86. številka.
U Ljubljani, v soboto, H. aprila 1906.
XXXIX. leto.
lihaia veak dan zvečer, isimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele ca vse leto z5 K, za pol leta i3 K, za četrt leta 6 K 50 b, za en mesec z K 30 h. Za LJubljano b pošiljanjem na dom za tbo let* 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en meaee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K &o h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 b, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvar).
Urednifitva telefon št. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številko po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Someščani! Volilci!
Zopet so se približale dopolnilne volitve za občinski svet. Takoj po velikonočnih praznikih stopiti Vam bode na volišče, da oddaste glasove možem svojega zaupanja.
Ni Vam treba naglašati, kake važnosti so volitve v občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane. Saj je ona prosvetno središče našega naroda in nje zgled vpliva vzgojevalno širom slovenske domovine. V občinski svet naše prvostolnice torej spadajo možje, ki so navdahnjeni želja za nje vsestranski razvoj in procvit in ki imajo poleg trdne volje tudi potrebne sposobnosti, da bodo delovali v tem zmislu.
Bela Ljubljana vzbuja danes strmenje vsakogar, ki jo je poznal pred potresom; ona vzbuja zaradi svojega modernega blago ustrojstva občudovanje vsakega tujca; ona pa tudi budi ponos v srcu vsakega rodoljubnega Slovenca. Da je tako, gre zasluga občinskemu svetu, ki je glede preustroja in povzdige našega lepega mesta nepremično stremil za začrtanim si smotrom.   Tako bodi tudi v bodoče!
Zato Vam pa izvrševalni odbor liarodnonapredne stranke, zaslišavši zaupnike te stranke, v izvolitev priporoča može, ki so v polni meri kos nalogi, ki jih čaka pri mestni upravi.
Someščani! Volilci!
Volite te može soglasno. Saj še nikdar tako, kot ravno letos, ni bilo potreba pokazati, da so mestni volilci trdna in neraz-družna falanga, ki je pripravljena z vzorno enodušnostjo odbiti vsak napad na nje pravice.
Kandidatje narodnonapredne stranke so:
Za III. razred, ki voli dne 17. aprila:
Fran Bergant,
gostilničar in hišni posestnik;
Ivan Kej žar,
oiicijal južne železnice;
Alojzij Lenček,
kleparski mojster;
Karel Meglic,
trgovski sodružnik.
■i
Za II. razred, ki voli dne 19. aprila:
Jaromir Hanuš,
c. br. inženir in hišni posestnik;
Karel Maver,
c* kr. poštni oficijal in hišni posestnik;
Andrej Senekovič, Ivan Šubic,
c. kr. gimnazijski ravnatelj; c.kr.ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole,
Za I. razred, ki voli dne 21. aprila:
Ivan J(nez,
veletržec in hišni posestnik;
dr. Ivan dražen,
zdravnik in hišni posestnik;
V Ljubljani, dne 7. aprila 1906.
Ivan piantan,
c. kr. notar in hišni posestnik;
Ivan Uelkovrh,
c. kr. nadporočnik v. p. in hišni posestnik.
Zo izrfcuolni odbor narodnonapredne stranke:
Ivan Hriba^ t. Č. predsednik.
LISTEK.
uelikonotno jutro.
Odlomek iz Goethejevega „Fausta".
(V visoko obokani, tesni gotski sobi.)
Faust.
Zdaj pridi dol, kristalna Čaša moja,
prikaži se iz starega zavoja,
ko nisem mislil nate mnogo let!
Krasila dedom pire si slovesne,
na njih vedrila goste resne,
ko drug je drugemu napival vnet.
Teh mnogih slik umetni kras in cvet,
obveza pivcu, v stikih jih razbrati,
do dna na dušek priti Čaši zlati,
noči mladostnih me spominja spet.
Ne bom s teboj sosedu zdaj napival,
ne bom ob umetninah vtipa več razkrival;
tu sok je tak, da opoji takoj.
Z rjavim tokom polje ti v dolbini.
Jaz zlil, izbral sem ga edini,
sedaj mi, jutro veliko, zasini,
v pozdrav iskren poslednji dvigam ti napoj!
(Nastavi čašo k ustnam.) Zvonjenje in petje.
Zbor angelov.
Krist gre iz groba! Rešil je slednjega, kogar je bednega vklepala dednega greha tesnoba.
Faust.
Kak šum globok, kak jasen zvok ubran
od usten vleče kupo mi po sili V
Ste li velikonočni prvi dan,
zvonovi, že zamolklo naznanili?
Vi zbori, pojete li že tolažni spev,
ki angeli so peli ga v temini rev
v poroštvo zvezi novi mili?
Zbor žena.
Drage dišave
smo preskrbele mu,
ude krvave
zvesto v grob dele mu ; v krila smo Čista, v rjuhe zavile ga, oh, in zdaj Krista najti ni milega.
Zbor angelov.
Vstal je iz groba! Blagor ljubečemu,
ki iz nesreče mu vstaja trpečemu radosti doba.
Faust.
Kaj poješ v prah, nebeški zvok,
mogočno, rahlo brez primere?
Tja zveni, kjer ljudi je mehkih tok!
PaČ slišim oznanilo, toda nimam vere ;
njej Čudež baš najljubši je otrok.
Ne upa v kroge se mi hrepenenje,
ki glas je blagi v njih spočet;
in vendar, ko sem vajen ga iz mladih let,
zdaj tudi kliče me nazaj v življenje.
Poljub nebeške sem ljubezni pil
sicer v sobote le tihoti resni;
zvonovi v slutnjah peli so tako slovesni,
moleč je glas iskren užitek bil;
hlepenje neumevno milo
takrat me gnalo je na trate, v log;
tisoč solzd je vročih lilo
in svet sem čutil nov okrog.
Ta spev oznanjal igre bodre je detinje,
pomladne slave prosti slaj;
spomin z otroškim čutom tira od stopinje
zdaj zadnje, resne me nazaj.
O zveni, zveni, pesem blagoslova!
Solz:\ rosi, tvoj, zemlja, sem iznova!
Zbor učencev.
Nihče vezi Še ni zdrobil temine, Bog pa je vzvišeni splaval v višine; v slasti razvoja je blizu stvar jal ni sli; mi pa na grudih še zemskih smo žalni vsi. Svojce kopneče nas je ostavil tod; žal nam je sreče Tvoje, Gospod!
Zbor angelov.
Vstal je iz groba, gnitja premagal moč! Strta je zloba, strite vezi obroč! Ko ga pričujete, milost darujete, bratovsko snujete, propovedujte, raj oznanujete, mojster je blizu vas zdaj in ves Čas!
A. Funtek.
Uelikonotne misli.
Zapeli so velikonočni zvonovi in T deželi je zakraljevala vse oživljajoča spomlad.
Priroda se je vzbudila iz težkega zimskega spanja, razbila je ledene spone in vstala k novemu, krepkemu življenju. Kamorkoli se oko ozre, pov-sodi diše in valovi mlado življenje. Napočil je praznik vstajenja, praznik prerojenja! Božje solnce pošilja tople svoje žarke raz nebeški obok, topli, balzamiČni dihi vejejo z gorkega juga, na zemlji pa klije vse, rase in zeleni.
Skoro se odene vsa narava v pestri svoj zeleni plašč in premaga zle moči zime in smrti.
A sedaj done preko plani velikonočni zvonovi tako ubrano, tako lepo.
Bodite pozdravljeni, velikonočni zvonovi, vi znanilci vstajenja, življenja in prerojenja!
Ko pritrepečejo prvi milodoneci vasi glasi iz daljave, razširi se nam srce, zapolje nam po žilah živeje naša kri in naše hrepenenje in koprnenje najde v vas utehe, saj ste vi ozna-njevalci lepših, krasnejših dni, predhodniki težko pričakovane spomladi! Klicarji spomladi v naravi! Da bi prišel že tudi skoro težko pričakovani čas, ona srečna doba, po kateri hrepeni in koprni neutesno naše srce, ko boste oznanili vigred tudi našemu narodu, ko bo rod naš slovenski, osvobodivši se vseh suženjskih spon, vstal k novemu življenju in zagospodoval na rodni svoji zemlji!
A žal, vse kaže, da so ti srečni časi še daleč, daleč in morda Slovenec ne učaka nikdar, da bi mu velikonočni zvonovi oznanili, da je tudi zanj napočila spomlad, da se je tudi zanj pojavilo mlado zlato jutro, zna-neče mu veliki dan, ko bodo strte vse verige in mu zasine žarko solnce zlate svobode, po kateri že tisočletja zaman hrepeneče stega v robstvu že skoro ntrple svoje roke.
A sedaj je slovenska domovina še vkovana v težke verige, preko njenih planjav še razsaja ledena burja in še vejejo zli vetrovi; v meglo in temo je še zavita zemlja slovenska in če se včasih zažari nad njo obzorje, je to liki meteor, ki za trenotek razsvetli horicont, bliskoma šine skozi obzorje in ugasne mahoma.
V staroslavnem našem Korotanu, kjer je tekla zibelka narodu slovenskemu in kjer si je nekdaj Slovenec v sivih časih prošlosti „prosto volil vero in postave~, umira sedaj naš rod pod pezo tujčeve pete, umira in se pripravlja, da leže v zgodnji, že izkopani grob, ker so ga rodni bratje zapustili v težkem, a junaškem njegovem boju in ga za Judeže ve srebrnike prodali oholemu tujčinu.
Kdo ve, ako mu ne zapojo mesto veselih velikonočnih tužni, toge polni mrtvaški zvonovi, znaneči svetu, da je legel v gomilo poslednji koroški Slovenec ? ! In preko sveže gomile bodo
Velikonočna roža.
Ko je po dolgem času zopet videl svojo zaročenko, se je zresnil. Njegove misli so postale nejasne, nekaj hladnega, neskončno žalostnega je dihalo iz njih. Vso zimo ni videl svoje zaročenke, in sedaj je začutil v svojem srcu do nje veliko usmiljenje.
Po prvem pozdravu je uprla Marija vlažne in tihe svoje oči na zaročenca. Hotela mu je pogledati v dušo, kaj se skriva v nji. A njegovo obličje se je zopet razvedrilo, in vesele besede so mu zatrepetale na ustnicah.
«Ah, Marija, kakšna visoka gospodična si postala. Daj mi ustka, da te poljubim!"
Nasmejala se je in dela dlan na usta. Stopil je k nji, ji narahlo odstranil roko in se ji bližal. A nenadoma se mu je zopet zasmilila.
„Anton !u Samo poklicala ga je,
plaho je izrekla njegovo ime.
„Glej, kako sva sentimentalna, za naju pa sije solnce! Na sprehod greva!"
Sedela sta na divanu in si zopet gledala v oči.
„Na sprehod greva !-
jezno tulili viharji in frfotali črni gavrani, pojoč pesem-posmrtnico o izdajalcih, ki so rodnega brata izročili v plen kruti smrti . . .
Tudi ob kalni Dravi in Muri zastirajo črni, nesrečo javljajoči oblaki slovensko obzorje. Poltemno je že to obzorje in v polmraku se vidi, kako se plazi sovrag z mrzlega severa in prestavlja naše mejnike doli proti solnČnemu jugu.
Kakor junak se tu še bori Slovenec in vihti neustrašno svoj meč, dasi ga obkrožajo že tisočeri sovragi.
Ali se ubrani sovražnemu navalu ?
Zdi se, kakor da bi mu klonile moči, kakor da bi bil že skrhan mec. Padel bo junak, že mu pešajo sile! In kako tudi ne! Iz zasede ga je sunil v ledja njegov rodni brat, da bi tem preje izkrvavel pred udarci sovražnikove sekire . . .
Sivi očak Triglav pa zre doli na zemljo slovensko in si zastira v megle svoj častitljivi obraz, da bi ne videl sramote, da je izdal Slovenec „mater, vanj upajočou in prodal iz gadne sa-mopašnosti rodnega svojega brata za Ezavovo skledico leče.
A zunaj je spomlad, vse povsodi polje in klije mlado življenje, narava vstaja, napočil je čas prerojenja in čez plan zvene ubrano zvonovi velikonočni . . .
V našem narodu pa vlada zima in mraz, zamorjeno je vse življenje, v sredi med nami stopajo Efialti in triumfe slavi gadno izdajstvo!
Pismo iz Hrvatske.
(Borba za hrvatskega ministra, borba v obče za sistem. Divjanje tiranstva.)
V Zagrebu, 12. aprila. Težišče vse hrvatske politike je preneseno zdaj v Budimpešto. Tam je došlo do velikanske premembe celega sistema, in zdi se, da je s tem končno tudi na Hrvatsko prišla vrsta, da se zruši absolutizem, ki pod plaščem lažnjive ustave že desetletja kruto gospodari med hrvatskim narodom. In če tudi na Hrvatskem ne pride do take radikalne, dolgo zaže-ljene premembe kakor na Ogrskem, more vendar novi kurz hrvatske in srbske politike biti zadovoljen že s dosedanjim razvojem razmer. Mi smo povsod vkljub naši avtonomiji tako ponižani in potlačeni, da se pri obstoječih zakonih, ko vlada pri nas nezakonitost in brutalna sila, nismo mogli otresti pijavke in tiranov. Volilni red je takšen, da slabši ne more biti. volilna praksa prekaša vse strahote galiških volitev, vse javne korporacije so vezane v svojem delovanju do skrajnosti, ustavnih svobod vobče ni, vse je kruto centralizovano v rokah oligarhicne klike. Ta klika, ki v korupciji in demoralizaciji ne zaostaja niti za turškimi pašami, je zato tako dolgo uživala zaupanj'- v Budimpešti in na Dunaju, ('za zaupanje naroda ni vprašala) ker je slikala vse druge opozicij onalne stranke kot elemente, nevarne državi, ker ne pri-
„Kako ljubeznivo je zapel tvoj glasek, o, ti moja Marija!u
Sedaj se je sklonil ves k nji in ji začel poljubljati roko.
Skozi okno je padel val pomladnega solnca, in takoj sta vstala in se odpravila.
Zunaj je dihala zemlja in v polnih požirkih srkala vase gorkoto. Življenje je plulo iz nje, zdravo, mlado življenje, beli zvončki so pozvanjali pomladi, rdeči cveti so se blišČali v solncu kot rožna kri.
Vsa sta oživela pod solncem, ki je prve poljube stlalo na polje.
Govorila sta o samih lepih stvareh. Anton je pripovedoval o svoji mladosti in o velikonočnih zvonovih.
„Nekaj bi ti povedal, dogodek iz mladih dni, a ti si danes prezamiŠ-ljena."
„Zakaj ? Seveda, ker je tvoje srce tako tuje.u
„Ne, res, jako zanimivo," je zopet začel, ne da bi jo poslušal. „Kadar se tega spomnim, sem vedno zelo razburjen. Pomisli!" Govoril je kot sam zase, ni se več menil zanjo in šel naglo dalje. Komaj ga je dohajala.
„Daj, poslušaj, ti si me poznala še dijaka. Bil sem  tedaj  mlad, zelo
znavajo temeljnih zakonov, zlasti nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko. In tako so oni pri nas blatili vse svoje protivnike, navidez v interesu državne skupnosti, a Tomašić, vodja vladne stranke, je zaklical javno v budim -peštanskem zboru, ko so tam Khuenu predbacivali nezakonitosti na Hrvatskem : Vse to je storjeno v vašo korist! Torej oni so se mastili v obilici, si razdelili med seboj vse najmastneje dohodke, a odgovornost za vsa nasilja, s katerimi so skušali sebe vzdržati na krmilu, so zvračali na Magjare. A magjarske vlade (liberalne stranke) so imele dovolj opraviti s takšnimi kukavicami, ki so bile odvisne od njihove milosti, ter je naravno, da so često prestopile meje naše avtonomije s magjarizatorskimi nameni.
In s tem se je podpihavala strastna mržnja v našem narodu proti Magjarom, ki je pozabljal na domače krivce.
V takšnem položaju se je rodila zdrava misel, da je treba magjarski opoziciji, ki je dobila v parlamentu večino, in ki kliče, da se bori za svobodo in neodvisnost, opisati naš položaj in ji dati na razmišljanje, ali je v njenem interesu, da še nadalje vlada na Hrvatskem trinoška klika, ki bo s svojo tiranijo izzivala vedno napetost in s tem samo podžigala mržnjo proti Magjarom. To ni nikako magjarorilstvo, temveč realna potreba, da se naši magjaroni zrušijo v Budimpešti, odkoder dobivajo moč.
Magjaroni so se sami s. svojin* lakajskim obnašanjem v ogrski krizi razkrinkali pred svobodoumnimi Ma-gjari. Stali so na strani Fejervarvja. ker je isti hip bil on močnejši, samo oni so kot stranka poslali v njegovo ministrstvo Kovačevića in tako so bili zaslepljeni z absolutističnimi poskusi na Ogrskem, da so napadali magjarsko koalicijo, trdili, da nikdar ne pride do vlade, da se more voditi politika edino pod sijajem milosti krone: z eno besedo, čisti kamarilci. a poprej so bili nasprotniki Dunaja in največji magjarofili. Tedaj so se mnogim ma-gjarskim politikom odprle oči. Prišla je reška resolucija, ki so jo sklenili najboljši neodvisni elementi iz Dalmacije in Hrvatske; v njej so izrazili simpatije Magjarom njihovi borbi in iskali sporazumljenja, ako bodo najprej Hrvatski zagotovljeni vsi pogoji svobodnemu razvoju, da postane kulturna, moderna dežela. In čeprav ni kasneje moglo priti do konference med Hrvatsko in magjarsko opozicijo, vendar so tu nastale izjave, prišlo je do spoznavanja, in Magjari na čelu jim sam Fr. Košut, so uvideli, da je v njihovo korist, da na takšno pomoč hrvatske opozicije v najtežjih časih ne pozabijo.
Sedaj je prišlo na Ogrskem do narodne vlade, in takoj so izključeni vsi oni, ki so bih v Fejervarvjevem ministrstvu in kateri so ga podpirali. Tako je moral pasti tudi hrvatski minister Kovačević. AH treba je iti še    naprej.       Magjarska koalicija
mlad in razposajen. — O Veliki noči sem bil doma, in na Velikonočno soboto smo se domenili trije prijatelji, da pridemo v zvonik takoj po polnoči in zvonimo velikonočno jutro.
Velika sobota je minula. Bila je ena ura ponoči, ko me pride prijatelj klicat. Potrkal je na okno, vstanem in grem ž njim Tretjega še ni bilo. Imela sva svečo in šla sama po temnih stopnicah stare naše cerkve. Prišla sva v zvonik in čakala. Tretjega prijatelja še vedno ni. Postajala sva nemirna, zakaj po drugih cerkvah naokoli so se že oglašali velikonočni zvonovi in v pokojni noči so se razlegali krasno ubrani zvoki.
Tedaj nenadoma se pojavi pred nama tretji prijatelj, ne da bi ga bilo prej slišati na stopnicah.
Stal je pred nama tako nem, tako bled in ne da bi izpregovoril besedico, je planil skozi lino iz zvonika. Potegnila se je svetla nit na zemljo, in vse mirno, in vse tiho.
Naju je objela groza, v strahu sva se spustila po lestvah navzdol in po stopnicah v cerkev in ven. Nisva si tega niti upala tolmačiti, zakaj drugi dan je tretji prijatelj naju pričakoval pred cerkvijo. Povedala sva mu, kaj sva videla,   postal je zamiŠ-
ne more vzprejeti v svoje krilo svojih včerajšnjih največjih nasprotnikov, ki razen tega ne uživajo v sami Hrvatski nikakega zaupanja. In tako je nastala borba za novega hrv. ministra, a od uspeha te borbe je odvisna prememba sistema na Hrvatskem, Apponvi in Wekerle sta hotela, da postane hrvatski minister baron Pavel Rauch. Njemu namreč zaupajo, ker je odločen unionist, a stoji v ostrem nasprotstvu s Khuenovo kliko, a sedanjim banom Pejačevićem pa je v osebnem sovraštvu. Njegovo imenovanje bi pomenjalo debacle za našo vladno stranko. On bi si moral namreč sestaviti novo stranko, a to bi se mu posrečilo vrlo lahko, izcimila bi se secesija iz vladne stranke, osamljena in s tem uničena bi bila Toma-šič-Khuenova konpanija, pridružili pa bi se tudi neki konzervativni opo-zicionalni elementi.
