči aa dan 30. novembra.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Maribora je v pondeljek zvečer priredila predavanje prof. dr. Maksa Kovačiča o slovanski epski narodni pesmi v zvezi s srbohrvaško. Predavatelj je podal zgoekr/no naših narodnih pesmi in popolnoma pravilno poudarjal notranjo zvezo slovenskih ta srbohrvaških narodnih pesmi, kj v svojem imenu pričajo, da smo Slovenci ravno del enotnega jugoslovenskega naroda. Dr. Korvačičevo predavanje bi zaslužilo večjo pozornost ta številnejši obisk.
a— Proste stojnica. Danes, dn« 11. t m. od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 200 kg svinjskega svežega mesa po ceni 12.50 do 14 Dta, slanma po 15 Din za 1 kg. Prodaja samo na konzumente po 1 do 2 kg.
a— Na ulici... Čeprav so mariborske ulice zadnji čas zelo mokre in prav neprijetno vlažne, so vendar tudi v pozni uri vedno dobro obljudene promenirajočib metuljčkov, kl ogrožajo zvestobo mladeničev ta nčenjencev. PoToIJa jih sicer s svojo znano spretnostjo v tem poslu pridno krvi, a metuljčki se vračajo vnovič in krožijo okoli razsvetljenih kostanjev na Aleksandrovi ulici. Pa tudi temne gostilne tn kavarne Ijubtjo. posebr.o če imajo godbo. Včerajšnjo noč i« zapadlo v policijske mreie par talrh metuljčkov s šiframi Štefl, Mld Itd. Začasno so jih namestIH v bolnici, kjer lih devlje primarii dr. Roblč v špirit. Ove-lo Elzo pa so poslali radi potepuštva na sodišče. In kaj potem, teo s« odpočije truda dolge ceste za tistimi ramrdea mi okni? 15za se bo podala aopet na ulico, srečala bo Stefi ta Micl ter vse tri bodo S« zopet Isti circulus vitfosus.
a— Dva požara. Včeraj zjutraj Je pričelo ob pol dveh goreti v hlevu trgovca s perutnino Antona Lešnika v Pobrelju v W«'ni Tr žalke ceste. Požar s« le s tsko naglico raz-štrfl. da Je bilo relevarje sfiiu otežkočeno. Med ffvtjensko nevarnostjo se J« posrečilo ognjegascem relltl konj« In govejo ifvtao iz gorečega hleva, med tem ko je osem svinj zgorelo. Koma) proti Jutru se Je posrečilo mariborski polarni brambi ob sodelovanju pobrefike in studenške požar orne-j Jiti. — Kmalu nato je bBa požarna bramba i ktteaaa v Maribor, kjer so se v stanovanju
ravnatelja moikega učiteljišča Matije Pšr-ca, vnela tia pod štedilnikom. En tram pod štedilnikom Je že pregorel. Posrečilo se Je tudi ta ogenj takoj pogasiti
a— Stanovanjski najemniki so ca sinjč-tsjem shodu sklenil; zahtevati od občine uvedbo davka tia stanovanja v svrho gradnje stanovanjskih hiš.
iz Trboveij
t— Davek na zaslužek ročnih delavarv*. Po navodilih, ki jih je izdala generalna di« rekcija neposrednih davkov, morajo vložiti vsi delavci, ki opravljajo dcia samostojno in od delodajalca neodvisno, pri pristojnem davčnem oblastvu prijavo o zaslužku, ki ga imajo od l. apnk do 31. decembra najkas« neje do nedelje 15. t. m. V istem roku m ca rajo vložiti prijavo delodajalci za svoje de« lavce v obratih in podjetjih, kl nimajo m« dustrijskega in tvorniškega značaja, nada« Ije obrtniki in trgovci aa drobno za svoje pomočnike, če ne odvajajo davka z meseč« nim seznamom po točki 6 navodil general« ne direkcije neposrednih davkov. V prija« vah je treba navesti za vsakega delavca ali pomočnika, ki je dovršil 18. ieto in ci pre« korači! 65. starostnega leta, njegov ?aslu« šek, ki ga ima v času od L aprila do 31. decembra t. I. Po tarifni postavki 231 zako« na o taksah in pristojbinah morajo biti pri« jave opremljene s kolkom za 5 Din.
t— Udruženje vojnih invalidov v Ljub i jat ni priredi v nedeljo 15. t. m. v Narodnem domu v Hrastniku veseloigro v treh deja» njih »Stari grehi*. Začetek ob 4. popoldne, Predprodaja vstopnic pri g. Simonišku in eno aro pred začetkom pri blagajni. Ceno običajne. Po igri prosta nabava s plesom, šaljiva pošta, licitacija živega prašička in dr. Sodeluje prvovrsten orkester. Cisti dobiček je namenjen božičnici revnim članom in čia« nicam.
t— Okrajni zastop je pričel posipavali ce»
ste v Hrastniku in proti Dolu.
t— Sprememba v upravi trboveljske obču ne. Veliki župan ljubljanske oblasti je r<tz« reši! dosedanjega gerenta trboveljske občii ne g. Kokslji ter je imenoval za gerenta šolskega ravnatelja v p. g. Gustava Vodm Ska. Istočasno je bil imenovaa novi gerent« ski sosvet, sestoječ ia 33 članov. Kakor ču« jemo, je dobil novi gerent nalog, da nemu« doma izvrši vse priprave za skorajšne ob« činske volitve v Trbovljah.
t— K jubilejni slavnosti trboveljskega *Zvona» je potrebna pripomba, da so bili pri njej navzoči tudi zastopniki ojužnoslov. pev. savezas. da pa niso tudi ob tej priliki pisnili besedice. »Zvon« v svoji toliko važni postojanki bi menda !e zzslužil par čestits« jočih in bodrilnih njihovih 'besedi. Tfe.e las* not the least.'
Iz Primor ja
*	Koncert gdčne Ljubice Sfiligojeve » Gorici. Gdčna Ljubica Sfiligojeva nastopi v soboto. 14. novembre v dvorani goriške« g« »Trgovskega doma». Pela bo arije it, oper in umetne pesmi.
•	Italijansko mleko za Trst. Kakor vse kaže, bo dobival Trst v bodoče največji del mleka, kar ga potrebuje, iz mlekarske cen« trale v Soresini pri Cremoni. Tam je razvi« to mlekarstvo zelo lepo že od L 1900. De« vetnaist vasi ima svoje mlekarske zadruge. Leta 1900. so razpečali 44.356 kvintalov mlc« ka. leta 1922. pa 58.889. Produkti te mle« kam«, maslo in sir so dali leta 1900. okoli 600.000 lir, pred tremi leti pa cad 21 mili« jonov lir. V Trstu deluje že dalje časa fiiu ;alk« te mlekarske zadruge ic kakor tedaj poročajo italijanski listi, namerava sorc« rinsk& mlekarna prevzeti glavno preskrbo Trsta z mlekom. Listi pripovedujejo, da prihaja mleko v Trst v najboljšem stanju in da jo sploh dobro. Akcija je naperjena očitno proti okoliškim in istrskim mlekar« jem, katerim nedostaja potrebne organiza« cije. Ako bi obstojala, bi imelo podjetje lahko nalogo, onemogočiti vsako konkuren« co. Tako pa bo boj težak, ker se še!e sedaj snuje mlekarska organizacija, ko si namera« vs tržaško mesto, kakor že mano, z covim ietom urediti po svojih nazorih preskrbo mesta z mlekom. Nadejamo se vendar, da se naš domači kmečki človek cvigne do tega, da ne bo trpel škode in da bo Trst, kakor doslej vedno, tako tudi nadalje vži« va! domače okoličansko mleko,
Madžarska tajna organizacija v Somboru
V vasi Bogojevo pri Somboru so prišle oblasti na sled široko razpredeni vohunski organizaciji v korist Madžarske. Po poročilih iz Beograda je bilo dosedaj aretiranih v vasi Bogojevo že 15 oseb. med njimi več uglednih in bogatih ljudL Vsi so obdolženi. da prlra-dajo dobro organizirani, naši državi sovražni organizaciji, ki je v tesnih zvezah z madžarskimi oblastmi. Za časa ponesrečenega Karlovega prevratnega poskusa na Madžarskem je dobila ta organizacija iz Budimpešte ukaz, nai požene v zrak vse mostove čez Donavo pri Bogo.ievi in Novem Sadu. ter razruši železniško progo na več kraiih, da bi se v slučaju spopada med Jugoslavijo in Madžarsko na ta način oviralo napredovanje jueoslovenskih čet V to svrho ie dobil kavarnar Adam v Bogojevu taino preko meie 10 kg ekra-zita ln nikrita z nalogom, da odpošlie te eksplozivne snovi s pomočjo zanesljivih oseb na potrebne kraje. Taino organizacijo je izsledil neki redar čisto slučajno pred štirimi dnevi. Kavarnar Adam je bil seveda takoj aretiran in je kmalu izdal vse svoje tovariše. Priznal je vse očitke, zagovarja na se, da ta organizacija sedai ne obstoja več in je bila ustanovljena v takratnih neurejenih razmerah. Zarotnikom se je Dosre-čilo, da so še pred aretacijo pometali ves ekrazit in pikrit v Donavo. Policiia nadaljuje preiskavo in varuje o njej strouo tajnost, ker una. da nride na sled še raznim drugim osebam, ki so bile v zvezi z madžarskimi oblastmL
c JUTRO, št, 362
sreda 11. XI. 1925
Gospodarstvo
Naša svobodna cona v Solona
Po obvestila Jugoslovenske trgovin-j'a zbornice v Solunu ie naša svobodna cona v solunskem pristanišče začela delovati dne 19. oktobra t L Tranzitna
skladišča v mestu so bila z istim dnem ukinjena in se vse blago. ki prihaja v Solun kot tranzitno, odr.osno deklarirajo kot takšno, izroča neposredno organom solunske svobodne cone. V mestna sk'adišča se more spraviti samo ono blago. ki takoj plača carino ter ostale takse.
Tranzitno blago se spravlja v začasne depoje svobodne cone na podlagi prijave, ki se s tovornim listom izroči giavnemu kontrolorju začasnih deoo-;ev. V teh depojib more ležati blago sest dni brez plačania ležarine. V času teza prostega iežanja se mora blago ali izvoziti iz cone (bodisi na carinsko zem. Ijišče ali tranzitno za inozemstvi na podlagi dovoljenja za izhod ali Da prenesti na podlagi dovoljenja v javna ter n-ivatna skladišča, ki se nahajajo na coni.
Stroški izkladanja. nakladanja, prenašanja in Iežanja blaga v coni so at-n: nižji kakor dosedanji zadevni stroški v mestu.
Projekt zakona o dajanju koncesij za izkoriščanje vodnih sil
(Pripomba: V začetnem članke nedeljskega «Jutra» št 266 naj se glasi
tikoj v početka v 2. vrstici: . . . ar-iavna lastnina ... (ne pa državna sila) . . .).
Ze leta 1923. je ministrstvo Doljopri-vrede i voda izdelalo projekt zakona o dajanju koncesij za izkoriščanje vodnih s... Besedilo projekta je bilo natisnjeno med drugim tudi v cTreovskem listu* št. 137 z dne 10. februarja 1923. To glasilo je prineslo v štev. 143. iz i. 1923. in št. 12 in 14 iz 1. 1924. stvarni kritiki d:. Pipuša in dr. Spiller-Muysa. Glasni :. :ako utemeljeni opomin, da naj se za. konski osnutki ne samo izdelajo po ve-ščakih in prerešetajo v strokovnih komisijah. temveč nato tudi obiavijo in-teresiranim krogom, predno se jih uzakoni. je ostal tudi to pot ko gre za zakon. ki globoko posega v gospodarsko jivijenje — brez odme\-2. Izza tega časa se o predmetnem zakonskem osnutku v javnosti ni več razpravlialo. niti ni b:!c čuti. da se prvotni, povsem nespre-;emiiivi zakonski osnutek ali obdrži ali spremeni Le golemu naključju, da je namreč intervenirala gradska občina v svoji zadevi v ministrstvu poljoprivre-de i voda ravno te dni. se je zahvaliti, da ;e dobila javnost vpogled v novi zakonski osnutek, ki naj postane v nekaj tedrifc zakon. Novi zakonski osnutek je čeloma popolnoma enak prvema osnutki:. deloma spremenien glede konroe-tence za dajanje koncesij 3. kategorije, ima pa nov člen 9.. ki zamore biti do nekaterih svojih določilih glede možno-?*: koncesijskih pogojev naravnost no-r2zer. za rarvitek našega narodnera sosnodarstva v smeri elektrifikacije in >--?p'ošenia porabe cenene električne pridobivane iz naših dosedaj vse "emalo izkoriščanih vodnih sil. Ako se osnutek uzakoni pa vsei svoij vsebini, "edaj ni dvoma o tem. da smo prirodne • odne sile. ki jih ustava proglaša za državno lastnino, lahkomiselno zavrzti :'n pokopa': ter se s tem Dostavili izven kotiknrence z našimi nad svojim eosoo--nrstvom budno čuječimi sosedi, vze-—mo Ie avstrijsko republiko, kier ie " dna rakonodaia urejena, dasi različno os bivših kronovfriah. po modernejših "ačeiih ter se pospešno grade valikan-•ke hidroelektrične naprave, ki bodo sigurno igra'e važno vlogo v mednarodni gospodarski tekmi.
PreJežeči zakonski osnutek je tedaj ne samo obdržal vse v gori omenjenih kritikah grajene hibe. temveč je z nekaterimi določili novega člena 9.) tako zaostren. da skoro niti misliti ni nato, -a bi se na podlagi tega zakona zamog-lo graditi kaka večja hidroelektrična ".sprava, bodisi z domačim bodisi ali prav za prav še manj z inozemskim investicijskim kapitalom.
Prehajam v podrobnejšo kritiko, v aieri se pa vsled nujnosti in pa preob-s most; gradiva ne morem spuščati pre. -i'eč in na široko. Na kratko hočem -■enoviti, kar sta goriomenjens kritika grajala na prvotnem zakonskem osnutku.
Razdelitev vodomočnih naprav v ka-'igorije po pridobivani maksimalni (!) t ožini vodne siie — in to ne dosled-3. — ter razporeditev kompetence >: deljutocili oblasti, odnosr.o mest po tc h kategorijah, je povsem nerazumljvo in oogrešeno ter je dvomiti, da bi za-~".-:el avtor osnutka navesti resne na-yibc za tako porazdelitev kategorij. Pn. uriš je ta. da so podjetja 3. kategorije pač podjetja najnižje vrste, ker za e podeljuje koncesijo veliki župan ter o podjera nikdar nimaio pravice zahte-ati služnosti, odnosno ekspropriacije :cmijiič za dovod in odvod vode L dr. •čl. 7) ter se zamorejo celo preklicati, ako to javni interes zahteva (Š. 5). Toča, ako se upošteva, da bo tako koncesijo laž;e in krajšim potom dobiti, ker jo Podeljuje veliki župan in nadalje zad-":>enavedenega sicer zelo nejasnega m [ elastičnega določila vendarle _re sma- i
tra za Damoklejev meč; tedaj uživajo ta podjetja vendarle veliko ugodnost pred podjetji višje kategorije 2. a) s členom U, ker niso podvržena taksam lz člena 9) točke e) niti se rte udeležuje država na dobičku teh podjetij po točki ž) istega člena.
(Nadaljevanje sledi) Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. ta.) P Sanica: baška, 2 vagona 347.50; bajka, 2.5 vaz »na 239; baška. Tisa, 30 vagonov 2S2. Tu r š č i c a: sremska, oava, 10 vazo-aov 127 JC; sremska, 4 vagoni 102.50. M ft-kz: eO>, kombinirana, 2 vagona 395: «0s», i vagon 405: »6», 1 vazoe 240. Tendenca tuli na.
