Ql25om NO. 145 Ameriška Domovi ima > fc C/e^/^0^a Ud« Uk b . ;. •' . *Y ' ' *4. . . • *.‘ '■ , 4.t AM€R!CAN IM SPIRIT *ll3 OR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 31, 1972 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LXXIV — VOL. LXXIV frvjeli izgrajujejo Jvoje vojno ladjevje Novi gi ohovi Joseph Penko, Sr. Včeraj je umrl v Western Reserve negovališču v Kirtlandu Sovjetska zveza ima najmoč-j^o iet^stari Joseph Penko, Sr. s nejše p o d m o miško bro-dovje. Njeno vojno bro-dovje raste in sili v vsa svetovna morja. LONDON, Vel. Brit. — Premku teden je izšlo znano delo Jane’s Fighting Ships, ki ob-raV!n.ava stanje vojnih brodovij Posameznih držav po vsem sve-*u- Iz njega je razvidno, da je v 0vjotska zveza v podmorni-!?€ln ibrodovju daleč pred vse-■^i drugimi državami, vključno hieriko. Začela je graaditi tudi eIalonosilke, katerih doslej ni-^ria; med tem ko predstavljajo jedro ameriškega vojnega orodovja. Urednik Raymond Blackman, lot stari bivši mornar, sodi, 7riS^a Za enkrat vojni brodovji . N in ZSSR enaki, da pa sov-Utsko tako naglo raste, da uteg-116 ameriško prihiteti. Otre 1963 Bremerton Rd., Lyndhurst, Ohio, upokojeni inšpektor pri Chase Brass & Copper Co., moz Mary, roj. Volk, oče Josepha Jr. in Marie Gombach, 8-krat stari oče, brat Janeza in Frančiške Penko (oba v Evropi). Pokojnik je bil rojen v Čepenu pri Košani na Krasu, od koder je prišel v ZD 1. 1923. Bil je član SNPJ št. 142 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Njegov sin Joseph je predsednik pevskega zbora Slovan. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Klare na Mayfield Rd., Lyndhurst, ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. Mary Kozar V soboto je umrla v Lake County Memorial West bolnišnici 82 let stara Mary Kozar, roj. rezujoča je misel, da ne mo-'Dejak, 5322 Homer Avenue, vdo-e hobemii dneh na država na svetu v teh va po pok. Michaelu, mati Ame-sofistikacije in inflacije lie Sigerfoos (Fla.), Edwarda, Smditi toliko podmornic, kot Arthurja, Michaela in Alberta ima sovjetska vojna morna-| (Akron), 6-krat stara mati, pra-že sedaj, pravi Blackman, stara mati, sestra pok. Agnes Ljetski 0^nos d0 drugih voj- Grachanin, Josepha in Franka. v. brodovij naj bi bil: Vse, kar [pokojna je bila rojena v Ribnici 1 ahko storite, mi lahko stori- in je prišla v ZDA 1. 1905. Po-1110 boljše. - Na kratko: sovjetska ftio''nariCa ^ovor^ svetu o svoji ta^' ^acbman pravi, da je bri-Pr"?0 V0Jno brodovje zaostalo ;oeko varne meje. Za ZDA pc-^ca> da imajo 98 atomskih pod-hihrr^C’ me^ njimi 41 oborože-tov, r2 rnedcelinskimi raketami, ^ 35 običajnih, vjetska zveza ima trenutno atomskih podmornic in 313 Navadnih. Površinskih ladjah razpolagi .° LDA s 17 letalonosilkami v z 81Vf\flužbi> 9 Pa j ib gradijo, rav rizarkami, oboroženimi z lany^111^ S ^ raketnimi frega-7 29 raketnimi rušilci, s 104 ^njsimi ladjami običajnimi rušilci in z 69 za spremlja- lojasta zveza ima dve leta- betnih / Za helikopterje, 12 ra-Žgrj^ križark, 15 običajnih kri-fre ’ 66 običajiniih rušilcev, 130 dij a 258 spremljevalnih la-Vsaj ane trdi’ da gradi ZSSR cei0 g110 ^lalonosilko, morda pa hjo So v zadnjih letih grad-brodovja precej za-Žen sedaj pa imajo obse- greb bo v sredo ob 8.30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Joseph A. Glavich Pretekli četrtek je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 58 let stari Joseph A. Glavich, 6208 Bonna Avenue, mož Ar line, roj. Kuhn, j trebe širokih brat Franka in Helen Merhar, ] prebivalstva, rojen v Clevelandu, zaposlen do svoje bolezni pri Sterling Manufacturing Co. Doma je popravljal ure vse, dokler je mogel. Privatni pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. John Zalatel V Avon Oaks negovališču je včeraj umrl 78 let stari John Zalatel z 18606 Cherokee Avenue, mož Mary. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri. Leo Zlosel Včeraj popoldne je umrl v Ashtabula splošni bolnišnici 72 let stari Leo Zlosel s 1141 Rt. 534 South, R.D. 3 Geneva, rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1922 (Pa.), zaposlen do svoje upokojitve 1. 1963 pri Geneva Rubber Co., mož Angie, preje Pirnat, oče Therese, por. Ekonomisti grajajo Nixonovo politiko Trije vidni in znani demokratski ekonomisti so se izjavili proti Nixonovi zahtevi po omejitvi zveznih izdatkov na 250 bilijonov. WASHINGTON D.C. — Skupni gospodarski odbor Kongresa je pretekli teden razpravljal obsežno o gospodarskem stanju dežele. Med tem ko je vodnik Federal Reserve sistema A. Burns svaril pred povečavanjem izdatkov zvezne vlade, ker da bi to moglo sprožiti spomladi nov val inflacije, so vodilni ekonomisti demokratske stranke izrazili bojazen, da bo zvezna vlada skupaj s Federal Reserve bankami prezgodaj zavrla sedanjo gospodarsko dejavnost, ki naj bi mirno ostala na sedanji višini še do konca prihodnjega leta. Walter Heller, vodnik Johnsonovega gospodarskega sveta, je pred kongresnim odborom dejal, da prostovoljna omejitev izdatkov pomeni zmanjšanje raznih programov. Paul Samuelson je izrazil mnenje, izdatkov sama po sebi ni dosti vredna. Vsi kritiki, tretji je bil John K. Galbraith, so Nixonovi vladi očitali, da skuša na vseh krajih omejiti izdatke za socialne potrebe, da pa nič ne varčuje pri izdatkih za narodno obrambo. Galbraith ji je še,posebej o-čital, da skrbi za bogate in za korporacije, katerih dobički, naraščajo, da pa ji ni mar za po-revnejših plasti icOovem sl privoščil ftfixona zaradi Vietnama CUSTER, J.D. -- V posebni izjavi si je demokratski predsedniški kandidat sen. G. McGovern privoščil predsednika ZDA R„ M. Nixona v zvezi z njegovim optimističnim, gledanjem na možnost uspeha pogajanj o končanju vojne v Vietnamu na predsednikovi zadnji tiskovni konferenci. McGovern trdi da Nixon; BRITANSKE ČETE PODRLE VSE BARIKADE V ULSTERJU Iz Clevelanda in okolice Britanske čete so danes zjutraj podrle vse barikade okoIijSeja _ končno nastopila odločno in napravila konec posameznim “svo-“zopet zavaja ameriško ljud-l hodnim ozemljem” v Severni stvo, ko trdi, da obstoji mož-! Irski, kjer so pristaši IRA go-nost za končanje vojne potem | spodovali od leta 1969. Take po-pogajanj”. Nixon naj bi ustvar-j stojanke, obdane z barikadami, jal tak vtis v opravičilo svoje-! so obstojale v Londonderryžu in ga podpiranja podkupljivega re-; v Belfastu. Čete so ostajale zu-žima predsednika Nguyen Van naj teh naselij v želji, da bi pre-j Thieuja v Saigonu, v opravičilo! prečile prelivanje krvi. Pripad-nadaljevanja bombardiranja in miki IRA, Irske republikanske j uporabe pomorskih sil, pa tudi v j armade, ki se bori za združitev I katoliških in okoli protestantovskilh naselij v Severni Irski. Nikjer ni prišlo do kakega večjega odpora in ves nastop je potekal brez človeških žrtev. BELFAST, S. Ir. — Vojska je močne omejitve nasilij, če že ne do njihovega končanja. IRA, ki je imela sedaj kolikor toliko varna oporišča in zavetišča v katoliških delih mest, teh nima več in priprava ter izvedba sa-botaž, bombnih napadov in drugih nasilij bo težavnejša in nevarnejša. razgo- irskega otoka v eno državo, smatrali ta britanski odnos opravičilo nadalj evsn j a vorov v Parizu. Demokratski predsedniški! slabost in so ga temeljito izrab-kandidat trdi, da je predsednik Ijali. ‘ Svobodna ozemlja” so po-Nixon v presoji Indokine ne- stala oporišča njihove dejavno-stvaren, do ameriškega ljudstva sti in prava gnezda za priprav-pa neodkrit. Na tiskovni konfe- Ijanje nasilij, renči zadnji teden naj bi se bil Ko je letos marca britanska pokazal “stari Nixon v svoji naj- vlada ukinila samoupravo Se-slabši obliki”. : verne Irske in je odgovornost za j , ,. ... ■ McGoveri bi s svojo izjavo red in mir prevzela sama, so . rad pozornost javnosti obrnil na protestanti pričakovali, da bo vietnamsko politiko Nixona in odločno nastopila proti tem na Nixona samega, ko je bil sam gnezdom nasilja. Ko do tega ni SEN. f. EA6LETGN se mm odstopu WASHINGTON, D.C. - Sen. Thomas F. Eagletcn je včeraj na televizijskem sporedu “Face the Nation” trdil, da njegova kandidatura ne slabi demokratske volivnice, ampak jo krepi. Dejal je, da nima namena odstopiti od podpredsedniške kandidature in se pri tem skliceval na podporo predsedniškega kandidata McGoverna. Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo sejo v četrtek, 3. avgusta, ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po seji prigrizek. Vse članstvo vabljeno! Podružnica SŽZ št. 14 ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer redno sejo v SDD na Recher Avenue. Razprodaja — V Anzlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Avenue se začne danes velika razprodaja po globoko znižanih cenah. Trajala bo do sobote, 12. avgusta. Smrt v domovini— Rojak g. Gregor Vasle, 18324 Neff Rd., je dobil iz Slovenije sporočilo, da mu je v Možici 21. julija letos umrl oče Gregor. Zapustil je ženo in še enega sina ter več drugih sorodnikov. Obisk iz Washingtona— Znani rojak g. Erik Kovačič iz Washingtona, D.C., se je pretekli petek oglasil s svojo ljubeznivo gospo in hčerko v uradu Ta je po vsem sodeč od pre-[ AD, kjer je sicer že star znanec, teklega torka, ko mu je Eagle-1 Pripovedoval je, da je odkril pod pritiskom zaradi razkritij prišlo, so začeli protestantovski ton razkril svoje preteklo zdrav-1 nove podatke o znanem sMven- sen. Eagletona in so mu nekate- skrajneži groziti, da bodo sami Ijenje “živčne izčrpanosti”, opu-' skem jezuitu misijonarju Ka- ri kar javno očitali pomanjka- naplavili konec “svobodnim o- stil “1000 V ’’-podporo Eagletona pusu iz Kamne gorice ki je v nje skrbne in stvarne presoje zemljem” IRA v katoliških de-[in prišel do zaključka, da bo ta 17. stoletju misijonaril’na seda-pri izbiri podpredsedniškega lih Belfasta in Londonderry]a.1 volivnici le v breme. Tako sta njem ozemlju ZDA in načrtno kandidata in nato tudi pri nje-^ Ostalo je v glavnem le pri grož- j včeraj predsednica in podpred- raziskoval in opisoval dotlej še gevi ■ obrambi. j njah in . pri postavitvi barikad sedmk demokratske stranke po- nepoznane in neonisane predele okoli protenstantovskih naselij 1 zvala sen. T. F. Eagletona k od-[Amerike. Obljubil je, da bo o Protestantovski skrajneži so iz-j slopu. ] tem napisal nekaj več za AD. ^ t ^ javljali, da bodo svoje barikade Odločitev o tem bo padla no-, Prijazna gospa je pripovedovala ŽENEVA, šv. Švedska za- odstranili, kadar bo vojska od- jcoj, ko se bosta sestala sen. Mc-' novice iz Washingtona in iz sen. Švedska sprašuje ZSSR: Čemu toliko preskusov? i Primanjkljaj v zunanji trgovini letos še večji WASHINGTON, D. C. — V prvi polovici letošnjega leta zn-aša po uradnih podatkih primanjkljaj v trgovinski bilanci četka leta 1971 izvedla 36 ZDA 3.34 bilijone, več kot lani zemskih atomskih preskusov,' Irsko 4,000 novih vojakov, da j in celo leto. ZDA pa 16. Francija je izvedla1 je zdaj tu skupno okoli 21,000 in Razgovori z Japonsko o trgo- 5 preskusov v zraku, Kitajska se začel pripravljati na nastop, vinskih vprašanjih so ostali brez! Pa 3. j Ta je bil odločen in nagel. “Kaj zahteva to intenzivno Včeraj je preskušanje?” Švedinja. stopnica na razorožitveni konfe-[ stranila barikade okoli katoii-renci Alva Myrdal je vprašala' ških naselij, sovjetskega zastopnika, čemu Vojska je čakala in čakala, do-služi tolikšno število atomskih kler ni IRA z 22 preskusov Sovjetske zveze v “krvavi petek”, 21. julija 1972,1 mara le storil zadnjih 18 mesecih. [ njeno potrpežljivost in potrpež- to zahteval. Navedla je, da je ZSSR od za- Ijivost londonske vlade prenape- pod- la. London je poslal na Severno Govern in sen. Eagleton in se o Kamnika v Sloveniji, kjer je vprašanju pogovorila. Sen. Eag-! doma. Hvala za prijeten obisk! leton je včeraj kazal, da nima Festival uspel— bombami na namena odstopiti, pa bo to ne-j Festival “Mala Evropa” je po- če bo McGovern tekel v predvidenem redu in . j obsegu ter bil v tem pogledu i------ [ tudi kar dober uspeh. V spre- pravega uspeha. Ameriška delegacija se je vrnila domov praznih rok. Med tem presežek Japonske v trgovini z ZDA še vedno raste. Za letos napovedujejo, da bo dosegel 4 bilijone. Bradley. Pogreb bo v sredo iz Kennedy pogreb, zavoda v Ge-nevi v cerkev Marijinega Vnebovzetja ob 10., nato na Unions-ville pokopališče. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. J-Jj, ^ i- ” J ^ jfJJLCJtr J. -Liliču,, UUC -LilCICSC, jJUl. ih rnod^3111 Z& nie£ovo 0kn0v0: Harding, stari oče Jamesa, brat no'vriZaCij0- b)obdo bo P0'| Franka (Arg.), Fani Batista in jutri od 2. do 4. popoldne ter več-jp ^ ietalonosilk tudi nove,1 (Jug.), pok. Johna in pok. Mary j od 7. do 9. zvečer. Waldheim se razgovarja! s poslanikom IM ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— _ Pripomba predsednika Nixona vojaštvo obkolilo-na tiskovni konferenci, da je K. je hotela vedeti vsa zabarikadirana področja in Waldheim, glavni tajnik ZN. I pozvalo prebivalstvo, naj ban-! ‘’slično kot njegov prednik na- “ —— — O— ' !t- r-\ /J rt rt rt rt -J rt 1 rt — ■ "F _ j • I -it Nixon za farmarsko vodu smo žal pogrešili narodne noše: slovenske, hrvaške, poljske, litvanske.. . mladino WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je podpisal pretekli petek zakon o znižanju starosti farmarjev od 21 na 18 let kade samo odstrani. Ko se to ni | sedel sovražnikovi propagandi zgodilo, so čete danes zgodaj kot prenekateri dobronamerni zjutraj nastopile na vseh različ- in naivni ljudje...” je zadela nih krajih in barikade naglo po- K. Waldheima. drle. Tu in tam je sicer padel Mož je nekaj dni preje govo-kak strel, vendar do kakih spe- ril o ameriških letalskih napa-padov ni prišlo. IRA se je u- dih na rečne nasipe v Severnem kot pogoju za pravico do zvez-j maknila ali pa skrila. Za enkrat! Vietnamu, ki naj bi bili potrjenega zavarovanja pridelka. Za-| to še ni točno znano. j ni po “privatnih neuradnih ka- kon je označil za “zgodovinsko; Prevladuje prepričanje, da bo malih”. Tedaj se je oglasil pri tejg a^ornske podmornice raz-hj0 k ^[ldent, za pospešeno grad-tekii a eiab Je Senat prav pre-Sredstvaeden 0d°lbril važen”, ker priča o odgovornosti odločni nastop britanskega vo-vlade za mladi rod farmarjev, j jaštva postopno privedel do vsaj potrebna V t^uj*bur Rahman Loivn 0nu v bolnišnici DON’ VeL Brit- - p-d-^tujiby ^dade Bangladeš šejk ^kli aLman je prišel pre- on* P° P^aciio na zdravniški vsej verjetnosti kamnov. žolčnih V remenski prerok pravi: ^®čin 'Usja , 0rna jasno in milo, naj-tei*Peratura okoli 84. Slrajk pristaniških deiavcsv v Bršianiji ogroža gospodarstvo LONDON, Vel. Brit. - Ko so v sredo izpustili pet članov unije pristaniškega