Ta stranka bi morala priti iz popolnoma svobodnih volitev (ki imajo biti skoraj ; menda sredi majaj imela bi to nalogo, da vpelje vse svobodo-umne ustavne svoboščine, volilno reformo itd. Vse vzdihuje za svobodnimi volitvami; te bi storile konec nasilni kliki. S tem načrtom se bavijo v istini v Budimpešti, in te dni se vrši o tem ostra borba. Ban Pejačević in podban Chavrak sta pohitela v Budimpešto, da rešita kar se še da rešiti. Seveda ju podpira dvor kolikor more, a največ intrigira Khuen. Ali dela se tudi na druge strani. To se opaža zlasti po glavnih koalicijskih časnikih. „Budapesti Hirlap", največji magjarski organ, se je izrazil odločno proti Pejačeviću, ki se je toliko eks-poniral za Fejervarvja, ter zahteva njegovo demisijo, a magjarska vlada naj se sporazume s hrvatsko in ogrsko opozicijo, kdo naj bo njegov naslednik. Enako% ali še mnogo ostreje piše „Magyar-orszaga. Naše magjarone imenuje kače, ki jih morajo stresti s sebe™ter napraniti konec terorizmu na Hrvatskem. Minister Košut je izvanredno krasno odgovoril na pozdrav hrvatskega kluba večine v dalmatinskem deželnem zboru, da bo „svoboda in spoštovanje zakona na Ogrskem začetek svobode in spoštovanja zakona tudi na Hrvatskem.u
To so dobra znamenja, a Madjari vedo, da še niso izvojevali svoje zahteve, pa da pride šele do glavne bitke, a zato jim ne sme biti vseeno, kakšno Hrvatsko imajo za hrbtom.
Današnja poročila, ki so dospela sem, si popolnoma nasprotujejo. „Pokretua javljajo iz Budimpešte, da sta Pejačević in Chavrak podala svojo demisijo, da so Khuenove intrige ostale brezuspešne, ker hoče Vekerle, da se spremeni sistem v liberalnem zmislu, in da se očisti dosedanja naša zborniška večina s svobodoumnimivolit-vami, a oba organa vladne stranke prinašata vest, da se je Pejačević zedinil z novim kabinetom za hrv. ministra, ki ima biti J. Josipovh'-. Vsak hip more prinesti iznenađenje.
ljen  za   trenotek.    Bili  smo Še jako mladi.
Tako nekako Čez osem dni pa je ta moj prijatelj umrl. Kako in zakaj, ne vem; bil sem že v mestu, • in več nisem izvedel nikoli."
Zaročenec je končal in se zopet ozrl na svojo gospodično.
„Kaj je to bilo, ne vem; zanimivo je . . ,u
Marija ga je pogledala.
„Zakaj pa mi greš to pravit ?-Poln očitanja je bil njen glas, da se je Anton prestrašil.
»Ah, kaj misliš, sebi v zabavo sem to pripovedoval. Ne misUva dalje na to, mogoče, da ni bilo vse nič res, kaj naju briga!"
Nasmehnil se je in prijel njeno roko. Tako hladna se mu je zdela, kot da je brez krvi.
Tik pred njima se je vzdignil iz polja škrjanec. Pognal se je v zrak, ' kot da ga je omamilo pomladansko solnce, zažvrgolel in utihnil. Vedno višje je letel in tam gori seje razlila njegova pesem.
nPrvi škrjanček, ki ga slišim letos," je omenila Marija s tihim glasom. Stala sta sredi pota in strmela navzgor,  kjer je plavala in trepetala
Kot v poslednjih utripih divja naš državni pravdnik. Vsak dan so zaplenjene vse novine, a za nič. Ne smejo prinašati niti vesti o Pejačeri-
ćevi demisiji! Vsaka besedica o To-mašiću je zaplenjena. Današnji „Pokret" prinaša zato nekaj značilnih stihov iz psalma, kot lamentaciji na Veliki četrtek. Vsakdo spozna v njik lahko bic ostre satire. Tudi ta uvodnik je bil z naslovom vred zaplenjen.
Balkanska pisma.
Politični položaj v Srbiji. -   Umetniške razstave. — Delavni program kluba »Slovanski Jugw. Baron Czikan. — Katoliška propaganda na Bolgarskem.
Belgrad, 12. aprila.
(—ut.) Zelo važna vprašanja so na dnevnem redu in vedno se naglasa s službene strani, da se ta vprašanja rešijo v najkrajšem času —- a obenem se pronaŠajo po Bolgarskem glasovi, da stojimo že zopet neposredno pred ostavko kabineta gosp. Save Grujića, ker da je vlada naletela pri reševanju nekaterih važnih vprašanj na take ovire, da bo morala odstopiti. Oaso-pisje beleži te glasove, a službeni tiskovni urad vsak dan — večkrat celo dvakrat dnevno — objavlja com-muni<[ueje, v katerih se označajo vsi glasovi o ministrski krizi kot popolnoma neosnovani.
Ti dementiji so sumljivi! Vsi belgrajski časnikarji, ki dobro poznamo tiskovni urad, iz teh kategoričnih dementijev sklepamo, da ministrska kriza obstoji in zato časnikarji, ki prihajajo v tiskovni urad po informacije, ne vprašujejo več: obstoji-li ministrska kriza? — nego vprašajo enostavno: da-li je vlada že službeno  demisijonirala!
V ostalem demisija sedanjega kabineta nikogar ne bi iznenadila, ker smo vsi že pri njegovi sestavi vedeli, da njegovo življenje ne bo dolgotrajno. Na rešitev čakajo ta-le zelo važna vprašanja: posojilo, oboroženje artiljerije z novimi topovi, nove železnice in obnovitev rednih diploma-tičnih odnošajev z Anglijo. Vsa ta vprašanja so tako težka, a nekatera med njimi tudi tako delikatna, da se je moglo takoj, ko je nova vlada prevzela državno upravo v svoje roke, reči, da jih ta vlada ne bo rešila. Prav so torej imeli oni, ki so trdili, da bo vlada morala demisijo-nirati takoj, ko se sestane narodna skupština — in to bo za dvanajst dni.
Jaz sklepam iz držanja vladnih listov, iz toka, katerega se vlada poslužuje pri dementiranju glasov o mi-strski krizi in iz dejstva, da se neprestano obdržavajo ministrske seje, daje kriza že tukaj, ali se s formalno demisijo Čaka do sestanka narodne skupštine!
In potem bomo inieli nove volitve. S to mislijo so se že sprijaznili tudi samostojni radikalei,  ki m
W Dalje v prilogi- ""»J
Črna točka, odkoder so zveneli zvoki čisti in jasni.
Vračala sta se proti domu, zakaj solnce   je   padalo   v  zaton,   a škrjanček je utihnil in se  skril v polje. * *
VolikonoČni dnevi so vstajali in prinašali s seboj luč in veselje. Vsako jutro se je vzbudila zemlja, da prejme vase božji blagoslov. Življenje je kipelo iz nje v polnih, sočnih curkih. Temno zeleno je ogrinjala trate in gaje, višnjevo je sijala nebeška plan, in po njem se je sprehajalo solnce in vsenaokoli delilo zlate žarke, razsipalo bogastvo in se veselilo sreče.
Tedaj je Anton zopet obiskal svojo zaročenko.
Našel jo je slonečo na divanu. Belo njeno lice je sijalo kot pomladna cvetlica, in njene oči so gledale tiho in vdano.
V njem se je budila ljubezen, silna in močna, še nikoli ni tako ljubil svoje Marije, še nikoli ni videl na nje toliko nedolžne lepote in nebeškega Čara. ;
„Anton, pripoveduj Še enkrat, -ko si šel zvonit velikonočno jutro. Ne gre mi iz spomina tvoja povest.*
-Kajši pozabi, misliva na najino poroko! -
1. Priloga .Slovenskemu Narodn" St. 86, dne 14. aprila 1906.
fcili do sedaj odločni nasprotniki no-■vih volitev. Vprašanje je samo še: ■katera parlamentarna skupina sestavi Iprovizoričen kabinet V Po parlamentarni praksi bi se to moralo poveriti I samostojnim radikalcem, ki imajo v
■ narodni skupštini veČino, ali ker se ■je lansko leto od te navade odstopilo ■in se je poverila sestava provizoriČ-|sega kabineta manjšini, moglo bi se I to zgoditi tudi letos in v tem slučaju I hi    sestavili    provizoričen -kabinet
■ tnierni radikalci. Lansko leto je bil Iviorjen precedence za možnost vlade |i]ianjšine in logično bi bilo, da se ta
■ princip upošteva tudi letos, posebno |ie zato, ker so lani bili v veČini I smerni in v manjšini samostojni radi-Ikalci, a letos je to ravno narobe. I parlamentarnost pri tem nič ne trpi,
■ kar nam dokazuje nedaven slučaj v luajparlamentarnejši  evropski državi,
Angliji.  Ko je v angleškem parla-[iiientu doživela konzervativna vlada |©bčuten poraz, podala je demisijo, a provizorično vlado so šesta-I v i 1 i liberalci, manjšina.
Samostojni radikalci so nesrečni. Prevzeli so vlado ravno v času, ko čakajo rešitve zelo važna vprašanja, ua katerih bi padale vlade, ki bi imele številnejšo večino v skupštini, kakor jo imajo oni. Prav so imeli lani oni samostojni radikalci, ki so se protivili temu, da mlada njihova stranka prevzame vlado! Danes sprevidijo menda že vsi samostojni radikalci, da so storili veliko pregreško s tem, ! da so prevzeli vlado takoj, ko se jim je za to ponudila ugodna prilika
Na velikonočno nedeljo se otvori \ Belgradu srbska umetniška raz-stava. Razstavili bodo svoja dela vsi <rbski upodabljajoči umetniki, ki nameravajo sodelovati pri drugi jugoslovanski umetniški razstavi, ki se v avgustu otvori v Sofiji. Razstavljeni bodo samo novi umotvori, ustvarjeni j po prvi jugoslovanski umetniški razstavi, ki je bila v jeseni 1. HKH.
Misel je dobra, ker se da prilika onim Belgrajčanoin, ki ne bodo mo-gfi iti na jugoslovansko umetniško razstavo, da vidijo v Belgradu svoj srbski oddelek razstave, a najbrže bodo imeli priliko videti tudi slovenski oddelek. V danes mi došlem „Slov. Narodu" namreč čitam, da razstavijo .ajbrž slovenski umetniki svoje umotvore, odmenjene na jugoslovansko razstavo, na teden dni v Belgradu. Ko sem to sporočil v tiskovnem uradu zbranim časnikarjem, so vsi to vest z navdušenjem usprejeli.
Sicer bi pa po mojem mnenju bilo bolje, da slovenski umetniki priredijo svojo razstavo v Belgradu potem, ko se jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji že zaključi.
Se
Ko je „Slov. Narod" v eni poslednjih svojih številk govoril o delavnem programu belgrajskega kluba .Slovanski Jug*\ je pripomnil, da je program zelo lep — samo ako se izvede !   Tn zato moram še enkrat pri-
„Ne, glej, vedno vidim tvojega prijatelja . . .a
Vstala je, njena bela roka j a zatrepetala v zraku in njen glas, kot bi prihajal iz neznanih dalj.
„Dejal si . . . Tiho, nenadoma je *tal poleg naju pod zvonovi in planil skozi lino. Od zvonika na zemljo se je potegnila bela blesteča nit. In čez osem dni je umrl prijatelj.u
„Prosim te, Marija, pusti! Kaj hočeš s tem! Saj vse ni res, in bog bi znal, ali se nama ni sanjalo.w
„Ni se vama sanjalo, ni se sanjalo. Kako je bilo ime tvojemu prijatelju?"
„Ti si ga poznala. Bil je iz gradu, govorili so, da je graščakov. Ime mu je bilo Marijan, vem dobro.u
„Marijan, in jaz sem Mtrija."
Bili so Veliki dnevi, in Anton je bil nezadovoljen sam seboj. Mislil je na Marijo, pri nji je bila njegova ljubezen, pri nji njegovo srce. Sam a ni več upal k njej. Sprevidel je, da jo njegova navzočnost vznemirja, da jo objame prečudovita ekstaza ob spominu na njegovo povest.
Bila je svetla noč. Hodil je pod njenim oknom ves večer, ne da bi se sliial kak glas.
pomniti, da v odboru kluba ne sedijo ljudje enaki odbornikom za izdelovanje „ Jugoslovanskega Almanaha" nego delavni in vztrajni ljudje, ki se sicer zavedajo vseh težkoČ, s katerimi se bodo morali boriti, predno svoj program izvedejo, ali ravno zato so se z vso odločnostjo dali na delo.
Počasi bo šlo, ali sigurno.
* *
Avstrijski poslanik pri srbskem dvoru, baronu Czikan, je silno smešna figura. Včeraj je obiskal ministrskega predsednika, generala Savo Grujiea in je že drugikrat i z j a-vil željo avstrijske vlade, da Srbija kupi S kodove topove in je dodal, da se drugače ne zaključi trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Baron Czikan je protestiral tudi radi simpatij srbskega časopisja madžarski Koaliciji. Protestiral je dalje radi tega, ker Srbija pripravlja v Bosni revolucijo (1 ! !) in razdeljuje tamošnjemu prebivalstvu orožje. Sploh baron Czikan je protestiral proti držanju srbskega Časopisja, trdeč, da ono sovražno piše o vsem, kar je avstrijsko.
Na vse te proteste je ministrski predsednik Sava Grujić odgovoril sledeče: Vprašanje o nakupu novih topov je čisto trgovsko vprašanje, ki s politiko nima ničesar skupnega in zato je neumestno vmešavati ga v vprašanje o trgov, pogodbi. Srbija bo kupila one topove, katere smatrajo strokovnjaki za najbolje.
Kar se tiče držanja srbskega časopisja napram Madžarom, je odgovoril g. S. Grujić, da je v Srbiji ti-sek svoboden in da simpatije, ki jih je srbsko časopisje izkazovalo in jih še izkazuje madžarskemu narodu, so izraz narodnega razpoloženja. Vlada tukaj ne more ničesar storiti.
G. Sava Grujic je končno izjavil, da srbska vlada ne pripravlja nikake revolucije v Bosni.
Baron Czikan s temi odgovori ni bil zadovoljen. Gotovo še danes ali jutri odpotuje na Dunaj, da dobi nove instrukcije od gosp. Goluchowskega.
Ali ni ta nastop avstrijskega poslanika predrzen ? Srbija bi morala kupiti topove tam, kjer ji zapove Avstrija! Bo-li se „ Edinost" še zavzemala za Škodo V Ta Skoda mora biti dober SI o van , ko se avstrijska diplomacija toliko zavzema zanj! — Dunajsko časopisje sme pisati proti Srbiji, kolikor hoče in psovati na najnesramnejši način, a srbsko časopisje ne sme govoriti o državni brezpravnosti, kjer milijoni Slovanov nimajo skoraj ni-kakih pravi !
Dobro je odgovoril ministrski predsednik Sava Grujić Czikanu, samo bi mu moral reči še t o: ni potrebno, da bi Srbija pripravljala revolucijo v Bosni, ker je tamošnja avstrijska uprava najboljši agitator proti av-stro-ogrski monarhiji!
Bleda svetloba je lila iz oken njenega stanovanja, naokoli čudovit mir.
Hodil je po cesti in1, se vračal v njeno bližino.
Kasno v noč je prišel domov, utrujen sedel k mizi in začel pisati Mariji.
Prosil jo je v pismu, naj mu oprosti, da je nevede porušil njen mir. Pozabi naj povest o nesrečnem prijatelju, ker to je bilo davno nekdaj v sanjah.
„Marija, misli na najino poroko,** jo je prosil, „ti si moja velikonočna roža, čisti cvet mojih misli.u
Naslonil je glavo na papir in zasanjal. Hodil je v sanjah ž njo po polju, ki je bilo vse posuto z belimi cvetlicami. Hodil je ž njo, in ljubila sta se kot nekdaj. Gledala je nanj s svojimi tihimi očmi, ga poljubljala in mu šepetala sladke skrivnosti. Nasproti jima pride prijatelj Marijan in stopi k Mariji. Prijel jo je za roko, in odšla je ž njim po beli poljani. Zakričal je in se vzdramil.
Solze so mu kapale na papir.
Vstal je in šel k oknu. Zunaj je spala svetla noč, božji mir je plaval nad vrhovi in gori v jasnini so gorele svetle zvezde. Polnoč jo minula
Ko sem v poslednjem svojem dopisu notiral vest sofijskega „Mira" o predlogu plovdivskega katoliškega nadškofa Meninija, da prizna bolgarska cerkev rimskega papeža za vrhovnega svojega poglavarja, sem izrazil sumnjo, da bi se jezuit Menini odloČil na neumen korak, da bi kaj takega predlagal bolgarski vladi. Ali vest je istinita.
Menini je v istini o tej stvari govoril z bolgarskimi ministri, ali, se razume, brezuspešno. Sedaj vse bolgarsko Časopisje govori o tem in se čudi Meninijevi predrznosti, a „Den" pravi, da je knez Ferdinand Menini-jev protektor in da se je zato upal Menini podati dotični predlog pred bolgarsko vlado.
Med drugim piše „Den" : „Da nesramni jezuit Menini deluje na Bolgarskem kot agent avstrijske diplomacije, da njegovemu prozelitizmu med Bolgari ni cilj religija, nego avstrijska politika, o tem ne more biti sumnje, ker to potrjuje Menini, ko v svojem predrznem in ostudnem predlogu ministrstva zunanjih zadev ob-ljubuje bolgarskemu narodu pokroviteljstvo katoliških držav (Avstro-Ogr-ske !)u
Interesanten je prvi nastop katoliške propagande na Bolgarskem 1. 1894. Historik Frandar citira v svoji knjigi -,Les evenements politi«|ues en Bulgarie" (Politični dogodki na Bolgarskem) govor patra Kosmosa onim Bolgarom, ki so prestopili h katolicizmu. P. Kosmos je rekel med drugim: „Vi ste avantgarda, ki jo je Bog odredil, da uniči ostudno pravoslavno vero, ki je osnovana na Šar-latanstvu, na nemorali in na razboj-ništvu . . . Uspeh nanije osiguran, ker mi računamo na stalno podporo od onega, ki ga je Bog postavil, da upravlja z usodo tega divjega naroda    . .!"
Pod tem znamenjem in na ta način se hoče katolicizem utrditi na Balkanu! Tudi Menini bo doživel — fiasco!
Volilna reforma.
Praga, 13. aprila. Izvršilni odbor nemške agrarne stranke je glede volilne reforme sprejel sledečo resolucijo: „Stranka se priznava za prijateljico volilne reforme. Prosi pa vse nemške poslance, naj pritrdijo le taki volilni reformi, ki je visoki (?) nemški kulturni pomembnosti pravična na ta način, da se zviša število nemških mandatov tako, da prevladajo skupno z romanskimi mandate slovanske ali pa so jim vsaj enaki.
Lvov, 13. aprila. Župan dr. Malachowski je povabil za B*. t. m. vse gališke župane na konferenco, da zavzamejo v imenu galiških občin stališče napram vladni volilni reformi.
I n o m o s t, 13. aprila. Na volilnem shodu v Bolcanu je govoril posl. Perathoner o volilni reformi. Shod
in že se je začelo velikonočno jutro. Zvonovi se še niso vzbudili, Bog je ležal v grobu.
Obrnil se je in šel po sobi. Pri vratih pogleda zopet proti oknu, in tedaj je Anton ostrmel in zatrepetal. Okolu njega je vse umrlo, in srce mu je zastalo.
Skozi okno je plavala k njemu Marija, jasna in prosojna. Obstala je tik pred njim. Razprostrl je roke, a tedaj je prikazen izginila zopet skozi okno, in bela, blesteča nit se je potegnila na zemljo.
„Marija, Marija,** je zašepetal Anton in se zgrudil na tla.
Zunaj so zmagoslavno in ponosno
peli velikonočni zvonovi.
* *
Zmagoslavno in ponosno so peli velikonočni zvonovi. Žuboreča, zvočna reka je plavala po zraku, vihrala je pesem, svetla, Čista kot solnce.
„Marija je umrla," je slišal Anton drugi dan.
„Ko so velikonočno jutro zapeli zvonovi, ko so se vlili prvi zvoki Čez zemljo, je zaspala in ugasnila."
Zvonovi so naznanjali vstajenja dan in peli zadnjo pesem velikonočni roži. Jaro slav.
je pozval nemške poslance, naj ob-s t r u i r a j o proti vladni predlogi, ako se jim ne posreči, da bi jo v prilog nemškim interesom preosnovali. V resoluciji se je izrekel shod princi-pialno za splošno volilno pravico, zahteva pa, da se ozira na davčno moč moč in kulturo (V; Nemcev, Galicija se naj izloči, razstresene nemške naselbine na južnem Tirolskem se morajo priklopiti kakemu nemškemu volilnemu okraju. Posl. Perathoner je izjavil, da je jako dvomljivo, ako sedanji parlament sploh do-žene volilno reformo.