Živinski sejem v Maribora (tO. t trO Do-
cotn 1! konj, 12 bikov. 130 vojov, 421 krav, 7 telet, skupno 581 glav. Povprečne cene sc bRe za kg žh-e teže: debel! voli 7.75 do S.75, poldebeli 6.25 — 7.50, plemenski vol! 6.50 — 7, brki za Kanje 5.75 — 8.25, krave ta ksaaje 5.50 — 6.25, plemenske krave 4.50 — 5.50, kr3ve sa klobasarie 3.75 do 4.25, breje 4.75 — 5.50, mlada žbrfia 5 50 do 8.25 Din. Prodanih je Mo 196 komada, od teza 19 za Avstrijo ia 16 za Italijo. Mesne cene: govedina 10 — 19, ?e!etrna 12.50 do 20. sveže svinjska 22-50 — 30 D 'n kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (9. novembra.) Temeljna terdeeca dunajskega tržišča se more označiti kot mlačna. Vzdržljivost kupce-v traja da'je. Kupčije je bilo neka! le v pšenici Notirajo v šflmgih za KO kz, vključno blagavnopromemf davek brez carfoe na debdo: pšenica: go-tnača 37 — 3S. madžarska potiska 40.50 d" 42.50: rž: domača marchieUhks 27 — 27.35 ieJiaes: domač! 34 — 40, slovaški 40 do 43: turščica: 35 — 29; oves: 28.50 do 30.50.
Dunajski goveji sejem (9. novembra.) Dogoj) 2705 komadov; od t«a te ju rjavile 361. Po prlčetJru sejma Je bilo priznafifh Je nadaljnjih ISO komsdrrv. Cene so se t)-države. Slafete vrste in Mki so se podra-Hli za 5 zrn*ev pri kj. Za kz žive teže no-tirajo v ši!!neih: voii I 1.70 — l.oo (i^jem. t» 2 — 2.25>. H. 1.35 — 1 65. m. 1.15 d* 1.30. b8d 1.15 - 1.55 (1.601. krave 1.10 do 1.50 (1.65), siafcia žfvtna 0.60 — 1.
= Število vaeonor. popravljenih v mariborski železniški delavnici V prvih devetih mesecih t. L se je popra vik) v Tariborskf delavnici državnih železnic: 46 lokomotiv. 10.194 tovornih in 1667 osebnih vazonov. Kllifb tema visokemu števila popravi! i« števiio pokvarjenih vazonov v obrr.očiu ljub Ijanske železniške direkcije sedai večie kakor Je bik) ob začetka leta. Visoko stanje pokvarjenih vaeor.ov le r.&iveč krivo, da mn re železnica kriti seda: samo polovico va-sorskih naročil, r.a saviniski prozi ce'o samo 30^. Prometno ministrstvo naj posveti vprašanja popravil večjo pozornost, da se ne bo treba izvozni trcovlni boriti s takim! težkoia-mi, ki se dado z razmeroma majh-ri mi stroški odpraviti.
=r Carinskih dohodki pri centralnih carinskih blagajnah so znašal! v I. dekadl oktobra t L- pri beograjski centralni carinski blazainl 21.210.962 pr! zagrebški 15.2-49.194. pri novesadski 14.91S.736, pri skoplianski 5.625.626. pri tjublianski 5.4&?.634. pr! dn-brovnišb' 4. 397.066. pr! mariborski 3.940.973 pri splitski 3.313.002. pri stšašk! 1,46333? Din. Skupno 75.602.531 Dte.
=: Plačevanje ležarine t zlara. Prometni minister je odredil, da se pri plačevanje ležarine v zlatu Ima računati en zlat! dinar 12 papirnau:h dinarjev dc zlede na spremem be v tečaju. S tem se te ukinila prejšnja na-redba. po kateri se mora računati en zlati dinar enak švicarskemu franku.
= Premogovni* pri Kočevje. Preiet! smo in priobčciemo: Na Brezovici pri Kočevju ima neki pocietnlk obširne prostoslede. kier išče glavne plast! premoga. V to rvrho ima 130 metrov Izkopanega rova. v katerem se nahaja'o manjše žile črnega premoga, ki obstoji Lz naslednjih sestavin: vlage 1.65. pepela 14.86. ogljika 66.51, vodika 4.29. žvepla 4.58 dtršika ir kisika 7.71%. Kurilna vrednost premoga račtmana po Dulongovi formuli. znaša 6490.0! kalorije. Premog ie tore; v naši državi mec najboljšimi, pripraven za plavže, plinarne, kovače, livarne. Leza rudnika je prav ugodna. V hribu se mora naha-;ati ogromna plast, ker se vidijo posamezne žile premoga povsod na površini Ker je posestnik rudnika porabfl pri tem že vse svoje premoženje, išče sedaj podjetnika, ki bi bi! pripravljen Investirati še toliko, da b! rudnik lahko oddaj svojemu ca.nenu. Po zatrdilo strokovnjaka bi bilo treba kopati !e še na:-več 15 metrov, da bi se dosezia glavna plast kar bi stalo približno 6000 Din. Za nadaljne delo bi bilo potrebno še razno orodje, tračnice, poprava ceste, tako da bi svota 30.000 Din zacostova-la za investicijo. Natančnejša pojasniia čaie in sprejema ponudbe Josip šeško v Samičc, (Bela Krajina), ki Je v to pooblaščen.
= Prevoz hirščlce. Direkcija državnih železnic je odredila, ca se morajo vagoni s turščico hitro odpravljati, da se ne bo blago svarilo pc železniških postajah.
= ?#ov carinski oddelek. V Doniem Mibotj ca se je otvoril carinski oddelek glavne carinarnice v Osljekn. Ta oddelek bo vrštl tudi kontrolo mednarodnega prevoza aa Dravi
= Dve Bkvidadfl v lirratskl. Kartova&e
pilasa, c. d. za lesni promet v K ar lovcu Ima 17. t m. izredno skop^čiao, sa kateri se bo med dragim skfepalo v likvidacij! družbe. Hrvatsko parobrocarsko društvo v Sen ju t !3rvidac!jJ Ima 22. t. m. glavno skupščine, na kateri se bo sklepalo o načina likvkiiranja delniSke glavnice.
— Za ustanovitev podružnice Obrtne banke v Splita. Splitski obrtniki so imeli zborovanje, ki za. je sklical S a vez hrvatskih obrt trikov v Splita če na katerem se !t razprav-
Uak> o potrebi uitaaovttv« podrrtute« Obrtne banke v Splita Sprejeta Je bfia sadevea resotodja.
= K oni trn t Beograda. Beograjski tvrdka Ma»č & Rlzatf ie Izročila beorrajsketmi trgovinskem«; sodišču akt. v katerem zahteva otvoritev koricurznega postopanja nad tvrdke.
= LeBSče črnega premoga. V občini Zvo-cački pri Caribroda. ki Ie po vojni pripadla naši državi so odkrHi ležišč« premoga katerega kakovost se baje močno približuje koksu. D« bi se premogovnik mogel začet! čimprej izkoriščati, je inžercer Zlatkovič stopi! v zveze z neko angleško finančno skupino ki gradi železniško progo od premogovnika da postaje Sukovo-
= »Jugo-lstok«. Izšla ie 12. številka teza jugoslovenskega cerKralr.ega lista sa trgovinske protokoiaci e. poravnave in konkur-ze. Izhaja vsakih 14 dni v Zagrebu. Tlica 21.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t m. ponudbe za dobavo 6000 listov za ploščo za poliranje ter za dobavo «10 kz piovca (gobovca); do 17. t m. ponudbe 2a dobavo 2000 kom. bakrenih zakovic ia 3SKOO komadov vijakov Iz medenine, za dobavo 700 kg bakrenih cevi. za dobavo raznih peči. dimnih cevi ki koles, za dobavo asbestnih vrvic; do 20. t. m. za dobavo 33X1 kg medenih drogov, ia dobavo 2900 komadov prašnic. za dobavo 12.000 komadov obročkov ii medenine. Predmetni pogo i se Interesentom pri ekonomskem odelenju te direkcije na vpogled. — Dne 23. t m. se bo vršila pri ekonomskem odseku odelenia za mornarico v Zemunu oiertalna 'icitacija zlede dobave 201.000 kg krušne mo ke Predmetni oglasi sa v Zbornici za trgovino. obrt in Indust-iio v Liubljani na vpo-
= Avstrijske kronske novčanice se bodo vzele Iz prometa. Kakor poročajo z Dunaja, namerava Avstrijska narodna banka vzeti v kratkem čase iz prometa vse kronske novčanice. kl so Se v obtokts. V prometu bodo ostale samo iO.nno kronske novčanice, pre-tlskane ns šilinze
= Tržaškn sladkorno tržišče Pod vp'i-vom rf> >ijšanja cen v Newyorku in Londonu se je prejšnji teden zboijšaJ tudi položaj v Trstu. Toda zadnje dnž so na svetovnem trgu znova tečaji sa malenkost oslabeli, zato tudi rezerviranost Iruocev. V Tr^tu so biie dnse?ene nasiednie cene: peščnati sladkor, prijem!|ivo in november - december, fob Reka. v navadnih vrečah. Lstg 11.15 — 12.36: normalni kristali, prijemljivo, na pora v vlaku, aajpromptne|ša špedicija In november • deccrrtber Lste. 12 5 do 12.15: kocke, promptna špedicija in november - december, Lstg. 13.15 — 14.5.
= Jadranska konferenca. Kakor poročajo iz Prage, se bodo pcsaianja o direktnih te-erniških tarifah med Češkoslovaško in la-diarskim! pristanišči kl »e bo vršila v Pragi, nadal evala 13. t m. v Rimu.
— Trošarina na vino v Češkoslovaški »e ukine. V flnafičnem ministrstvo v Prag! se je vršila Srša konferenca, katere so se L>deleži!i rudi zastopniki druzih ministrstev in na kateri se ie razpravljalo med drugim o vprašanje trolarlne na vino. Konferenca se ie aedlnila na predlog, da ss spričo pobiranja točilnega davka opusti pobiranje trošarine na vino.
= Madžarska trgovinsks bilanca za prvih devet mesecev t. L pokazaje nadaljne zmanišatiie primanjkljaja. Uvoz ie znašal vrednost 536.1 milijona zlatih kros in izvoi vrednost 474.3 milijona zlatih kron. Odgo-rarjaioč! številki lanskega leta sta: 474.6, odnosno 374 miliionov. Pasivnost se ie torej zmanjšala na 51 8 milijona zlatih kron. Tretje četrtletje t L samo te bik) cek) aktivno za 8 nuiionov zlatih kron.
19. novembra.
LJUBLJANA (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključkL) Vrednote: investicijsko 74— 76. Vojna škoda, za ultimo december 0—324 zastavni Kran sks 29—22. komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 20a_?6. Ljubljanska kreditna 22^—0. Merkantllna 100—103 (102). Praštediona 0—965, Kreditni zavod 175—IS5. StTojne 120—0, Vevče 120—126. Ninag 38—40. Stavbna družba 100—110. Šešir 145—148. — Blago: les: frizl, od 5—8 cm, od 25—60 cm, fco meja ttanz. 1280—1300: hrastovi dudi. 53. 60. 70. SO mm. fco meja 0— !3<X): bukovi hlodi. !a. od 35 c.n prem. napr. od 3.50—4JO m, fco vaz. Postojna tranz. I vazon 440—440 (440): 300 m3 tramov, monte. 2-3 od 3-3—5-7 in 1-3 od 6-7—9-1. fco naki post '>—330; poljski pridelki. ak!a domača, fco prekm. post 0—270; pšenica: baška. 77. fco nakL post., 1 vagon 245—245 (245). domača, fco LJubljana 260—0. turščica: stara. par. Novi Sad 0—170, nmetno sušena, par. Nov! Sad 0—152.50, umetno sušena, par. Vinkovci 0— i58. nova. kv. gar„ Slovenija, par. Novi Sad 0—i 12. umetno sušena, par. Postojna tranz 0—195. nova. fco sremska Post„ 1 vazon 145—150 (!45). nova. fco sremska post. 2 vagona 145—150 (150); proso, domače, fcc prekm. post. 0—215: oves. dvoinorešetani, ico elav. post. 0—170; otrobi, drobni, par. Postojna tranz. 0—170; krompir, beli. lepi. fco prekm. post. 0—75: želod, fco nak!. postaja 0—180; kostanj, divji. sad. foo nakl. p. 50—0; iežice. foo naki. post. 200—0; fižol beli: ban., egal. vreče 100 kg b-n. par. Postojna 0—230, rjavi, ezai vreče. 100 kg b-o par. Postojna 0—260. ribnlčan. fco Ljubljana 300—0, prepellčar, fco Ljubljana 300—0. .iraadoloa, fco LJubljana 350—0; ianeao se-tre, fco prekm. post 0—520; konopno seme. par. Postojna b-n. 0—560; taneoo olje. fco Ljubljana sod. poseb 1660—0; krma: seno: stisnjeno, fco štaj. post. 0—75, polslad ko, stisnjeno, fco štaj. post. 0—60; slama, stiniena. fco štaj. post 0—50.
ZAGREB. Tendenca za bančne vrednote zelo slaba. Več tečajev je nazadovalo. Industrijske vrednote brej prometa. Vojna
Bcoda, promptna, m is učeia trgovati po tečaja 323 napram 316 včeraj. Tekom »e-staaka i je tečaj osUbel la končal na višmi 322. Za december se ie trgovala po 326—328 D i o a r brei spremembe ia zato tadi po-o-laj v Zagreba nespremenjen. Mt%ni vsrtia-cia pok ar ujeta le ttatba ln Pariz aaradi apre m*j<be tkanih tečajev v CarOio. Paril le pe včerajšnji okrepitvi danes neznatno oalabei Blaga dovolj. Tudi Narodna banka Je ponu-lala blago v posameznih čekih. Skupni promet v devizah je dosege! 6J mflljona dtaar-;ev. Notiraie so devize: Amsterdam 2264.31—2384.3. Dtmaj 792—902, Berltn 1340^5—1350.25. Brcseii 256—260. Budimo*, šta 0.(^788-0.0798. [talija izplačilo 222.67— 2.25.07, London izplačilo 273—275. ček 0— 273.95. Neayork ček 0—56.47 in pol, Pariz 223—227, Praga 166.69-168.69. Švica tOSS.S —1093.5. ček 0—10&9.25; valute: dolar 55 5—56.1; efekti: bančni: Eskomptna 122 —123. Pol odjelska 20—21. Kreditna Zagreb 135—I3S, Hipo 68.25—69. Jugo 109-110. Obrtna S6—8?. Praštediona 955—975.5. Sla-venska 49-^50. Srpska 144—146, Narodna 4200—4400 industrijski: Eksptoatacija 51—54 Dabrovačka 560—565. Isis 6<V—65. Outmann 400—415. Slavonija 42—43. Trbovlje O—340. Union 41«—415. Vevče 120—130; državni: investicijsko 77—78. agrarne 4S—50, Vojna škoda, promptna 321 —322 za november 323 —325. 73 december 326—327.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 796.5—797. Berlin 1346—1347, Budimpešta 0.07915— 0.07925 Bukarešta 26.5-26.65. Italija 224£ —224.75. London 273.9—273.97 in po'. New-j-ork 56 45—56.47 in po:. Pariz 225-226. Praga 167.5—167.65. Svlcs 1089-1089.25. Amsterdam 22''t—27<*2 Arene 74—SO.
CURIH. Beograd 9.20 Berlin 123.50. \'ew-vork 518 «75, London 25.14«7;, Pariz 20.65, 20.67. Praga 15.375. Btidimpešta 0.007270, Bukarešta 2.45. Sofija 3.75, Varšava «6. Dunaj 73.12.