delavstva, je izgledalo, da bo vsaj začasno odložen odprt spor med vlado in med organiziranim delavstvom. Splošen štrajk je bil odpovedan in delavstvo se je vrnilo na posel v večini krajih in gospodatskih panogah, kjer je štrajkalo. Pristaniško delavstvo je odločilo drugače. Unija je izglasovala štrajk in njeni elani so prejšnji “divji” štrajk spremenili v “zakonitega”. Tako je okoli 42,000 pristaniških delavcev ustavilo promet v vseh pristaniščih Velike Britanije. Okoli 300 ladij je obtičalo v pristaniščih, nekaj sto pa pred njimi, ker v njih niso dobile mesta. Nekatere od teh so odplule v druga pristanišča Evrope. Velika Britanija je kot otok navezana na morski promet, vse prihaja tja in odhaja od tam po morju. Za njo je zapora pristanišč skrajno težavna. Vlada je pozvala gospodinje, naj ne nakupujejo preveč hrane, ker ni nevarnosti, da bi jo manjkalo. Edina težava utegne nastati pri preskrbi s svežim sadjem. Pristaniško delavstvo se je odločilo za štrajk, ker ni zadovoljno z ureditvijo vprašanja uvajanja kontejnerjev, ki zmanjšujejo potrebo po delavcih pri nakladanju in razkladanju ladij. Gre dejansko za varovanje delovnih mest, katerih število nujno pada, ko uvajajo v pristaniščih modernizacijo. Spor bi ostal omejen na pristaniško delavstvo, da niso unije nastopile v njegovo podporo, ker nasprotujejo sodiščem za industrijske odnose, ustanovljenim lani s posebnim zakonom, ki ureja delavske odnose v industriji. Cilj tega zakona, ki je bil sprejet proti odporu delavskih unij, je' preprečiti “divje” štrajke, ki so postali huda briga britanskega gospodarstva. Konservativna vlada Edwarda Heatha, ki je novi zakon predložila in spravila skozi parlament, ga je odločena varovati in uporabljati. De- lavske unije so mu ostale nasprotne in so čakale in- nemara še bodo čakale na priložnost, da dosežejo njegovo ukinitev ali pa vsaj temeljito spremembo. Ni izključeno, da bo prav sedanji štrajk pristaniškega delavstva tako priložnost delavskim unijam nudil. v Vlada nastopa in govori za enkrat še odločno in pogumno. Pravi, da zakon je zakon in ga je treba spoštovati in izvajati. Napovedala je, da bo oklicala izredno stanje in u-porabila vojaštvo za nakladanje in razkladanje bistvenih tovorov v pristaniščih, če se bo štrajk pristaniškega delavstva zavlekel preko znosne dobe. Do tedaj' je nemara vsaj še par tednov. njem ameriški poslanik Bush in izgledalo je, da je stvar urejena. Pripomba predsednika Nixo-j na je pokazala, da to ni res. Kurt Waldheim je v petek povabil k sebi poslanika g. Busha in se razgovarjal z njim eno uro. Izgleda, da to spora ni poravnalo. Bush časnikarjem ni hotel dati o vsem nobene izjave, pripomnil je le, da upa, da “na dolgo roko” ne bo to škodovalo odnosom ZDA z ZN. Zaradi davkov se ločila DETROIT, Mich, — Charles, 47 let, in Mary Hammond, 45 let, sta vložila tožbo za ločitev po sporazumu, ker sta prišla do zaključka, da je življenje “v grehu” cenejše. Lani bi bila plačala $356 manj davka, če ne bi bila poročena in bi vložila davčne prijave ločeno. Mr. in Mrs. C. Hammond sta oba zaposlena in zaslužita skupno okoli $18,000. Dejala sta, da ne bosta dopustila, da bi plačevala več davka samo za to, ker Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so v soboto sestrelile dve MIG-21 letali nad Severnim Vietnamom, včeraj pa same izgubile dva Phantom jeta na Severnim Vietnamom in eno B-52 letalo nad Tajsko. Včeraj in danes so bili izvedeni obsežni letalski napadi na Severni Vietnam, med drugim tudi na okolico Hanoia. BRUXELLES, Belg. — Tu je sinoči umrl H. Spaak dolgoletni belgijski zunanji minister in vnet podpornik združevanja svobodne Evrope. REJKJAVIK, Island. — B. Spassky je včeraj sporočil vodnikom svetovnega prvenstva v šahu, da je bolan in je prosil za odložitev na včeraj določene 9. igre. To bosta Fischer in on igrala jutri. HOUMA, La. — Tu bo danes pogreb sen. A. J. Ellenderja, ki je umrl pretekli četrtek v starosti 81 let. Pogreba se bosta udeležila predsednik Nixon in podpredsednik Agnew, pa tudi demokratski predsedniški kandidat sen. McGovern in podpredsedniški kandidat sen T. F. Eagleton. sta poročena. Živela bosta tudi po “ločitvi” dalje skupaj in se uradno spet poročila, kadar bodo davčni zakoni spremenjeni tako, da poročeni pari ne bodo trpeli škode. m I tk 'L -1- Vl i l/1 <- v v— 11 < > \i i--------------“ 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing' Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: j $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 145 Monday, July 31, 1972 Partijsko obračunavanje v Jugoslaviji Leto dni mineva, odkar je jugoslovanski komunistični režim uvedel nov upravni sistem kolektivnega predsedstva in spremenil ustavo z 20 amandmaji, po katerih naj bi se bistveno spremenil odnos med centralno vlado v Beogradu in posameznimi republiškimi in provincijskimi vladami odn. upravami. Zaradi vedno večje politične in gospodarske napetosti, ki se je zlasti v minulem desetletju med posameznimi republikami v komunistični Jugoslaviji še posebej stopnjevala, so se v vrhovih jugoslovanske komunistične partije začeli resno bati za nadaljnji razvoj njihovega komunizma. Tito in njegovi partijski ideologi so prišli do spoznanja, da čas hiti in da bo treba še pred Titovim naravnim odhodom z jugoslovanske politične pozornice storiti nekaj, da se zavaruje čim mirnejši prehod v novo razdobje. Ugotavljali so — pravilno ali ne bo šele pokazala bodočnost —, da bodočnost države ne bo slonela na posameznikih v partiji, temveč na več ali manj stabilnih ustanovah, ki naj bi preprečile boj za oblast in zlasti boj med posameznimi republikami, predvsem med Hrvatsko in Srbijo. Zato so konec lanskega julija postavili na krmilo Jugoslavije kolektivno vodstvo 22 partijcev kot vrhovni izvršilni organ države. Iz vsake od šestih jugoslovanskih republik so izbrani po trije partijci, iz obeh avtonomnih provinc pa po dva, ki sestavljajo 22-člansko kolektivno predsedstvo države. Kot 23. član tega vrhovnega vodstva države je bil imenovan Tito, ki bo dobil to vodstvo in državo do svoje smrti. Po Titovi smrti naj bi predsedstvo tega kolektivnega predsedstva krožilo med republikami. V slučaju, če bi se kdaj federalni parlament ne mogel zediniti glede zakonodaje, bo to kolektivno predsedstvo vladalo z dekreti. Že ko je partijsko vodstvo pripravljalo omenjene spremembe, zlasti pa še potem, ko so bile že izvršene in upelja-ne, so se mnogi partijci začeli spraševati, če bodo veljale za to, za kar so bile zamišljene. V Jugoslaviji je bil na to vprašanje splošen odgovor: Tega tudi Tito sam ne ve. Nekateri partijci so takoj ugotavljali, da je šlo partijsko vrhovno vodstvo predaleč v decentralizaciji komunističnega sistema. Srbi so se pri tem zlasti ozirali v Zagreb, Hrvati pa v Beograd. V obeh republiških prestolnicah je republiško vodstvo dovolilo, da so naravne težnje prebivalstva, dotlej več ali manj s partijskega vidika uspešno zatirane, dobivale vedno večjo svobodo. Zagreb je na ta način nameraval iztisniti iz Beograda čim več zlasti gospodarskih koncesij, Beograd je pri tem z budnim očesom spremljal razpoloženje v drugih republikah, zlasti v bosan-sko-hercegovski, macedonski in slovenski. Ker v nobeni od teh ni prišlo do večjih narodnih in gospodarskih premikov, ki bi