Novi položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 13. aprila. Ministrski predsednik dr. Wekerle je rekel pri sprejemu svojega uradniŠtva, da uradniki v ministrstvu niso poklicani, se baviti s politiko, ker ako novi ministri tudi prinesejo patrijo-tiČno politiko v upravo, branili bodo pristop strankarski politiki. — Trgovinski minister Kossuth je rekel na nagovor svojemu uradništvu: „Moja politika bo zasledovala vedno mad-jarske cilje ter jo bo vodilo prepričanje, da dežela, v kateri ni udomačena industrija, se ne more povzdig-'niti k blagostanju ter tudi ne more zavzeti primernega mesta med vele-državami, ako ni njena trgovina v rokah lastnih državljanov."
Klub nemadjarskih narodnosti v bihačkem komitatu se z veliko naglico pripravlja za nove volitve. V vseh volilnih okrajih so se postavili kandidati, seveda brez upanja na zmago.
Budapešta, 13. aprila. Ministrski predsednik dr. \Vekerle se je odpeljal nocoj na Dunaj ter pride jutri k cesarju v avdijenco, da mu poroča o položaju v splošnem, ter mu predlaga razna imenovanja. V prvi vrsti se gre za popolnitev dveh ministrskih sedežev.
Imenovanje podmaršala Jekel-falussvja za brambovskega ministra je dognana stvar.
Dunaj, 13. aprila. Cesar je imenoval bivšega sekcijskega načelnika v vojnem ministrstvu Jekel-falussvja za ogrskega brambovskega ministra, ki pride jutri na Dunaj, da ga cesar zapriseže. Glede ministra za Hrvaško še vedno ni definitivnega sklepa.
Budimpešta, 13. aprila. Neodvisni meščani v Temešvaru so ponudili mandat, ki ga je dosedaj imel grof Khuen-Hedervarv, ministrskemu predsedniki! dr. \Vekerlu. ki ga je tudi sprejel.
Na bolgarsko-turški meji že pokajo puške?
Sofija, 13. aprila. Kakor poročajo vsi bolgarski časopisi, dogodil se je zopet na turški meji slučaj, ki se bo moral diplomatičnim potom izravnati. Bolgarskega vojaka, ki je stal na straži, so turški vojaki napadli, da je bil primoran streljati ter je  ustrelil   tri   turške  v o-
Resurre xit!
Spisala Sonja. Bum, bum, bum ... je zabobnelo »pred cerkvijo in zaigrala je godba, da se je treslo ozračje. Skoro nato so zapeli veseli, krepki glasovi: Aleluja! ... In izprevod je zavil ob začrneli trinadstropni hiši.|
**** Visoko zgoraj v podstrešni izbi se jejprebudil bolnik. Šesto \ leto je že, kar umira tu gori strašne muče-niške smrti.
Otrpnile se mu noge in roke, odrevenel mu je naposled ves život. Skoro bo dve leti, kar ne more geniti z nobenim udom. Pred tremi meseci je še oslepel povrhu.
V tvornici si je nakopal bolezen. Komaj devetnajst let mu je bilo takrat. —
Prebudili so bolnika veseli glasovi. Poskusil je mehanski, da bi privzdignil glavo, ali tisti hip se je vzdramil dodobra in se nasmehnil: Glej, pozabil sem, da se ne morem geniti!
Spomnil se je, da sta ga lani osorej vzdignila na postelji oce in sestra, naj bi pogledal skozi okno. Izza hriba je vstajalo solnce veliko,
jake in nekatere ranil. Turški vojaki so na vsak način hoteli priti na bolgarsko stran. Uradno se ta vest še ni potrdila.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 13. aprila. Generalni nadzornik Hilmi paša je predlagal pri turški vladi, naj stopi zopet v popolno veljavo § 7. reform iz 1. 1896. Ta točka namreč določa, d a je cela vas odgovorna, da se najde in izroči zločinec pri umorih in ropih, oziroma tudi za povrnitev provzročene cele Škode. Ta predlog je spravil turško vlado v veliko nepriliko, ker se prebivalci odločno branijo tej določbi iz strahu pred nadaljnim maščevanjem.
Sofija, 13. aprila. Med Mori-hovem in Bitoljem so turški vojaki uničili dve grški vstaški četi. To se smatra za dokaz, da hoče Turška odslej odločno nastopati proti grškim vstašem. Ena uničenih čet je sestala iz 18 KreČanov, katerih so Turki 16 ubili, dVa pa ujeli. — Pri vasi Pologu pa je 160 turških vojakov obkolilo 24 mož brojeČo bolgarsko četo. Po hudem boju so obležali bolgarski načelniki Sugarev, Trajko, Velko in Krsto.
Sporazumljenje med Grško in Rumunsko.
Buk ar eš t, 13. aprila. Minister zunanjih zadev, general Lahov ar y je izjavil nekemu časnikarju, da je ravno sedaj na Rumunskem dobro razpoloženje za sporazumljenje z Grško, ako se bo le Grška oprijela prilike: pozneje pa se zna še kosati.
Napetost med Nemčijo in Italijo.
Bero lin, 13. aprila. Sicer še ni oficijoznih znakov, a v političnih krogih že vendar jasno vidijo, da je zavladala med Berolinom in Rimom napetost. Animoznost proti Italiji je pokazal cesar Viljem že na dvojen način: prvič še vedno ni kordoliral italijanski vladi na hudi katastrofi, ki jo je zadela vsled bruhanja Vezuva, tudi se ni v Nemčiji še ničesar ukrenilo v pomoč ponesrečenim, dasi se je povodom potresa v Kalabriji takoj začelo na vladni poziv pobirati po celi Nemčiji; drugič pa je hotel cesar Viljem ponižati Italijo, ko je na n**-kak izzivalni način brzoj avil grofu Goluchowskemu ter povzdigal zvestobo Avstrije kot nemške zaveznice na maroški konterenci. Kakor znano, italijanski delegatj*- niso hoteli na tej konferenci slepo glasovati v prilog Nemčije.
Volitve v rusko državno dumo.
Petro grad, 13. aprila. Kakor znano, je moral poljedelski minister Kuttler odstopiti zaradi nespora-zumljenja z Vittejem. Pridružil se je ustavni demokratični stranki,  ki ga
krvavo ; na oknu so ščebetali vrabci. Od cerkve pa je prihajal šum vedno glasnejši, vedno živahnejši. Zabobnelo-je po zraku, zaigrala je godba, za-smejali so se zvonovi in oglasila stv je vesela, zmagoslavna pesem: Vstal je! - -
Velika, pisana množica je bila tam spodaj in vsem je bilo zapisano V očeh : Vstal je !
Francka je tiščala robec na oči in ihtela polglasno, oče je nepremično gledal na cerkev in izraz na licu mu je bil trd in hladen.
To je bilo lani, ko je še videl. Tudi letos morda izza hriba vstaja solnce veliko, krvavo, tudi letos mrgoli pred cerkvijo vesela, pisana množica. Ali Tonetu so odpovedale oči. Bogvedi, k letu — če ga dočaka — se mu morda tudi izneveri sluh.
Strašno je tako trpljenje! Umiraš in umiraš, ali ni te konec. — Se tri, štiri leta, morda še dalje — je kon-statiral zdravnik.
Toneta je izpreletelo.
Spomnil se je očeta, ki prihaja skoro vsak večer pijan z dela. Izbuljene, krvave oči se ozro na bolnikovo postelj in začuje se trda, surova kletev. Ali skoro nato je očetu žal. Opoteka se po sobi semtertja ter se na-
je kandidirala v državno dumo ter je bil tudi izvoljen. Ker pa bo demokratična stranka v novi dumi najmočnejša, hoče Vit te stopiti ž njo v zvezo ter je ponudil Kuttlerju trgovinsko ministrstvo.
Maroška konferenca v francoski zbornici.
Pariz, 13. aprila. V zbornici je podal minister zunanjih zadev Bour-geois o maroški   konferenci izjavo, ki je zadovoljila.  Konštatoval je, da je  Francija   popolno   dosegla svoja načela ter   so   bili   njeni zastopniki enih misli s predsednikom, ki je zastopal španske interese.   Sicer pa so bili ti predlogi Častni za vse stranke, ter je bil izid konference  za Nemčijo   ravno   tako   zadovoljiv, kakor za Francijo.   Povdarjal je pohvalno, da sta R u s i j a in Anglija ves čas podpirala   opravičene   francoske zahteve. Revolucionarni socialist Vaillant je  izrekel  zadovoljstvo o prijateljskih odnošajih francoske republike napram  Angliji in Italiji ter želel prisrčno sporazumljenje z vsemi narodnostmi.    Protestiral   pa je proti temu. da bi se rusko posojilo   n a j e 1 o    na Francoskem, Češ, da je dolžnost vsakega Francoza, da ne podpiše posojila. Konservativni poslanec Cochin je temu odločno  ugovarjal   ter proslavljal zvezo z Rusijo, ki je edina pomagala Franciji,  da  se je rešila iz ponižanja in izoliranja. Pri glasovanju  so  se   odobrili soglasno stroški za konferenco.
Maksim Gorki v Ameriki.
London. 13. aprila. Maksim Gorki je prispel v New Vork. V pristanišču ga je pričakala nepregledna množica, večinoma ruski beguni, ki so ga navdušeno sprejeli. Nastala je nevarna gneča, ker je vsak hotel vsaj njegovo obleko poljubiti. V nagovoru je rekel Gorki, da bo carski vladi kmalu napravil konec krvav prevrat, a bodoča ru->ka ustava bo federativna republika s socialistično upravo. Naselniškeniu nadzorniku je rekel Gorki na vprašanje, ali je anarhist: .Nisem anarhist, temuč le socialist, verujem v pravico iu red in zato oponiram ruski vladi, ki dandanes ni drugega kot organizovana anarhija** Nekemu časnikarju je rekel, da je Vit te intrigam , revolucija bo na Ruskem gotovo zmagala ter ustvarila ameriški podobno ustavo.
Predsednik Roosevet za Nemce.
London, 13. aprila. Nemški poslanik baron Speckpl. Sternburg je predstavil predsedniku Rooseveltu deputacijo nemških veteranov Severne Amerike. Roosevelt je imel nagovor, v katerem je čestital nemškemu cesarju in narodu za uspehe maroške konference. Upa, da bodo vsled teh uspehov odnošaji med Francijo in Nemčijo postali prijateljski. Potem je proslavljal nemškega cesarja ter izjavil :   .V nobeni deželi ni tako pri-
srčnega občudovanja za Nemčijo in nemškega cesarja, kakor v Ameriki." — Nemški poslanik je razumel, da so to le konvencionalne fraze.
Dopisi
Z Vipavskega. Železniška uprava in naše zahteve. Nedo-statki na vipavski železnici se redno odstranjujejo, tako da bodemo v kratkem povsem zadovoljni. Hvala in priznanje gre raznim poklicanim faktorjem. Veliko zaslugo si je pridobil v tem ravnatelj drž. železnic, dvorni svetnik vitez Ruff. Že takrat, ko je služboval v Beljaku, je rad upošteval opravičene zahteve Slovencev. V Beljaku sicer niso posebno dostopni slovenskim željam, ker tam prevladuje nemškonacijonalni duh. Pri odhodu g. ravnatelja iz Beljaka so ga spremljale simpatije Slovencev na novo mesto v Trst. Tudi na sedanjem mestu je ostal pravičen vsem narodnostim. Slovenci moramo biti hvaležni visokemu uradniku. Prebivalstvo slovenske vipavske doline pozdravlja z veseljem in zadoščenjem dejstvo, da je odposlal g, ravnatelj posebnega uradnika na vipavsko železnico z naroČilom, da se potrebno ukrene, da se odstranijo mogoči nedo-statki, ter se zadosti upravičenim željam in zahtevam slovenskega občinstva. Doznajamo, da» se bodo razglasi, pouki itd. glede prometa tako preuredili, da ne bodo odgovarjali le mrtvim zakonskim črkam, marveč da bodo koristili slovenskemu prebivalstvu, katero se poslužuje železnice. Vidimo torej, da bode imela dober vspeh interpelacija slovenskih poslancev v deželnem zboru. Pri tej priliki opozarjamo ravnatelja drž. železnic še na sledečo željo. Dopisovanje ravnateljstva, razglasi itd. naj bi bili v pravilni slovenščini, katero naše prebivalstvo lahko razume Dosedanjemu se namreč pozna, da je večkrat le dobesedna prestava nemškega originala. Naklonjenost g. ravnatelja se je pokazala pri nameščenju osobja na vipavski železnici, katero si je pridobilo zaupanje zavednih Vipavcev. Prepričani smo, da bode uredil g. dvorni svetnik upravo tudi na novi železnici tako, da bode povsem odgovarjala tudi v jezikovnem oziru slovenskemu prebivalstvu. Nova železnica bode tekla namreč od Trsta pričensi skozi in skozi izključno po slovenski zemlji, kolikor je bode spadalo pod tržaško ravnateljstvo. Od Trsta do Podbrda, kjer preide na Kranjsko, poj de le po slovenski zemlji. Ker poznamo pravičnost g. ravnatelja, smo uverjeni, da se ne bode godila krivica slovenskemu jeziku. Kranjske drž. železnice spadajo pod ravnateljstvo v Beljaku. kjer prevladuje nemškonacijonalni duh. Radi tega se je bati, da se bode godila Slovencem krivica. Umestno bi bilo, ako bi se kranjske drž. železnice odcepile od ravnateljstva beljaškega, ter se združile s primorskimi pod tržaško ravnateljstvo. Na tak način bi se rešile nemškonacijonalnega vodstva v Beljaku. Pravičnost zahteva, da bode nameščeno tudi na novi progi le tako osobje, ki je vešče slovenščini ali vsaj kateremu sorodnemu slovanskemu jeziku. Takega domačega naraščaja je dovolj, le namestiti ga je treba na domačih tleh, po katerih bode tekla nova železnica. Nemške nacijonalce naj se pošlje tja, kamor spadajo ; enako velja za Italijane. Na to opozarjamo poklicane faktorje še pravočasno, da ne bode poznejšega razočaranja in neizogibnih sitnosti. Rojak bodi prvi na rodnih tleh!
Obrtni vestolk.
Lesna trgovina na Kranjskem.  Zanimive podatke o produkciji lesa in o lesni trgovini na Kranjskem obsega pred kratkim izišlo statistično delo, ki gaje sestavil profesor na visoki šoli za poljedelstvo .Julij Marchet po naroČilu poljedelskega in trgovinskega   ministrstva („Holzpro-duktion und Holzhandel von Europa, Afrika und  Nord-Amerika). Gozdov je bilo  na Avstrijskem  po statistiki iz 1. 1900 i)H miljonov hektarov ali 3260 odstotkov površine, od tega pripade na Kranjsko 441.9tfi> ha ali 44 4 odstotkov površine. Iglasto drevje je pretežno v vseh severnih kronovinah in v  planinskih  deželah,  na Kranjskem pa že začne prevladovati listnato drevje (bukev). DoČim je na Koroškem še 380.383 ha iglastega drevja in  le   1*2.356  ha   listnatega,  je na Kranjskem 163.110 ha iglastega in že 181.131 ha listnatega 11*7.725 haje mešanega gozda). Skoro tri Četrtine gozdov (318.939 ha) so na Kranjskem v zasebni posesti.  Produkcija lesa se v novejšem času veliko več   ceni, nego prej, vendar  obstoja  mnenje,  da se bo v prihodnje  prej  znižala, kakor zvišala. Radi izdatne produkcije kranjskih gozdov, radi razmeroma majhne porabe stavbnega lesa in drv po prebivalstvu in radi nezadostne potrebščine domačih  rudnikov  in papirnic je dežela navezana na izvoz lesa. Težavne dobavne razmere, velika oddaljenost od železnic ter visoki lokalni tarifi južne železnice pa obremenjajo gozdno   produkcijo   s   tako znatnimi dostavnimi stroški,   da vkljub v zadnjih letih deloma zvišanim cenam surovega lesa donos gozdov ni zelo po-voljen.   Od posameznih  lesnih sorti-mentov so važni tramovi, ki jih dobavi po večjem delu Notranjska. Iz Notranjske je tudi skoro ves okrcgli dolgi les. kar se ga izvaža iz Kranjske, lesni obruski ! Schleif holz) v precejšni množini izvirajo skoro izključno iz Gorenjske. Kralji iiz Notranjske in Dolenjske),   drogovi <iz Gorenjske in Dolenjske-, rudniški les (samo iz Dolenjska     >e    izvažajo   v razmeroma majhnih    množinah.    Skodli«.-   bo ne eksportira, dog  in  drv le v majhnih kvantitetah  večinoma iz Notranjske. Glede kupčije z rezanim blagom omenja pisatelj, da  imajo   naši veletržci le redko lastne žage. Kupijo gozdove, vzamejo  v  zakup   žage   in dobavijo proizvedeno   blago   na   razne kraje, med   katerimi   so   najvažnejši Trst. Reka in  Pulj.   oziroma   za prehodni promet na železnici postaje Gorica in Videm.   Redko se izvaža neposredno v  inozemstvo,   navadno razpecavajo lesno blago   od   teh   prometnih točk dalje tu nastanjene   trgovske tvrdke, s katerimi so   kranjski   lesni trgovci in posestniki  gozdov v zvezi.   V izdatni meri se z rezanjem lesa pečajo večje tvrdke v  Ilirski   Bistrici, Šempetru   na   Krasu,    Postojni, Rakeku, Logatcu, na Vrhniki.   I\ibnici in Kočevju.   V   teh   obratih   se   reže tudi takozvano   komisijsko   lesovjc,   to je les raznovrstnih dimenzij po naročilu, vsled česar se doseže boljša rena. Z velikimi, dobro urejenimi obrati ne morejo konkurirati male.   slabo urejene vodne žage in dr , mnogo  teh je že moralo   prenehati.    V   teh   manj šili žagah na   Kranjskem  se še povsod reže konično in po colah. Prehod do metrske mere se sicer počasi začenja, pisatelj pa zmatra za potrebno, da bi se iznova in z vsem poudarkom objavila   prepoved   rabe   druge mere nego   metrske.    Tudi   pravi,  da se kakor  na  Tirolskem   tako   tudi na Kranjskem   označuje  kot potrebno, da bi manjše stare žage opustile ko-
nično rez. Večji obrati že režejo paralelno. Za preosnovo malih žag starega sistema pa da večinoma nedo-staja kapitala. Premožnejši imetniki žag že pač postavljajo turbine in moderne stroje, tako da se začenja industrija boljšati. V mnogih kranjskih gozdnatih krajih še ni nobenih žag, odtod se seveda izvaža okrogli les; kjer so žage, se ves les zreže. Razpečava lesa, zlasti težkega bukovega, bi se po cenenih direktnih tarifah v Trst in Reko mogla zelo dvigniti. Velika, nenaravna konkurenca je nastala kranjskim, kakor tudi koroškim in tirolskim trgovcem s tem, da je južna železnica bosenski produkciji, da bi si ohranila nje prevažanje, dovolila nizke tranzitne tarifne postavke. Če tudi gre kranjska pro-izvedba večinoma čez Trst in Reko in pa po železnici v Italijo, se vendar izvaža tudi na Grško, v Kgipet, na Špansko, Francosko in v Alžir znatne količine. Na Nemško eksportira Kranjska malo, k večjemu nekoliko orehovega lesa in drugo trdo mizarsko lesovje. Po dovršitvi turske železnice se bo morda dvignil pre-vedek v južno Nemčijo in v Švico. Grška dobiva s Kranjskega zlasti stavbeni les. Egiptu dobavi Kranjska takozvane rfileri*\ ki so ometani z ilovico rabijo za napravo lahkih arabskih koč. V novejšem času ta naš prevedek zavira konkurenca Sved>kf in Norveške. 1'avnat. sueškega prekopa predpisuje za varstvene stavbe kranjski jelov les, ki se dobavi zlasti iz Rakeka, Logatca itd. Bukov les se razpečava za pilote tja do Adena, smrekova debla se dobavijo za jadr-nike ladij na Nilu. Na Špansko se izvažajo zlasti debele desk*- (most-nice?.