TRST: efekt!: ob'igac?!e julijske Krz-(ine 68.66. ^ivnostenska 2*2, Assicuraziord Generali 6750. Dalmazia 246. Llbera Trie-ttina 500. I.lovd 1060, Oceanra I6R, Dalma-r.ia cement 6S9. Spi't cement 470. Krka 35S; devize: Beograd 44.60 _ 45. Dunaj 35^ do 360. Praea 74.25 — 74.75, Pariz |00 dc 100.50 Lond-fl 121.70 — 122. Curih 483 do «6. Newyork 25 — 25 20: valute: dinarji 44 _ 44.75, 20 zlatih fr?nkov 96 — 99, zlata lira 4*7.86, dolarji 24.90 — 25.15.
DUNAJ. Beograd 12.^75 — 12.5875. Berlin 168.70 — 169.20. Budimpešta 99.27 do 99.57. Bukarešta 3.33 — 3.35, London 34.3475 — 34.4475. M San 28.24 — 2S.36, Newyork 708.45 — 710.95, Pariz 28.27 do >8.43 Praga 20.99 — 21.07, Varšava 116.90 do 117.40. Curih 136 55 — 137.05, Sofija 5.13 - 5.17; dinarji 12.51 — 12.5750, dolar-II 707.25 — 711.25.
PRAGA. Beograd 60.015. Curih 651.25. London 163.60, Newyork 33.75, Dunaj 477.125.
BERLIN. Beograd 7.43. London £133. Newyork 4.195, Curih 80.83, Dunaj 59.12, Milan 16.73.
IONDON. (Opoldne). Beograd. 274. New-vork 484.68. Italija 121.62, Dunaj 34.4, Švica 35.15.
NEWYORK. (zaključno 9. t. m.) Beorrsd 1.77 in pol. Newyork 4.84 in enast šesfnaj-stlnk, Italija 3^6, Danaj 14, Švica 19.27 is poL
Šport
Prvenstvene mladinske strelske tekme
Slovensko lovsko društvo je nedavno prii redilo pod pokroviteljstvom kralja Aleksan dra tnalokalifcersko strelsko tekmo za vso državo. Namen tekme je bil ta. da se pove« ča obrambna zmožnost naše države s tem, da &e naša mladina izvežba v streljanju in tako pridobi prvo vojaško pTedizobrazbo. Naloga SLD. ci bila lahka. Treba je bilo mnogo truda, da so se tekme omogočile. Ža» tibog uspeh teh tekem ni bil tak. kakor se j' pričakovaL Vzrok delnega neuspeha je bila v prvi vrsti nova uvedba tega sperta ta neumevanje merodajn h krogov, v drugi vrsti pa hladnost lovskih in strelskih kro« gov, ki niso zadostno podpirali mladostrel« cev. AJco bi se podružnice SLD. in lovski klubi le malo zavedali, da morajo podpirati društvo, čigar člani 90. bi bil uspeh tekme gotovo drugačen. Obžalovati moramo, da se za tekmo niso zanimala razna srbska in hr» vatska lovska in strelska društva razven cOsječko gradjansko streljačko društvo* in »Lovsko društvo v Novi Gradilki*.
Uspehi so bili sledeči: Prodan'h je bilo samo kakih 200 tarč od teh 150 slovenskih in 50 hrvatskih. V oceno je bilo vposlanih le 60 tarč. Dosegljivih točk je bilo 100. Na. slove mojstrskih mladosrtrelcev države in pokrajin in pripadajoča darila so dobiii na« stopni tekmovalci: Naslov mojstrskega mladostrelca Kraljevine SHS za eno leto ter prvo darilo Mario Foerster. »tud. ing. s 96 ročkami: naslov mojstrskega mladostrelca Slovenije ter drugo darilo Ivan Benedik, pisarniški praktikant v Kranju s 96 točka« mi; naslov mo'itrskega mladostrelca Slavo« nije ter osmo darilo Krešimir Franjetič, uče« nec. Osliek z 72 točkami Darila, oz. častne
priananice je dobilo 17 mlaaostreicev iz Slo venije in 13 mladostrelcev iz Hrvatske in Slavonije.
Za bodoče bo potrebno, da se vse po« druinice SLD., strelski klubi in društva po« primejo pravočasno potrebnega dela ter da propagirajo to streljanje vedno in povsod. Francija, Anglija, Švica, Belgija, Nizoiem« tka. Švedska, Norveška, Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska in Poljska so že vpe« Ijale strelski šport v šolah, počenši z ljud« riio šolo, ker se te države zavedajo velike vigojoe vrednosti tega športa za mladino in p« Je posebej velike obrambne zmožno sti za državo.
Madžarska : Italija 1 :1
Kljub velikemu dežju je prisostvovalo va5 ni tekmi med madžarsko in italijansko re« prezantanco, ki se je vršila v nedeljo v Budimpešti, 18.000 gledalcev. Ker je bilo igrišče v zelo slabem stanju, ni nudila tek« ma posebnega športnega užitka, zlasti tudi radi tega, ker je prišlo do škandalov. Z ozi« rom na zadnio tekmo v Padovi ie za nas zanimiva sestava italijanske reprezentance, ki je bila nastopna: De Pra^Btlloni A!le» mandi».Ianr.i. Bernardini, Piccatto»Conti. Ba« loncieri, DeOa Valle, Magnozzi, Cevenini HI
Početkoma so Madžari v premoči V 20. minuti zagreši desni madžarski branilec foul proti Ceveniniju. Prosti strel proti Madžar« ski spremeni Deila Valle v vodilni go! za Italijo. V 37. minuti strelja Baloncieri, ma« ožarski vratar Zsak ujame, ker pa Italijani pritiskajo nanj, vrže žogo od sebe. Cevenini porabi to priliko ter zabije drugi gol. Sod« nik pa tega gola ne prizna ter prisodi prosti strel proti Italiji, ker je menil, da so Itali« jani protipraviino ovirali vratarja Zsaka. V drugi polovici je prišlo do spopada med madžarsko levo zvezo Opato in italijanskim vratarjem. Sodnik Slavik intervenira. Igrači se pomirijo. V 26. minuti so Madžari po enajstmetrovki dosegli izenačenje. To 11« metrovko pa je sodnik diktiral docela ne« upravičeno. Zmaga Italijanov bi bila po preaveaeni igri obeh moštev bolj upraviči na kot neodločen rezultat.
Službene objave LLAP.
Jesenski crossscountrv se preloži na n«» deijo dne 22. t. m. Natančen razpis se ob« javi jutri Vzame se na znanje razpis mi« tinga SK. Jadran in se dovoljuje. Jurvjo mo ra klub postaviti sam in jo i2viti podsavezu.
Preložitev mitinga SK. Celje na pomlad se vzame na znanje. Razpis mitinga SK- Ja« dran: Miting se vrši v nedeijo dne 15. t. m. na igrišču Ilirije ter prične ob 9.30 dopol« dne. Prijave s prijavnino 5 Din za točko iD osebo in 15 Din za štafetno moštvo je poslati najkasneje do 12. t m. ob 12. uri aa naslov: AL Vončina, Trnovski pristan št. 40. Naknadne prijave se sprejemajo do 14. t. m. proti dvojni prijavnini. Tekmovati ta o« rejo samo verificirani atleti JLAS. Tekmu« ie se po pravilih JLAS. Proga je iz leša z dvema nedvignjenima zavojema.
Nagrade se izdajo za I. in II. mesto vsake discipline. Program obsega sledeče točke: Teki na 200 tn, S00 m, 1500 m. skok v vis z mosta, met diska, štafeta 200 X 200 >3 400 X 800.	Tajnik IL
LNP. (Službeno.) Danes, v sredo, ob 20. seja kaz. odbora v sobi Športne zveze. Na sejo se poživljajo sledeč: igralci: Gaberščik, Budja, Urbančič, Kosec (vsi SK. Svoboda). Ob 30.15 seja p. o. istotam, h kateri se po« zivlja g. Korošec, predsednik SK. Slaviie in kapetan rez. moštva ŽSK. Hermes g. Škraj« nar. — Tajnik IL
LHP. (Službeno.) Seja upr. odbora v če« trtek dne 12. t. m. ob 20. uri v Emoni. — Predsednik.
Hazenske mladinske pokalne tekme. V nedeljo popoldne se odigra na igrišču Ilirije prva mladinska pokalna tekma za prehodni pokal LHP. Pri tej tekmi nastopita s svoji« ma družinama naša dva najagilnejša bazen« ska kluba SK. Ilirija in TKD. Atena. Ker razpolagata oba kluba z dobrimi mladimi igralkami, obeta biti tekma jako zanimiva in napeta. Nudila nam bo iasno sliko, na kaki stopnji bo stala naša hazena v prihod« njih seaonah. Izgledi na zmago so povsem negotovi: obe družini bosta vsekakor sku« šali priboriti zmago svojim barvam ter priti v posest pokala. Začetek tekme in druge podrobnosti objavimo v prihodnjih dneh.
/z damske sekcije S. K. Ilirija. Danes ob 6. uri popoldne trening v telovadnici Naročam vsem članicam, da se tega in vseh bodočih treningov, ki se določijo danes, točno in polnostevilno udeležujejo. S 9ebo; je prinesti opremo (hlače, lahko bluzo m copate). Trening- važni radi bližnjih prire« ditev. Na programu so v tekoči sezoni še sledeče tekme: mladinske pokalne, proti Hašku v Zagrebu, proti BSK v Beogradu ter najbrže proti Olimpiji v Opatiji Pri tre« ningu se pobira tudi članarina. — Načelnik.
Primorje. Plenarna seja upravne« ga odbora se vrši v četrtek IZ t. m. točno ob 20. uri zvečer. Lokal: Okrepčevalnica na veiesejmu poleg bivše športne razstave. Ude leiba vseh odbornikov obvezna. — Predsed* nik.
Naia nogometna reprezentanca igra da« Des v Rimu proti tamošnji reprezentanci.
rem
Liubliana, 10 novembra 1925.
poročilo
Liubliana. 306 m nad morjem
Kra opazovanja		ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Vete*	Oblačno 0—10	Padavine j mm >
Llubltana . .	•	7.	7527	M	tog »P-	obl.	24-6
Ljubljana . .	•	14.	753-9	113	sev zap.	več. obl.	
Ljubljana . .	•	21.	75» 1	8-7	sever	v	
| Zagtab . . .	•	7.	752-3	11-0	sev. vzh.	več. jas.	5*0
; BeogTad . .	•	7.	733-2	110	ju«	poL obL	7-0 |
Dunaj • • .	•	7.					
Praga • • .	•	7.	753-0	4-0	sev. zap.	obL	»1
i inomost , .	•	7.					
Solnce vzhaja ob 6'50 zahaja ob 16-38, luna vzhaja ob 0"8, zahaja Ob 14-15, Barometer višji, temperatura nižja
Dunajska vremenska napoved za sredo: V splošnem slabo vreme, ie mal^ trajajoče zboljšanje. Temperatura malo spremenjena.
m
Herman Grenlkh umrl
Iz Curiha poročajo. da ie umrl v nedeljo oče švicarskega delavskega po-kreta. nokroviteli švicarskega sociiallz-na in predsednik narodnega sveta Hermanu Oreulich. Pokojni ie bil eden zadnjih še živečih udeležencev norimber-škega kongresa nemških delavskih orga nizacii iz I. 186«.. na katerem ie bil nod predsedstvom Beh'* in Liebknechta spreiet program mednarodne delavske asociiaciie.
Hermann Oretilich ie bil roien 1 1842 v Vratislavl kot sin siromašne delavske rodbine. Niegov oče ie bil železniški delavec. V zgodnji mladosti ie izgubil roditelje in zato se ie mora! nopriieti dc-la. ki mu ie prišlo «!učalno pod roke. Dobil je službo v nek! kniigoveznici in ko se je izučil, ie odpotoval nainrei v Avstri-io. pozneie se »e na naselil stalno v Nem-Žiii. kier ie agPnn sodeloval pri raznih delavskih organizacliah. Leta TRftS. se 'e udeležil kongresa delavskih nrgatvzacr v Stutfgartu. kier se ie seznanil z Reh-lom Pozneie ie mornl zapustiti Nemčijo. Naseli! se ie v $vici. kier je rmše' v Curihu novo stalno bivališče. Pod vplivom Fourierievega učenca Karla Bfirkeia te posta' sociialist Preživel te težko začetno dobo švicarskega socibt-llzma. Socialistični dnevnik »Tag wacht» in niegov naslednH* »Arbeiter-stimme* se nista do!gn drža'a Mnvzlic temu ie nretilich vrtraia! v težke«1 delu za sociia!;stične Ideie. Od ! ?S87. ie bil tainik Delavske zveze, pozneie na Strokovnega udruženia. V švicarskem Natndnem svetu ie bil glavni govornik sociia!i«tičr,e stranke V mladosti ie niša! delavske pesmi. pozneie se ie posveti' statistiki, v kateri se ie tako od';ko-va!. da ie b;' izvolien za šefa kanton sktga statističnega urada v Curihu. Na mednarodnih socialističnih kongresih ie vzbuiala niegova patriarhalna nostava splošno pozornost !an; ie zastopa! Švicarsko delavstvo na mednarod.iem kongresu za organizaeiio dela v Prag*
Mefapsihika
Tarah bev. prosluli fakir. me ie pred tedni napolnil z občudovamem. ko sem prečita! v Figarju poročilo o niego-vem nečuvenem nastopu v Parizu: zato sem pozneie tudi slovenski članek o njem do konca orebra! Ali zdravnik dr. P. Farez mi ie 25. oktobra s svoio do'go razpravo v «Jouma! des Debats* tako ponaril. da me ie bilo sram za prvotno navdušenie. Podobno razočaram? utetmeio doživeti pristaši okultizma. t. j. današnie metapsihike. ako si pre-čitajo lepo delo Paulg Henzčia «Ou en est !a mčtapsvchioue?»
O hišah, kjer straši, o prikaznih, o znameniih z oneg3 sveta, o demolekula-rlzaciiah. o ektoplazmi. o astralnih telesih govorijo dane« miliioni liudi vseh narodnosti in vseh dežel. Morda iSčcio v tem utehe zia številne drage rainke aH pa ie to strast za čudovitost. ki preživi ugaslo vero. Eno pa se zdi doslej srotovo: ako bogovi odhajajo, pa duhovi prihaia'o.
Kai nai si mislimo o vseh čudih, ki zavzemaio toliko prostora v današnji mentalitefi? .Ie !i metapsihika sama no sebi predmet znanosti ali na zgoli predmet čuvstvenegn verovania. kamor ne sega ne poskus ne razum? Paul Heuzč s« ie drznil pogledati sfingi v obličje in se snopriieti z nio.
Naiprei ie prerešetal trditev metapsj hikov. med katerimi so celo kvalificirani učeniaki.. nato osebno, pod znanstveno neoporečnimi Dogoti in pod najstrožjim nadzorstvom uprizori! nrotlvne poskuse. ki so ;me!i vel;kanski odmev. Njegovi zaklinčki niso negativni, vendar pa 'zrazito dvomtiivi Zadnia beseda še vedno ni izrečena Povdariti ie. da ie Henzč pristopil k raziskavam edino v že!ii. da bi spoznal resnico, pa nai si bi kakršnakoli. Z neizprosno logiko ie do kaza!. da oroslula metapsthična oeistva — poveč:ni namišliena In halucmtov ska — skoro nikdar ne hiviro. Kadar
na so. nfeo prosta slenarstva. prema me slepila. Ako metafizika hoče biti upoštevana. mora dobaviti drugih d^istev: tako se glasi Heuzčiev sklep . . . Človek se nehote soomni zlatega zoba. kf ie nedavno zraste! nekomu v Ameriki. »E»-genisti* so ga tolmačili z muhavostjo nrirode. z nenadno snremembo. s flul-d;čn?m donosom itd. A ko ie Sel nekdo gledat, ie hil zlatozobl otrok enak vsem drugim paglavcem! . . . Fnako zgodfio pozna stari Fontenelle (1657-1757). n.k.
Konec razstave v Wemb!eyu
Ogromno število posetnlkov.