kazali groziti partijskemu vodstvu države — zlasti v Sloveniji-je vladalo popolno zatišje —, se je vrhovno partijsko vodstvo s Titom na čelu odločilo za pregon hrvaških in srbskih partijskih vodij, ki so se izkazali za nesposobne nadzirati položaj. Ohranili so doslej nedotaknjen sistem 22-članskega kolektivnega vodstva države, ki naj bi začelo vladati po Titovi smrti, prav tako je 20 ustavnih amandmajev vnesenih v ustavo komunistične Jugoslavije. Tito je letošnjo pomlad sklical na Brione jugoslovanske partijske veljake in jim ukazal, naj se prenehajo “igrati z orožjem”. V ta proces politično-gospodarskega značaja je posegla Moskva, po svojih pristaših v vseh jugoslovanskih republikah in preko hrvaških organizacij, ki so iskale zavezništvo z Moskvo za ustanovitev nove, čeprav komunistične NDH. Pregon partijcev, ki so bili spoznani za krive trenj med posameznimi republikami, je povzročil nadaljnje premike v posameznih republiških partijskih vodstvih in v vrhovnem vodstvu samem. Kriza, ki je zajela jugoslovansko komunistično partijo v celoti, se nenehno stopnjuje. Titov o-bisk v Moskvi je bil storjen z namenom zagotoviti jugoslovanski partiji moskovsko zaščito po njegovi smrti. Jugoslovansko partijsko vodstvo je kljub vsem naporom Tita, ki bi rad jugoslovanski komunistični režim ohranil v svoj spomin še poznim rodovom, needino. Ko so se sredi tega meseca sestali partijski vodniki na Brionih, so šele po dolgi in hudi razpravi sprejeli novo označitev “nacionalizma”, ki se poraja v posameznih republikah, ovira mirne odnose med njimi, pa tudi odnose med posameznimi narodnostmi v njih samih. Nasprotniki novih ukrepov so svarili, da bi jih utegnili zlorabiti za zatiranje in preganjanje vsakega nasprotnega mišljenja in za uvajanje neosta-linizma. V koliko so bili ti očitki opravičeni, bodo pokazali naslednji tedni in meseci. S. S. I BESEDA IZ NARODA rutov sin Gorazd in nečak Hotimir sta se dala krstiti rfa Bavarskem. Po Borutovi smrti (okoli 749) je Karantanija za nekaj let dobila z Gorazdom prvega kristjana za vladarja. V celoti je Karantanija sprejela vero v Kristusa pod drugim krščanskim knezom Hotimirom (ok. 751-769). Evangelij je oznanjal Virgilov odposlanec škof Modest s sodelavci. Sv. Modest je imel sedež v novi cerkvi pri Gospe Sveti (na razvalinah Virunuma, kjer je zdaj njegov grob (umrl je okoli 763). — Nič ni omenjeno, da je bil Modest istega porekla, kot je bil njegov škof sv. Virgil. Pa bo najibrže tudi Modest irskega rodu, tako so kot sedaj tudi tokrat pred 12. stoletji. Irci, misijonski narod, ki je po njih posredovanju tudi Slovencem zasijala živSjegijski jubilej župnika Vinka Zaletela CLEVELAND, O. - Tudi neugnanega gospoda Vinka Zaletela so začela leta praganjati. 20. julija je namreč izpolnil 60 let življenja. Rojen je bil v Št. Vidu nad Ljubljano. Po končanih bogoslovnih študijah je bil kaplan najprej v Tržiču na Gorenjskem, nato pa v Trnovem. Po letu 1945 je postala vsa Južna Koroška njegova fara, stanoval je pa največ v Št. Jakobu, Šmiklavžu ob Dravi in sedaj v Vogrčah. G. Vinko Zaletel se je proslavil s Svojimi svetovnimi potovanji, ki pa jih je delal ne sebi v zabavo, temveč predvsem v korist koroškim in primorskim ro- VESTI m V C jakom. S svojimi zanimivimi skioptičnimi predavanji — imel svetloba evangelija. Kako daleč jih je okrog 1,500 tako na Koroškem kot na Primorskem in še v obeh Amerikah ter v Zapadni Evropi — je znal svoje poslušalce izobraževati na prav svojski način. Na Koroškem je bil kot izrazit prosvetni delavec nepogreš- smo Slovenci za njimi, da bi vzporedno odgovarjalo naše njihovemu številu, bi morali naše misijonarje(ke) pomnožiti s številom 54! V “Družini” sledi “Obračun znamkarske akcije 1971”. Slovenci v domovini težko Ijiv ob vseh večjih kulturnih podpiramo naše misijonarje(ke) prireditvah. Naj omenimo samo z denarnimi sredstvi. Zato se naj večje: proslavo Brezmadež- rojaki v zamejstvu in izseljen- ne, režijo iger Miklove Zale in Martina Krpama. Sicer je pa poplavil na oder nič koliko pred- stav. Pa bi se morda kdo vprašal, kaj rečejo k vsemu temu njegovi farani, ko je toliko “službeno” odsoten. Njihov odgovor je enoglasen: “G. Vinko je kljub vsemu naš in ga ne damo za nobeno ceno!” Mi pa mu želimo, naj ga Bog ohrani čilega še' mnoga leta! A. D. Oznanila in vabilo EUCLID, O. — Dvakrat v letu nastopi skupina, ki pomaga misijonarjem (kam) našega rodu, da bi nabrala gmotno podporo za nje. V postu pripravi misijonsko kosilo, v poletju pa “piknik”. Letos bo na Slovenski pristavi v nedeljo, 13. avgusta. Nedvomno je med nami dosti stvu zavedajo večje svoje odgovornosti in pomoči misijonarjem. Ena izmed oblik te pomoči je Misijonska znamkarska akcija, ki jo vodita posebna odbora (zastopa ju lazarist Wolbang v ZDA). Lansko leto je Misijonska znamkarska akcija s pomočjo sodelavcev in darovalcev zbrala 6,733.52 dolarjev. (Neimenovana rojakinja iz Clevelanda je darovala kar 1000 dolarjev.) Iz te zbirke za 1. 1971 je vodstvo te akcije poslalo podporo 36 mašim misijonarjem (kam) v Aziji in Mali Aziji (najmanj je vsak prejel 55 dol., najvišja podpora je bila 137 dolarjev). V Afriki je prejelo podporo 48 naših misijonarjev (vsak od 50 do 175 dolarjev). Misijonarjem in misijonskim sodelavcem v drugih delih sveta (16) je odbor poslal podporo v višini od 25 do 110 dolarjev. Tako je v grobem osnutku podan v ljubljanski “Družini” ob- vernih ljudi, ki jim je tudi mi-, v , , . sijonska zavest živa. Saj vsaka1 rac™f rov’ Jlh lansko le' prireditev v pomoč njim, ki solt0 MZA sPrejela in zapustili udobje, nam sprašuje1 iskreni pospeševalci, ki vest: “Kaj si sam pomagal, da smo zainteresirani v pomnožitvi bi se izvršilo naročilo božjega Pom°ri, vas vse, ki niste suhe Odrešenika: “Pojdite, učite vse veJe’ Pa^ Pa ^ive mladike, vcep-narode!” | ijene na Trto (Kristusa — Cer- Morda bo koga zanimala sta- kev) prosimo, da se na en ali tistika, ki jo je na študentovski način odzovete klicu, da bi strani ljubljanske “Družine”,1 z nami sodelovali in pomagali št. 11, 14. junija t..l. objavila. in-iim’ ki so pri uspehih veliko Poglejmo, kaj smo v primeri z drugimi narodi Slovenci doprinesli za razširjenje krščanstva. Število prebivalcev dežel na enega misijonarja: Irska: 1 misijonar na 455 katoličanov Kanada: 1 misijonar na 1410 katol. ZR Nemčija: 1 misijonar na 2810 katol. Italija: 1 misijonar na 4400 katol. ZDA: 1 misijonar na 500 katol. Slovenija: 1 misijonar na 22,857 katol. Hrvatska: 1 misijonar na 58,000 katol. Po tem lahko določimo, kaka razlika je v številu med nami in Irci! Pripominjam, da v knjigi “Cerkev na Slovenskem” (1971) je na str. 24 natisnjeno: “Po letu 700 so vse Bavarce pridobili za krščanstvo irski menihi največ po zaslugi škofa sv. Ruperta iz Salzburga. Ko je vodstvo salzburške škofije prevzel irski opat odvisni od pomoči iz zaledja! Naj ne izzveni, kar tolikokrat ponavljajo naše ustnice: “Pridi k nam Tvoje kraljestvo ...” kot prazen zvok, brez smisla vsebine. Dajmo besedi dejanje, da bo v nas in po nas ta prošnja živo dejstvo življenja. Uverjen sem, da je bodočnost odvisna od slehernega izmed nas: bo svet pokristjanjen ali bo zapadel v novo poganstvo, ki mu je spod-maknjen — smisel življenja? Polja so zrela za žetev, kdo bo požel bilje, zavisi od delovne sile, naše pomoči. Ce je