Bukovo oglje, čigar proizvedba močno pojema, se dobavi le še na Štajersko, Nemško in v Švico. Ob veliki produkciji bukovega lesa na Kranjskem, je ta nazadek občuten. Za veliko važnejšo pa smatra pisatelj povzdigo izvoza tavolet in pa razvoj bukove lesne industrije v deželi, da bi se uspešno rešilo ^bukovo vprašanje", ki ima za Kranjsko poseben pomen ob veliki množini bukovega lesa. Kot kraj, kjer bi se najbolje moglo poskusiti z bukovo lesno industrijo, se smatra kraj med Šempetrom in Ljubljano. Pisatelj je tudi mnenja, da bi bilo uvaževati, če ne bi kazalo v domačo obrt uvesti bukov les. Izvoz blaga iz rezanega trdega lesa (zlasti deščice za zaboje, takozvani „tavoletti** in „testoni- v Italijo zelo pojema radi ameriške in tudi ogrske konkurence. Da bi se dvignil prevedek avstrijskih bukovih tovaletov, so beljaški industrijalci predlagali, da bi se dovolil le onim .agruinom** (pomarančam, eitronam i. dr.) uvoz v Avstrijo, ki se pošljejo v avstrijskih zabojih. V okrepitev trgovine se zahteva znižanje želez-ničnih tarif, posebno pa se pritožujejo avstrijski producenti radi skladiščnih ugodnosti, ki so dovoljene za hrvatske in ogrske iavolete na tržaškem kolodvoru
Gorje in njih »strelno društvo".
Ko so naši ljudje uničili svoje bralno društvo, sezidali zadrugo, da jo sedaj podirajo in ko so nastrelili Še vse polno drugih kodov, so sklenili nasi pivbrisanei ustanoviti kar strelno društvo, katerega bodo gotovo krstili „društvo kozostrolcev*. Kolovodja tega še ne porojenega, a že tako slavnega društva, je se slavnejši gorjanski kaplan, ki se je zarekel iu zarotil, da ne odneha preje, dokler ne ustanovi tega društva,   v katerem
posled nasloni na bolnikovo postelj in zajoka. Kakor detetu mu teko solze po licu: — Tonček, ti ljubi moj sin, povej, kako smo zaslužili to nesrečo?
Tonetu je hudo. Pred petimi leti mu oče še ni bil pijanec . . .
Kadar je oče trezen, ne govori nic. Hodi po sobi gor in dol, ali sedi za mizo, se podpre z rokami in razmišlja. Včasih zagodrnja polglasno; ali je zadržan vzdih, ali pritajena kletev. Tone ne razloči.
Denar za hrano in stanovanje služi večinoma Francka. Matere nimajo več. Od jutra do noči drdra v kuhinji šivalni stroj. Vsa bleda je Francka in starikava od brezpokoj-nega dela. Ali mora! Oče že dobra štiri leta ni pokazal krajcarja.
— Še tri, štiri leta, morda še dalje bo trajalo umiranje. In v kuhinji bo ropotal šivalni stroj in vele, suhe roke bodo brzele nad belo tkanino, da prislužijo kruha človeku, ki ga že pet let ne bi bilo treba več med živimi . . . Će bi le mogel geniti z eno samo roko! Bilo bi zdajci vsemu konec. Ali takrat, ko je Še mogel gibati z rokami, je tako trdno upal v življenje.
Odrvenele so roke in noge, ves život je otrpnil; od tistih dob je mrtvo tudi upanje.
Kaj bi še upal!
Vstajenje mesa in večno življenje! — se je domislil. — Kje je ona lepa, naivna vera petnajstih, šestnajstih let! Skoro mu je žal po nji.
Človek bi mislil na nebesa in kratkočasno bi bilo.
Zdajci se mu je zahotelo, da bi se poigral z domišljijo.
— Ozdravel bi, pomladi bil se, morda bi mi bilo devetnajst let. Zaigrala bi godba, zapeli bi zvonovi, zavriskale bi mlade, vesele prsi: Ale-luja! In bilo bi zapisano na vseh obrazili, in bilo bi napisano v njegovem srcu: Resurrexit!
Ali hipoma se je spomnil tvor-ničarja, debelega, plešastega kapitalista, kateremu je bil žrtvoval zdravje. — Pobožen človek je, vsako nedeljo se pelje k maši Tudi on bi bil v nebesih — se je domislil. In okrogla gospa tvorničarka, ki so jej delavci psi, in velika, ohola hči: vsi pridejo tja. Ustanovljene maše se bodo brale zanje. Morda jim pride delat druščino
tudi direktor, inspektor . . . sami dostojni, spoštovanja vredni ljudje.
Kako bi se pogledali zgoraj : gospod in delavec na istem prostoru, v isti časti? Ne želim si je take prijetnosti      se je odločil bolnik.
Če ni lepše, da človek zaspi in počiva! Minilo je življenje, minilo je trpljenje Kaj niso to nebesa?
Francka! je zaklical bolnik — če utegneš, beri mi kaj !
In dekle je vzelo knjižico, ki so mu jo posodili nekdanji tovariši iz tvornice. Lepe, predrznega upa polne besede so bile v knjigi. Pomladil se je Francki obraz in izpreletavala jo je lahka rdečica. Napolnilo jo je upanje o vstajenju, o katerem je bilo pisano v knjigi. Glas ji je bil vedno bolj krepak, vedno bolj vesel.
Glej, tudi v njeno srce jo že prišlo! - je pomislil bolnik, ki mu je v duši polagoma vstajalo upanje.
— Če bi se uresničilo, Če bi vstal nekoč!
Spomnil se je starega, izsušenega mrliča, ki je spal v zakajeni, črni tvornici. Debeli, prekanjeni kapitalist mu je  bil  ukradel  življenje. — Ali
glej, mrtvec se drami! Že je bil vz dignil glavo in se uprl na roke In ne bo dolgo, ko bo >koeil na noge, privzdignil' klobuk in zavriskal, «la s« bo streslo ozračje. In razlegalo se bo od hriba do hriba: Vstal je!
Vstalo je v fantovem srcu upanje in je raslo. Tako veliko in trdno je bilo že, da je čisto pozabil nase.
Še tri, štiri leta, morda še dalje,       je konstatiral zdravnik.
Ali Tone ne misli na to. Po cvetočih livadah se izprehajajo njegove velikonočne misli.
— Posijalo je solnce v črno, zakajeno mrtvašnico iu mrlič se je zdramil Mlada je še njegova moč, prebujena iz težkega, tisoči etuega spanja. Ali zrasla bode! in takrat se izpremeni zakajena, črna mrtvašnica v svetišče in zakraljevala bo v njem krepka, življenja polna moč, ki so jo tisočletja prezirali, zaničevali in teptali v prah.
Iu zapisano bo v veselih zmagoslavnih očeh in razlegalo se bo po širokem veličastnem svetišču: Re-surrerrit!
si bodo gorjanski zarukanci gotov pristreljali kozostrelsko slavo.
Društva še ni nikjer nič in Čla^ se že prepirajo, ali bi si omislili fo. jaško ali vsaj vojaški podobno moo. duro, niti o glavnem namenu druStVa ali bi se streljalo samo kozle, še ni&-edini, a se že pričkajo, ali bodo pri procesiji na sv. ReŠn. Telesa da^ za marinarji in pred mar. devicaitu, da, kar je še najhujše, na bander ki je pri vseh klerikalnih društvi* prva potreba, so Še celo popolnoma pozabili, morda vsled tega, ker % bandero, na katerem je naslikan h„ eni strani kozel, na drugi pa ost] lahko za enkrat opusti, ker bodo vsakemu najbrže ustmeno povedali, kd in kaj da strelja.
Ne glede na to,  da bo vsake^ kozostrelca  stal ta  Špas samo okroi 100 kron in da jim bo knofe za mon duro celo   dežela aH   pa   država ku pila, ne glede na to, da bodo na sv Rešnjega Telesa dan delali Bogu w. likansko   čast.   bodo   kolikor tolik« uničili svoje nepotrebno gasilno društvo,   kajti   vsakdo   bo   rajši   šel \ lepšim kozostrelcem   kot  pa b gasil cena in kakor na dan procesije, tak bo tudi drugikrat. Gasilno društvo ; sramota za verne Gorje      v 20. st letju bo propadlo in  sv. Florijan b sam gasil brez posvetne  konkurem. kot takrat, ko BO rele Sp. Gorje p gorele
Gorja neem  se   bliža zlata dolid Opravičeni smo, dajo že pri nje roj stvu krstimo z „zlata dobakozostr skau.   Starejši   bodo   streljali koz!* mlajši kozliče.    Drugega  dela  spi.d imeli ne bodo. Kolikor pameti jim >. niso duhovniki zastrupili in blago>; odpravili,  jo bodo  na veliko sob požgali ali pa vsaj nad velikonočni u ognjem  prismodili, da  ne bo za nobeno rabo. nadomestili jo pa bodo [z duševno revščino in z živo vero, 1 so za Triglavom že nebesa, kjer bod streljali nebeške kozle in kozliče m v^kov veke. Bog jim daj, da bi km.i tja prišli
Gorjanskim  fantom  pa  naj veljajo te-lo besede: Nikar se ne vpišite v novo  strelno  društvo,  da n» bomo gasilnega društva uničili, ke bo vsak raje tja pristopil, kjer bo na videz prijetnejše, a manj koristno n faro. Pa tudi zaradi tega se nikai., ker je vse podobno nekaki oerki bratovščini in bi vas kaplan najrajši ulovil  in  na  ta  način  v Marij družbo  zapeljal.   Le poglejte, kak nas duhovniki varajo! Prejšnji kapi > nas je speljal, da smo sezidali zadrug a ravno isti kaplan je dal 1<K>> kn> da  se je sezidala hiša. ki zadrug uničuje.  Kaj nam pomaga, če še pomislimo, da nikjer streljati ne bom-smeli, če bi se tudi naučili!   Ali tuj bo  cela  fara  potem  polna ^divjih lovcev**,  kakor jih  imamo do s samo na Lazih "r1 Kdor se zapiše strelno družbo, naj  se še v Marijin društvo, da   ga   bomo   potem ved-' iz naše družbe pahniti Fantje. pra\ vam. nikar se ne vpišimo!
Gorjanski lani
Glasovi iz Senožeč.
_,Slovenee-   je   prinesel že vrsto   umazanih   dopisov iz Sem«-/ Že  eksisteiua   teh   dopisov   sama \\-smešna   za   vsakega,   ki   pozna 1 mere.    Take   neumne   farbarije -s zmožni samo klerikalci.  Ko čita člv vek te pogoste „dopise-  iz Seno/' podpisane   s   firmo   .SenožečamB podobno, utegne priti do mnenja, je   res   že  vse   Črno v  našem   t ; Resnica pa je, da prihaja ,Slovene« • v Senožeče samo v treh eksemplar-jih: v župnišče, kaplanijo in še nek drugo hišo — katero, to ve vsak 8 nožečau.  Zato pa tudi ni težko uga niti, kdo je tisti duševni velikan, trosi svojo modrost po „fitol*QpOof j predalih, davna tajnost je, iz ka', hiše da izhajajo ti „Slovcnčcvi*\člank „Tres faeiunt eollegium**    -   po I receptu se menda ravnajo klerikal zakaj  čulo  se je iz dovolj verouV stojnih virov, da s« zbirajo trije zn i katoliški   možje v oni   lasi veder večerom  in        „piŠejou   članke u .Slovenca** in tuhtajo m konferiraj-kako bi počili po liberalcih. Za lih ralce pa imajo vse, ki občujejo t ali manj prijazno z našim gospod županom. Ker so pa to samo ugled in obče spoštovani  tržani,  so ti spodje seveda v veliki  zadregi, kak bi kaj iztaknili in s čim  oblatili p> stene ljudi. Zato pa postajajo ti wSl veneevi**   članki   od dne do dne bo. prazni in bolj neumni,  in človeku b postalo ikoro slabo, fie čita tiste neslane otrobe, ki jih je primvsel za dopis v „Slovencu** dne & t. m K ne   ve   dopisnik    drugega, opona-liberalcem   razne   tizičue posebno-n. pr. kako ta ali oni hodi, kako no-brado in druge  bedarije,  ki morej spraviti človeka k večjemu do pom lovalnega   nasmeha     Pač žalosti znamenje za duševno silo teh dopi-nikov. Če si moraj za take klobas* rije beliti pozno v noč svoje brilit i
■9* Dalje v prilogi. ~^r|
2. Priloga »Slovenskemu Naredn" St 86, jat 14. aprila 1906
glave! Tako težak porod pri tako slabotnem, neznatnem detetu! Še bolj smešno pa je, da pošilja eden teh gospodov po hišah „Slovenca", kadar prinese ta kak dopis iz Senožeč. Menda boce s tem imponirati! O sancta simplicitas!
Kakor po navadi, tako se tudi v zadnjem dopisu zaletava „Slovenec" v našega župana, ki je poseben ljubljenec klerikalne gospode. Neumestno in nehvaležno bi bilo, peti tu našemu gosp. županu kake slavospeve, to pa lahko rečemo, in tega ne more nihče tajiti, da je storil v tej dolgi vrsti let, odkar župani, stokrat več za občane, nego vsi prejšnji župani s starim Zelenom vred. Seveda, lahko je, podtikati komu vedno in povsod sebične namene, lahko je tudi gledati v ^paragrafe", je li postopa župan postavno ali ne, kar baje prakticira stari Zelen. — Bog ve, če je tudi takrat tako skrupulozno gledal v „bukve", ko je sam županil?
Med drugimi si je privoščil zadnjič j, Slovencev" brumni dopisnik tudi nekega tukajšnjega uglednega trgovca. Naravnost lopovsko je, da spravlja pri tem na dan že davno pozabljene dogodke, s katerimi ni bil dotični trgovec nikdar v nobeni zvezi, iva j mu misli morda dopisnik delati tudi na tak način konkurenco ? Je pač preumazana, da bi ž njo kaj dosegel.
Za našim kaplanom stoje baje najboljši senožeški možje. Tako vsaj je pisal rSlovenec~. No, no! Le počasi! Doslej jih je bilo pač še nekaj okoli kaplana, ker so se nadjali, da jim donese to kako korist pri graščinskem posestvi!, katero je kupil zloglasni Lenassi. Naš kaplan je nekaj mešetaril in farbal ljudi, pa so že postali skeptični ti možje in uvide-vajo počasi, kake špekulacije vodijo te klerikalne barantarije pri njihovih čednih kupčijah. Pravijo, da je kaplan že precej doigral svojo vlogo. Tudi v Dolenji vasi se je začelo daniti. Ej, skoro bo prišel čas, ko bodo slepi videli, gluhi slišali in bo zasmrdelo tudi bnim. ki imajo se zamašene nosove . . .
Pripomniti imamo še, da nima naš stari, častitljivi župnik ničesar skupnega z ostalo bando. Zato pa tudi uživa zasluženo spoštovanje.
Iz druge roke smo pa dobili sledeče vesti iz Senožeč:
Res obilo prevrata nam bodočnost obeta, trg senožeški postane „Herkules na razpotju*4. — Graščinsko posestvo, nekdaj imetje slovitih bojevitih knezov Porcija, je deloma razkosano, sedaj še čaka zidovje s pripadajočimi zemljišči rešitve. Kaplan Kleindienst. ta „povsod ne bodi ga treba**, si je pridobil pri tem rne-venljivih zaslug" — in čudili smo se pri vsem tem trudapolnem delu, da se ni spomnil na svojega Čednega prijatelja, starega .zbrihtanega doktorja*-, da bi mu pomagal, saj je komaj čakal, da se ga poklice. Sedaj se je oddahnil ta božji namestnik in tuhta, kaj bi se dalo še ukreniti, da -e pokaže svojemu kapitanu Tonetu ponižnega slugo. Pa saj ni mala reč, pomisliti se mora, da je za vse to kratek dan in zlate ure zanj, posebno sedaj v svetem postnem času; ali naj spoveduje ali naj hodi na lov, ali naj punce zopet pripravlja za novo komedijo, ali naj novodobljenega psa dresira itd. — Govorilo se je, da ta revček ob sobotah nima toliko miru, da bi svojo trudno lepo glavo na blazino položil in da ostane postelja nedotaknjena — pa ni Čuda, — saj morajo še obligatni brevir ta vestni gospod opravljati v šoli med krščanskim naukom. Poprašamo, kaj li porečejo šolske oblasti k temu?
„Slovenčev" dopisnik obrača največjo sjtrb na mlekarno, katera mu je trn v peti in na šolsko mladino, da se ne pogubi ter poudarja, da se je v zadnjem času v trgu mnogo tatvine pripetilo. Čudimo se, da se ta znani dopisun za tujo mladino zanima, docim za svojo lastno svoje-časno ni toliko skrbel. Ali se še spominja, kako da ga je lastni sin napadel z gnojnimi vilami in mu je bilo potem le žal, da ga ni ubil. Vsled slabe vzgoje je prišel sinko do tega, da je tudi poštnega hlapca okradel in ako bi bđ doma, bi tudi očetovo, premoženje ne ostalo tako nedotaknjeno itd. Svetujemo torej „Sloven-čevemua dopisniku, da naj brzda svoj jezik, ker sicer smo pripravljeni prehudo usekati nazaj!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. aprila.
— Volilni shod sklicujeta državni poslanec g. dr. Andrej Fer-jančič in deželni poslanec gospod Frančišek Arko na dan 16. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorano „Narodnoga hotela" v Postojni.
— Drzen atentat na slovenski značaj kranjske dežele. Ko so pred desetletji bili še v naši deželi na krmilu Nemci in nemškutarji in imeli
veČino v deželnem zboru in odboru, so proglasili načelo, da je edini uradni ježih kranjskega deželnega odbora nemščina. To svoje načelo so izvajali do zadnjih posledic in so silili celo odločno narodne slovenske občine k nemškemu uradova-n j u. Ko so si končno Slovenci priborili v deželi tisti vpliv, ki jim gre po zakonu in po številnosti svojega naseljevanja, in si izvojevan" večino v deželnem zboru in odboru, so upe-ljali v deželne urade slovenščino kot uradni jezik. Dasi bi Slovencem nikdo ne mogel zameriti, ako bi vračali šilo za ognjilo, ako bi po nemškem vzoru silili Nemce, da bi dopisovali z deželnim odborom slovenski, vendar tega niso storili, marveč so, držeč se načela pravičnosti, odredili, da imajo deželni uradi sprejemati nemške dopise in jih reševati takisto v nemškem jeziku. To slovensko uradovanje pri deželnem odboru je bilo že od nekdaj hud trn v peti naši vladi. Ko je pa lani deželni zbor sklenil, da ima deželni  odbor  dopisovati  z državnimi
uradi in ž avtonomnimi oblastmi pov-sodi, kjer bivajo Slovenci, izključno v slovenskem jeziku in v slovenščini reševati došle vloge, je po nemškem Časnikarskem logu kar zvršelo in vladni krogi so kar pihali onemogle jeze. Odkrito si niso upali nastopiti proti temu sklepu, pač pa so skušali na zvijačen način odvzeti veljavo temu V narodnem oziru pomenljivemu zaključku. Toda vsi njihovi tozadevni poskusi so se izjalovili. Letos se je pa zgodilo nekaj gorostasn ega, grda lopovščina, pravi atentat na pravice slovenskega naroda in deželnega zbora kranjskega. To se je zgodilo v pravkar odgodenem deželnozborskem zasedanju ! Vlada je hotela z istim zakonskim nacrtom, ki se tiče volilne reforme, vpelj ati v deželne urade nemščino kot uradni jezik. V dotični zakonski predlogi se namreč nahaja točka, da je p o s 1 o v n i, razpravni in uradni jezik deželnega zbora, deželnega odbora in vseh  deželnih uradov
slovenščina in nemščina. Klerikalci so hoteli v sporazumi j enju z Nemci vladno predlogo sprejeti, kakor so sami priznali, kar „en blocu, da bi torej tudi pravkar navedena točka dobila zakonsko veljavo. S tem bi bil uničen mahoma slovenski značaj kranjske dežele! Zakaj, čim bi bila uzakonjena določba, da je uradni jezik deželnega odbora slovenski in nemški, bi vlada z vso strogostjo pazila na to, da bi se do skrajnosti izvajal ta sklep, to je, da bi bilo uradovanje deželnega odbora skoziinskozi dvojezično. Naravna posledica tega bi bila, da bi vlada deželni odbor prisilila, da bi moral od državnih uradov sprejemati nemške dopise in jih reševati takisto v nemškem
jeziku! To bi bila nečuvena omejitev avtonomije deželnega odbora kranjskega, ker bi se mu s tem odvzela zakonito zajamčena pravica, si svobodno določiti svoj uradni jezik! In za atentat na slovenski značaj dežele in deželnega odbora so nasi klerikalci brez pomisleka dali roko Nemcem in vladi! Ali ni to največje 1 op o v-stvo in banditstvo? Lani so Su-steršič in njegovi kompanjoni kričali kakor besni radi slovenskega in nemškega zapisnika v deželnem zboru, letos so pa mirne duše hoteli skupno z Nemci in vlado oropati deželni odbor slovenskega značaja in mu vsiliti nemško uradovanje! Ali niso to gadne izdajice, ki niso niti vredni, da bi pošten Slovenec pljunil pred nje? Sevedakdor je lahkim srcem prodal Nemcem zgolj iz strankarskih koristi koroške in štajerske brate, ta je sposoben zavsako lopovščino in grdobijo! Večna sramota in prokletstvo naj zadene te klerikalne izdajice!