Pred kratkim so Angleži zatvorill le tošnio razstavo v Wemhleyu. kier ie Po k g za! britanski imperij vnovič svoie bogastvo. siiai. vztrainost v irgovaniu ter uspehe v koloniz-aciii. Razstava se le zatvorla zadnlega oktobra opolnoči Ko ie odbila 12. ura. se ie dvignilo lOOOO delavcev s kladivi lopatami in kramni. Začeli so padati stebri, trgale so se deske Ln težaki so začeli nakladati b'ago na avtomobile, ki so neprestano švigali iz VVembieva v London, kjer so odlagali svoie tovore.
Ceremonila zatvariania razstave fe končala z veliko parado. Zatvoril io 'e voivoda Yorškl v navzočnosti svoie že-.te. Voivoda ie bil. kakor znano ča«rni predsednik razstavo ter ie ob zaMinoku prečita! nastopen kraliev manifest: »Le-tošnia razstava ie pokazala zanimivo fazo v zgodovini angleškega naroda doma in v koloniiah Pokazala ie. da britansko cesarstvo krenkn nanreduie in
da se zaveda nalog, ki ga čakajo v bo dočnostl.» Nato te apeliral ns vzaiem-.10 delo domovine h> koloniialnih dežel, brez katerega bi bila taka razstava nemogoča.
Po govoru yorškega voivoae ss se razvile velike svečanosti, k? so traiale do polnoči. Na stad'onu so množice prepevale domoliubne in verske pesmi. Razsvetliva ie bila čarobna.
Razstava v Wemb'evu beleži zadnie dve leti 27 mihionov posetnikov. število ie ogromno, toda zaostaia za obiskom na parški razstavi, katero ie po-setik* leta 1900 še več liudi — namreč 39 miJiionov ob'skova!cev Kakor lan ska. se tudi letošma razstava v VVem-blevu ko.ičnie z deficitom, toda trgovci se hvalito. da so ni;h kunčiie Vliuh vsemu tisrodne. Wemb!evšks razstava ie stvorila posebnih intimno trgovinsko so-delovanie med Angliio in kolonijami. Višek uspeha pa oomema letos mora'ni efekt r^^st^ve kier sta izrekla ministra Lister in Chamberlain krilatico, ki ie š'a od tist do tisf na Angleškem i.i v doml-niionih: »Kimnite britanske izdelke 'n <»m<> britanske izdelke!« S temi besedami tn ang'eš\'i držsvnJkl nnnoved'1! bojkot vsem izvenntig'e?k'm produktom 'n noznavalcl razmer pravno, da ie to geslo zadelo v živo tako da ee niegove pns1°d'ce že o.r»q?ato v št?vi'n:h industrijskih na.ioeah. kier so do pred kratkim delale Angliji konkurenco druge države.
Tako ie končala fefošnia razstava v Wemblevu. kateri bo sledila nova podobna prireditev v prihodtiiem letu.
. ■■>■■■ - - : :
f! ■ t.v.' ■ ■: ,
..f 'f: ii<' i ■ ' '■:■■ ■■ 5 B *
mšmmm^m&m*'-mmmrn mMmmm
Sip*
i S
Popolnoma novo 2 Velik uspe« pri vierajSnii premiieri! Prvič v JugosSaviJH
Veliki francoski „PATH£ • FltN'% »s?ss
/ /
/
Vsliki flimskl Igrolsas v 7 delanjih.
FERAUOV, prvak tlavn ^j	aledal Sfa COMtftME FRAMCA15E smo^no p;,-
Ijubijoni francoski IStHIt COOGAN ter kslosnino dr.'sitana op ca .AUGUSTV nss ta o in pol ure livrf.no zabavajo. — Krasna vsebina polna zelo zanimivih rcsnh, veselih 'n zabavnih prizoiov — Vesele >n smebapolnc «cene iz c rkuškeg.i življenja — Izva-irednn, celo umetn Ska 'grt mslega francoskega IACK E COOGANA nas popolnrir.a osvoji — Ef-Utne so nartaline scene kot; Bci kolonilalnin fel s črrci v divji p:3sutn: ier neverjetno uspela igra op'ce .A^ctist* kot rei trliira flovi 5kega življenja — Kraser, in zelo efektni honec. — Sam« fe dva dni? Predstave ss vrSe to (na ob:
4., ps! S., nef S. ;n S
Prednaznanilo:	BABRY LIS5SS - fiSss sasžie 1925/2S.
Opczariamo Vas na še razstavljene reklnmne «ot9srafi'e!.
Elitni Mino Malica
Vodilni kir.ii v Ljnbliari: — ! etefon 1 4.
ter jo obenem daviti. To ie traialo delj časa in ker je bilo precej naporno, mu je priskoči! Baar na pomoč ter ie nadaljeval Meislngerievo delo. Kma'u ie bila žrtev mrtva Morilca sta v poznih urah zbeža'« nazaj proti Dunaju ier pustila žrtev ležati na travniku.
Prišel pa ie mimo avtomobil. Šof^r je videl, da leži mlada ženska na travniku. Ustavil ie. izstopi!, še! par korakov do cestne ogra;e in stopil bližje ter opazil, da ie tnm'o ženske mrtvo. H'fro ie obvestil o tem poHcfto. ki ie nrl?la in sestavila zapisnik. Kmalu nato ie bi!
Meisinger ped ključem in po njegove-: zasli.šaniu ie prišel v zapor tudi B-ar
Obtoženca se morata zsgovartati radi zločina umora in onečaščenia mri-ve.ea trupla. Razprava še ni končana ir-o nienem rezultatu bomo poročal!.
X Sfantslsv Przyhyszewski obolel. Velik, poljski pisatelj Stanislav Przybyszewski ?e moral radi skrajno slabih finančnih razrr.c prirediti serijo predavani po Poljskem. N potovanju se je močno prehladi! ter sc morali prepeljati v Varšavo.
Nafmanjše motorno kolo
V berlinskih ulicah vzbuja pozornosti malo motorno kolo. morda vobče naimaniše vozilo te vrste na svetu. Vodi ga z občudovanja vredno spretnost-
& odklopljenim vozilom
io ln hladnokrvnostjo petleten dečko, dočim niegov mlajši bratec tiči v pri-klopljenem vozičku. Vozilo ie solidno skonstruirano in vozi z 10 km na uro.
Umor v Liebhartstak pred sodiščem
Naši čitatelji se naibrže še spominjajo. da se je letos o binkoštnih praznikih pripetil v Liebhartstalu poleg Dunaia zverinski umor. Pritlikavec, pohabljeni zlatarski delavec Jožef Meisinger in njegov tovariš Fngelbert Baar sta izvabila delavko Adelo Schulzovo v Lieb-hartsta! ter sta jo zadavila na nekem travniku.
Obtožnica očita Meisingerju. da le on zasnova! zločin ter nagovarja! Baa-ra. da mu pomaga pri tem nečloveškem deianiu. Schulzova ie namreč liuHm-kovala z obema delavcema, z Meism-geriem in Baarom. Oba pa sta bila nanio jezna, ker se ie pe;"a'a pravzaprav z drugimi moškimi. Bila sta silno ijuhostimna nanio In sta neprestano kovala maščevalne načrte proti nii. Mei-
singer je hote! Schulzovo naprej vzeti za ženo ter jo ie vpraša!, če ga hoče za moža. Dekle pa je prosca zavrnilo in takrat se ie v priilikovčevili možganih rodila misel o osveti.
Bilo ie na binkoštno nedelio popoldne. Meisinger ie odšel z doma ter se slučajno seše! z Baarom. Slednji ga ie opozoril, da ie zdaj nailepša prilika, ko se lahko sestaneta z Ade!o ter izvršita svoj naklep. Meisinger pa se ie ustrašil. da se mu ne bi dekle zoperstavlia-!o. Njegovi boiazni je napravi! konec Baar. ki ie deial. da mu ho v tem slučaju pomagal, ter Schu'zovo kratkomalo zadavil. Tako se ie pozneie tudi zgodilo. Adeta ie prišla in vsf triie so se napotili v Liebhartstal. kier so posedli v travo ter se začeli pomenkovati. Meisinger in Baar sta si daiala ta!na znamenja tn ca Baarovo opozorlo, da je vse pripravlieno. se ie vrgel Meisinger na dekleta, zače! Adelo po!iub'iati
ŠKOF J A LOKA. Tukajšnja podruinica juitoslov. Matice priredi v četrtek dne 12. novembra ob 20 uri »Rapallsk'' večer« v dvorani Sc.koiskega d">ma s sodelovanjem vseh kulturnih društev.
VAČE PRI IJTT1!. Dne S. novembra Je za vc-dno zatisnil svoje o4i. posestnik Janez Kunovec, v visoki starosti S5 let, mož starega kova. olemenitesa srca in leV'enei;a značaia. Mož ie stal vse svoje življenje odločno v vrstah naprednjakov. Bodf mu ohranjen časten? spomin!
LITIJA. Podružnica CMD prirej v 90-boio dne i4. novembra v Sokolskem do-rmi irledallško predstavo in družabni večer. Pričetek točno rb 20. uri. V=topirna običajna. Občin<rvo se najuljudjieic vab!, da z mnoer^broinim nbiskmn zmotno podpre družbo. Preskrb le si vstopnice v predpri> daji v etavni trafiki.
GRADEC PRI LITIJI. Z orfrom na <lopis »Slovenca, z dne 6. novembra pod nasio-vom
•	Novo obč. starešinstvo v H^tlču*, prosi-tnm g. dopisnika ali pa s. urednika »Slovenca«, da še Javnosti pojasni, zakaj sta pravzaprav bila Imenovana za "biino H'»-tič Kerent in »untergerent«. Mesto, da se zaletava v te poštenjake, naj ra!e javnosti pove, da ie eosp. veliki fnpan gerenta !n «tuiters:ereiita» postavil zato. da napravita red v zavoženem klertkalnsm občin, gospodarstvu. Najprvo povejte, kaj im3te oilta-ti cerefltu hi »unterjerentu. trlede njihoveza irnspodarstva potem bomo ps mi hnd! besedo
HRASTMK. Kam 15. novembra? Brez razlike vsi v Narodni dom. kter upr:*orl dramatični odsek vojnih hrvaUdov. podružnica LliiMlana. oh 4 p^f-idne veselntero
•	Tlt Orom.. Po predstavi prosta zabava i plesom, šaljiva pošta ter HcitacHa tlveea prašička. 7?bave ?el|n! prdejo na svo| ra-čim Dobiček prireditve ie namenjen p »d-pornemu sklndn v prid bofičntce revnim Sanom In članicam. Zatorej vsi aa lnva!'d-sko prirrditev. da s tem nr>traeate ubogim voinim žrtvam, kf s sot^vmi nittti prosijo p.-Kin^re In usmiljenja. — Odbnr.
RADEČE. Zastopniki mestne občine ki občinstvo so ve zače'1 resno bavitl z ustanovitvijo lekarne v mrestu Radeče, kar ]? več kot dva!*et!etna snlo<na želja. Da Je lekarna res nnino pnlr^bna. le dokaz, da v okrožju nad 20 km ni nobene. Unamo, da se zadeva v najkrajšem čas« v prid prebivalstva vseea sodnega okraja š) obmejnih občin n?"dno reši.
SIN .H VPH. Dfle 15. novembra priredi tuka|5nie Prosvetno društvo povodom svoie ustanovitve predstavo, ki bn prekašala vse dosedanje. Ob 11. dopoldne se bo vršil ustanovni občni rbor, ki bi moral biti že
meseca janu:rja. s Je bS radi požara p:-.'-iožen. Popoldne ob 3. uri pa se uprizori Flražsarjeva drama »Rarvaftoia žtvljenjai Na sporedu bo še par drugih točk. Vsi, V se aanimate za tiaš napredek, ste k prorr,-vi toplo vabljeni Zdravo!
STAR! TRG. Pred dnorim mesecem str.v začeli zidati Sokolski dom in danes Je pod streiio. Notranja dela b«do dovršena v štirih tednih Ln tako bo Ime! Sokol ktr:..-. svoj dtvm, ki bo pravi kras Starega trga. društvu pa v ponos. Sotto!, ki le b" dosedaj navezan na ziduhle in tesne prosi:: Gasilnega doma, bo s«5E< lahko svoboc: razpel svo?"a krila. Naša dolžnost ;e, ds s pri tej prilik! s hvaležnostjo spomnimo v?eh k! so doprinesli nemrsle žrtve za postavite Sokoiskeca doma. Posebna hvala gre g> spej Kajfeževi, svetnfkovt soprogi v Starem trgu w g. Gregorja Lahu v Stare?, trg«, za velikodušni dar v lesu. Pa ma. vsem drugim izreka stavbni odsek najiskre-nelšo zahvalo.
POLJCANE. Tukajšnja podražrfica CMD Je uprizorila v nedeljo Igro »MHnar in r.;:-gova hči«, pri kater! sta sodelovali t : društvi »Čitalnica* ta »Zvon*, tera je im?v. popoln uspeh in so se v~s! teralci potrud;1: da so kar najbolje rešili svoje vloge. Od.-k oval s sta se posebne strri m1 in-'- Č-: -not h niegc-va hf! Mari-ca. Za iepo tiprijc-ritev >ma v Prvt ^tsiS zssiurc deioi-T! priljubljeni šolski pravite!! KeržtE '.?. L Pričakujemo, da bode naša napredna dr Stv3 delovala tudi v naprej v nailepš.i hi? rrx-»!;i, kajtt le v skur»nem delu 'e naša m- č !a mnitoč tudj napredeJt
ROGAŠKA SLATINA. Pevsko dmir;. »Sloea« Je pričelo ar^e: s predstavami pot! vodstvom knjiuo^-odje g. Fra»a Beatu^a. Dne 25. oktofcra ie pr cedi to v zdravilišč kino - dvora«! žaloigro »Mlinar in njegovi hči«. Dvorana Je b!'a nabit"' polna tn so : nekateri izkazali tudi s pretlačili, tako u. je društvo z uspehom zadovoljno lahko vsakem oziru. Icraici so se tzborw> nai.C svfl)e vloee ln se v nje vsestransko utiv-r-H. Druirvn Je ustanovilo pod vodstvom * Vmka Fišerja sedai tudi mešan pevski zbo: Društvo šteje seda) že nad 40 flanov članic in okoli 30 ooapiirnih člajKr;. Nje;"-krasen razvoj tekom enoletnega obstoja 'e v prvi vrsti lasluea g. Muršiča kot ustar-vite! j a "n pa v.. Prana Novaka, sdrav>'!'?k--ea uradnika. Vsi, ki MubiJo petje, se pozivajo k vstopu v društvo, k' tisi postane ponos RoeaSke Slatine. — Dne J. novembr le zapel društveni moški zbyr na p<4ropa; -ščii tri falostlnke 'm sicer- na grobovih \ vof»! padl:h žrtev »Ol Doberdob«, na srr -ba soustanovitelja 5n pevovodie društvi pokoineza Viktorja Čonča »Viirred se p--vrne», pri podrežni cerkvi v Sv. Trojic' pa «Usllšl nas Gospod«. — Danes, dne novembra priredi društvo v društven! so*?' eosfVne st. ?'erns »Martinov večer«
Milan Skrbiniek:
la. narodov blagor*
Komedija v Štirih dejanjih. Spisal I. Cankar.
»Jaz ns govorim za tiste ljudi, ki niso več ljudje s krvjo in mesom, temveč številke v tolpi; ne z« tiste ljudi, ki se jim zde fraze O narodnem blugru. o narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zakonih tt«l. svete in nedotakljive. Zakaj to niso več ljudje, tem« več številke v tolpi, brez življenja in brez ponosa. Za tiste govorim, ki jim je ljubša cinična resnica, nego blagoslovljen« laž ...»