bila v lanskem seznamu vključena v zbirki tudi tvoja mala ali velika žrtev, lepo prosimo, ne odtegni jo letos! Še in še prosimo sodelovanja! Pridruži se in s svojo prisotnostjo povečaj zanimanje, delo za misijone, da se srečamo na Slovenski pristavi na pikniku v nedeljo, 13. avgusta. Za MZA: M. T. Vrednost izolacije Tri palce debela lesena izolacija je učinkovitejša od 12 pal-sv. Virgil (745), se je tudi ko- cev debele iz opeke ali 20 pal-rotanski knez Borut odločil za cev debele iz betona. Les je krščansko vero, da bi dobil po-j namreč slab prevodnik toplote, moč Bavarcev zoper Obre. Bo-; pa tudi zvoka. Katehetsko posvetovanje v želimljem Medškofijski katehetski svet je letos že tretjič priredil v salezijanskem zavodu v Želimljem 31. julija enodnevno katehetsko posvetovanje. Vsebina posvetovanja je ibila: Verska vzgoja predšolskih otrok. Profesor dr. Valter Dermota je predaval o temi: “Zakaj pripisujemo predšolski verski vzgoji tolik pomen (kulturni, psihološki, globinsko psihološki in sociološki vidiki predšolske verske vzgoje).” Župnik Jože Bertoncelj pa je predaval o temi: “Starši so glavni verski vzgojitelji predšolskih otrok”. Slovenski minoriti — samostojna provinca Na generalnem kapitlju minoritskega reda v Rimu so sprejeli sklep, da se dosedanja slovenska minoritska kustodija spremeni v pravo samostojno provinco. Minoriti imajo v Sloveniji šest samostanov in več župnij, ki so vključene redu v mariborski škofiji. Nova provinca ima 23 patrov, 30 klerikov, dva brata laika, e-nega novinca in 12 maloseme-niščnikov. Kleriki bivajo v a-daptiranem župnišču v Sostrem pri Ljubljani, odkoder obiskujejo teološko fakulteto v Ljubljani. V ljubljanski škofiji vodijo župniji Sostro in Javor. Do novih volitev bo ostal provincial dosedanji kustos p. Martin Vidovič, ki ima svoj sedež v Ptuju. Vsak četrti bo dalje študiral Srednje šole je v Sloveniji končalo letos blizu 16,000 mla- Maribor za sole dih ljudi. Od teh pojdejo tri če-. V Mariboru so izvedli refe-trtine v službe vseh vrst, kakor rendium, na katerem je od 117,-ibo imel kdo srečo in priložnost,1 840 vpisanih volivcev volilo ostala četrtina pa bo študirala ? 101,694. Za samoprispevek za dalje na visokih šolah. Ljub-, potrebe šolstva in otroškega Ijansko “Delo” piše, da še ved- varstva je glasovalo 68,8%. S “pijan”, je moral plačati le 15 j ur jev in vozniškega dovoljenja mu niso vzeli kot “ponižnemu”. “Pihanje v balonček” ni po zakonu obvezno v Jugoslaviji, kot je v Franciji in ponekod drugod, pripominja pisec v Delu. Nato predlaga, da bi naj bilo obvezno in kdor bi se mu upiral, naj bi bil enostavno proglašen in spoznan za “pijanega”. Boljši uspeh v Firencah kot v Ljubljani Za sklep letošnje koncertne sezone je Slovenska filharmonija pripravila Bachov Pasijon po Mateju, s katerim je potem nastopila 20. junija še na “Majskem festivalu” v Firencah v Italiji. V Ljubljani dirigent Oskar Danon — po pisanju kritika Pavla Mihelčiča — ni žel popolnega uspeha: moral je uravnovesiti zvočnosti dveh mešanih zborov in otroškega zbora, premalo pa se je mogel posvetiti globljemu poseganju v vsebino Bachove glasbe. Med vokalnimi solisti se je najbolj odlikoval Anton Dermota; nastopili so še sopranistka Vera Lacičeva, mezzosopranistka Sabina Hajdaro-vičeva, baritonist Samo Smerkolj in basist Jože Stabej. V Firencah je Bachov Pasijon prodrl na letošnjih prireditvah. Okrog 2000 gledalcev, ki so popolnoma napolnili Teatro Com-munale, je kar petkrat priklicalo na oder dirigenta Danoma. V Firencah so sodelovali kot solisti: sopranistka Olivera Milja-kovič, mezzosopranistka MTarga Schim, tenor Raimund Gilvan, baritonist Vladimir Ruždjak in basist Franjo Petrušanec. na na višku, so gostinski 0^ra^ v skrbeh, kaj bo. Iz Hrvaške poročajo, da turisti demonstrativno zapuščajo letoviške kraje Hrvaška vlada je zahtevala nuj^ no intervencijo iz državnih re^ zerv in kontingentov namenj nih za izvoz. . . V Ljubljani govedine ni, svinjskega mesa in perutnine Pa s ni primanjkovalo. Na Bledu ostalih turističnih krajih 30 že od 18. junija brez mesa. katera gostinska podjetja so p° slala svoje nameščence na lov z meso po ostalih delih Slovenije, kjer, pomanjkanje mesa se ni lo tako akutno. _ Zaradi ukinitve carin pri (Evropski gospodarski skupne sti) in zaradi devalvacije din ja so iz Jugoslavije letos v P1^1 petih mesecih izvozili 31,600 živine in 25,500 govejega meSj kar je skoro toliko kot ^anl.z_ vsem letu. Na prvem mestu i voznikov je ljubljanska Uru . ki je izvozila 5516 ton pit311 ^ telet, pa tudi sežanski Ja^ra? ^ 1321 tonami in Novogoriški morjeeksport s 1107 tonami med večjimi izvozniki. Arheološka zbirka v Ljubljani V Mestnem muzeju so z • ^ nija odprli obnovljeno stalno heološko zbirko s prikazom Pj teklosti naselbin na podr° Ljubljane od mostiščarjev preseljevanja narodov. ^ V zbirki zasluži PoZ°r^o^ prvič razstavljena naj da iz ^ skega grobišča iz 16. stole J Dravljah: no marsikateremu nadarjenemu učencu ni mogoče srednje in visokošolsko izobraževanje bodisi zaradi pomanjkljivosti šolskega sistema bodisi zaradi materialnih težav. Osemletna osnovno šola je najmanj, kar naj bi vsak otrok opravil in je tudi nujna za vsako zahtevnejše poklicno strokovno izobraževanje in vendar je tolikim še “nedosegljiva”, pravi “Delo”. Huda ura v Celju Popoldne 23. junija je celjsko območje zajel silovit vihar, neurje in ploha. Lomilo je drevje in razkrivalo strehe. Po hudi uri je bilo v Celju pravo razdejanje. Vejevje in druga navlaka, ki jo je raznašal vihar, je ležala vsepovsod po ulicah. Zamašila se je kanalizacija, da so bile ulice in ceste prek in prek poplavljene. Strela je zanetila velik požar na nekem gospodarskem poslopju v Velikih Rav-lah nad Socko. Ponižni in predrzni voznik Do srede junija se je na slovenskih cestah smrtno ponesrečilo 197 ljudi, vsekakor veliko število. Povprečno vzeto je v Sloveniji desetkrat več smrtnih avtomobilskih n es r e č kot v ZDA. Ceste za tako obsežen av-tcmebilski promet, kot se je razvil v zadnjih letih, enostavno niso primerne. Tudi prometni varnostni predpisi so nekam svoji. Tako piše nekdo v Delu, da je “ponižni” avtomobilski voznik, ki si ga je nekaj preveč privoščil, moral pihati v “balonček”, bil spoznan za “pijanega” in kaznovan s 30 jurji globe. “Predrzni” voznik, ki ga je policija prijela, ni maral pihati v “balonček”. Ker mu tem so občani potrdili, da bodo zbrali v petih letih okoli 80 milijonov dinarjev, kar znaša polovico predračunske vrednosti za graditev in obnovo šol ter otroških vrtcev. dru- “Cvetje in pesem’ v Brežicah Brežiško hortikulturno štvo je v grajski slavnostni dvorani pripravilo tridnevno razstavo “Cvetje in pesem 72”, ki se je zaključila 20. junija. Ob koncu je bilo na grajskem dvorišču srečanje trinajstih pevskih zborov iz sevniške, krške in brežiške občine. Cestni promet prevladuje Na sestanku cestnoprometnih podjetij Slovenije so ugotavljali, da večina blaga in potnikov v Sloveniji potuje v cestnem prometu. Tako so leta 1970 prepeljali 85% vseh potnikov in 72% blaga. V večanjem prevoza blaga in potnikov se je povečalo tudi število vozil, leta 1971 je bilo v Sloveniji 19,000 avtobusov, tovornih vozil in kriklopnih vozil. S temi vozili so podjetja prepeljala 223 milijonov potnikov in 7.4 milijona ton blaga. Nov mejni prehod