— Izdajalci odgovorite! Vsa
slovenska javnost stoji pod vtiskom, da so kranjski klerikalni poslanci izdali in prodali koroške in štajerske Slovence vladi in Nemcem proti temu, da jim je vlada zagotovila gospodstvo
in nadvlado na Kranjskem. Ta sramoten Čin smo jim glede štajerskih Slovencev dokazali v četrtek in jih pozvali, naj javno povedo, ako morejo, da niso zakrivili tega lopovskoga dejanja. „Slovenec** pa, ki je sicer zelo zgovoren in gostobeseden, molči na ta očitanja kakor grob in še ni niti z besedico reagiral na te naravnost d i famu j oče dolžitve! S tem priznava sam, da so te dolžitve utemeljene in resnične, saj se jih niti navidezno ne upa pobijati! Štajerski Slovenci, tu imate dokaz, da so vas dejansko izdali kranjski klerikalci! Slovenci na Štajerskem, ki imate še iskrico domovinske ljubezni v sebi, ki čutite pošteno in narodno, ali boste še nadalje trpeli, da sede vaši poslanci v izdajalski družbi dr. Šusteršiča, ki je vas prodal Gau-tschu in Nemcem proti nagradi, da se zadavijo vaši slovenski bratje na
Kranjskem, ki imajo samo ta greh, da so drugega mišljenja kakor Suster-
šiČ in njegova „compagnia bella-V! Ali ne smatrata poslanca Robič in Ploj pod svojo častjo, da vztrajata v klubu, kateremu načel uje človek, kakor je Šusteršič, ki je preprečil, da štajerski Slovenci ne dobe niti 8, niti 7, nego samo 6 mandatov!
— Občinski zastop v Kostanjevici je v svoji seji z dne 13. mal.
travna sklenil odposlati na predsed-nistvo državnega zbora peticijo, v kateri omenja krivico napram štajerskim in koroškim Slovencem v vladnem načrtu volilne reforme ter zahteva
za kranjska mesta, trge in industri-jalne kraje izven stolnega mesta Ljubljane še dva mestna mandata.
Katoliška ijabezen do nemških veleposestnikov kranjskih tako lepo cvete, da bolj ne
more. In zakaj bi tudi ne t Tako dolgo so iskali naši klerikalci, ti ^hudi** Slovenci, ki se bore za pravice slovenskega ljudstva — ne naroda! — ljubljene Nemce in naposled so jih vendar našli. Da je zdaj ljubezen toliko večja, Čim dlje je nista uživali ljubeči se stranki, se ni čuditi. Klerikalci seveda trde, da ta zveza ne obstoji, a dejanja kažejo, da je to res. Sram jih je te zveze, tega koruznega zakona, ki je po katoliških cerkvenih postavah velik greh. zato se skušajo izviti. A jim malo pomaga. Kako presrčna ljubezen jih pa veže na veleposestnike, kažejo nastopne besede, ki jih je zapisal „Domoljubov" pisec: „Gotovo je velika krivica, če bi imeli še zanaprej veleposestniki deset poslancev, toda pomisliti je treba, da se vsled zvečanja števila (mandatov) njihov vpliv znatno zmanjša. Kmečki zastopniki bi imeli sami večino in graščinski glasovi bi se izgubili v manjšini. Kaka ljubezen! Klerikalci vedo, da je krivica, da imajo po njihovi želji veleposestniki na Kranjskem deset mandatov, a vkljub temu jim jih ne branijo. Da pa bi liberalna stranka po volilni preosnovi izgubila skoraj vse mandate, o tem niti ne govore ne. Glavna reč je, da pridejo sami na vrh in da poj de za Škofove zavode itd. vsako leto par tisočakov iz deželne blagajne. V dosego tega jim je krepko sredstvo zveza z Nemci, ki se v sladkih objemih svojih zaveznikov tope solz presrečne ljubezni. Sicer je krivica 10 veleposestniških mandatov  a ljubezen prenese vse!
— Katoliško denuncijantstvo. Naši klerikalci žive večinoma od de-nuncijantstva. ,Slovenec" ima v vseh nižjih slojih ljudi, ki špijonirajo med nami naprednjaki, katerim se delajo silno prijazne, skušajo ujeti kako tajnost, katero potem primerno pre-drugaČeno nesejo v „Slovenčevo" uredništvo, kjer jo hlastno in z veseljem sprejmo. Posebno med di-j a š t v o m imajo klerikalci nastavljenih mnogo špijonov in je vsak klerikalen dijak špijon z dušo in telesom. Klerikalci polagajo na dijaške špijone največjo važnost in jih tudi najbolje plačujejo. Posebno učitelji veronauka imajo silno dopadaj enje nad temi denuncijanti in jih tudi protežiraj o, kolikor morejo. Verjamejo jim vse, pa naj deset drugih reče, da to ni res. Drastičen dokaz je to-le: Kakor znano, je „Slovenec" ob pri-
liki obstrukcije v deželnem zboru z imeni imenoval več mladih ljudi, da so na galeriji v dež. zbornici razgrajali, le da bi jim škodoval na kak način. Med temi imenovanci je bil tudi neki pripravnik Cerar iz I. letnika. Kdo je „Slovencu" naznanil, kak grešnik da je Cerar, ne vemo, mislimo pa, da je bil „Slovencevu zaupnik tisti Cerarjev sošolec, ki je učitelju veronauka Kržiču v šoli povedal, da je Cerar razgrajal na de-želnozborski galeriji zoper klerikalce. Dasi je ves ostali razred sveto zatrjeval, da to ni res, se je v slepi strasti in klerikalnem fanatizmu odvzela Cer arj u podpora, ki jo je ta že celo leto užival in od katere je edino živel. Cerar je moral na to cel teden živeti ob samem kruhu, ker ni dobil nikjer drugod podpore. Dasi popolnoma nedolžen — kar je moral tudi „Slovenec" s težkim srcem priznati — bil je žrtev klerikalnega denuncij ants tva in
popovskega fanatizma. Kakor s Cerarjem, tako se dela še z mnogimi drugimi dijaki, ki slučajno niso klerikalnega mišljenja. Klerikalnemu dijaku pa je dovoljeno pod zaščito naših duhovnikov vse, smejo se udeleževati vsakovrstnih političnih klerikalnih govorov, ^Slovenec" raz-obeša samo za dijake svoje politične klobasarije (na I. gimnaziji je neki
klerikalni profesor v Šoli že večkrat dejal, da sme dijak brati „^lovenca", četudi je političen list!). Klerikalni dijaki so Člani raznih klerikalnih društev, vse to je dovoljeno. Klerikalci vedo, da imajo klerikalni gojenci ljubljanskega učiteljišča svoje rkr-ščansko-socijalno društvo", ki stoji najbrž pod patronanco kakšnega vero učitelj a, vedo, da je nekje na Poljanah društvo klerikalnih gimnazijcev, ki se zove nDanicau — a vse to je dopuščeno, ker so dijaki klerikalni. Sicer pa svetujemo pristojni oblasti, naj enkrat nekoliko posveti v ta dijaška klerikalna društva, morda zadene na marsikaj, kar spada sicer pod kazenski paragraf.
— Poziv   na   pobijanje. Naši
klerikalci so podivjani do mozga. Divja gonja, ki so jo vprizorili proti svobodomiselcem, se vedno veča in vsak čas vidimo iz nje, kako propali so naši klerikalci. Kakor je nekdaj na-hujskana katoliška druhal pobijala drugoverce samo zato, ker niso bili katoličani, ravno taki Časi bi bili pri nas zdaj, če bi imeli klerikalci v rokah vso moč. „Domoljub", list slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, je klasičen dokaz te naše trditve. Narodno-napredna stranka namerava prirediti te dni po vsej kranjski deželi shode svojih somišljenikov in povedati na teh shodih, kaki ljudje so naši klerikalci in kako je z vladno predlogo glede volilne reforme. Klerikalci smejo sklicevati vsakovrstne shode in nihče jim ne sme braniti in jim tudi nihče ne brani. Mi naprednjaki bi kaj takega ne smeli storiti po klerikalnih pojmih. In ker jih bodemo kljub klerikalnemu žolču priredili, napovedujejo nam boj in pozivajo svojo katoliško druhal na pobijanje. „Domoljub" namreč piše: Proč z liberalci! Ob 11 a s sovražniki našega kmeta! P o-hodite druhal sebičnih lj udskih izsesovalcev!" Notica je tiskana vsa z razprtimi črkami in naši brumni katoliški kmetje, ki sta jim kol in rožni venec enako ljuba, predobro razumejo ta bojni klic in če bi ga ne razumeli, raztolmači ga jim kaplan toliko, da pride na shodih naprednjakov do pravega pobijanja. Čudimo se, da državno pravdništvo nimaoči za tako pozivanje na poboj, ko bi mu moralo iz raznih sodnih aktov biti znano, da jih ni hujših pretepačev, kot so naši katoliški možje. Upamo pa, da se bo pri naših shodih poskrbelo za našo varnost in da oblasti, dasi v tako klerikalni državi, ne bodo podpirale nahujskane katoliške druhali s svojo brezbrižnostjo za varnost življenja svojih podanikov.
— Razdelitev volilnih okrajev na Spod. Štajerskem še neodre-
šenim Nemcem vedno ne da pokoja. To se pravi, s tem so pač zadovoljni, da je Gautsch s pomočjo dr. Šusteršiča poiskal vsako pozabljeno nemško kočo celo v hribovskih kmečkih ob-
činah, da se je skrpucal za nemštvo trajni mandat „mest in trgov". Hudo pa jezi Nemce, da jim hoče volilna reforma vzeti nekatere slovenske občine blizu nemške meje, ki so jih že taktj lepo uspavali, da bi bilo treba le še dobrih deset let narodnega spanja, in Slovencev bi ne bilo več. Najbolj je Nemcem v tem oziru za petero slovenskih prekmurskih vasi 'Potrna, Dedonjci, Žetinci, Zenkovci in Gorica), o katerib smo že svoje-časno dokazali, da v njih Nemcev sploh ni. Nadalje diši Nemcem Sčav-nira, Draženvrh, Velka in Plitviški vrh, kateri kraji so prideljeni mariborskemu volilnemu okraju. Proti temu je že protestirala mestne občina v Radgoni, sedaj pa se je oglasil še cmureški okrajni z as t d p. In s kakšnimi argumenti! Protest pravi: Taka razdelitev bi Škodovala vplivu nemškega prebivalstva na slovenske občine, ker bi se izločile mešo-vite (?j občine, ki so se dose-daj prištevale k nemškemu posestnemu stanju. Prebivalci teh vasi, ki dosedaj niso delovali agitatoričnovslovensko-narodnem oziru, bi se izročili agitaciji slovenskih stranka r j e v ter bi bil konec mirnemu življenju obeh narodnosti skupaj. (Aha! Iz teh vzrokov zahteva okrajni zastop, da se te občine združijo z nemškim volilnim
okrajem ('murek-Fehring-Radgona. — To so vam dokazi, da se jih Bog usmili!
— „Domoljub" o školu. ^Domoljub" piše z ozirom na zadnjo de-želnozborsko obstrukcijo: „K seji je prišel tudi premilostni gospod knezo-škof dr. Jeglič, da bi oddal svoj glas v prilog kmeta, a liberalni trobentači bo začeli pobalinsko igrati na godala pred škofom. Po Ljubljani se je splošno (!) govorilo, da so hoteli premdostnega d e j a n s k o napa$ti.u Ubogi Škof! Se bolj ubogi pa liberalni deželni poslanici, ker če bi bili res hoteli škofa dejansko napasti, prišli bi bili v nemalo zadrego. Skof je suh kot drenov klinec, kjer zgrabiš, ni niČ in kako naj bi potem liberalnim poslancem, ki poznajo vse te lastnosti škofa Toneta, prišlo na um dejansko napast}, svojega dušnega pastirja. „Slovence" je takrat pisal, da je škof „dostojanstveno" gledal obstrukcijoniste. Ne vemo ravno, kaka je bila ta dostojanstvenost, videli smo pa, da je delal tak duhovit obraz, da se mu je smejala vsa galerija.
— Pod poslansko imuniteto m
še vedno solnČi brumni „Slovenec", dasi je pred leti slovesno zatrjeval, da bo Nace Žitnik takoj odložil „Slo-venČevo" odgovorno uredništvo, čim bo to storil pri „Narodu" cfaL Ivan Tavčar. Dr. Tavčar že mesec dni ni več odgovorni urednik našega lista, dr. Žitnik pa še vedno ni izpolnil svoje obljube in „Slovenec" se še vedno ogreva pod njegovo poslansko imuniteto ter nekaznovano uganja pod njegovo zaščito najgrša lopo v-stva! Sicer ne verjamemo, da bi Žitnik kdaj izpolnil svojo obljubo, saj je itak na glasu, da pri njem obljuba ne dela dolga, vendar konstatujeino to dejstvo, da je Žitnik obljubil odložiti „Slovenčevo" uredništvo v istem hipu, ko to stori dr. Tavčar pri „Slov. Narodu", da opozorimo slovensko javnost na to, da ostane Žitnik še nadalje odgovorni urednik „Slovenca" v prvi vrsti radi tega, da lahko „Slovenec" tudi še vnaprej pod varstvom njegove poslanske nedotakljivosti nekaznovano blati poštene ljudi in krade — najdragocenejše njihovo imetje — pošteno ime! PoštenjakoviČi okrog „Slovenca", prav dobro vemo, zakaj se ne o-drečete poslanski imuniteti, bojite e, da bi vašemu lopovskemu početju napravilo enkrat za vselej konec — sodišče!
— Slovenski tehniki na Dunaju so bili vsled navdušene brzojavke, ki so jo poslali na naslov slovenskih narodno-naprednih poslancev v deželnem zboru, nesramno in nizkotno napadeni od ljubljanskega re-volver-žurnala aSlovenca**.  Zoper to
lopovstvo so nam poslali dopis, v katerem ostro in ogorčeno protestirajo zoper podle insinuacije „SlovenČevih" banditov ter nadaljujejo: „Slovencu" bodi povedano, da nas, slovenske tehnike na Dunaju, jako malo brigajo njegovi smrdljivi izbruhi in zavijanje resnice, ker vemo, da mu je strankarski fanatizem popolnoma oslepil oči ter otemni razum tako. da ni več zmožen treznega preudarka. Studij skoziinskozi moderne vede, tehnike, ter popolnoma nestrastno opazovanje boja v slovenskem narodu iz daljave nas navdaja s trdnim prepričanjem, da ste klerikalci duševna poguba slovenskega naroda, da ga zlorabljate v svoje sleparske namene, da ste hinavci. Če pa ravnate, kakor pravite, po svoji vesti in prepričanju, ste ubogi na duhu. Končno „Slovencu" še priporočamo, naj najprej nauči svoje dopisnike dostojnosti, potem jim da šele pero v roke. Glede psovke „buteljni" si pa slovenski tehniki sami pravočasno poiščemo primernega zadoščenja!
— „Slovenčeva" olika. .Slovenec- je te dni v neki svoji notici iz Litije po svoji duhovniški maniri oblajal vrlega rodoljuba, upokojenega postaj enačelnika g. Jenko ta. To sicer ni nikogar presenetilo, ker blagoslovljeni „Slovenčevi" dopisniki sploh drugega ne znajo, kakor cigansko lagati in obrekovati poštene ljudi. Zgledovali pa so se pošteni ljudje, da ..Slovenec- niti toliko olike ne pozna, da bi imenoval tako uglednega moža vsaj gospoda, ker je v litijskem okraju več Jenkotov. Toliko dostojnosti bi bilo tembolj pričakovati, ker ima „Slovenec- za vsakega nilečno-zobega kaplančeta naslov „prečastiti gospod-. V tem pogledu so dali -Slovenčevi- gospodi na zadnjem shodu naši govorniki lep zgled, ker so titulirali najhujšega nasprotnika dosledno -gospod dr. Šusteršič", tako da je med demonstracijami neki ša-ljivec iz ozadja zaklical -gospod Žlindra!"
— Dve duši v enem telesu.
Volilni oklic za mestne obč. volitve takozvanih -neodvisnih" kandidatov je bil tiskan v D r a g o t i n Hribarjevi tiskarni. Dasi se nam je to zdelo čudno, vendar smo molčali, upoštevaje, da je treba obrtniku včasih sprejemati naročila, najsi pridejo s te ali druge strani; molčali smo. dasi smo imeli pomisleke proti temu, da-li je bilo umestno, da je prevzela Drag. Hribarjeva tiskarna v natisk dotični oklic. Ker pa nam vodstvo Dragotin Hribarjeve tiskarne v snočnjem „Slovencu" indirektno očita, da smo rokopis volilnega oklica, ki je razstavljen v izložnem oknu Šešarkove trafike, dobili -za prijazno besedo in primerni bakšiš" od „brez-značajnega individua", ki stori tudi „največje lopovstvo", smo prisiljeni, smatrajoč pod svojo častjo, da bi le z besedico reagovali na infamije, za-popadene v onih pravkar navedenih besedah, stopiti iz reserve ter vprašati: Kako se strinja z dostojnostjo in poštenostjo, da tiskarna, ki ji je narodno-napredni občinski svet ljubij anski naklonil vsa mestna tiskarska dela, tiska nesramen volilni pamflet, v katerem se sedanjemu mestnemu obČ. svetu, tistemu, ki je Hribarjevi tiskarni izročil vsa mestna tiskarska dela, očita nepoštenost in nepravičnost, terorizem, obrekovanje in nedostojno delovanje?
— Shod narodno - naprednih volilcev v Spodnji Šiški. Ko sta se v novembru pr. 1. izrekli obe slovenski stranki v deželnem zboru za splošno volilno pravico, ko sta nastopili obe stranki proti vneb o vpijoči krivici, da ima par nemških veleposestnikov kar devet zastopnikov v deželnem zboru, med tem ko so tisoči ljudstva brezpravni in nimajo nobenega poslanca, imeli smo upravičeno upanje, da vendar dosežemo pravico in se napravi konec krivični razdelitvi poslancev na posamezne kurije. Dogodki zadnjega zasedanja deželnega zbora pa so nam pokazali, da je pač stranka v deželnem zboru, ki je poštena, ki drži svojo besedo in je pripravljena pomagati vsem slojem prebivalstva do pravice, da pa imamo
Slovenci v deželnem zboru tudi stranko, ki ji ni mar drugega, kakor lastna korist, ki živi le vsled neumnosti in nerazsodnosti ljudstva, ki danes grmi proti Nemcem in veleposestnikom, da si pridobi populariteto, jutri pa se zveze z istimi Nemci, da ugonobi one, ki se nočejo slepo pokoravati njenim voditeljem, ampak hočeje biti samostojni in si pridobiti zastopnikov. — Ves značaj Spodnje Šiške je mesten. Ljudstvo je tako tesno spojeno z Ljubljano, da mora pač zahtevati iste pravice kot meščani. Kaj more torej pričakovati od klerikalne stranke, ki hoče ubiti obrtnike in delavce, jih oropati vsakega zastopnika, ki obrača svoj plašč po vetru in se zveze danes s tem, jutri z drugim, samo da bi ostala na krmilu, da bi obdržala vlado nad neizkušenim, zaupljivim kmetskim ljudstvom. Obrniti se mora na one, ki ne vidijo le lastne koristi, ki so pravični vsem slojem, ki se potegujejo za splošne pravice slovenskega naroda. Vaši zastopniki v občinskem odboru so v svoji zadnji seji pokazali, da so napredni, sedaj je naloga vas vseh, da izreČete javno svoje ogorčenje nad početjem klerikalne stranke in izreČete pohvalo in priznanje narodno-naprednim poslancem, ki nas hočejo rešiti klerikalnega gospodstva, da ne pademo nazaj v temo srednjega veka, kjer bi klerikalci mogli nemoteni počenjati to, kar bi bilo v korist voditeljem, kmet, obrtnik in delavec bi pa delal in molčal in nosil svoj težko prisluženi denar v nenasitljivo, nikdar polno farško bisago. Vsi, ki ste samostojni, ki vas ne vežejo suženjski okovi klerikalizma, pridite torej na shod, ki bo v poneljek ob desetih dopoldne v sokolski telovadnici v Šiški.