»Doktor Grozd bi bil rad minister ali vsaj dvorni svetnik, — z<i narodov blagor. Tudi doktor Gruden bi bil rad minister ali dvor« ni svetnik — tudi za narodov blagor. V«e» dragi moji, vse t* narodov blagor. Kdor dandanes laže — laže aa narodov blagor. Kdor govori javno resnico — ga smešijo in preganjajo in napoaled uničijo — za na. rodov blagorl — In za narodove ideale; — ta narod ima namreč ideale — in koliko idealovl Le preatopi se nerodno na ceati, pa stopiš idealu na kurje oko! In kaklni hoji se bijeio za te ideale! Ti, dragi moj. nima! nobenih idealov, niti ne veš. kaj so ideali, tudi tvoj prijatelj jih nima. Ali ti in tvoj prijatelj skupaj se imenujeta narod ter ima. ta ideale! In za te vajine ideale se borita dektor Grozd in doktor Gruden. Doktor Grozd bi da! za te vajine ideale svojo ne« čakinjo in doktor Gruden rvojo Seno... »a te ideale in za narodov blagorl — Doktor
• K današnji pretsiieri t Nu. cledaliMu.
Grozd in dokter Gruden sta poštena človeka, zakaj Si ne skrbela zase. kakor skrbi« mo zsae mi drugi? Ti, drrgi moj, trguješ s suknjami, doktor Grozd trguje s narodo« vimi ideali' Razloček js «rao ta. da je suk^ njo težje napraviti in težje zakrpati, nego navaden ideal___»
Tako Ščuka v svojem proglasu!
Tako Cankar s svojo komedijo!
Napačno so sodili Cankarja kot človeka in umetnika oni, ki so mislili, ds je veljala njegova cin;čna beseda zdaj gotovi polltič« ni strar.ki, zdaj celemu stanu, zdaj posamez« nikom. Pisal je iz prekipevajoče ljubezni do človeštva sploh, do svojega naroda, do svojega brata.
•Pozdravljena rni, dolina šentflorjanska, v po! d a irskem solncu žareča, v mesečini dre majoča, pozdravljeni vai vi potepuhi nič« vredni, s težkimi grehi obloženi, vi zakrk« njeni župani, vi krivični dacarji in ib!aj« tarji, vai vi zaslužni rodoljubi, zvesti čuvarji brezštevilnih svetinj in čednosti doline šent florijanske; čez hribe in doline poadrsv« I jeni... 1»
Vse te pregrešne že, zakrknjene in krivič« ne je videl, a vseeno jih je ljubil, ker je liuhil — dolino šentflorjansVo. A velika lju bežen ne boža samo. ona tudi rani. ker ho?« predmet svoje ljubezni očistiti Rani in trpi pri tem: a vedno wečja je njegova ljube« zen...» Ampak ljubil sem te šele. ko sera »rpel zaradi tebe. Spozna! sem tvoj resnič* ni obraz, ko sem ugledal njegovo senco.«
In tako se je zgodilo, da je spregovoril rvojo prvo veliko »cinično besedo*, spisal ie komedijo »Za narodov b!«dor». N: rr - -
bilo za to, da osme*! zakulisne mahinacije, koristolovstvo in klečeplastvo polifčnih bo. jev. to bi bilo malenkostno, Cankarje ne« vredno. Ne. kakor pozneje v »Mlar>C'h» ni hote! blatiti učite'jskrga stanu kot takšne, ga. temveč si je izbral ta milje le zato, ker roti je bil za dramatično obliko niegove trpke bes»-d<; pač rajprikladnejši, tako je tudi v tej komediji snov le čisto slučajno politična. Niega je d'?šil nečisti zrak. hote! n« mis »samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zapraši«. hotel je. da bi mi vsi »dihali... dihali...« »Ali nvslite. da je res mogoče še dolgo živeti v takem zraku, *ako nolnem laži in fraz. da se ne v;di pre« ko ceste? Po takih dneh pridejo viharji.* Človek, ki hoče živeti pravo življenje, ne motri neprestano Je svoj-ga notrnnie?a. du. ševneca ?ivjjenje. ne išče !e za svoie svete strasti, misli in dejanja vedno znova pra. vin poti, on presoja tudi du<evnost člove. štva, svojega naroda, svojega bližniika. Ali kakor so v njem demonske sile. ki jih r>o-s« la zlo, sile, s katerimi se mora boriti včasih do smrtne onemoglosti, tako je t"di duša č'oveštva nbtefena z zli duhovi. Boj i. nji« mi 5e potreben, če ne vid'š svoifga glavne« g* živi jonskega cilja !e v tem. Ha se ti do. bro godi. «Trc-ba ie samo pripogn;ti ko!rno samo sladko smcfciiati se Je treba... nič drugpoa..In ta boi ie hud. Gorje ti. če poveš na glas. kar v'd'5, če bi rfd «!i"(i:. ki bi govorili brez strahu in brez ozirov in bren seh;čnosti: ... l judi, ki hi pli-niH pod nvzo. predno b! izgovorili eno tis*:h fraz. od ka. terih zdaj živimo in ki so cilii in konec vse* -t naše«??.	:n hremomembcei!« de
lovanja . . Vsi slabi instinkti, ki so zado. voljno ždeli v temnih kotih zavedenih duS in čakali kakor zlobni duhovi trenotka. ko bo treba človeka potfgniti nazaj na njegova temna pota, če bi ga zvabila svetloba, ae zaženo kakor ftirije v«te.» Ničesar ne sme človek videti in ničesar si ne sme želeti:« To je krik, ki se izvije Ščuki ponovno iz tesnobnih pra.
Težak ie hoj osamelega pravičnika proti krivičniku. ki im« za sabo crlo tolpo zavr= žcp.cev in še denar vrhu tega. In doktor Grozd ima mnogo porfrepnikov in tudi de« narnega Gornika je bil — ~S'cer proti nje« govi volji — potegni' v svoj krog. Kai bi se torei ščuka repenčil? Čuti. da ie brez moči. Sit ie tega življenja. Pač. »rad bi napravil čisto poseben korak, moja noga je priprav« I jena. Toda glejte — ne gre. Treba jc da me kdo sune, samo nalahko, in potem bi šlo.*
In ta sunek pride kmalu nato.
Grozd je v 7tT>ngos!a*-Rem razpoloženju Tako je že gotov svojega uspeha, da odloži celo masko idealnega narodnjake. Dostoj« nost, poštenost in sploh »ideali*, te fraz? mu danes niso več potrebne. Edino še program ie potreben, a č;sto vseeno je. kakšen. Zgu« bil se je? »Nič ne de. programov je veliko, j — ta ali oni. je naposled vseeno. Treba je 1 samo. da so beaede dolge in !epe.» CVožic ! fraz in laži, s kster;mi se je b:! novspel do i one viš:ne. od koder mu ie tTba le še z ® brutalno silo udr ^at! okrog sebe, pa pride ; do znželjcnrgi stolčka, mu n:so več potreb i ne. Ali na višku svojega itm-igoslavja, v dt* i liri ju svoie oblastnost' tnker-koč.
ravnotežje. Nima se več v oblasti. Instini tivno čuti. da ie edino ščuka še oni, ki r mu utegnil škodovati in zato ge ie trti ponižati najbolj, pobiti ga na tla potihnit mu na čelo očiten pečat hlapca. »Tuci V ščuka, si zapomnite, da ste moj sluga, mc hlapec in drugega niči Vi ste moja rokt del mojega telesa ...» Ves se trese v nas! di gospodstva nad najnevarnejšim uporu' kom. išče še hujšega izraze z« to svoje r£ mer je do njega, išče sutwr!at'v». da tako . vedno postavi ščuki svojo nogo na tilni': končno izbruhne s tonom, ki pa s svoje fanatično vehemenco hoče že prevpiti sv;, rilni slas niegove duše- »Odvezel se mi ' čevelj, gospod ščiika. sklonite se, ter dok žite srojo vdanost!...*
Sčiika se skloni in stori, kakor mo ukazano, končno ge ie nekdo «sun;l». t!< i je »majhno brco. človekoliubno klofuti' po kateri je hrepenel tsko dolgo »ZaV . človek je slab in brez brc bi ne bilo pr štenja in brez klofut bi ne bilo dobri", de!..
!n dobro de'o ne izostane. Od njv-ga -spi: ^ani za slepi'e«i narod se dvigne proti »v. jim zloč'nsVim voditeliem. <*Zsčen>a se k — proti »blagru naroda« — oprati mr^r' vlm idealom ...»
Vsšo polno mizo bodo zssedli tisti pr /aHi»ni hlapci, tisti zavrf»*nci in razcapa-, ei. Raztrgajte svoie proklamaHie. otresite se skrbi za rvsrod !n njegov blagor; 7.aka "naroča* nf več/ ln ni več h!ar>cev, !r • ' več z« vržencev..
»JUTRO, it, 262
Sreda 11. Xh 1925
Sokol
Sokolsivo za neodrešene brate
Vsem bratskim društvom,
Po r>>zlasnem sklepa zadnje seje stare-jjnstva J5S naročajno vsem bratskim $o-<n :?kim društvom, da proslavo sokolskega
-	:\ :oilae2a praznika dne 1. decembra t. L,
10	bo vse novo članstvo priseglo zvestobo .-/solski misli, edinstvu naroda iti domov!« , združijo z odločnim in svečanim pretekom pro:J ponavljajočim se nas ijem, ki so ?:r. izpostavljeni pripadniki našega naroda
11	r/.h kulturne a nacijonalne ustanove v Bsuinjeni naši primorski lerrrl;!.
Iz ttsočev sokolskih duš naj se v vseh iash edtnicali Sirom svcbodne naše domovine Jstega dne izlile vzklik ogorčenja zaradi moralnih in materijainih muk, ki uni--■-■ejo naš živeli v neodrešeni naši zemlji Viša bratska ljubezen do trpečih in brezpravnih naš:h r?»jak<yv naj še globlje b !s-kreneje prešine vsako sokolsko srce! Ob neprestanem vežbanju in jačanju svo-
-	fizičnih b nravstvenih moči, posvečeni) obodi blaginji !a slavi donrov&re, imej So
..-.Istva dan 'n noč v m!sHh vse one brata Ln issire. ki jim hočemo hr moramo poma-k osvobojeni u iz sedanjih nekulturnih rsimer, da se združijo z nami v skupni na-5' očefcfjavl! V?in bo! je naša bol fa njih radost bo radost, kadar bo vsaka krivica maščevana it! kadar bo dano popolno zadoščenje kaljeni rn ranjen! časti naše r.acije» —
Starešinstvo Jagoslovenskega soko«skega saveza.
Savezni prednjaški tečaj
Po daljSem času j« sa letošnjo zimo do« ločen zopet st vezni prednjaiki tečaj, nam®, njen vzgoji dobrih prednjakov. Vršil se bo od 24. januarja do 7. februarja v Ljubljani, Ta tečaj bo torej samo 14 dnevni, zato bo« do pa trije taki tečaji skupaj tvorili savez« no prednjažko šolo, ki bo nadomestila dalj» ši prednjaški tečaj. Kdor bo hotel doseči kvalifikacijo saveznega prednjaškega tečaja bo moral absolvirati popolno prednjsško šolo in nato napraviti savezni prednjaški ir» pit. S trodelnim tečajem bo mogoče tvarino poglobiti in bodo tečajniki imeli priliko ter čas. da podano tvarino doma prebavijo in ponovijo. Seveda med posameznimi tečaji ne bo smelo biti predolgih presledkov. Po. leg teh tečajev je nameravan še poseben tečaj, na katerem bodo predavanja iz anato. mije, fiziologije in o higieni telesnih vaj. Vsak tečaj sam zase pa tvori zaokroženo enoto in se bo tvarina v vsakem nastopnem tečaju razširila in izpopolnjevala. Kdor bo poseča! prvi tečaj, je obvezan por-eiati tadi prihodnja dva tečaja.
Želi se. da bi vsaka župa poslala v tečaj vsaj enega člana in eno Sanico, lahko jih pa priglasijo Supe tudi več. Če bo preveč priglašenih, jih bo savezni tehnični odbor nekaj črtal, in sicer iz onih žup, ki jih bodo priglasile največ.
Glede priglasitve v tečaj veljajo tile pred pisi: Za državne nastavijence poteče rok prijave dne 15. decembra 1925., da jim bo mogoče i:;poslovati potrebni dopust. — Za vse ostale pa je določen rok za prijavo do 31. decembra 1925.
Stroške za tečajnike nosijo župe oziroma društva. Stroški za osebo bodo znašali oko=> li 35 Din dnevno, in sicer za stanovanje in
prdbaao. ki bost« skupna sa vse u delete t* ce. Za sprejem v tečaj ni predpia*»a nlkaka izkušnja, pač pa se zahteva, da bodi vaak poaetnik moralno kvalificiran in sposoben za dobro uspevanje v telesnih vajah.
V prijavah je navesti Ime, stan, društvo in starost, dalje naj se priloži priporočilo društvenega in iupnega načelnika ter kvall« fikacijo o telovadni sposobnosti in splošni naobrazbi.
Z ezirom na važnost izobrazbe sokolskih prednjakov smemo pričakovati, da bodo župe in društva priglasila veliko število ude Sežnikov, ker le z dobrimi prednjaki jc mo» goče dvigniti delo v društvih.
Sokol! — pevci!
V	prvih dneh julija prihodnjega leta bo v zlati Pragi VIR. vsesokolski zlet, ki se ga udeleži JSS v kolikor možno največjem številu. Skrbet! nam Je. da se n3 ta zlet že seda; v vseh podrobnostih Kar najvztrajneje pripravljamo, da bo nastop Jugoslovenskega Sokola v vsakem pogleds dostojen vzoren Pri nastopu ne smemo pogrešati lepe jugoslovenske narodne pesmi, ki je ob vsesokol-skem zletu ponesimo med brate Čehoslova-ke. Navdušeno naj zadoni naša pesem pri slavnostnem obhodu po zlati Pragi. Mogočno na' užiga srca poslušalcev na sokolski akademiji, ki jo priredi JSS v Tyrševem domu. Veličastno naj se izlivajo mili zvoki naše nagrobnice na Tyrševem grobu, kl ga kerporativno obišča JSS. Naš skladatelj brat Emil Adamič bo nalašč za ta slučaj zložil posebno nagrobnico na besedilo, ki je spesni brat starosta JSS Engelbert O a n g 1.
V	ljublianskih sokolskih društvih ie včlanjenih veliko število dobrih. Izkušenih bratov pevcev. Ti naj se združijo v i.rpozanten
sokolski pevski zbor. kl bi se shaja} k pevskim vajam, član fupaera prosvetnega odbora, brat Ferdo Juvanec, radevolhio prevzame vodstvo takega pevskega zbora.
V svrho točnega pogovora in določitve sporeda vabimo vse Sokole-pevca na sestane. ki se vrši danes dag U. t m. ob 8. nrt zvečer v drtišhreail sobi Ljubljanskega Sokola, Narodni dom, pritličje levo, ter prosimo, da se ga vsi ljubljanski Sokoli-pevcl ztnesljivo udeležijo. — Prosvetni odbor ljubljanske sokolske župe.
Sokolski Glasnik
Zadnja številka (21) Sokolskega Glasnika ima na uvodnem mestu članek »Toga virl-lis<«, kar pomeni meščansko obleko, ki jo je rimski miaaenič prejel, ko ie dovrši! 17 leto starosti in postal svoboden rimski državljan »civis romanusc. Ta slovesen akt starih Rimljanov se je izvršil vsako leto dne 17. marca in je bila s tem priznana rimskemu mladeniču polnoletnost. V članku pod gorenjitn naslovom je potegnjena paralela s sokolsko polnoletnostjo, ki jo doseže nara-ščainik ali naraščainica z 18. letom starosti. Tudi ta prestop v sokolsko članstvo naj bi se izvrši! s primerno slovesnost;o, in sicer na dan 1. decembra vsakega leta, ki ga praznujemo kot dan jugoslovenskega ujedinje-nja in kot Savezni dan. Sokolski naraščaj nai se zaveda pri prestopu med sokolsko članstvo važnosti sokolske ideje za naš narod. Prestop pa mu bodi prijeten spomin za vse njegovo življenje in starejše članstvo nai porabi to priliko, da v mladem članu vzbudi ono zavest in tisti por.os, ki naj spremljata Sokola po vsej življenjski poti In naj mu vedno lebdita pred očmi z glasnim
klicem: »Sokol siU Sokolski naraščaj naj dne 1. decembra položi v roke br. starosta svečano piitego. s katero s< zaobljublja. da bo častno te neomadeževano nosil togo sokolsko.