MURSKA SOBOTA. — Mejni prehod pri Hodošu na madžar-sko-jugoslovanski meji bo postal mednaroden; izboljšati pa je treba dohoda od obeh strani. Zdaj so že začeli urejati štiri kilometre od Salovcev do meje; ko bo cesta asfaltirana, bo to u-porabna bližnjica iz Madžarske proti Jadranu. Pomanjkanje mesa Hudo pomanjkanje mesa je nastalo v Sloveniji in vsej Ju-tako niso mogli dokazati, da je 'goslaviji. Ker je turistična sezo- grobišča n. z zlatom pretkaft3^^ glavnica vzhodnogotske p e ^ nje in bogato okrašene '3r0ljau^. sponke, kakršnih prej na Ijanskem 'območju še niso n ■d Ju3' ie mivo pregledati skega časopisja do nov. » Detroitski “Jewish za- sklenil, da bo poročal o ta Ujjce konih, ne bo pa objnvdj3 neveste. “Jewish News o ark” ne objavlja nobeni čil o mešanih porokah. ^ za, nin, nevesta ali starsi o e^ajo konskih kandidatov ^ svoje judovstvo, potem 0 “Jewish News of a3' poroki v soglasju z novi i.jevM roči10 vodili. Pravilo detroitskih News” je objaviti Porza]ioilCa sliko neveste, če sta oba Juda, to se pravi, če je n^0^0 ski partner prestopil v J ^ o vero. List sprejme z3 -e je prestopu v judovsko ver0^akiHa' v poročilu omenjeno irnea1 ki je zakon blagoslovil- ^ gallj0 bilo spreobrnitve, oH^-^jgva1 poročilo, pa brez slik®- p^jlip urednik detroitskeg3 ^^jčeb0’ Slcm'owitz ima za uPra ^0' da zavzame proti messn1 jjjlo nom stališče. Pravi, da ^jU5ii krivično, če bi človeka jz pe iz svoie družbe s tem, . ____noroM- poročali o njegovi lista* Starši nevest so Prl uredništvo newarskega jl3 naj ča' omili svoje stališče. Vods 0. sopisa je potem izved ° jjjt ■ j ■ Prej le vi vanje o tej zadevi, r ^ P odklanjal poročila o so se vršile pred km0, duhovnikom, tudi če s ime duhovnika in kraj^ ^ ^o' zamolčana. Če se je mesa u' roka izvršila radnikom, je list o ^ ker je bila spreobrnit® dovskega partnerja še 0ft°' stal1303 -rtiu rivUn^,. pred C1 nor°L tem P neja' Zaradi strogega rizna roje' doksnih rabinov, ki P judovstvo samo osebam, ^ nim od judovskih kim, ki so prestopih v Ja ^e, vero po pravilih judovs ^ave imajo posebno velike ^ Judje, ki se vseljujejo v ^gi!1 pa so poročeni z ženami narodnosti. Mešani zakoni met Z ozirom na naraščajo®® vilo mešanih zakonov m® ^ in pripadnki drugih ver rodnostnih skutpin in z ^oV, na naraščajoče število r ki so pripravljeni dati zakonom svoj blagoslov, J® „ stališča J takih zak° F- S. FINŽGAR: ZA PRAZEN NIC hlapca dve Ua, ho bi bila samo ta prav-a- Bilo bi je nekoč vendarle °nec. Ali kaj, ko jih je bilo cel° rešto. Zavozlavale so se ^n°va in znova ko zmeden klob- «Č preje_ Ko je Hojevčev hlapec oral ob krebrnjakovi meji, mu je ob arnnu zaneslo plug, da je odre- Zal za malo ped brazde v sosedovo. Š0 tisti večer je Srebrnjakov apec kosil za krave že v mra-u> zgrešil v travi mejnik in Vakrat, trikrat zamahnil v Ho-Jevčevo. In priorala in priko-Sl a sta nedolžna Il0vi pravdi. ^ treh farah so se ljudje posmehovali, kadar so videli, da P°dita Hojevec in Srebrnjak Vsak svoj koleselj v mesto, ko s° dobro vedeli, da bo nova Pravda za prazen nič. Zavist-nezi 80 jima privoščili in si men-i roke od veselja, češ naj le sita po nepotrebnem, saj dhata preveč. Kli vse bi ne bilo nič, če bi se ^rup sovraštva ne bil zajedel v Se člane družine. Otroci so se ^ozdravljali s priimki in kamni, Val^03’ ^ s^a Prei skupaj fanto-sta9' S^a 36 ozmeriala’ kjer koli . trčila skupaj, gospodinji, st^ na'iboljši prijateljici, se ni- a pogledali. Gospodarja niti jmd Bogom nista hotela biti uPaj. ce je gej Hojevec k.rani ^asi> je šel Srebrnjak k pozni. procesijam sta pošiljala dru- "e> da nista bila za par kakor že kletja prej. lopca, prav ob vrtni meji, rih1- S° 56 bodili ob lepih veče- iji budnem delu, je revna zapuščena razpadala. Nobe- ,.r « • ■ -^oga „ , i bili zmagani, sa pogovora vec, nobenega1 ^ava. Niti med seboj niso hik°r^ na Ko so sedeli v v lv2a mizo pri večerji, so kljub je°C^ zaPirali okna, da ni ušla Ve2na beseda skozi okno. Kdo sed 08 ne Prlsluškuje sosed so-u, da ga ujame za jezik in ga^1^ novo pravdo zoper nje- dolgu obresti. Se pol leta te počakam, če voliš tako in tako.” “Kravico si si kupil in nimaš stelje. Kar v mojem gozdu si je nagrabi voziček. Zastonj!” “Ti boš zoper mene volil? Prav. Kdo ti je bil za botra?— Le išči drugega, pri meni si opravil.” “Ko ti je pogorel hlevec, kdo ti je dal les? Skoraj vsega si dobil od mene. Menda ne boš zoper mene volil?” “Ti si za starega župana. Le bodi! Kaj pa je naredil brez mene? Nič. In če mene ne bo v odboru, kaj potlej? — Misliš, da boš za staro mater še dobival podporo? Poskusi!” Tako sta oba nabirala zaupnikov po srenji. Izlegla se je v vasi prvič agitacija. Grožnje, obljube, pijača, prepir — povsod od zore do mraka. Sprlo se je mnogo dobrih prijateljev in sosedov. Še ženske so planile v zamotani svitek, da so za žive in mrtve regljale na vasi ob studencu, ko so prihajale po vodo. Dobro se je godilo samo me-šetarju Lovriču, ki se je trudil za oba. Smejal se je, letal od krčme do krčme po občini, pil zastonj in bil od obeh veljakov še plačan povrhu. Na široko je govoril, dosegel pa pri pametnih gospodarjih ni nič. In ko je bil dosti vinski, se je norčeval iz obeh in pravil, da je videl ponoči vrh Strmola ležati hudiča, ki se je krohotal in kazal jezik proti vasi, češ ali se mi godi, ko imam toliko pomočnikov. Po strupenih in dolgih pripravah v vasi so volitve vendarle prišle. Pa je zmagala pa-l met. Okoliške vasi so se zdru-I žile, v jezi porojeni stranki sta Z barbari pride zdravilni "Ra" Rabarbaro so v Rim prinesli barbari s Kitajskega in tu so zelo hitro odkrili njene izborne zdravilne lastnosti. Rabarbara (Rheum) je naj- svoj pravi učinek. Pri rabarba-prej rasla na Kitajskem, v juž-jrini uporabi, se tudi poveča količina izločenega seča, ki je tudi Kakor zelen žolč se je razlilo \rs- °keh sosednjih družinah. bol^80 se jim je brala Vali Poparjena nasprotnika sta drug drugemu privoščila, a vendar ju je bilo tako sram, da si štiri nedelje nista upala v krčmo med ljudi. eeina z lic, pa naj so jo skri- , kakor ® °> niti iX,, koli. Ne skrbi ne molitev niti pridige e žela, ki se je za- Ua v vsa srca, da so bila bol-Sa 2amrze in sovraštva. Ena ^isel je rila in glodala v Predstavniškega doma, na-va je postala v nekaj dneh pri-!to Pa začasni Predsednik zaljubljena izletniška točka. S ploščadi ob stavbah v španskem kolonialnem slogu je lep razgled na dvomilijonski Santiago, v dveh dvoranah si obiskovalci lahko ogledajo in tudi poskusijo dobra čilska vina. V vsej Latinski Ameriki je Čile edina dežela, ki prideluje izvrstna sortna vina. Trto so prinesli španski zavojevalci, čilska vina baje prekašajo kapljico iz številnih evropskih dežel. Z letno proizvodnjo 24.7 milijona litrov vina in drugih alkoholnih pijač (vinjaka, likerjev ipd.) se Čile uvršča med velike proizvajalke. Novi muzej bo skušal med drugim tudi povečati izvoz sortnih vin, ki rastejo predvsem v srednjem delu dežele. Obiskovalci, med kateremi je že nekaj tujih turistov, lahko dobijo v veliki restavraciji zraven nacionalnih jedi tudi to ali ono pijačo iz grozdja. Na muzejskih stenah si lahko preberejo, kaj so domači pesniki napisali o vinu. Večja od čilskega vinskega muzeja je samo še slovita e-noteka v s're dnje-italijanskem mestu Siena. avtomobilska industrija delala dobro, pa tudi dobro