Uslužbenci c. kr. državne železnice v službi zakotne nemške Šole. Pišejo nam iz Spodnje Šiške: Kakor je že obče znano, obstoji pri nas že nekaj mesecev brez oblastvenega dovoljenja in brez vednosti šolskih oblasti zakotna nemška šola pod vodstvom obče znane grofice Auersperg. Da se ta preoblečena nuna že mesece trudi od slov. staršev otroke naloviti v ta zavod, je znano vsakomur, a znano pa še ni, da so z novejšim časom v njeno službo vstopih tudi uslužbenci c. kr. drž. železnice. V začetku tekočega meseca je pobiral pri zaslepljenih starših, ki svojo deco pošiljajo v ta brezpotrebni zavod, neki Alojzij Pleš. uslužbenec c. Kr. drž. železnice, me-sečnino po 1 krono in po 50 vinarjev. Ni dovolj, da je pri članih pobiral, marveč nadlegoval je in pobiral tudi pri drugih, ki niso člani te lepe družbe in to s pretvezo, da ga je gosp. nadzornik strojev, Poka pl. Pokafalvu v to poslal. Pleš je hodil od Člana do člana in članarino ter mesečm doneske pobiral, obenem pa tudi nove člane lovil in podpore beračil; to je delal v času. ko bi imel svojo službo opravljati. Da je nekaj kronic nalovil, to se razume, skupil jih je pa tudi svoj del, zraven posebno, ako je prišel v hišo, kjer je bil tudi hišni gospodar doma. Moža pa to ni plašilo, zakaj tolmačil si je to za svojo službo, ker je na povelje svojega predstojnika to moral opraviti. Iz predstoječega je razvidno, da si hoče vodstvo te „schulvereinske" šole s pomočjo uslužbencev in uradnikov' c. kr. drž. železnice na vsak način vzdržati ta zavod, boai si z lepo ali pa z grdo. Da nam zavednim očetom to ni vse eno, je ob sebi umevno, radi tega se drznemo vprašati slavno c. kr. direkcijo državne železnice v Beljaku: Se-li strinja s službenim redom, da uslužbenci c. kr. držav, urada v politične svrhe služijo in nas Slovence na naši posesti na ta način izzivajo? Je-li slavni direkciji znano, da se uslužbenci v službenih urah na povelje svojih predstojnikov vdele-žujejo agitacij in beračenja za ta monstrum-zavod, in ako ne, kaj misli ukreniti v pomnjenje duhov, ki so razburjeni in ogorčeni radi netaktnega postopanja teh uslužbencev V Slavno c. kr. vlado kakor deželni šolski svet se pa usojamo vprašati: Zakaj dovoljujejo te kompetentne oblasti, da se brez njih dovoljenja na ta način   mirne zavedne Siškarje nadle-
guje, njih otroke v nezdrave te šolske prostore takorekoČ sili, in njih narodni čut draži in žali ? Ali smo v resnici že tako inferijorni, da smejo ljudje kakor je grofica Auersperg z nami pometati! ? Ako nam kompetentne oblasti ne bodo pomagale, da se znebimo tega nebodigatreba — nemške šole — pomagali si bodemo sami in to z lepa ali pa z grda, ker siti smo že do grla brezbrižnosti naših oblasti. G. obČ. svetnik Lavrenčič je v zadnji občinski seji interpeliarl gosp. župana radi te šole, a g. župan ni mogel dati nobenega odgovora. Radi tega se je županstvo obrnilo na c. kr. okrajno glavarstvo za pojasnilo v tej stvari, a tudi od tu ni nič in zopet nič odgovora. Iz vsega je razvidno, da simpatizujejo tudi oblasti s to „schulvereinsko" šolo, in radi tega imajo grofica in drugi korajžo in pogum. Mi Šiškarji pa pravimo: Preko naših glav se ne napravi nemške šole, in ako ne opravimo nič z lepim, storili bodemo po vzorcu nemških inomoških akademikov in zabranili z silo, kakor ti, vsak pojav nemŠtva v narodni Šiški.    A. B. C.
— „Slovenec" in občinski odbor v Litiji. V 81. štev. t. 1. je -Sluv. Narod" priobčil brzojavko iz Litije, iz katere je razvidno, da je litijski občinski odbor z navdušenjem in enoglasno sklenil, da se izreče narodno-naprednim poslancem na njihovem možatem postopanju ob priliki znane vladne predloge iskrena zahvala. Konec brzojavke se je glasil: Za predlog je glasovala tudi klerikalna manjšina. Pobožnjak „Slovenec", ki se boji resnice ko hudič križa, je v svoji četrtkovi številki, dne 12. aprila repliciral na resnično brzojavko z lapidarnim stavkom: -To je grda laž!- Laž? Mi ne poročamo laži, kakor to vedno stori -Slovenec". Sicer ni treba posebej poudarjati, da je resnicoljubni „Slovenec" nahrulil svoje čitatelje še vedno, kadar je iz naših krajev kaj poročal in da so o verodostojnosti njegovi čitatelji -SI. Naroda" že zdavnaj na jasnem, vendar se nam vidi potrebno, da pribijemo ad perpetuam rei memoriam sledeče: Seja občinskega odbora ni bila izredna, ampak redna, in znanega predloga ni stavil g. Jenko, katerega je vzel -Slovenec" na muho, dasi se za čenčanje -Slovenčevo" tako malo briga kot za lanski sneg. Povemo na glas, da so za gori imenovani predlog glasovali tudi trije klerikalci, inje bil torej predlog enoglasno sprejet. Nič ne pomaga zavijanje; dejstva ne bodete zanikali z vsem svojim sofizmom. -Slovenec- pravi: „Naši možje še niso vedeli za to sejo in zakaj se gre. Mi pa trdimo, da so tako dobro vedeli kakor drugi odborniki, saj so podpisali vabilo k seji. Trije klerikalni odborniki so izostali. Mogoče, da so bili zadržani, verjetneje pa je, da so bili preje v Kraljevi šoli. Izid glasovanja je res mučen za klerikalce. Danes le toliko. Ako bo -Slovenec" še zavijal in resnico pačil, potem pa pišemo celo poglavje o zavednosti našega -dobrega ljudstva".
— „Domoljub" late v zadnjih številkah na vse mogoče načine. Posebno piko ima nad učitelji in tudi učiteljicam ne prizanaša. Prijatelj našega lista nam piše: „Domoljub", ki pa je v resnici pravi „Lažiljub", napada posebno učitelje. Kakor sem izvedel, šolska oblastva take učitelje postrani gledajo, češ, s politiko se pečajo. Zdi se mi čudno, da šolska oblastva sploh upoštevajo ta degenerirani list, ki tendenciozno pobija vse, kar ni farovško in cerkveno. Ta list je napadal že šolske nadzornike in jih sramotil pred nevednimi bralci. Kako se more pač potem polagati kaj na inferiorne laži tega lista?! Nasprotno se lahko reče, da ravno tisti učitelji delajo največ za izobrazbo in napredek med ljudstvom, ki jih „Lažiljub" napada. To bi lahko pokazali domalega z vsemi zgledi. Klerikalci puste samo take učitelje in učiteljice v miru, ki so njih privrženci, ali sploh ne delujejo proti poneumnje vanju ljudstva. Šolska oblastva se naj torej ne ozirajo na denuncijacije učiteljev v „Lažiljubu".
— Že zopet mešetarijo z vero.
V sobotnem „Slovencu" poprasuje zlo-
glasni in razvpiti jeseniški fajmoŠter Zabukovec napredne občinske može, če so ptiči ali miši, ker se delajo baje za dobre katoličane, a vendar gredo z napredno stranko ter imenuje gg. Markeža, Smole j a, Kcbentarja in N o č a. Mi povemo Zabukovcu le to, da so ti možje hodili v cerkev, ko je še Zabukovec kot deček prodajal platno. Naše stališče je to, da naj duhovnik skrbi za naše duše, naj pridno mašuje ter se briga za farško gospodarstvo, za naša telesa in občino pa lahko sami skrbimo! Človek je lahko pobožen,.če se mu zdi potrebno, ni pa zato treba vsakemu prepirljivemu župniku ali pa kaplanu pet lizati, a bo vkljub temu zveličan. Hodih smo v cerkev, ko še na Jesenicah ni bilo ne duha ne sluha o Zabukovcu, pa še tudi bomo, ko ga bo že davno burja odnesla z Jesenic. To si zapomnite, g. Zabukovec, pa nas pustite v miru, kakor mi vas pustimo, ker drugače boste nazadnje res imeli prazno cerkev in boste maševali le še starim jeseniškim tercijalkam, mi pa dobimo poštenega dušnega pastirja, magari na svoje stroške.
— Kranjske klerikalne voditelje V Neapolj - Iz Krškega nam pišejo napredni volilci: Da se iznebimo brezvestnih klerikalnih izdajalcev, ki hočejo slovensko domovino zasužnjiti v nemško-rimski jarem, bilo bi pametno, da jih pošljemo v Neapolj, to pa brž, dokler še bruha Vezuv, da jih po svoje požre in pokonča. Žlindra med žlindro! Naroči naj se posebni vlak, s katerim se dr. Šusteršič tako rad vozi in če bi ta vlak še toliko stal, bi daleko ne dosegal stroškov, katere ima naša dežela teden za tednom s temi -ljudskimi osreče-valci" ! Dr. Šusteršič & Co.: posebni vlak v Neapolj, einsteigen! zadnji trenutek!
— „Domoljub" proti šolam. Na Otoku okraja postojnskega se je otvorila dne 2. aprila šola. „Domoljuba" to strašno peče. Na nesramen način se norčuje iz novega ljudskega izobraževališča: med drugim pravi: „Največja znamenitost pri tej šoli je gotovo ta, da se izmed teh 18 učencev 15 piše za Mulce." „Domoljub" je že tako daleč prišel, da je moral poseči po takih nizkih sredstvih, da pobija šolo z imeni učencev.
— Kandidat, ki se izogne svojemu lastnemu  shodu je kovač
Vrhovec, „ubožui oče celega Udmata". Pretečeno sredo je bil sklican zanj shod volilcev v Trnovem. Kandidat Vrhovec pa se je najbrže ustrašil „svojih volilcev" ter se odpeljal nekam na Notranjsko. Od tam je potem poslal gostilničarju „Janezu" brzojavko o polnoči po shodu, da je zadržan priti. Prišlo je bilo res skupaj par dobrosrčnih Trnovčanov, ki se radi na stroške drugih zabavajo, česar sevega brez kandidata Vrhovca ni bilo mogoče.
— „Osa11. Trinajsta Številka - Ose-prinaša poleg raznih smešnic in dov-tipov Času jako primemo pesem „Ve-likonočni zvonovi". — Podoba na prvi strani nam kaže, kako se božata in ližeta baron Schwegel, po domače BalohovJoža, in dr. Žlindra ter kako pij o bratovščino najhujši proČodrimovci in rimovci ža- • lostne postave. Wir sind einig Volk von Briidern! O zarte Sehnsucht, siisses Hotfen! ... Za prijetno obedno godbo skrbe iz posebne prijaznosti dr. Tavčar, dr. F e r j a n č i č in drugi Člani obstrukcijskega hlharmo-ničnega društva. Deželni predsednik Schvvarz zastonj svari vase zaljubljene dedce, naj se ne požro od same ljubezni! Škoda, da je izostal na podobi ljubljanski škof Tone. — Druga podoba nam predstavlja gospoda svetnika Kameleona s Kamna v večernem svitu, tretja risbo pa bolgarskega Nandeta Nosoroga na „tronuu.
— Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem naznanja, da je določila nižje-avstrijska trgovska in obrtniška zbornica kot specialni komite avstrijske razstave na mednarodni razstavi v Milanu v sporazumljenju z „Deželno zvezo za tujski promet na Nižjeav-strijskeina gospoda Alojzija Ghirettija, uradnika c. kr. finančnega ministrstva kot vodnika (cicerona") v pisarni tujskega prometa na avstrijskem oddelku milanske razstave. Imenovani funkci-jonar, katerega bo spoznati po črno-
rumenem traku, ima nalog občinstvii biti na razpolago v pisarni tujskega prometa, osobito pa dajati pojasnila o domovinskih pokrajinah in postajah za tujce. Njegova naloga je tudi namenu odgovarjajoča porazdelitev v pisarni porazdeljenih prospektov, brošur, zemljevidov in drugih reklamnih tiskovin. Vsled želje nižjeavstrijske trgovske in obrtne zbornice se je poučilo gospoda A. Ghirettija, ki je zmožen laškega, francoskega, angleškega in nemškega jezika ter vsled tega za službovanje na razstavi vrlo sposoben, pri našem tajništvu najnatančnejše o njegovem bodočem službovanju in se mu naročilo v interesu tujskega prometa po avstrijskih deželah najobjektivnejše postopanje. Kolikor je bilo potrebno, se ga je tudi seznanilo z razmerami tujskega prometa v avstrijskih kronovinah in z organizacijo posameznih deželnih zvez za pospeševanje tujskega prometa. Obenem naznanja deželna zveza, da bodo uradne ure njene pisarne na Mi-*-klošičevi cesti v hotelu „Lloyd" v drugi polovici meseca aprila od 41 , do 51 ,. ure popoldne. Sicer so uradne' ure od 3.—5. popoldne.
XVIII. redni občni zbor »Bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnik uradnikov- ki se je vriffl 31. marca t. 1. v mali dvorani hotela „Union", je bil dobro obiskan. S primernim nagovorom ga je otvoril načelnik gosp. A. Gutnik ter ob kratkem podal važnejše točke iz društvenega delovanja in zgodovine njegove. Spominjal se je tudi umrlih Članov A. Čolnarja in Gregorca ter Jos. Luckmanna, predsednika kranjske hranilnice, ter pozval navzoče, da v znak sožalja vstanejo raz sedežev, čemur so se navzoči tudi odzvali. Izrekel je med drugim tudi, zahvalo tukajšnjim dnevnikom za naklonjenost društvu ter blagohotno priobČevanje društvenih vesti, zatem pa predstavil zborovalcem zastopnika polit, oblasti, gospoda magistratnega svetnika Iv. Šeška, ter dal nato besedo tajniku g. Tomažiču. Iz njegovega poročila povzamemo, da je štelo društvo v preteklem letu 1*2 rednih in 2 častna člana ter da je odbor rešil v enajstih sejah 168 vlog. Na občnem zboru 1. PJ03 premenjena pravila je ministrstvo za notranje zadeve potrdilo, ter so torej stopila v veljavo. Društveni dohodki so se vsled odborovega prizadevanja nekoliko pomnožili, ker se je pri stroških upeljalo strogo nadzorovanje. — Za tem je poročal blagajnik g. Rajko Boltavzar o finančnem stanju društva, in sicer je imelo društvo v poslovnem letu: dohodkov 11.4S6 K 99 h, stroškov pa 2482 K 53 h, in znaša čisto premoženje torej 9004 K 4b* h. Na podporah je prejelo društvo: od slav. kraujske hranilnice 2<X3 K, — deželni zbor je dovolil za leto 19U'l oziroma 1904 a še ne izplačati dal) 2< H) K, — obč. svet ljubljanski je dal 5(> K, — „Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico- 40 K — in kot dr. Mader-jevo zapuščino je prejelo društvo po odbitku pristojbine• L885 K 58 h. — V odbor so bili potem izvoljeni gg. : A. Gutnik | načelnikom >, A vg. Stamcar (namestnikom), Rajko Boltavzar (blagajnikom) in Iv. Tomažič (tajnikom*, kot odborniki pa: A. Turšič, Al. Bre-skvar in V. Bischof; kot namestniki: A. Januš, J. Krzen in Fr. Golob; kot revizorji pa: Jos. Vindiš, K. Šebenik ter Val. Kopitar. — V razsodišče pa gg. Mihael Verovšek kot načelnik ter 4 člani. Na predlog Člana g. Porša je občni zbor sklenil s Četrtino glasov, da se zdravniško mesto razpiše, vse drugo pa ukrene odbor v svojem delokrogu. S tem je bil dnevni red izčrpan in načelnik je občni zbor z zahvalo za udeležbo zaključil.
— Senzacijonaina znamenitost za Ljubljano. Pred nekaj časom smo opozorili občinstvo na gledišče tako imenovanih živih slik, ki ga bode v Ljubljani stalno ustanovil tukajšnji fotograf g. Davorin Rovšek Vse priprave za otvoritev tega gledališča so sedaj že končane, ter je otvoritvena predstava določena na soboto, dne 21. aprila t. 1. V veliki dv orani hotela „Unionu bode imelo občinstvo tistega dne priliko, občudovati sijajne glediške prizore, ki se bodo izvajali s pomočjo najboljšega kinematografa (teatroskopa). Strme bode občinstvo gledalo tam tudi zračne slike (Nebelbilder), ki se bodo kazale med odmori posamezuih točk programa „Elektro-Kiuoskopa" : te zračne slike se bodo kazale v velikosti 5 do t> m, v kateri velikosti jih dosedaj še sploh ni bilo videti. Natančneje povedali bodo lepaki, ki izidejo prve dni prihodnjega tedna. Opozarjamo na te predstave posebno tudi občinstvo z dežele, ter priporočamo, da si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice, ker seje nadejati obilnega obiska Vstopnice dobivajo se pri g. l»avorinu Hovšku in na dan predstavo pri blagajni
Učiteljsko tiskovno društvo
se je ustanovilo dne 11. t. m. v Ljubljani na deleže po 100 K. Člani smejo biti učiteljska društva in samostojni učitelji in učiteljice. Takoj prvi
je bilo podpisanih 280 dele-V a 100 K.   V upravni svet so . izvoljeni gospodje: IvanB emot, an   Crn ago j,    Luka "Jelene, an Ksav. Trošt in Karel Wider; aadzorstvo pa: Jakob Dimnik, kob  Pretnar, Vendelin Sadar, an Škulj  in Janko Žir o v ni k. i namestnika v upravnem svetu sta 'a izbrana gospoda: Anton Lik.o-: in Anton Smrdel j.   Deleži po l kron  se plačajo takoj ali pa v etniesečnih obrokih po 10 kron.
— Občni zbor šentpetrske tenske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda bo vrši v sredo, 25. i m. ob osmi uri zvečer na Sv. Petra cesti v gostilniški prostorih gospe Crnetove (pri Jerneju) po običajnem sporedu. P. n. članice in Člani se uljudno poživljajo, da se ga izvole udeležiti v čim možno mnogobrojnem čislu. — Nečlani lahko neposredno pred zborovanjem prijavijo svoj pristop k društvu.
— Odbor za Martina Malen-ška nagrobni spomenik je razpravljal v svoji II. seji dne 5. aprila UH)6 o prostoru za grob pokojnega upnika na novem pokopališču pri v. Križu in o veselici, ki jo prirede
prid zgornjemu smotru koncem eseca maja ali začetkom junija t. 1. rrodne dame Šentpetrske župnije z releblagorodno gospo ž u p a n j o ilico   Hribarjevo    na Čelu.
— Posredovalnica za službe adruge gostilničarjev, kavarnar-
jev itd. je posredovala meseca sušca v 42 slučajih. Iskali so službe: 2 pla-"ilna markerja.   1  podmarker,   1 natakar,   4   blagajniČarke.   1 pomožna uharica.   6   natakaric   na   račun, 3 loge in 2 kuharja za kavarno, 6 ku-aric, 4 sobarice, 3 podnatakarice, 5 ; kinj. 4 pomagalke. Dobili so služ-2 markerja, 1 natakar, 2 nataka-ci za kavarno, 3 natakarice na račim, natakarici za strežbo, 2 kuharici, 1 •možna kuharica. 2 slugi za kavarno, slugi za restavracijo, 1 sobarica, 3 iužkmje, 1 kuhar za kavarno.  1 poriv alka.   Službe iščoči se opozarjajo, la posredovalnica brezplačno posre-nje v Gradišču 7., 1. nadstropje.