Na drugem mestu je priobčen minimalni program sokolskega prosvetnega dela za letošnjo zimsko dobo. To »o teme, ki naj iih obravnavajo sokolski prosvetni odbc*l s svojim članstvom pri predavanjih, debamib večerih in podobnih sestankih. Mini nalnl Program je najmanjša n3Iona ki jo more vsak prosvetni odbor Izvršiti. Drugič ie letos izdan tak program. Lansko leto je bil prvič naložen, toda mnoga društva se niso zavedala vafcnosti te naloge. Upamo, da bo letos v tem pogledu bolje in da ne bo sokoJ-skega društva, ki bi ne razumelo te naloge in ie ne bi izvršilo. Minimalen program obsega te-le točke: Sokolska misel; Naša naloga, smer in cilj; telovadba v estetlčnem oziru; slovanska sokolska organizacija in njena važnost; Peter Fl. Petrovič Niegoš; češkoslovaška; Sokolstvo bodi čvrsta ve« med slovanskimi plemeni ln narodi; jugoslo-venski književniki kot proroki naše svobode; higijena telesa in telov adnice; prva pomoč pri nezgodi. Deset predavani torei za celo zimsko dobo pač ne bo preveč, članstvo pa bo imelo od njih dokaj koristi. Ostali del Glasnika obsega organ I začno gradivo, to je iz sej starešinstva, tehničnega odbora, prosvetnega odbora In zdravniškega odseka. Ob zaključku lista so kratke beležke iz poljskega, ukrajinskega iu češkega Sokol-stva.
Kdor hoče biti o stanju in delovanja naše sokolske organizacije na jasnem, ta mora čitati ofici.ielni organ JSS. Ta dolžnost pa zadene vsakega člana in vsako članico.
\ .Wa"i oglasi, k) služijo v posredovalne In socialne
! namene občinstva, vsaka beseda 50 par. ?C 3 5 tr: 4 o J S i z ta e s e Et Din 5'°-..
* m — ■ ■ ■■■■»aMMBMMBBMBBBBBMMMBMMBBMMBMMaai

2efi!«ve„ dopisovanj« ter oglasi stroga trgovskega inafaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši tesecSi Din
Klub Primork
tudi letos
plesne vaje
oj v dvorani »Sazi-
Ao sa Javi zadostno ilo udeležencev. Iglama j« pr1. g. t s r I i p 1 J e v i, Gosposvetska a It. 5, pritličje — od J.—S. cre pop. od ■i 23. t. n. 25409
Štampiljke
ricli vrst la vse pctrebiii-r- lidelajs ia prodaji. — frrejmejo tnrii <rsa ffra-rer=ha (teli cajcenflje pri t-n-fT,:! S. Pelsi. Maribor, ':--:sindroTa «5ts it. <3 — dvorieSs.
Slike za legitimacije
ttfoiaie cajhitrej« fotoffraf H a g o c a I b 3 E K. LJah-■ita ValvajorJev tre !S8
Trgovski pomočnik \
inoi, dobor faiiorie". u trgovino 2 rr.» ianim hlagca v v e o j e a kraja oa debeli ij.
učenec
peUecib .iarS«^ s priaier-no Bol. Izobrazbo taeta t&žoj aii pomejr. Na»!ov pove uprava <Jntra.
E34CO
irgovski pomočnik
atroVe — so
.rejme 3 1. decejnbroEi. — Ecfiefctoa 88 ca noii od S l»t naprej Ponudbe • l:ito ia raierecrami ter pm-0si spriSeva! caslovitl aa H iraiaico .Jutra, v Celjn i*. »Si. !0CC».	£8364
Mesto šoferja
V- takoj	tvio-
*j 9 h a a i i a dobrimi pri-serofi!:. Naelov pov» nor. .Jatra.,	25289
Kuharica
*obr» b snažna, ki nnm;
".a ^ospodiajeia dela la 1 -bbra ia skrbna go^po-E9 sprejic« takoj f b o I I S o hiSo k draSini 5
w-b. Starost do SJ let. — Orira ee :-an:o na dela raožne ia dostojne cwbe.
Ja SOft—tfio Dia. Na«!ov * upravi .Jutra*. 23276
Čevljarskega poslovodjo in pomočn'ka
'l''z. 20 takoj. Si3iov v »iravi .Jntra».	28437
Modistinja
prvoTTatna tnoS, vsestransko ieveShasa. tmožna samostojnega vodstva, kakor tudi	▼ prodaji m
sprejme v stalno sluJba. Poleg fiksse plage tadl de!e5 si-u doblfikn. Nastop takoj. — Ponudbe v t/b©. hrvalCln!. po doScastl w e!rilW poslati na naslov: K iril M n e v i <5, ponjodaa. raanufaktarra i galanterijska rada?a, Eti^acovo — Srbija.	28401
Mesar, vajenca
frfravega in močnega sprejme s popolno oskrbo Ivan
Zrimee, mesar z-a Bledu.
28414
BfasajnfčarVa
z&Setziiea se sprejme v
špecerijsko trgovino Ple-menp por.udbe pod eaa^ko «Blaffajntf-arka 14362» ca upravo <Jutra».	28410
Gospa
iiorjaaa v trgovini, kel! mesta v kaki podnilalH io' voditeljica. — Ponndke po' .Zanesljiva 14318« aa opravo .Jutra..	2S3S1
Absolvent
rtr»»ji*i delovodeke iol« a dobria:i spriCevali I55e svoji aaobralbi primemo nesto ra takojSea nasiop. — Ponndbe oa opravo «Jotra» pod .Veetea &8». 2820S
Gospod
in ijeobraien, 3 CiS-pretno^er-jera, *ell > 1. .'•=. 1926	ko: ta}cf».
J*7..e:.rtiV. soremljevjl« ns Ktovanja, predčlutelj Itd. : - plaSe. »aaio proti sta-t^van^j ia hrani, najraje -3C"m gospoda. Go-1 nem?to. slovensko ia ■^!i;ansfeo. Ponudbe pod
.Pomoč, ca * :o .Jntr.. v Ifcribora. !
£5442
Vec kroiaških pomočnikov
5»e|me tvrdka Josip Cea.
"sftve-Trefcs'" PolenM« 28S70
Učenec
•t :»«t»ne hlle z boIjSo fe sprejme nr v trgovino. Ponndbe "'to .TTdin. oa opr. '■Jntra..	28392
Kuharica
vidna. ~><tera io »aaisa. kabanU ter dragih
, oprflvil «e spr.lme ^ msihni dmlilnl. Potlfne, V rsloTitifaJn na (talno ■tfV.v.-.nie in dobro ravna-fai javijo ..oj naslov ~ Kitma«. Škofa l-oka. "njsko.	28118
Slašc^arck? vaienec
tira. priden ln oo>t«a fe •■t.jrae. Poizve u v (io. 1»«k! «!!e) 4.	tSttl
Mizarski pomočnik
z dobrin! »pričevali 115« primerne sluFoe. Naelov v upravi .Jatra. pod značko •Priden..	SS080
Gospodična
a prakso sprejme mesto bl&gajniSarko — Pismene ponudbe na upravo .Jntra. pod šifro »PoSteaa 14367».
Gospodična
a «*eS$ans'KO Kolo la trg tečajem, izarjena v strojepisju :n stenografiji, trli vstopiti v kako pisarno — Gre tudi koi bliigajniiS.rka Cenjene ponudbe na upravo •Jntra. pod značko «TafcoJ ali poznaj.?..	ES434
Mesto voditeljice
želi trgovka srednje starosti s 3fV<V>0 Din kaveij«. Prevzame tudi treovino na račan ali kako drago samostojno mesto Gre tudi kot drulabnica.. Ponudb« na cpr. «Jatra» tod šifro •ZmoiSaa..	l?43S
Mizarski pomočnik
dobro IzveKhan !S!e sTofb« za takoj Naslov pov? upr. •Jatra..	S337A
Blagainičarka
B dobrim spriJevalom fittS« mesta Dopise na npravo •Jntra. pod Šifro .Elacraj-clSarka 14848».	28390
Pridna šivilja
gre llvat na dom dnevno •amo sa 2f> Din. Kaslov v opravi «Jntr3».	2887J
Pridna deklica
stsra 16 let. gre kot obeska k fini ilvnji ali v n-loa. Kssfov v opr. .Jutra.
HIS
Delovodja
poklicni, starejši posodi ali "poloH kavcijo £5.000 Din doti£aersu podjetniku, ki zaa d£ slaSbo skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega do 1. Januarja v Ljahljeni. Cenjene ponadbe na upravo •Jotra. [»d «1873 trezen in aasssliiv..	2SS5S
Izurjena pletilka
ll£e mesta. Kaslov v apr. •Jetra«.
ifiletna deklica
IMe ni e s t o v damskeas modnem kroiaitva sli pri modhtlrji. Naslov v upr.
•Jutra.
£8417
Trgovsk! sotrudnik
absolvent Christofovega u-voda, lS6e sIu2ho ta popoldanske ore. Sprejme kakršnokoli cesto. — Cenjene ponudbe pod Šifro «Vesteo 14870» na opravo cjutra.
£3418
Potnik
Špecerijskih, kolonijalnik in mlevskib iadelkov, dobro vpellaa v Sloveniji, leli mer-ta pri večji tvrdki. — Cenjene ponudbe na opravo «Jo!rs» •Marljiv 800».
28421
Trgovci, pozor!
Vsled opustitve engro« 6r-
Kivine s« proda razno ga-nterijsko blago pod lastna ceno. — H Sends, Ljub-
Matematiko
poačajom. Dopise na npr. cjatra. pod OsoeJen pouk.
284S9
Dijak
uedajeiolec J« pripravliaa Isltrairati mlajiala dijaka, aajraje meSčsnskoSolskega ali pa ljndskoSol«k«(a. —
Ceojens ponudbe po.1 Iifro •Nasredek. na apr .Jatra* 28419
Opreme za neveste
store, zastore. jedilne ia spalne garniture namizna tn posteljna pregrinjala ter vrsta veienln vete rofino najceneje U Zo» Jelek. Ljnbljana. 8tritar jeva dira 7. prevcarn« vs« kombinacije i- motivov — Predti.kanje. Največja is-bera cačrtov.	4S8
Steklena trešna opeka
Je vopet v salogi pri Zdm JenFn opekaraac. d. d v Ljubljani	4S3
Ugodno prodam:
nlatflnico, i»nrla - motor. 2 soda za benein, kovaSki meh. nakovalo. pvImoS. vr-talr.i ftroj. Škarje za pločevino. £ fttnetska voza. S kočiji in razne dnige stvari Naslov v tiar. .Jntra*.
28343
Naprodaj:
lovske pcSke. lepa omara ta Iovsjco orodje, sablj«. kredenca, akvarele. niliJ-ao pohištvo, obleke ia knjige. Naslov v npr. «Jotra*.
Hrastovih dog
več vagonov u lavea. po aaročfla dimenzij, franko meja a« proda. Naslov v ntrravi • Jutra*
Železna 'agajnn
•• po zelo a g • i a 1 eanl pro<ia. Naslov pova oprava •Jatra*.	£8149
Tovorni avto
KMUmH A ostro-Fiat, ge-Mratoo popravljen ln eno-tonski Ford. 1 leto rabljen proda tvorniea konzerv cOlobns., d. fi. ca Vrhniki.
18086
ljsaa, Mostni trg Itev. 17
27301
Špago, dreto
hi vse vrste vrvarskib Iadelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišča «Kooopjata» v Ljobij3ni, Gosnosvetska o Si. 2.	404
Kadi
ugodno prodam. Naslov v opravi cJatra*.	28447
Proda se
2 a črne Uft svile i 100 Din ia par nizkih, močnih, novih danski! čevljev 38. Naslov peve uprava cjutra.
25480
PohiStvo
Prodan: 1 sobno kredenco. 1 zofo, 1 visečo loč. stenske slike In različno drago pohištvo. Naslov v opravi •Jatra..	28436
Bukova drva
prlbtiSno t3 vagonov 1'2il m dolga prodam. Ponadbe na naslov: Domicil Sogllani. Kočevje.	28887
Šivalni stroj
skoro nov .Slnger. se pro. da. Naslov v upr. .Jntra.
2S408
Avto
trisedenzea. pripraven u potnika, v dobrem stanja, se po zmerni ceni kapi — Ponudbe z navedbo e«ae aa upravo <Jotra. pod znamko •Avto 3».	;«4»
28428
Hramskl sodi
od vina ali tganja. 1200 do 2000 i mere in lege s« kupijo po ngodnl ceni. Ponadbe pod «Hram6ki sedi* na apravo »Jutra*. 28432
Omara za obleko
»f kapi Naslov v opravi •Jutra*.	283M
Izložbeno okno
z rolojem se kapi. — Poudbe t navedbo eene na upravo •Jutra* pod mačko • v dobrem stanju«. £8407
Zlato, srebro
in srebrne krone plača po najvigiih cenah F. Čuden. Ljrbljtna, PreS«mova al. 1 5840.1
Bukovih drv
■Chib v polenih s S.V—.809} okroglih, eea. 100 vagonov kupim Ponudbe z navedbo cen« franko Italijanska me-Ja pod «L. G. ti* na opr. •Jntra*.	28422
Prazne steklenice cOdoU
k a p o J a drogerija Anton &aoo. sinova, židovska ul ti. 1.	<71
Stara vrata
kompletna, le v dobrem •tanju, primerna sa delavnice In poljsko kovaPnlco (Feldivhmlde) knpi I Figer. pilar, Hrenova ulica ftt. 19.
28346
Stare knjige
ta 18. stoletja, slovenske, hrvatske, oentlke. latinske, kakor tadi rokopise Vodnika. Prefierna. Janeiiča. Stritarja Oregorčiča In Cankarja kuphn Ponudbe aa npr .Jutra* pod Stfro •Avtogrami*.	£8278
Les
Vse vrst« trd okrog«! S«, in sicer samo lepo (.i*'fv grčssio blago, posebno p« jesenov In orehov, kakor tudi kostanje, te. za tanla ter bukovo oglje ta drva. hrastove in trnkov, prage kopajo stalno ter prod cenj. ponudbe franko vagon nakladala« postaja Rudolf D « ? g a n, trgovec. Uito.	28294
Rabljena dvokolesa
motorja, avtomobile, šivalne b pisalne stroje kapi proti Izkazu lastnine Franc Batjel. Ljubljana. Zvonar-«ka ulica t.	28160
Orehe
suh« bralke tepk« is ma-slane« ter Jrfle« kupuje ■ t a I D o po aalviljl eonl tvrdka Peter tetina. Radeče pri Zidanem most«
ITT«
Konjska oprema
Is aapravljlvjek ali lahka dira aa per«slb •« kapi. — Ponudbe (a naalov: J Orfl. Karlovib cesta tO.
BeneSko zrcalo
ln majhno tervfo-taiao kupim. Ponadbe na uprava •Jatra. ped »Prizma 323».