zaslužila. American Motors družba je objavila, da je bil njen dobiček letos še enkrat večji. Pohvalila sta se tudi Ford in Chrysler. Najuspešnejša je bila General Motors Corporation, ki je v prvi polovici letošnjega leta napravila 1.37 bilijona dobička ali 8.5% vse prodaje. Lani je v istem času znašal njen dobiček le 1.18 bilijona ali 7.7%. DELO DOBIJO Sen. Eastland nasledil umrlega sen. Ellenderja WASHINGTON, D.C. — Senat je v petek imenoval za za- Sedaj sta bila soseda teme-se w najholjše gospodarje in : Ijito ločena. Ali kaj, ko se deske ktrr i vendarle osuše in še tako tesno >, -------------------------------------- tlaihiocf .S0vfaŠtva med dvema; pribite na soncu pokažejo špra-š°cnejšima ni prizanesel nje. Skozi te špranje je kajkrat se razdelili prežalo sovražno, nevidno oko. Ttadi za to oko sta soseda vede- siw.. ^cjBima sehLjUdje S0 V kr£ .'B v dva tabora; povsod: ^ečer-j /’ na P°lju, zvečer pri radi v v’ krav povsod samo za- Hoip°'ltev dva tabora. ^ec Srebrnjak nista Zlhag0 3 ^Se sta zastavila za ^ast obv83^ svoie stranke, celo K bilQClriS^eSa odborništva, ko htez kakor pribito, da S^e§a odhdVeh ve^akov občin- ki noben °ra ni' Še v saniah se takililo h61?U izmed nPju Pri-PiŽauje’ a koria šla v toliko po- bajtar' . °noči sta zalezovala Svoj0 s^rlri Kk vabila vsak na “Qle. d°lŽanb pet §°kdnarjev si mi sdrn kovico ti kar popu- “OdC! V°liš na mojo plat.” svetega Jurija si mi na la, kar čutila sta ga, dasi ga nista. Zdelo se jima je, da za plotom vedno preži zdaj hlapec, zdaj dekla, zdaj otrok, včasih gospodar sam — kakor, strupene igle so sršeli ti pogledi sem in tja. Zgodilo se je, da sta oba paglavca hkrati pogledala skozi isto špranjo. Hitro sta odmaknila oko, poslovila pa sta se, da sta drug drugemu skozi špranjo pljunila v obraz. Da bi se iznebila še te bolečine, sta vsak od svoje plati začela nabijati na špranje letvice. In zares, plot je bil tako zapa-žeh, da niti sapica ni imela poti skozenj. (Dalje prihodnjič) Peking priznal upor in smrt Lin Piao-ja HONG KONG. — Kitajska je; priznala pretekli teden v vrsti j izjav svojih diplomatskih pred-| stavništev v tujini upor in smrt, bivšega obrambnega ministra in j Maovega določenega naslednika! Lin Piao-ja. Ta naj bi se bil la-j ni 12. septembra ubil v letalu, s katerim je hotel pobegniti iz Kitajske po neuspešnem uporu proti Mau. Lin Piao je s svojimi vojaškimi souporniki poskušal v letalu Trident pobegniti v Sovjetsko zvezo, pa je letalo treščilo na zemljo v Zunanji Mongoliji in se razbilo. Vsi v njem so bili mrtvi. Širile so se vesti, da naj bi bili letalo sestrelili kitajski lovci, ki so ga zastonj poskušali prestreči še nad Kitajsko. Delo dobi kuhinjska pomočnica, ob petkih in sobotah zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (146) Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za dnevno delo, mora razumeti angleško in mora imeti svojo transportacijo. Kličite 247-4592 -(146) Jane Fonda se zagovarja zaradi svojih izjav v Hanoiu NEW YORK, N.Y. — Znana filmska igralka Jane Fonda se je vrnila preko Pariza domov z obiska v Severnem Vietnamu, kjer naj bi bila ščuvala v govoru preko radia ameriške vojake v Vietnamu, naj ne poslušajo povelj' svoj ih naderej enih. Pri svojem povratku je zanikala, da bi bila ščuvala vojake k uporu ali k prebegu na stran rdečih v svojem radijskem govoru v Hanoiu. MALI OGLASI V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. -(147) V najem Oddamo tri sobe spodaj na E. 73 St. Kličite 881-2786 -(145) Hiša naprodaj V Euclidu, od 250 St., je naprodaj 4 in pol sobna hiša — kopalnico, veliko nezgotovljeno podstrešje, predeljena klet, garaža. Kličite 261-5738. -(145) Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša z ga- ražo in velikim vrtom je ugodno Rang, F. Thompson, republi- llaprodaj M E 6a s, Za *ojas_ kanec‘Z Georgie, )e Jane Fonda ;ni,a kličite. 95^352 obtožil zaradi poziva ameri-; (148) škim vojakom preko radia Ha-;__________________________________ noi izdaje nad ZDA. j V najem Igralka je zatrjevala, da je a- Opremljena soba in kuhinja meriška domoljubkinja in ne iz- se oddasta starejšemu moškemu dajalka ZDA. ; ali ženski na 1137 E. 72 St. tele- ______0________ I fon 391-6208. (145) SB UMETNI OlOK Slika kaže umetni otok, ki ga končujejo v pristanišču Stavanger na Norveškem iz 245,000 ton jekla in betona. Ko bo končan, ga bodo odvlekli nekam v sredo na Severno' morje med Veliko Britanijo in Norveško, kjer so obsežna petrolejska ležišča pod morsko gladino. Petrolej, ki ga črpajo izpod morja, bo na tem umetnem otoku čakal na odvoz na svetovni trg. Roparja delila plen POMPANO BEACH, Fla. —: Pretekli četrtek je stopil ropar Hiša naprodaj Dobra 4-družinska, z alumi v gasolinsko postajo in zahteval niiem obita hiša, vsako stanova-denar. Še predno je lastnik mo-: nje po 5 sob, velik lot, je napro-gel to storiti, je stopil v postajo ;dai v fari sv- Vida> na 7023 st-drug ropar in zahteval denar.' Olair Ave. Kličite 391-8572 Roparja sta se nekaj Časa gle-j (149) dala, nato pa si razdelila plen in! Na p rod a' pobegnila. j Trgovina z železnino, obsto- Oropani upravnik gasolinske ječa 40 let Se mora prodati. postaje je dejal, da se po njegovi sodbi roparja nista poznala med seboj. Avtomobilska industrija zadovoljna z uspehi DETROIT, Mich. — Letos je Cena zmerna. Na E. 69 in St. Clair Ave. Kličite 361-1635. (147) li% popysts m VSEMU Mm mm u mmi RAZPRODAJA 20% popuste Posebno globoko znižane cene za vsa oblačila za šolsko mladino. Razprodaja bo trajala samo dva tedna. Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne. Pridite - obiščite nas - oglejte si vso zalogo - dobrodošli ste -popolnoma brez vsake obveznosti. AIVILO VAR’S 6214 St. Clair Ave. RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, 12, AVGUSTA. Naprodaj Zidano poslopje na St. Clair Ave, 6 stanovanj, vse opremljene, in 2 trgovini. Še mora prodati. Zmerna cena $17,500. Kličite 361-1635 (147) Hiša naprodaj Od E. 185 St. na Shawnee Avenue, sprejemna soba, 1 spalnica, mala jedilnica, kopalnica, kuhinja spodaj, zgotovljeno zgodaj, garaža za 2 avta, krasen lot, se dobi po pravilni ceni. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 Prijafei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN štel. Če ni v prvi krčmi, je v drugi znan, če ni v drugi, je v tretji, če še-v tretji ni, stopi za deset stopinj naprej v četrto.” “In da ga tam najdem?” “Neumno si zvedav!” je menil leno Žolna. “Najdeš! Morda ga! Morda ga tudi ne, ker je lahko že v peti krčmi, ki jaz za zdaj ne vem zanjo. A zvedel boš na potu kaj več o njem, kolikor gn poznam. Ni vrag, da ne!” Čez kratko je še pripomnil: “Stradiot je strasten človek, lej! Prav nič ne skriva in ne taji, da črti papeža in svečenje. Ni zlode:j, da se ni vsaj enkrat v pijači spozabil, govoril sovražno in zabavljal čez papež-nike. Zdaj morda občuti, da gre držati jezik za zobmi vsaj v Rimu, kjer imajo v Carafi, ki ga Pavla IV. imenujejo, novega papeža, ki noben Hilaris — Vesel ni več, kakor je bil Julij III., in ki ima inkvizitorje, s katerimi ni šale, pa fratres misericordiae — usmiljence, če si kaj čul o njih.” Pikrost je zvenela iz njegovih besed. Ko pa je videl togi magistrov pogled, ni rekel nič več porogljivega. Mirno je menil, da spričo takih razmer v Rimu magistru ne bo pretežko ugnati protestantovskega človeka. Potolažil je magistra, ki se je takoj odpravil spet na pot, iskal po mestu in zašel. Medtem se je bil dan nagnil. Magister je spoznal, da se utegne vrniti v duhovsko zavetišče prepozno. S težkim srcem se je odločil, da bo odložil iskanje za drugi dan. Nato je podvizal domov. Prišel je vendar prepozno. V zavetišču so bili že zaprli. Ni hotel biti nadležen, pa je tudi čutil, da ne bi znal vratarja priklicati. ‘To noč prebijem kjerkoli’, je pomislil in blodil po po temotnih ulicah. Utrujen in nekam plaho negotov v nepoznanem svetu se je naposled odločil, da se bo kje odpočil. Res je našel temotno stopnišče pred zapuščeno cerkvico. Tam je sedel. ‘Štiristo cerkva je v svetem mestu’, je znal; ‘da bi vedel, kateremu svetcu je ta posvečena, ki pred njo sedim, priporočil bi se mu in ga poprosil za varstvo pri Bogu, da srečno najdem, kar iščem.’ Začel je moliti. Med molitvijo je zaspal. Vzdramilo ga je občutno hladno jutro, ki je bilo počelo polzeti preko Tibere in visokih streh v ozke in strahotno mrtve i je Stradiot. Živo se je pognal ulice. Vstal je, se ugrel v hoji' za njim. Predikant se je izgubil in našel . kmalu pred cerkev, v množici. Magister ga je pre-Svete Lucije ‘pri temnih proda-! zrl in iskal, da li ni stopil mor-jalnah’, kjer se je zopet ovedel! da v kako vežo ali pa zavil v kraja. Hitro je nato našel krč- j stransko ulico. Lotevala se ga me, ki mu jih je bil označil Žol-1 je strašna ljutost. Zopet naj bi na. Ne v prvi ne v drugi ne v ! ga izgubil! Solze so mu hotele tretji se niso spominjali nika- j navreti v oči. Samega sebe je povedal Žolna. Naročil je merico vina. V kotu je zagledal sliko Matere božje. Pred sliko je gorela oljnata luč. Krčmar je bil tršast, širokokrak človek in navidezno strašno pohleven. Komaj pa je magister omenil človeka, ki ga je iskal, ko je krčmar ves zasinel zagoreli obraz in se vrgel okretno na gosta, ga zgrabil za vrat in vikal: “Ha? Njegov prijatelj si? Prijatelj prokletemu, ki mi je ljubo nebeško Mater psoval? Biriči, he biriči!” Magister je s težavo dopovedal, da Stradiotu ni noben prijatelj, nakar ga je krčmar izpustil in mu zaupal, da je že ‘svoje storil’, in če hoče gospod tistega ‘prokletega’ najti, naj gre kar po treh ulicah navzdol in potem mimo hiše, kjer domujejo ‘bratje ubogih kaznjencev’. Tam mu bodo pokazali hišo, kamor sodijo po zaslugi sramotilci svete vere in svetcev. Magister je povedal, da je že iskal Stradiota na domu, kjer so mu pa povedali, da je odpotoval. “Birbante! Lopov!” se je raz-jadil verni krčmar, sprevidevši, da je potemtakem zasmehovalec njegove svete podobe ubegel. Magister ga je zapustil vsega razjarjenega in nepotolažljive-ga. Ni vedel sicer nič več, kam. Znašel se je nehote zopet pred krčmo “pri trojnem Bo”. Stopil je k Žolni in mu povedal, kolikor je bil dognal. Žolna je bil slabe volje in je menil kratko in bridko: “Išči! Mene pa pusti, da se odpočijem.” Znova je magister begal iz ulice v ulico. Našel je bil sled, pa jo zopet izgubil. Solnce mu je palilo na glavo. Ko je iskal vneto, ni gledal, ali hodi v senci. Le tedaj, ko se mu je od žeje jezik že lepil na nebo, se je krepčal ob vodnjakih, ki je šel slučajno mimo njih. Od neprestanega beganja v solncu in brez jedi je tako oslabel, da so se mu začele kaliti oči in je videl vse pred seboj kakor skozi rdečo kopreno. Omotičen je omahnil na neke stopnice in strmel' izgubljeno okoli sebe. Sočutna ženska se mu je približala in ga vprašala, ali je bolan. Ni odgovoril, le odkimal je. Zdajci pa ga je minila vsa slabost. Onstran prostornega trga je zagledal spešiti sumljivo znanega človeka. Za trenutek je bil namreč tisti človek okrenil glavo v smer proti magistru. Magister ga je bolj zaslutil, nego spoznal, da kega človeka z bledim licem, votlimi očmi in črno brado. Kaj grdil s psovkami, da je tepec, neroda in mevše. Obenem je močno razočaran je stopil ma-! molil krčevito in na glas: gister nato še v četrto gostilno, ki se je zvala “Pri Petrovem “Gospod Jezus! Dobri pastir! (Dalje prihodnjič) ^***^r*t**t**tt***tt*tttt****t****t4**4^**t*t************************* < J J j! u *> «► I j! KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev V Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slov. u- pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 13. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo drugi letni st. clairski Polka piknik “Pojdi in ga išči, kakor sem mornarju” in ne kakor je bil v avditoriju in dvorišču sv. Vida. 13. — Piknik Misijonske znam- karske akcije na Slovenski pristavi. 20. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 20. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 2., 3. in 4. — Konvencija Slovenskih Akademikov v Ameriki — SAVA, v Statler Hotelu, Fosterdale, New York (Rt. 178 in Rt. 52). 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7. 24. — Društvo SPB Cleveland ima romanje v Frank, Ohio. -?2 30. — PAR-FI klub priredi svoj | f]§ V. vsakoletni Polka ples v j avditoriju pri Sv. Vidu, Igrala | fg bosta Pecon in Trebar. OKTOBER 1.— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 14. — Direktorij SND na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. NOVEMBER 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop. 18., 19. — Fara sv. Vida priredi “Jesenske dneve”, velik festival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. |£ I a 1 i S i Uraga nevesta) Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najvešelejši in najlepši dan Tvojega življenja Poročna vabila, s katerimi boš povabila k termi velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največ je važnosti, , Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših |ps katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, paoiria in črk. jut, MOŠKA MODA! — Tudi moška moda se menja, pa tudi v njej ni dejansko dosti novega. Na sliki vidimo princa Filipa, moža britanske kraljice Elizabete, v posebni obleki za večerni banket v Buckingham palači. 3 I S S s k ff 1 1 Naše cene so zmerne- postrežba uslužna. Na svidenje! 5| Sf g sl AMERIŠKA DOMOVINA 6 3 17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 šS ŠI NOVOST V NARODNI OBRAMBI — Na sliki je S-3A Viking letalo, ki ga preskuša naša vojna mornarica za boj proti podmornicam. Zdaj so zgradili 8 takih letal. Če se bodo obnesla, jih bodo naročili skupno še 191 za okoli 2.5 bilijonov dolarjev pri Lockheed družbi. ' ' 23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue, 26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan P „ svoj jesenski koncert v na Recher Avenue. 31pr7reSdfDsiLvBESTOovr* v svojih prostorih. JANUAR — 1973 n. 20. — Pristavska noč v slovegt skem narodnem domu na Clair Avenue. MAJ - 1973 5. — Pevski zbor Korotan P redi svoj vsakoletni ko ob 7.30 zvečer v SND na Clair Avenue. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue TO NI KAKO KOLO “SREČE”, ampak naprava za ranje vrtalnega stroja v Ford City, Pa., v strojnem šču PPG Industries. BOLJ S POSTAVO KOT Z GLASOM - Miss Cable 1972, 18 let stara Francesca Cresci se je v takile op ^ udeležila letnega “Cable Car Bell-Ringing” tekmovali ^ San Anselmu v Kaliforniji. Če je bilo tam tako vr0^a^ila v drugi polovici julija v Clevelandu, ji pičlega o skoro ni mogoče zameriti] _____. -—" "