— Obrtno gibanje v Ljubljani.
ekom meseca marca so pričeli v Ljub-ani izvrševati  obrt:  Tvrdka brata avka, Šelenburgove ulice 1, iz delo-anje kirurgičnih izdelkov itd.; Josip dlak, Sv. Petra cesta 9, trgovino z ešanim blagom: Ivan Breskvar, Sv. etra cesta 23,  ključavničarski obrt; ndovik Fantini, Ključavničarske ulice trgovino z lesom in ogljem: tvrdka rata Deghenghi,  Maiusa & Cornp., /burgove ulice 0, tovarna za lesne •ielke in  glasovirje;  Ivan Komar, rakovske ulice 13, prodajo drv in :emoga; Jakob Polutnik, Florjanske e 24, pekovski obrt; Terezija Se-Kopališke ulice 12, malo trgovino ešanim blagom ; Ivan Perme, Gle-liška stolba 3, krojaški obrt; Franka Zaletel, Vodnikov trg, prodajo ril: Fran Matjašič, Rimska cesta 1, vski obrt: Marija Puncah, Trnov-pristan 14, sejmarstvo z devoci-alijami in galanterijskim blagom: ore   Montresor,   Pogačarjev trg, dajo južnega sadja in zelenjadi. Odglasili, oziroma faktično opustili a so obrt: Anton Primožič, Rasljeva ta 3, trgovino z mešanim blagom: ton Matjašič, Tržaška cesta 13, pe-Bvski obrt; Marjeta Prek, PogaČar-trg, branj arij o ; Ignacij Ćamernik, menskega   ulice   26, izdelovanje etnega kamenja: Karel Januš, Zimske ulice 3,  trgovino  z  urami: dolf Vrtnik,  B[ranilnična cesta 7. evljarski obrt: Pavel Peterca, Lin-love ulice 4, malo trgovino z vini in žganjem ter prodajo živil; arija Bončar, Gradišče 14, pleskarski Ivan Strus, Martinova cesta 23, lovino z mešanim blagom; Marija buikar, Vodnikov trg, prodajo živil; gust Gianini, Komenskega ulice 36, elovanje figur iz mavca: Alojzija sar,   Pogačarjev   trg, branjarijo; an Pust sen., Hradeckega vas 20, arski obrt: Marija Pavlic, Poga-jev trg, prodajo sadja in slaščic: an Novak, Krakovske ulice 6, pro-jjo premoga in drv; Marjana Kern, ančiškanske ulice 2, prodajo lončene >ode.
Pevsko društvo „Ljubljan-Zvon" naznanja  slavnemu ob-^tvu, da ima dne 10. junija t. 1. rNovem svetu" ljudsko vrtno ve-co. Ker ima pa 3. junija bratsko tvo „Slavec" veliko veselico, se naznanjena veselica „Ljudski ta-preloži na poznejši čas.
— Slovensko pevsko društvo
pa" priredi v ponedeljek 10. t. m. lico v gostilniških prostorih gosp. Jaka na Martinovi cesti. Vstop-* za osebo 40 v., otroci so prosti. ;etek ob petih popoldne. — Izredno krasni voli. Včeraj
mestni klavnici pobili 2 krasna, Ino težka a tudi silno draga vola. *ta veljala skupaj 2000 kron. — sta dosedaj najtežja in najdražja \- kar jih je bilo kedaj v Ljubljani itih. Kupila sta jih gg. Fran lše. mesar na Jurčičevem trgu in ton Zupan, mesar in gostilničar ■Starem trgu in sicer od župana g.
me-za
Bojan ca v St. Petru pri Novem mestu. Imeli smo priliko ogledati si orjaške dele razsekanih volov ter smo se prepričali, da sta se ta dva sarja izredno dobro oskrbela praznike.
— Iz Medvod se nam piše: Dobro znani župnik Brence v Preski pri Medvodah ne neha uganjati svojih že do skrajnosti sezajočih bedarij. Ni mu zadosti, da na prižnici vedno Čveka o politiki, začel je tudi v šoli neumnim otrokom razlagati namesto krščanskega nauka stvari, katere otroke razburijo, da še tisto pozabijo, kar se doma nauče. Pred nekaj tedni mu zopet ni dala žil'ca miru, začel je v šoli rentaČiti rekoč: Ja, odkar je bilo hujskanje v Sori, ja, Sori, prepadlo je vse v Preski in Medvodah j a, ja, vsi so postali divjaki, vsi, j a vsi. Sorski hujskači bi naj šli rajši za peč, ja, za peč in učili se krščanskega nauka, katerega nič ne znajo. Ja, j a torej gosp. Brence, je li to Vaš krščanski nauk V Tudi mi smo mnenja, da odkar je zapustil občespoštovani župnik g. Berce svojo faro, je mnogo podivjanih ljudi, a temu vzrok je odsotnost prej snega gospoda župnika. Nadalje Vam svetujemo, da se raje Vi naučite pametne pridige, kakršna spada v cerkev. Skrajni čas je že za to, ker ljudstvo, ki zahaja v Presko k službi božji, že odkar ste Vi tu, ni slišalo iz Vaših ust pridige, ki bi spadala v cerkev. Bralcem Hberalnih Časopisov ste začetkoma branili v cerkev, a sedaj odločno prepovedali, ker so po \ ašem mnenju samo za napoto. Torej tako daleč smo prišli, da se nam celo prepoveduje cerkev!? Ste li Vi potem božji namestnik? Mi pač ne zahajamo v cerkev zaradi Vas in Vaših pridig, temveč zaradi Boga. Upamo, da se poboljšate, ako še ni prepozno, sicer se oglasimo kmalu zopet, ker gradiva imamo dovolj.
Zavedni M e d v o d č a n j e. Čuden slučaj. V Stndenčicah pri Sori je pogorela v ponedeljek hiša neki Mariji Hartman. Ravno ta dan, ko je hiša pogorela, sta delala Marija Hartman in Anton Bernik kupno pogodbo za to hišo. Anton Bernik je kupil hišo za 880 K, zavarovana je bila pa na 1000 K. Ako bode zavarovalnica izplačala celo vsoto Antonu Berniku, bo ta takoj na dobičku za 120 K. Vnelo se je v dimniku, ker -o preveč kurili.
Misijon  v  Poljanah. Ni
dolgo tega, kar smo imeli sedaj o postu v Poljanah misijon, ki so ga vodili jezuitje. Kakor povsod, je bila tudi tu glavna naloga gonja proti svobodomiselnim listom na prižnici kakor v spovednici, ko se je nevednemu ljudstvu pod smrtnim grehom prepovedovalo brati te liste. Oni že vedo zakaj — mi tudi. Drugo je bila agitacija za volitve pod pretvezo, da je ta odpadnik, kdor ne voli katoliških, od škofa priporočenih mož, kakor na pr. Demšarja ali Čoča. Nič drugega kakor hujskanje. In te grožnje s peklom. Propovedi je imel znani jezuit, Čigar ime pa zamolčimo, ker nočemo omadeževati lista s tem imenom. Kaj tacega bi se ne smelo tu ponoviti. Kar se je govorilo z lece, je tako, da se v spodobnem listu ne da ponoviti. Ako se o takih stvareh govori   javno   s   prižnice,   o kakšnih
posobnostih se potem razpravlja še v spovednicah. »^a bi bilo kaj umestno, bilo bi to, da se tako demo-ralizujoče. ljudstvo podivjajoče kla-farije v cerkvi enkrat za vselej prepovedo! O hujskanju proti državnim in družabnim zakonom, da je cerkev vse in vsa oblast — molčimo.
oril je tudi neki jezuit, o katerem bi vedeli ljubljanski mesarji in hišne na šentpetrskem predmestju nemara mnogo zanimivega povedati. Grmel je več ali manj na vse stanove. Na piko je posebno vzel gostilničarje. No možu se je poznalo, da iz njega govori v obilni meri zaužiti alkohol. To bi nam tudi potrdili farovški sodi, ki so se hitro praznili tiste dni. Sploh pa. če bi ne bil učinkoval alkohol, bi morali misliti, da tak Človek ni normalen. Misijon je imel edino ta uspeh, da so se nekateri ljudje podivjali in posuroveli, blažilnik vplivov pa pod danimi pogoji sploh ni mogel imeti. Nadučitelj in učiteljica v Poljanah bosta oba prestavljena, ker se nista udeležila misijona in procesije. Torej zato, ker sta imela redno šolo, bi naj šla iz Poljan. To pa se zgodi silno lahko: župnik naj jima da polo, pa bo! Tako bi morda bilo v časih konkordata, sedaj pa prestavljajo učitelje druge oblasti in ne župniki!
Pešizlet priredi jeseniški „Sokol" na Velikonočni ponedeljek 16. t. m. na Mojstrano in Dovje. Vabijo se vsi prijatelji društva. Na zdar !
Spomenik pok. kanoniku
Lampetu bodo postavili v rnem vrhu nad Idrijo. Ker je bil Lampe duhovnik, kakoršnih žalibog pogrešamo med našo duhovščino, je vreden dostojnega spomenika.
— Javni vinski semenj, spojen z vinsko pokušnjo v postonj-ski jami. Da se tudi vipavskemu vinu zopet pridobi zasluženo ime ter
se po možnosti povzdigne vinska kupčija z vipavskim vinskim pridelkom, in ker se je lansko jesen v Postojni vršivši se vinski semenj precej dobro obnesel, se priredi letošnji s p o m-ladni vinski semenj, spojen z javno vinsko pokušnjo, v Postojnski jami, in sicer v nedeljo, dne 6. m a j a. Zaradi ugodne železniške zveze z Ljubljano in s Trstom se semenj prične popoldne. Na semnjišČu, tj. v veliki plesni dvorani, bo ves čas svirala godba, morda nastopijo tudi pevski zbori. Vstopnina bo skrajno nizka, najbrž le 50 vin. ? Zaradi pregleda in reda bodo vinogradniki razvrščeni po posameznih občinah, da se bo mogel vsakdo prepričati o kakovosti vinskega pridelka v posamnih vipavskih občinah. — Prosto pa je tudi Dolenjcem, da tamkaj razstavijo svoja vina. Natančneje obvestilo pozneje.
— Umrl je v Postojni 721etni davčni sluga Anton Smerdu, ki je bil v bitki pri Kustoci.
— Javno kopališče v Postojni.
G. Pavel Jurca v Postojni je pričel te dni graditi jVvno kopališče poleg svojega hotela „Ribnik". Delo bo gotovo do prihodnjega poletja. Gotovo bo ta naprava izborno uspevala, saj so jo v Postojni že težko pogrešali.
— 13,000.000 gld. iščejo baje na razvalinah graščine „ baronov iz Ravn" na Taboru pri Postojni. Že mesec dni kopljejo tam prav pridno, a izkopali so dosedaj le oglje pogorelega gradu.
Lokomotiva je povzročila gozdni požar v „Tihi dolini" blizu Postojne tik železniške proge. Pogorela sta dva ha gozda. Škode je okoli 1000 K.
— Iz   Ustja na Vipavskem.
Podpisani pomilujem ono človeče, katero gotovo nima lepega imena, ko se sramuje svoje laži v „Domoljubu" št. 10 t. 1. podpisati. Dopisunu greni življenje, ker ne more doseči v mojem županstvu nobene šarže, zato pa meni očita, da imam devet šarž, vsled katerih da nimam časa, da bi pustil farovž popravljati na Ustju in pa da ne znam ubožnih listov delati. Povem jasno in odločno: To je obrekovanje in laž. Resnica je le, da, ako bi bil „Dornoljubov" dopisnik mesto mene za župana, bi gotovo nastale v Ustju turške razmere. Grozi mi nadalje, da ne bodem županil toliko časa kot si mislim; na to odgovarjam, da še nisem premišljal, do kdaj bodem županil. kakor tudi ne, da bi jaz kot župan moral takim tepcem odgovarjati, ker niste vredni tega. Dobro vemo, da vas jezi, ker nimate najmanjše besede v občinskih zadevah ali tudi v prihodnje je ne boste imeli, ker mi smo vztrajni in ne bodemo klerikalcem prodali ustjanske trdnjave, na kar smo visoko ponosni. Dragi ščip-karji, spravite se torej z nami, drugače boste imeli grenko življenje; ako pa mislite meni županski stol spodmakniti, se pa silno motite. Ob določenem času ga bodem z veseljem odstopil, ali le iz naše srede izbranemu, omikamu in poštenemu prijatelju, ker nočem, da bi prišla naša trdnjava v roke zaslepljencem. Ako bi se kaj takega zgodilo, bi si morali misliti v resnici, da smo na Turškem. — Ignacij Stibil. župan na Ustju.
— Ormož ob Dravi. Občni zbor tukajšnje starodavne „ Čitalnice" izvolil si je za tekoče društveno leto sledeči odbor: Predsednik g. dr. Ivan Geršak, predsednika nam., dr. Ivan O m u 1 e c, blagajnik č. g. Jaan K u -binek, tajnik g. Anton Po rek ar, gospodar in knjižničar g. Ivan Rich-ter, odbornika g. Fran Gomzi in g. Josip Rajšp. Odbor si želi vsestranske podpore, da bode zamogel izpeljati lepe društvene naloge. V to pomozi Bog in vsakega posameznega srčnost junaška.
— Požar je uničil 9. t. m. v Platu pri Rogatcu hišo in gospodarsko poslopje zakonskih Antona in Helene Miška. Zažgali so otroci.
— V mrtvašnici je hotel posiliti v Gradcu mrliški sluga Horina neko deklico, ki je prišla ogledovat mrliča.
— Dela v bukovskem predoru nove Železnice bodo končana tekom 8 ali 10 tednov. Te dni se je izvršila kolavdacija na progi od tunela Pod-brdom do Bukovega. V delu ostane le še okoli 400 delavcev.
— Orožna smrt. 21 letna Karo-lina Ferletič iz Doberdoba na Goriškem je stopila z ognjišča in prevrnila petrolejko, ki se je razbila. Petrolej se je vžgal in v hipu je bilo dekle vse v ognjz, ker se ji je vžgala obleka. Vso ožgano so prepeljali v bolnico v Gorico, a vse je bilo zastonj. V groznih mukah je umrla nesrečnica. Tudi oče in mati sta si ožgala roke.
-7 Po nedolžnem tepen. Pred-snočnim so v Trstu v neki ulici pravile tri ženske vse prestrašene, da je v bližnji ulici strah ali kaj. Ker so TržaČani ljudje, ki se ne boje nikogar, drla je nabrala se množica na imenovano mesto, kjer bi imel biti strah. Tam so našli moža, ki je šel mirno svojo pot. Ko je videl, da se podi
truma ljudi proti njemu, ubral je pot pod.noge in bežal. A kmalu so ga došli. Niso poslušali njegovih besedi, ampak mlatili so ga kot nori, da je moral možak iskati pomoči pri zdravniku, ne da bi vedel, zakaj je bil tepen.
— Hčer Odpeljal. Kakor smo poročali svoj Čas, je 20 letni Vincenc de Marin v Trstu odpeljal jako mlado Elzo S., hčer ugledne tržaške rodbine. Prišla sta pa le do Pulja, kjer sta se morala vrniti. Pri razpravi, ki se je vršila včeraj v Trstu, je sveto zatrjeval de Marin, da se dekleta ni prav nič dotaknil in da je bila v največji varnosti, ko je šla ž njim, vkljub temu je bil de Marin obsojen na 5 tednov ječe.
— Pribežališče dunajskih in sploh nemških pobičev je Trst in
od časa do časa išče kateri izmed teh nesrečnikov v tem mestu svojega zavetja. Tako je 12letni Franc Pfaunz z Dunaja ukradel doma očetu zlato uro z verižico, zastavil v zastavljalnici za 140 K in jo odkuril v Trst, kjer se je čudom čudil veliki luži toliko časa, dokler ga ni zgrabila neusmiljena roka policajeva in ga odvedla na varno, kjer počaka toliko česa, da ge odpeljejo po odgonu k staršem, kjer ga gotovo čaka kako burno presenečenje.
— Nogo je zmečkalo kolo težko
obloženega voza v Trstu 191etnemu Evgenu TrebniČu. Morali so ga prepeljati v bolnico.
— Visoki  gostje  v Opatiji.
Knez Hohenzollernski je prišel v Opatijo z vso svojo družino. 25. t. m. pride tja rumunski kralj Karel.
Razmere v občini Materija V Istri. Piše se nam od ondod: Lansko leto je silno slabo pridelal kmet, zlasti v naši Istri! Obljubovali so nam podpore, državne, deželne in ne vemo, kakšne še. Siromašno ljudstvo je bilo veselo, ker je upalo, da bo kaj dobilo. A kaj je dobilo? Prav nič. Župan naše občine nam je obljubil marca lanskega leta, da dobimo 2050 gld. državne podpore za nakup semena. No minulo je pa že nad eno leto od takrat, a dobili še nismo niti vinarja. Ker denar vsak dan potrebujemo, prosili bi gospoda Kastelica, da se dotična svota razdeli med siromašno ljudstvo, ker s tem se izpolni le stara obljuba.
— Panorama - ko s morama na Dvornem trgu pod Narodno kavarno nas poperje prihodnji teden od ponedeljka naprej v Rusijo, kjer nam razkazuje najlepše znamenitosti Petrograda, Carskega sela, Petrovega dvora, Krenila, Moskve itd. Poleg razkošnosti, ki jo uživa carska rodbina, vidimo tudi množino naravnih krasot in opozarjamo tudi na razne vodopade. Povsod imamo dohod, celo v cari-Čino spalnico — kar bi nam bilo gotovo drugače prepovedano! — ogledamo si orožarno, plesišče, razne muzeje, vodomete itd., a povsod nas čaka nebroj presenečenj. Zato si gotovo vsakdo ogleda to znamenito serijo, saj je panorama na velikonočni ponedeljek odprta.
— Skrb za praznike. Danes
dopoldne je delavka Uršula Jeretinova izmaknila na stojnici g. Zajca v Šolskem drevoredu kos suhega mesa, a jo je lastnica še pravočasno opazila in izročila policiji.
— Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjim je zadel na Ižanski cesti s kolesom delavec Jožef Jevc iz Črne vasi v Marijo Žagarjevo iz Iške loke, ko je nesla v mesto jajca. Košara ji je padla z glave in se ji je pobilo za 5 K jajc.
— Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati. V Heb je šlo 10, v Meran 5, v Inomost 4, v Scheibbs pa 19 Hrvatov. Na Jesenice je šlo 10 Macedoncev. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev in 90 laških zidarjev, v Budimpešto se jih je pa odpeljalo 40.
— Najdeno je črno nojevo pero. Lastnica ga dobi na magistratu.
— „Ljubljanska društvena godba11 priredi velikonočni ponedeljek v restavracijskih prostorih hotela „11 i -rij a („Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Prvi veliki vojaški koncert na prenovljenem Koslerjevem vrtu bode velikonočni ponedeljek, dne 16. t. m. ob polu 4. uri popoldne. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Bolgarska cerkev in Rim. Iz Rima poročajo, da je dospel tja episkop Menini. papežev delegat v Sofiji in Plovdivu, da se posvetuje z Vatikanom o prestopu bolgarske cerkve h katoličanstvu, da bi papež Ščitil Bolgare pred Grki in Srbi v Makedoniji. Sofijski „Dan" pa prinaša oster članek proti Meniniju vsled njegove katoliške propagande, da bi privedel bolgarsko cerkev Rimu. „Dan" piše, da katoliška propaganda na Bolgarskem nima verskega, temveč političen
namen. Menini je agent dunajske politike.
— Avstrijska ministra v Dalmaciji. Zadrški „Narodni List" poroča, da sta avstrijski minister dr. Kozel in grof Auersperg obiskala Dalmacijo, a ne da bi se ustavila v Zadru. List omenja, da je narod več pričakoval od tega obiska, a ministra sta prišla v Dalmacijo na prijeten turistični izlet.
— Nova hrvatska drama na os i ješki pozornici. Dne 8. t. m. je v Osijeku uprizorila čiriceva dramatska potovalna družba prvenec mladega hrvatskega književnika I. Dobržanskega „Hamid-beg", dramo iz bosanskega življenja. V njej je podal mladi pisec tožno sliko propadanja bosanskega plemstva izza okupacije. Igra je uspela jako lepo.
— Hrvaškakmetskastranka je že objavila svoje kandidate za de-želnozborske volitve, čeprav hrvatski deželni zbor še ni razpuŠčen in še niso razpisane volitve. Vodja kmetske stranke, Stjepan Radić, kandidira v dveh volilnih okrajih, njegov brat,' dr. Ante Radu- celo v treh volilnih okrajih. — Kmetska stranka je imenovala sedaj 20 kandidatov za volitve, za nekaj drugih okrajev jih misli obelodaniti v kratkem.
— Košut o v a kandidatura na Reki. Odličen reški meščan A. Walluschnig je v okom predstoječih volitev v ogrski državni zbor poslal trgovskemu ministru Košutu naslednjo brzojavko: „Većina reških volilcev želi Vašo ekscelenco kandidirati." — Košut se mu je nato zahvalil in izjavil, da ne more sprejeti pomijane mu kandidature, ker ostane poslanec dosedanjega okraja.
— Humoristični večer priredita na velikonočni ponedeljek, dne 16. aprila v restavraciji „Narodnega Doma" v Ljubljani M. in Ljub. Mar-ković. Vspored je jako izbran in vele-zabaven. zato se nudi s tem občinstvu prijetna, vesela zabava. Vstopnine je 1 K. Začetek ob i/19. zvečer.
— Madžarska slikarska razstava v Belgradu. Madžarski listi javljajo, da hočejo madžarski slikarji iz .Nemzeti-salona" (narodnega salona i v Budapešti prirediti o Binkoštih v Belgradu veliko slikarsko razstavo, da tudi s tem dokumentirajo srbsko-madžarsko prijateljstvo. Tajnik madžarskega salona pride v Belgrad radi sporazuma s srbskim umetniškim društvom -Lada-.