«8<SS
Jabolka
najboljSa namizna razpoSl-IJa v vsaki mnotinl tvrdka Peter gotina, Radeče pri Zidanem reosto. — Istotani se sprejme tutii o č e n e c 27714
Jabolk
fepfh. uamlr^lb. kar i S Din se prod« 1 vaffon CenVn^ ponudbe 8» upravo «.Tntra» pod ©ela*no KtevMko 2H41S
Valjčni mlin
aa vodo is parna Sapa obstoječa is Lans lokomo bile !5*< RP. polnojar-m«nlka 75 cw širokega in dveh rfrkularjtv, rse v dobrem stanja ee vpled bolezni proda po izredno nizki e.eni Din <r»«.0ft0. Podjetje obratuje leta — Polejr poslopja lep eado-aosaik. njiva in travnik * 9 kozotreasa. Vpe leži ob okrajni eestl. *4are od le-Ivisttfc* postaje Poljčane I^aHna elektrona ratsvH-Ijava Poaudbe oa upravo cjutra* pod cValjSni mlin e Poljftauah*	2829?
Zidana liTSa
s sadnim vrtom ns	solnčnl logi aa Gorenjskem	se proda aa 13 oon Din	Naslov v opravi »Jetra*.	28897
Proda se
restavraclla
2 vzeta posestvom, goadl in ejivami. na zelo prometnem krajo, kar si je treba ogledati. Prepričan "«ra. da kdor ima denar, ne M) pustil, ker se mora blago samo hvaliti Stavba M stala, č« bi se Ja danes zidalo 1.000 000 Din V hlH Je namreč 16 lokalov Zelo pripravno aa veletrgo-vtao na debelo, katerih nI » okolici, posebno prikladno M bilo za vinsko ali pa zalogo piva. Kdor lisa denar. naj se zglasi v upravi •Jntra. kier dobi cadsljna pojasnila	S841S
V gmartno pri Utiil
polef cGafHneg* doma» pri easti t« lak o j proda bila ■ I sobana, kuhinjo, velo.
Me*m! in lepim vrtom — pripravna za obrtnika. — Vsa pojasnila daje istotam •esJptea ParfU. 88406
Trgovino
z mešanim blagom v mesva ali cs periferiji iSčem v najem, event. kupim hiSo. Dopipa na apravo «Jutra» pod «7rgovin» 14SGC'*.
Kat\j posestvo
ca štajerskem v ravnini — obsegajoče od 80—25 oralov zemlje. Gozda naj bo B—10 oralov, drugro travniki ia njive. Posestvo naj obnega hišo in hlev Ponudbe pod fiifro <Kopim» ca podružnico «Jutra» v Celju. 23363
?a«a in mlin
b	in 6 oralov
i«m!Je v prometnem krsiu proda. - 8p. Hoče 62 pri Mariborn	28207
Lep lokal
na najprometnejft*» pret®-rn v LluMJanl se odda prot? odškodnini. Naslov e •pravi cJutra».
OostHna z mesarijo
se odda v najem v večjem trgu naeproti farm cerkve, 20 minut od kolodvora. — Nastop po dogovoru Več pov« Valentin Gregorr v Mengflu.	2S2S6
1000 Din
dam tistemu, ki mi preskrbi dobro Idočo gostilno na rečno aii r najem za takoj ali pozneje. Naslov v upr. •Jutra, pod »Kavcija«.
23443
Trgovina
se odda v aajeca pri farni cerkvi ne dale? od kolodvora v blilini Sloreuj-eradca na prometnem kraju Naelov pove oprava «Jutra» 28446
Dve pisarniški sobi
se oddaeta. — Vpralati v Dalmatinovi nlioi itev. 11, pritličje, doaao. 28424
Lokal se takoj odda
Kaslov pove oprava «Jutra.
28424
Oddajo se takoj v najpro-0Q.tn.jSi ulici v L in himni
pisarniški prostori
event. tadi zn provizorno
stanovanje
Naslov pove nprava ..Intrs.
2S891
l okal za trgovino
z lalolbo. v sredini Ljubljane se ISče ca takoj aH pozneje proti oagradi. — Naslov pove uprava «J»Tra» 27927
Večfl prostori
pripravni za vino. fito ali 'Iruco blaco. izven alftnin-•ke meje na periferiji me-st« se oddalo v naj-m. — Pol ep Je hle, za koele la •hramba za seno Naslov pore op- «Jutra» 28412
/akonsk! par
hrez otrok ISče stanovanje t »ob. kuhinje In pritikltn
Tenl-n. ponudb, na npravo •Jntra. pod .Mirna str««, ka fo	28874
5000 D'n naorade
plačan za preskrbo ali odstop nezafčlteneea stanovanja S—S sob . pritiklinaml Poffodb« za najmanj 2 leti pogoj Event se da todl posojilo. »II plača za 1 leto naproj Ponudbe z opl«om lepe stanovanja In ornečko najemnine pod Iifro »Sam •k! dem. aa opr. «Jn'r.»
27707
Sobo
za {—2 gospoda USem. — Ponndbe ca apravo «Jntra. pod «Espre33>.	JS4JJ
7amenlam
stanovanje na Poljanski e ob«toleč- (z S sob. sob« za slnlklojo. kuhinje (n prltlklln aa enako, event. ta tako z S sobama. — Ponudbe do petka 18. t. m. na upr. <Jutra» pod Iifro • Selitev S5».
Opremljena soba
najraje s kuhinjo ia pr> 6tim vhodom v iientjakob-skem okraja, na Mestnem, S;ar<-7.: rrgu ali Florijar.ski alici ee išče preti dobrotna plačila, event. dsro nagrado Ponudbo aa unravo sjutra* ped značko »takoj 14393».
28449
Opremljena soba
cdda solidnema gospoda Naslov pove aarava «Jutra» 25-448
Opremljena soba
s 6eparir*nim vhodom, električno razsvetljavo in zajtrkom iščeta dva gospoda v sredini mesta. Ponadbe pod «1. december* na opr. •Jntra*.	28435
Zakonca
hraz otrok iščeta opremljeno stanovaje s hrano. — Naslov pore oprava «Jutra> 28429
V sredini mesta
se sprejme gospod kot so-•tannvaleo. Naslov v upr. •Jutra..	38431
Sobo
s posebnim vhodom i I č « ta takoj trgovski potnik, ki je stalno aa potovanju Ponudbe aa opravo .Jatra« pod «Trg. potnik.. BS19
Stanovanje
z eno ali v«fl sobami in kuhinjo llčeta mirna zakonca Ponudbe na upravo •Jatra. pod značko .Vselitev 28».	---
Opremljeno sobo
6 souporabo kuhinje Uft« zakonski par brez otrok v sredini mesta. — Ponudb« pod • Plačam dobro 148.K« aa apravo .Jutra«. 98384
1000 Din najemnine
plačam mesečno za stanovanje 2 sob, kuhinje (n pri-tlklin v stari aH novi hI« Ponudbe na apravo «Jutra« pod <1000 Din aajannlne.
28133
Prazno sobo
iSče čaz dan odsoten zakonski par aa takoj aH a 15. novembrom Plača ea pol ali 1 leto oaproj Pod • Mirna stranka, oa npr •Jutra«.	28344
Lepa prazna soba
s posebnim vhodom s« odda Plačat) nekaj mesecev naprej Kje. pov« oprava •Jutra*	28404
2 preprosta gospoda
se takoj »prejmeta na skupno stanovanje ln hrano. KJ«. pove npr. .Jutra«
28403
Preti nagrad) preskrbim
stanovanje
ki ni pod zaSčito stanov, zakona Ponndbe je poslati na opr .Jutra« pod SIfro • Novo stanovanje 1890«
28420
Opremljena soba
s eonporabo k o h I n J e se od d s ra mesečno 500 Din. — Poirvo se v trafik! na ttesllevi cesti (paviljoni.
28416

0»
Doberman?
čistr« krvni mladi p«i se prodajo v Celju, OaborJ« It 21
200 Dfn nagrade
dam onemu, ki preskrb) dobro sltulrani gošpodIM 900 Din za kratek čas. — Ponudbe na opravo .Jntra. pod iifro »Nagrada 2WV 28450
20%
laZam za takcjfoje poso-lo od 8000 Din za dobo onega leta. Ponadbe pod «20 %» na opravo «Jutra».
28386
S

Vdovec
star 57 let, ki ima gostilno, mesarijo ln £ hiSi, žel: znanja z gospodično ali vdovo od 33 let oaprej s prenao-Senjem v posestva aii gotovini. Le resne poaadba c:a podružnico »Jutra* v Mariboru pod Šifro .Tajnost zajamčena*.	2S441
Mladenič
iioe ljubezni. — Dopise t sliko ca opravo •Jutra« pod »Ljabav v jeseni«
25381
Dve lepi
bogati mladenki iSčets -aa-nja. Predpogoj slika. — Dopise na upravo »Jutra« pod »Roli«.	2S3S5
Priletna gospodična
2eli znanja v svrho skupnih izprehodov s starejšim boljšim, izobraleaiaa gospodom samcem ali vdovcem. — L« resne ponadbe pod »Osamljena 1350» na upravo »Jutra«.	28300
Oskar Bullinger
Vsak prejme od nas takoj odgovor, ako nam poSlJe svoj aaelov. Vi pa zahtevate ie v drngif odgovor, a naslove nam ne javite. Ako nikakor nočete dati svojega naslova, potem j« res hrezmiseino, da ee obr-aote na nas.	28411
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi Šiframi: A. E. 22/1. B. L.. DaSevni boj. Dobra provizija. Dobro preskrbljena 7430, Ford 113, Gobe, Hvaleinoet 28, Harmonija 84, Drago Jen-
ko. Kopita! 1087, Karikatu-ra I, Les, Marljiv 13745, Kaj v jeseni, Modre oči. Osamljena 13474, Orkester, Joiica Oswaid, Plemeniti značaj. Polona. Poak 14042. Potrpijenje v zaanju. Provizija 20, Prvovrstna meč 13959. Ra.Hos, Handa, Sabina, Resna ponudba, Sredina mesta 14122, Samostojna 214. Sostanovalka. Same«, Sigurna moč. Strojni mizar Srce za zvestobo. Šport, J. Stangelj, špecerijska trgovina. Trgovina 2800. Takoj 14288. T/3«, Tvornica 300, Vrota Ijn-bav. Ugledna, Vdova 13966. Vdova brez otrok 55. Velika sreča. Večna hvaleinozt. Vinograd, Začasna pomoč. telezniSki.

Gospodična
na 4eleli. srednjih let — prvovrstna gospodinja s Din 50.000 gotovine. 2eii poročiti vlfljega uradnika ali dobro situlranega trgovca od 40—SO let. — Dopise s sliko aa apravo cjutra« pod »Stroga tajnost*. 28444
Podjetnik
31 let star. v lepem mestu Slovenijo, prijetne zunanjosti leli v svrho feoltve znanja s gospodltno v starosti 20—28 let. Kal leli povečati evoj »brat bi Ml dohrodoSei primereo kapital. Neanonhnne pc.nodbe s sliko, k! se na zahtevo vrne. aa apravo • Jvtrs« pod (Podjetnik. 98894
Trgovka
in po«estnlca srednjih let, brez otrok iell ssaaja > anačalnim trgovcem kot drolabnlkom PozneJSa le-ultev nI Izključena. Dopise s polnim naslovom In sliko. kl se vrne, pod Iifro •Redka prilika, na upravo •Jatra«	23402

Kratek klavir
(n* obrezan) ali pianloo, dobro ohranjen se kupi. — Ponudbe z ornalbo tvrdk« ln eene na upravo «Jutra« pod tnaSko »Klavir 14*92» 284»
Planino
z naJboliSlin rlasom se proda za 6000 Din. Naslov pri podroSnle! »Jntra* v MaH-bero.	2Š4C
rAVTOMAf. SVINČNIK praktičen r rajem ^	CEH
ZLATO NALIV PERO
PRVORAZREDNA MARKO
wm
Svilen šal
eo je izgabil v Ledeljo dae 8. novembra od kino Dvor do Brinja. PoSten najditelj se ■" \ da ga proti aa-gra-ii odda v upr. »Jutra«.
23320
Gospod ali gdč.
se sprejme na bolj'o domačo hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra«. '	£8371
Pozor! Pozor! Zelo nizke cene!
Pričeli emo prodajati nova dalmatinska vina na debelo v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta 17 in na Jesenicah (Gorenjsko) Et. 3E. — Belo, rdeče in črno vino iz Sibe-nika ter črno vino iz otoka Visa. Iste vrste vino prodajamo tadi na 'irobno v gori označenih krajih. — Se priooroča BraSa I,asaa.
2794»
Dr. Tone Jamar
se je preselil na Mik!o<i?e-vo cesto v novo palačo OUZD (bolniška blagajna) nasproti sodniji. 28427
Perilo v krpanje
se sprejme ca Celovški c. St. 21.	23349
Pozor! Pozor! Srebrne krone
se plačajejo najvišje. — Najboljši šivalni stroji, 15 let jamstva in ure badilke, natančne. S leta jamstva se dobijo pri Jos. Šelovin-Caden, Ljubljana, Mestni trg 13. — Pouk v vezenj« brezplačen. Zahtevajte cenik.	29318
PREMOG —ČEBIN
Wolfova l/II. Telefon: 66.
481/1
J. SfiepuSin
Sisak
JOSOSOlOlOICSOlOtflO«
Gavriiovičeva salama,
nova, zrela,
Sir tisiunjski. miM\i Sir MM, 65718 Sir ni 7 škatlfali
znamka ,,Tiger",
Slive bosanske,
nove v zabojčkih in vrečah,
Sardine io sardele
iz tvornice .Sardina" d. d. Split,
„Juhan" zabela za jotis
vedno v salogi pri tvrdki
FRANC RAINER,
Maribor, Koroika c. it. 17. Samo na debelo!
0
0 ■
o ■
o ■
o ■
o
B
o ■
o ■
o ■
o
B
o ■
o ■
o
OIOICIOIOIOIOIOIOIO
ifl najboljše zgodovinske povesti
šteiemo Budalov
Križev pot Petra Kupljenika.
Povest se godi v protestantski dobi na Slovenskem.
Cena broS. 17"—, ftt. «•—, poštnina 150 lotil 32 t
Riiiilinii Tiikom zadrege v Llljaai.

» •
Gustave ie Rouget
Misterija
{Roman)
Zbral je zadnjo energijo in se vzdrževal ne površja vode, ki je naglo drla naprej. Naenkret ga je močan vrtinec potegnil pod vodo. Slana voda mu je vdrla v usta. Spoznal je, da se tu kanal izliva v morje.
2 enim sunkom noge je bil spet na površju. Bil je v zapuščenem kotu starega pristanišča, Solnce je ravno zahajalo. Okoli njega so prtperele barke ležale v blatu. V daljavi je zapazil na obrežju par žalostnih kolib.
Če bi se dobro držal, bi se v nekaj minutah lahko rešil; & bil je silno utrujen, ves premrazen in slab.
Čutil je, da nima več moči. da bi se obdržal na vodni gladini. Obrežje se mu je zdelo tako sHno daleč, da ga nikoli ne bi mogel doseči.
V tem trenutku je čul klopotanje dveh vesel, udarjajočih po vodi, in za njim se le prikazal čoln, v katerem sta bila dvs mor« narja. Klica! je na pomoč in začel plavati v smeri proti čolnu. Par Trenutkov pozneje sta ga mornarja potegnila iz vode, prav ko je bil že čisto na koncu svojih moči.
Energično je stisnil roke svojih rešiteljev. Na prvi pogled je spoznal, da sta poštena človeka.
—	Kai ste tukaj delali? ga je vprašal eden izmed njiju.
—	Slučajno sem padel v vodo, je dejal Lionel, ki mu niti na saisel ni prišlo, da bi razlagal neznanim ljudem izredne doživljaje.
Morala sts se zadovoljiti s tem odgovorom, ki se jima sicer ni 'ždel preveč jasen, a to molčečnost sta si razlagala iz utrujenosti in oslabelosti rešenega gospoda. Ne njegovo zahtevo sta ga peliala do bi ižnje mornarske gostilne, kjer jc iznii več vrelih grogov. Mus dilo se mu je domov.
Ko se je malo okrepčal, se je poslovil od svojih rešiteljev. Vsa« kemu je da! bankovec za sto dolarjev, čemur sta se silno čudila. Potem se i ima jc še enkrat prav iskreno zahvalil ln jima je priia« teljsko stisnil roke.
L« a> slo opotekajoč se j« odftei iz gostilne, el aajel taksi in se dal odpeljati domov. Zvesti Tolliam se je silno prestrašil, ko je zapazil, kako je njegov gospodar bled. premočen in ranjen as več mestih.
— Odkod vendar prihajate? je vpraša! ves vznemirjen. Stavim glavo, da ste imeli spet opraviti z Misterijo.
Uganil si, va« ti povem, a pozneje; zdaj mi je treba tople kopeli, svežega perila in druge obleke in pa silno lačen sem!
Indijec se je požuril. Pol ure pozneje so bile Liinelove rane, ki so bile k sreči lahke, izmite in obvezane in počutil se je že mnogo bolje. Tolllam mu je prinesel kos praženega lososa in steklenko belega francoskega vina. kar je Lionela vidno pcživilo. Ko se jc najedel, pa je čutil silno potrebo po spanju.
Niti slekel se ni: oblečen se je vrgel na posteljo.
Tolliam ni nikoli videl svojega gospodarja tako doigo spati in še oblečnega! čez dvanajst ur se je šel-5 prebudil in bil kot pre. rojen; edino rane so mu še nagajale, a tudi te so se fe začele celiti.
Ko se je skopal in je zavži! zajutrek, je stopil v studio, da prečita časnike, kakor je to običajno delal vsako jutro. Raztreseno je pregledoval novice po časopisih, ki so ležali na njegovi pisalni mizi. Naenkrat pa ie notica v San.Francisco.Heraldu vzbudila njegovo zanimanje. Glasila se je tsko»le:
—	Kakor smo zvedeli, je komtesa Sara, o kateri krož! toliko bajk, zapustila n«še mesto.Lepa Misterija, kot so jo imenovali, je ostavila San«Francisco, ki ji menda več ne ugaja. Pred nekaj dnevi je prišla v Limo,* kier jc njen prihod zbudil veliko senzacijo.
Čitanje teh par vrstic je zbudilo v Lioneiu spet željo po osveti in po boju.
—	NI dvoma, si je dejal, da je Misterija sama dala poslati to notico v časopis, zato da jo policija pusti pri miru; toda moti se, če mkli, da jo jaz pustim v miru.
Lione! ie poklical Tolliama.
—	Vzemi avto in se takoi odpeli! k Mr. Tonvju Jonessu, glav« nemu ro!:cijskemu inšpektorju. Priti mora na vsak način s teboj,
si razumel?
Indi jec se je priklonil, a tako začudeno pogledal, da se je Lionel v.s. glaa nasmejal.
—	Vprašaš se, kaj ne da, dragi moj Tolliam, zakaj čisto ene
* Glavno mesto republike Peru.
stavno ae telefoniram M». i očesu, aH pa zakaj se sam k ajean. ne odpeljem?
Tolliam je prikimat
—	Veš, po vsem tem, kar sem videl, ne zaupam več telefonu. i3 kar Imam povedati, povem najraje tu doma.
Tolliam je točno Izpolnil dano mu nalogo. Vrnil se je z Mr. Tonyjem Joncsom. A bistro oko Lionelovo je tako opazilo na po!|. cejevcm obrazu znake utrujenosti in zdel se mu ni več tako prijazer kot prej.
—	Kaj je novega? je vprašat
—	Ogromno novic! To pot sem na prevf sledil
—	Razložite mi stvar, je dejal Jones, ne da bi koza! prevei navdušenja.
Lione! je nato natančno povedal vse, kar 9e mu je dogodila »
kitajskem mestu,
—	Da, to je izredno, je prikimal Mr. Tor>y jones, ki je bil posfc, šal z zanimanjem. Toda kakšni so vaši načrti?
—	Ravno sem vas mislil vprašati, kakšni so vaši, Zdi se mi, da imate tu izredno priliko, polastiti se Misterije In njenih glavnih sotrudnikov. Povem vam, da odpotuje jutri zvečer ns. »Morsb lastovki«. S tem je že določen ves načrt sa policijo.
—	Policija se ne bo ganila, je zajecljal Jones v zadregi:
—	Kako to, da ne? je vprašal Lione! silno začudeno. Menda ven. dar ne'podpira tajnega udruženja Mvgalov?
Mr. Tony Jones ie posta! rdeč kot kuhan rak*
—	Hočem vam odkrito povedati, kako je ta stvar. Policija bo pustila čisto mirno, da se Misterija ukrca na »Morsk! lastovki« — kar pravtako dobro vem, kakor vi — ne bo je ovirala pri bege. ravno nasprotno . . .
Lioneiu se le zdelo, da ne sliši dobro.
—	To je naravnost neverjetno! je vzkliknil. Torej priznavate da pol'cija pomaga morilcem in roparjem?
—	Treba ie razumeti. Ta Misterija, ki je v istini od vraga, ie spravila na vareR kraj papirje, ki v najvišji meri obtežujejo neka. tere člane ministrstva ?unanjili zsdev in informativne službe, Zadcw stuie. da iih pokaže, in nastane pravcata katastrofa. Zato na najvišjem mestu želiio samo eno: da namreč Misterija izgine čirr najhitreje in tako daleč, kakor je le mogoče.
—	Pri moiš veri. ta Jenska je res mogočna!
Um
Trirfos tt -jSI
novr in rabljene, »ajceaeiše pri va
UUaUARIA. Šelenbtirgpvj piits St. 8A.
r«woa st i«
Zdravnica
t ffi2i Mm M e-5
naznani«, da se ie preselila w oos'opjsi ia»fraT>3Ve banke, SliMaSr« cnfi fi.ij

OnSIaira efl 8. ara :]otrt; 4 o 1 um pspoS&t ta splofae bolezni	6646—a
.J
za kuhanje, masažo. su"enie las, segrevanje likaimkov, inhaliranie. obsevanje sob. obsevanje j. t. d. — U oraba toka minimalna I A nar a t je neobhodno potreben pri vsaki družini.
Gtarno jisstapstno ln samosroasja za Sis»eaw
ivan
UU&U AN A, Kongresni t F h ?S
poleg Nunske cerkve. 680la
Aparati In posamrzo deli vedno v zalogi.
fekovsfoa špaga
Hr^sce in vrvi, Surte tz iote sn motvoza, Oevsjarska dreta, Sčamnjjače (Stroh#&cke), Plahte 2» vozove, Gorska trava, e^93 Zsms vach vrst, in vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v zalogi pri tvrdki
FRANC RAINER, MARIBOR,
Koroška eesta St. 17. Sama na detelo
Potrtim srcem naznanjamo vsem so i rodrtikom in znancem da |e niš zlati ! a ta, soprog, brat ln svak, gospod
Alojzij Nečimer
jet pašnik v p. ia bl»»l no sestal h v Našem mesta
včeraj ob pol sedmi url zjutraj pre-j v den s tolažili ev. vere. po večletni bo-i ieznl, v 5fi. letu v Bogti zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika te vrši v Četrtek, dne 12 L si. ob pol 14 | pop. iz hiše žalosti Rimska ccsta 10 m pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, 10. novembra 1925.
[ Marija Nečimer ro<. Kalinger. soproga ; I Hinko, Vladimir, Maks«, Alojzi), Edvard i otroci; Franc, Marija. Jostpirva. brat ln sestri; Marija bi Stana, »inahL

Mft
mmi J ^Mm
ping® (
incrd-p-cs. J za dame
'. rrrčfa. častna, ne Tazburjttfe&z \ ' lakcim&riavanG
\I\aska čajna mešanica
j saagbno pnmema ze Efi.anjoc ej ?	sarnooar/u
I Ja* taji pri daljinna t»ečcnfu |
ne pes tone franka,.
Porinisani Franc VebJe, posestnik Vrhie 38, občina Kovele pri Brežicah iziavtiam. dn sem neutemeljeno ohrioižil %i. Ivana Smrskar, posestnika Vrhie 10. mznefavanta ponarejenih desetdmar-skih bankovcev.
To izmisli eno obdoititev s tem pre-k'ičem in obžalujem ter se s. Ivana Smrekar zahvativiem, da mi je žatitev odrasti! ter umaknil že vloženo tožbo radi žaljenta časti.
BREŽICE, dne 5. novembra 1925.
Fravf Vf,»'f
dT2ii
f™ Krme
Fi zavaruje s patentirano
Af4Y!¥HRDt ohveso-
Cena- I50-- Din. Naročila: ES S^rtl, S'H*3s«jBva «31ca 2,	457-a
ptofi&e in filma, '>»1!« !8lm;;a, Salran, Ko-datumavse foto-uo fn fatr>"r»fifne apo-ra*c Erncmsn, Contcsa. K fda1* CiSrti it e« ICO Din napre ima stalno v satovi
d?Sv8rii3: Imaš Ksnt sinova.
LiaMtau. i\6an1tt uHc« itev. I-
osososososo^OSC^BOSO
MM, . . I I.. , . . .■ ..H. . ,	. . M. . . I I	• .	. . •
i Oanafuriram špirit 90 L j
,	nudi v vsaki količini no tovarniških cenah •
!	h. 2 6 E A Ljiibiiana
I	Kralja Petra trg 2 - Te! 534. !
J	Za detailno p-od.«!o je Špirit cakovan v ste-
|	klenicah po novem finančnem predpisu,
!	nakar rosebno opozarjamo in eresente.
•■a.it.&iasrKBSBiass^aieaaflasffflfcissratf®*.
' ?
New - V-sr.t prssS?« ali Hcsacs svoiega lugo-slovenskeja patenta štev. 295
lliils M a zp® IM ii sote
Informacije daie Dr. Jasko 0Hp, adva-kat, Beosrsd. Ko?arčeva n'. sa 7.
allgovodklnfa
z večletno pialso, zanesljiva, zmožna slo-vens'«eg? in n?m5i?e?a ieriks v povnro in paavi, ie!! p r e m t n lt I »ed-nje
m?ste. Spre nv- -ta no nie^to p>i p- d e;j>i v Ljubljani, najnje pa v Mm boru. Ponu dbe pod zna'ko .1. t. 19.6" na upravo Jutra	fi704-a
Posl^od
! za večjo trgovino < čevlji v Zagrebu 5JJe. Ponadbe z r. rencam) pod Sie ..« SS77« ns Pcblio ; d. d„ Zagreb, Gaiki ličev« ulics t!.
9
v LJUBLJANI
iz slovenskih premogovnik®^
neti taiio»osii » «1 S ragon g p» srlgt-B irfi) ten^i p»emogov«l'»o» ta doniad« ■ porab* iutir tadi :a Indesirijsks "osjega Ib	aa tfebeio
Insismski premog ssi koks
T^ake ffste In »i-krga li*orj ter priporoča pusebB« »ovritai če£koi>!*vsški Is a;,giei<;i koss i» tW»roe is Se^ižSo nb», kcvsMi premog, trst ptcato; is feriiet«
MM
iSiltleiišAva cei>a
mm h mm,
ia S.
Sana goveda čreva. r,_-boljšo kvaliteto, dobavlja franko v poStn n pošiljkah metei po 1 Dir
iminm
Petrova ulica 2-n
Pošlja se od 500 rr> n;-prej. Pri isti iirmi t;-d vs? dru^a čreva irs vse klobs-sičarske potrebščine
Ko o b 5' o U a in p a c s> d c anrt »vatovnt »aorikate, STEI1TW*T, F&RZ7ZZ. 36SSX23S.
rca, Ortgtect ssutn iw toM? m p n
Biartlt»-firii<ovaj»!!* >lxvt«j» s^Hatja CIssbfR* t«J
ALFONZ BRESKIIC
bioU&3	isbex*	godti, sso^tJČL^
visttn ia ca;fin«ji«b ttruc
tvrdka Jtigor-avfjtf
Zahvala,
€$o5jpesJi;5jie, ži^ilia, obtiniki I is®
S330da) re-rskosl-ivi
stfoji
n
m 1
io.msivotn

S mod:'raa vez.enšaa v
mizni vlngi nnd steklom
se dobo v najmodernejših oprem.ih >:a rodbino, šivilje, !;roja=e in čsvliarie pri tvrdki
8vm
L;:u^5]a«a, Kosodvorslia M!;ea štev. 3.
Zaloga za Gorenjsko: hesro BeS&il v Kranju Prodala se tudi na obroke'
Ob bridki izg bi mojega srčno ljubljenega ^rata ozi; vaica, svaka gospoda
se tem pofom v sv ojem in imenu vneh iorodnikov prisrčno zahvalili em za vse nešteto iikazano mi sc-čatje in prlja-tei.sivo.
Predvsem me veže dolžnost i/reči prisično zahvalo tvrdki C. P<H ak zn izva-irerfna požrtvovalnost ia naklonjenost cb smiti mo ega nepozabnega brata, dalje aradnSt^u In na-mešcencem ie tvrdke. I akor tudi pritateMem in znancem za poklonieno krasno c/eti^ in vence n končno vsem, ki so v tako častnem številu sprcsiiii pokojnika na njegovi zadnji poti.
V LJUBI JANI, dne 11. novembra 1925.
Edvard More,


Vsa potrta in žalostna javljam, da je moia ljubljena tovari-Šica in botrica motih otrok, gospodična
Fani
Baiiv. proJ. dr. Es*®S ^iniaHeobasr naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pre-tužnevest, daj? njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma sestra, svakinja, teta, gospa
ki mi je bila velika opora v mojem življenju, danes preminula-Utihnilo je srce, ki je bilo !e za blagor revnih.
Pogreb mile pokojnice se vrši v sredo, 11. t. m. ob pol štitih popoldne ii hiše žalosti na Savi na jeseniško pokopališče, kjer se 4rup'o položi v našo rodbinsko rakev.
Ohranimo našo Fani vsi, ki ste jo poznali v blagem spominu.
Jesenice, dne 9. novembra 1925.
iSHarija Pavličkova.
v torek, dne 10. novembra po dolgotrajni in težki bolezni ter po sprejetih sv. zakramentih za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Posrreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 12 novembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti Aleksandrova c. 11, na pokopališče pri Sv. Križi.
Ljubljana, dne 10. novembra 1925.
Btm soaab&Ac* ntiToori
matrice, posta jne nir»-e, železne nosielie fiio-žljive). otomsne, divar.J in t*neini$J;e bdr'kt nud! najceneje
Rudolf Radovan
taretnik Kpe8»o» trg štev. J
:poiejč Mestntga ciorr:
FlFi
liiefosij.
kupujs
no ajvišjiti censr
m$w s. ivssi
Židovska ciici
5ŽJB5H5SSS
mm jioseiffti
pri Mariboru se s pre mlčmrn in nepremičr . furMjusom, vse v ns boljSem stanju, prods
po zelo nizki c.-nL Posredovalec tzk'jučer.
Vpraia'i rod i'.' Ogl zavod Kovscič, Ms-ilho', Slomikov tre !•'"
cJutrov» roman



«ks7l!Mkc9 ca;-' revhms	®
ts»tifsiat t»f.Mijsj) oi » kcn.-p	i>nnJk-
t osa Iv-	r..
tjj k«*netf*rn*:'t*2 toy*t	tfiko dt
bo	tr»»*trp-c pri -
kovsli mako osriifjfvat: ► rorasos	ta čc-
Wts pr< aprarl cJutr*> * LioN?«!;*
Vsi kt so sra čžtali j fn oni ki nfso ime' tc prilike, na? si ga tako) n a r o č e z« domače knjižnice, lolj xahav?ti Vas ft€ nore nobena ' njlsa!
VfiSftOS «t»Qn
8roSrr»cs ca
65 Dii iS Di?
dt. AiUrt
licUja m Kmm**i\ mJmtos* Adoli Ribniku. Ze Nsiodeo tiakarco dd, kot tiskaraarja Frar. Jeseriek. Za inseratni del )e odgovoree AiojaJ Novak. Vai v L>'ib!/«o5