Širom slovanskega sveta.
Volitve vruskogosudarstveno dumo državni zbor). Dnevnik „Strana" in „Ruskaja Vjedomosti-priobČujeta statistiko volilcev po njih. političnem prepričanju. Izmed izvoljenih pred 30. marcem jih pripada 294 levici, 204 sredini. 92 desnici, a 118 je divjakov. rRusk. Vjedomosti-prinašajo naslednjo tabelo o izidu volitev: Soc. dem. zmagajo v 2 mestnih okrajih: konšt. demokratje v ls7 mestnih, 60 kmetskih, skupaj 247 okrajih; stranke demokrat, reform v 4 kmet. okrajih: progresisti v 20 mestnih, 27 kmetskih; zmerni liberalci v 1 mest., 12 kmetskih okrajih: zveza od 17 (301 okt. v 48*mestnih, 53 kmetskih okrajih; stranka pravega reda v 1 mestnem, 4 kmetskih: zveza obrtnikov v 46 mestnih, 3 kmetskih okrajih; konst. monarhisti v 6 kmetskih; židje v 3 mestnih: Poljaki v 7 kmetskih, neznanih političnih barv v 99 mestnih, 150 kmetskih okrajih.
— t F e o d o r N i k o 1 a j e v i ć , ruski državni svetnik, je umrl koncem prošlega meseca v visoki starosti, na svojem posestvu v Kovini -zapadna Rusija . Bil je eden onih starejših Bolgarov, ki je delal neutrudno za zedinjenje južnih Slovanov v onem času. ko je to misel propagiral knez Mihajlo. Udeležil se je krimske vojne, in bil v ruski službi nad 50 let. Ju-goslovanstvo izgubi ž njim vrlo mnogo, toliko več, ker je bil morda poslednji predstavnik one generacije, ki je prva postavila na dnevni red vprašanje o združenju vseh Jugoslovanov in videla v tem edino rešitev od tujinskega navala. In tej ideji je ostal veren do zadnjega diha.
— Rusko umetniško gledališče. Dne 10. t. m. je družba ruskih gledaliških umetnikov odšla iz Prag* kjer je priredila tri predstave, na Dunaj. Na kolodvoru so se prisrčno poslovili od njih češki umetniki in jim priredili prisrčne ovacije. Ta umetniška družba je žela povsod po NeinšKem, kjer je nastopala, velikanske umetniške triumfe. Zlasti v Berlinu niso mo^li prehvaliti ruskih umetnikov, in umetniški listi so pisali, daje ta gledališka družba izmed prvih in najpopolnejših na evropskem kontinentu. „Moderne Zeitung" je pisala, da bi se berlinski igralci lahko mno-gokaj naučili od ruskih umetnikov.
— Afera prof. Masarvka. Proti prof. dr. Masarvku je odrejena na tožbo kateheto v pred okrajnim sodiščem v Pragi razprava za 18. t. m. Za to razpravo vlada v Pragi tako silno zanimanje, da se bodo izdajale posebne vstopnice za razpravo.
Umetniške   razstave v Pragi.   Pozornost   vzbuja   v Pteftgi
neka odredba policijskega ravnatelja, da mora ostati umetniška razstava češkega umetniškega društva „Manesu zaprta med velikonočnimi prazniki in da mora izostati otvoritev kolektivne razstave slik F. Kupke, v Parizu živečega češkega slikarja, dne 14. t. m. „Čas" omenja, zakaj ta odredba ne velja za Dunaj, kjer ostane med Ve-likonoČjo odprta „Secesija" ter „Kiinst-lerhaus". Društvo „Manes" je zoper odredbo vložilo rekurz.
i Angleškem 30 1
* Najnovejše novice. P notarji „P o tem k in a". Rumunski ministrski svet je sklenil, izgnati pun-tarje ruske ladje „Potemkin", kolikor jih je še na Rumunskem. Vodja pun-tarjev, Matučenko, je dobil poziv, da mora v 24 urah zapustiti rumun-ska tla.
— Katastrofa vOourrieresu. Sedaj je uradno razglašeno, da je v rudniku ponesrečilo ravno 1100 mož. 309 trupel so že spravili na dan, 791 pa jih je še v rudniku.
— 21 2 milijona dolgov je zapustil neki bankir v Antverpenu ter pobegnil.
— Grofica Montignoso je na sprehodu v Florenci padla ter si zlomila nogo.
— Za otrpnenjem tilnika so zbolele v Opavi tri osebe.
— Z a s o 1 n č a r i c o j e z b o 1 e 1 o v D o v eru
jakov. Dva sta že umrla
— Električna svetilka je ubila na Dunaju hišno Skala pri zdravniku dr. Kapsommerju.
— S pokvarjenim govejim mesom se je zastrupila v To-kaj u cela rodbina kmeta Solvmossija.
— Dvoboj s kartami. Na plesu pri grofu Teodorovu v Varšavi sta se sprla dva plemiča. Dogovorila sta se, da se mora tisti izmed njih, ki izgubi prvo igro pri kartah, takoj ustreliti. Igro je izgubil Komorovski ter se ustrelil v stranski sobi, dočim je v salonu igrala godba.
— Poroka španskega kralja Alfonza s princezinjo Baten-berško bo 1. junija letos.
* Silno bruhanje Vezuva. Kralj
je zopet prišel v naselbine pod Vezuvom, ki so najhujše trpele vsled bruhanja Vezuva. Kralj je vse opazil ter trezno presojal. Župan neke vasi ga je prosil, naj pošlje vojake; ki bodo kidali pepel s streh. Kralj mu je odgovoril: „Kaj hočete z vojaki? Povabite prebivalce, naj delajo. Sam bi vzel lopato ter vam dal zgled." Kralj je neprestano srečaval procesije. Rekel je, naj bi duhovniki vendar ljudem svetovali delati, da obvarujejo svoje hiše propada. Župniku v Ottajanu. ki se je prišel kralju predstavit, je rekel: Vi ste župnik, a niste opravljali svoje službe, temuč ste zbežali. Sram vas bodi, odstopite. Prihod kralja in kraljice je nesrečne prebivalce navdušil. Sicer pa je položaj nespremenjen. — Ministrski Predsednik Sonnino je dal pomožni komisiji pol milijona lir na razpolago. Predsednik komisije je vojvoda Aosta. V Ohtajanu so zopet izvlekli iz razvalin 7 mrt\ih trupel. — Po celi Italiji se je dosedaj za ponesrečence nabralo pol milijona lir milo-darov. — Včeraj je bilo prvič zopet mogoče iti od opazovalnice na Vezuv. Noč je bila mirna. V Neapelju se je nebo zjasnilo, da gledajo po dolgih pepelnastih dneh zopet solnce. V San Giuseppu so izvlekli izpod razvalin 12 oseb živih, ki so bile pet dni pod-sute. Vojakom in ognjegascem se očita, da prepočasi delajo, a katoliško ljudstvo je tako indolentno, da le jadikujef delati pa ne mara. — Poslanik L ti t z o w je v imenu avstrijske vlade izrekel italijanski vladi sožalje,
* Dohodki bolgarskih železnic so znašali lani 11,481.843 K, t. j. za 308.646 K več kot leta 1904.
* Prerok Jeremija — zaplenjen. Mostarski „Osvit", kateremu je cenzura zaplenila skoro vso prvo stran, izpolnil je v številki minole srede to praznino z oglasi in z žalostno pesmijo proroka Jeremije, pogl. 5, vrsta 1—22: „Spomni se, o Gospod, kar nas je zadelo, poglej in vidi našo sramoto. Nasledstvu našemu ukazuje tujec, z našim domom inozemec . . . Sužnji nam gospodarijo in nobenega ni, da bi nas rešil iz njih rok . . ." Toda cenzor je zaplenil besede proroka Jeremije !
* V divjaški Nemčiji branijo poljskim vojakom rabiti molitvenike v poljskem jeziku. Polkovnik Gezey-ski je bil upokojen samo radi tega, ker je prodal svoje imetje v Poznanju nekemu Poljaku. Učitelji v ljudskih šolah pretepavajo poljske otroke do krvi, ako sUšijo, da govorijo poljski. Ko je govoril dne 31. pr. m. o teh odnošajih poljski poslanec Wil-czinsky v nemškem državnem zborn, ga je predsednik klical k redu!
* Drag sneg. Pogodbenika za odvažanje snega v New Yorku, Wil-liama Bradleva, so pri odvozu snega tekom zadnjega sneženega viharja razni nadzorniki, poslovodje in vozniki ogoljufali za 50.000 dol. Radi tega je sedaj potom čas niskih inse-
ratov razpisal 50 dol. nagrade vsakomur, kateri si nepostavnim potom prilasti takozvane snežne listine, oziroma kateri jih prodaja. Najel je vse polno detektivov, kateri vsakogar are-tujejo, kogar zasačijo pri taki manipulaciji. Za vsak voz snega plača Bradlev po 32 centov (1 konj) in po 64 centov (2 konja). Ko prične voznik z odvažanjem, dobi listek s 50 številkami. Pri vsakem odvozu mora delovodja prekrižati eno številko, na kar se po dokončanem dnevnem delu listki izroče pogodbeniku v svrho iz-Plačanja Pogodbenik je sedaj dognal, da so bili nekateri listki takoj po prvem odvozu prečrtani. Na ta način je prišel na sled goljufiji. Take goljufije se pojavljajo pri vsakem snegu, toda nikdar v toliki meri kakor letos.
* Bazne misli o časnikarstvu.
Dr. Julij Bachem v Kolnu je izdal venec aforizmom o časnikarstvu, iz katerega posnamemo sledeče: Kdor išče v časnikarstvu samo zabavo, naj S9 poprime rajši Česa drugega ali pa ničesar. Pri časnikarstvu se ne hodi na izprehod. — Ako si napravil neumnost v časniku, naj ti bo v tolažbo, da tega ne bo videl vsak čitatelj. Mnogi posebno tvoji nasprotniki bodo videli v tvoji budalosti nenavadno naglico. — Uredništvo in tiskarna sta si navadno dva sovražna tabora. Urednik navadno trdi, da stavci slabo Čitaj o, a stavci trde, da urednik napačno piše. Zdi se, da imata oba tabora prav. Časopis, ki hoče vsem ugoditi, se mora najprej šele iznajti. Ako pa se to, komu kdaj posreči, kar ni verjetno, želeti je, da tak časnik Čimprej e zopet izgine, ker bi nič ne veljal."
* Potreben pouk. Povodom zadnjega bivanja virtemberške kraljeve dvojice je šla kraljica nekega dne na sprehod s svojo dvorno damo po mestu. Nasproti jima je prišel oddelek vseučiliščnikov v čepicah. Oholi burši se niso hoteli izogniti, tako da sta morali dami stopiti z ozkega hodnika v blato. Kraljica pa je dijake dobro poznala. Par dni nato je dobilo predsedstvo dijaškega društva „Suevia", kateremu pripada tudi kralj kot stara hiša, povabilo h kralju. Vsi so se praznično oblekli, ker so pričakovali posebnega pogoščenja. V predsobi so morali čakati dobre pol ure, potem pa je stopil pred nje kralj ter jih nagovoril: „Ne morem zahtevati, da bi vsi Člani poznali mojo ženo, toda to pa smem zahtevati, da se društveniki „Suevie" na cesti vsaki dostojni dami izognejo." S tem so bili oholeži odslovljeni.
* Samomor pri telefonu. Lepa
in bogata nevesta Bessie Buchanan je telefonirala iz svoje hiše v India-polisu svojemu ženinu dr. Diksonu, da se dogovorita o podrobnostih za poroko, ki bi se naj vršila prihodnji dan. On je v šali pograjal nekatere njene odredbe, nakar je tudi ona v šali odgovorila: „Nočem te vzeti, ti hudobni človek." Nato je bilo za tre-notek tiho, potem pa se je zaslišal strel samokresa. Prevzela jo je strašna slutnja; s tresočim in prosečim glasom je poklicala ženina, a odgovora ni bilo. Odpravila se je takoj na pot in našla je svojega ženina mrtvega na stolu. V eni roki je še držal telefonsko slušaljko, v drugi pa revolver.
* Mačja princezinja. Princezi nj a Viktorija Slezvik - Hoštajnska redi v Winforparku 26 „plemenitih" mačk. Za mačke je zgrajena posebna dvonadstropna hiša v obliki vile. Nadstropja so spojena med seboj z lestvijo. Kadar namreč hočejo iti mačke spat, splezajo po lestvi v drugo nadstropje, kjer ima vsaka svojo udobno postlano posteljo. Najleša med vsem-je kinkilska mačka „Puck", ki stai nuje v posebni hišici, kjer so po stenah nabite v pozlačenih okvirih vse diplome o odlikovanjih, ki jih je Puck dobil na raznih razstavah. Po zimi se mačkam ogrejejo postelje z ogrejalnimi steklenicami, da se ne prehlade ter je sploh skrbljeno v vsakem oziru za vso udobnost, kakršno imajo le redki ljudje
* Zdehanje je zdravo. Dr. Na-geli v Liježu je spisal razpravo o zde-hanju ter dokazuje, da je zelo zdravo za človeško življenje. Pri zdehanju morajo delovati vse prsne in vratne mišice ter dihala, zato je zdehanje najbolje sredstvo za vežbanje in ja-čenje omenjenih organov. Dr. Ntigeli priporoča, naj ljudje Čimveč zdehajo ter pri tem krepko odpirajo usta in razprostre roke, da se morejo pljuča tembolj izčistiti in dihanje pospešiti. Te vrste gimnastika je zdravilna za vratne in ušesne bolezni. Ljudem, ki imajo prehlajen vrat, ali ki težko požirajo, priporoča posebno pogosto im močno zdehanje.
* čez 20 let. V prosincu letos so našli blizu Brna na cesti mladeniča v nezavesti. Vsled gladu je namreč onemogel, a prenesen v bolnišnico si je hitro opomogel. O sebi ne ve drugega povedati, kakor da mu je ime Franc, a za priimek ne ve. Ko je bil še prav majhen deček, ukradli so ga bili cigani njegovim staršem na Ogrskem ter ga prodali
nekemu cirkusu, s katerim je prepotoval celo Evropo. Mladeniča so fo-tografovali ter slike razposlali vsem in atl j ar skini oblastnijam. In res je prišla te dni v Brno neka premožna kmetica iz Haraszta, katere bratu so leta 1886. cigani ukradli 81/* leta starega sinčka. Ko je zagledala izgubljenega cirkusnega igralca, ga je takoj spoznala, ker je popolnoma podoben rajnemu njenemu bratu. Mladenič je vesel odišel s svojo teto na Ogrsko.
* Lep Častnik. Ruski častnik Borisov je prišel pred vojno sodišče, ker je v kupeju ubil nekega sopotnika. Za kazen je prosil, naj ga pošljejo na bojišče v Daljni Vztok. Ugodilo se je njegovi želji ter mu je bila kazen odpuščena. Na bojišču se je opetovano odlikoval ter je dobil dve kolajni za hrabrost. Pozneje mu je vojna uprava poverila 200.000 rubljev, da nakupi konj za vojsko. Tudi to nalogo je točno izvršil. Pripeljal je najboljše konje. Vojna uprava mu je račune potrdila ter ga še povrhu povrhu pohvalila. Nihče ga ni vprašal, kje je konje kupil. Šele sedaj se je izvedelo, da je s svojimi somišljeniki počakal v zasedi na ruske obmejne straže ter je vojake pobil, konje pa vzel seboj. Seveda je 200.000 rubljev vtaknil v žep. Lopova so sedaj zaprli ter pač ne bo več ušel zasluženi kazni.
* Življenje svetnikov. Sveti Frančišek Asiški, ki je ustanovil be-raški red frančiškanov, se je imenoval pravzaprav Janez Bernardoni ter je bil po svojem prvotnem poklicu malopridni trgovčev sin. Pozneje je bil vojak, a je dobil nalezljivo bolezen, iz katere je izišel kot svetnik. S podporo asiškega škofa je začel beračiti po celi deželi za neko novo cerkev, pri tem pa si pridobil toliko beraŠke prakse, da si je izmislil, ustanoviti svoj beraški red. Ko je naznanil svoj načrt papežu Honoriju, mu je odgovoril ta: „Vi ste lahkomiselni bedak," a naslednji papež Inocencij HI. je imenoval njegova redovna pravila „pravila za svinje" — a potrdil jih je vendarle. — Njegova verska blaznost je kmalu daleč naokrog zaslovela. Povsod je iskal prilike, da so ga ljudje opsovali in brcali ter je imenoval to „kršČansko ponižnost". Svoje telo je imenoval „brat osel" ter ga kot takega pri vsaki priliki pretepel. Nekega dne je vjei na svoji kuti uš (pri takratnih svetnikih običajna živalica), previdno jo je vzel v roko, jo poljubil ter izrekel nesmrtne besede: „Ljuba sestra uš, hvali z menoj Gospoda!" Po teh besedah jo je zopet položil na svojo neomito in nepočesano glavo, od koder je bila prišla na kuto. Če-stokrat je po cele ure pridigo v al gosem, racam in kokošim. Čudeže je pa delal take, da so se Kristusovi čudeži lahko skrili pred njim. Zato pa je tudi njegov red rasel kakor gobe po dežju in v začetku preteče-nega stoletja je bilo že 700 moških in i KDO ženskih frančiškanskih samostanov. Saj pa tudi ni nič prijetnejšega, kakor v toplem zavetju živeti od žuljev drugih.
* Iz SOdne dvorane. Zagovornik obtoženega oderuha: „Gospod državni pravdnik je rekel, da ne razume, kako je mogel obtoženec spojiti s svojo vestjo, da je jemal tako visoke obresti! Gospoda moja! Obtoženec pač ne .more nič zato, da črv vesti ne spada med njegove domače živali!"
Književnost.
Vlada z brado.
.Hrvatski
dnevnik" poroča o sledečem dogodku : Neki S. M. iz Ljubuškega je prišel v Sarajevo k deželni vladi prosit za podporo. Na hodniku je srečal vladnega načelnika ter ga vprašal: „Kje je visoka vlada V" — rJaz sem ta vlada, Česa želiš?" — „Kako boš ti zemeljska vlada, ki imaš brado!" Načelnik se je moral glasno zasmejati ter je podaril prosilcu 10 K iz svojega žepa.
* Kako govori človek brez jezika? Vrhunec kirurgičnega znanstva je pač ta, da človek, kateremu so izrezali vsled neozdravljive bolezni, kakor raka, tuberkuloze itd. jezik, požiralnik in sapnik, vkljub temu more normalno jesti in govoriti. O nekaterih takih slučajih je poročal v berolinski medicinski družbi profesor Gliick. Z umetnim gol tancem brez jezika je mogoče vse Črke pravilno izrekati, razun D in T, katerih dosedaj ni bilo mogoče napraviti jasno, temuč se nadomestita z nekakim „s" na ta način, da se zobje skupaj stisnejo ter se sapa močno izpihne.
* Odločna gledališka igralka.
Sloveča italijanska igralka vitaliani je gostovala v nekem španskem gie-gališču. Med igro je zapazila, da se v neki loži odlične dame glasno zabavljajo. Igralka je prekinila igro ter ostro motrila dotično ložo. Občinstvo se je ogorčeno obrnilo proti loži brezobzirnih aristokratinj. Njihov položaj je bil zelo neugoden, polila jih je rdečica sramu, vendar niso izgubile prisotnost duha, temuč so se nagnile iz lože ter igralki živahno ploskale, in pridružilo se jim je tudi občinstvo.
— Ooothejev „Faust" v slovenskem prOVOdn. Gosp. prof. A. Funtek je po poldmgoletnem, intenzivnem delu poslovenil prvi del Goethejevega „Fausta", natanko v meri izvirnikovi. Kako se Čita slovenski „Faust", ki ga izda „Slovenska Matica" menda za leto 1907., o tem se utegnejo prepričati naši čitatelji iz odlomka, priobčenega v današnji številki.
— „Učiteljski Tovariš11, št, 15.
Vsebina: Kako naj učiteljica izven Šole deluje za prosveto. — Naš denarni zavod. — Poglavje o učiteljici. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Inserati.
— Anton Janša. „Razprava o rojenju čebel". Poslovenil Avgust Bukovi c. V Ljubljani 1906. Izdalo „Slov. osred. Čebelarsko društvo", založil J. Bab ni k.
— Anton Janša. „P o pol ni nauk o Čebelarstvu". Poslovenil Fr. Rojina. V Ljubljani 1906. Izdalo „Slov. osred. Čebelarsko društvo", založil J. Babnik. Knjigi, ki bosta dobro služili našim Čebelarjem, priporočamo prav toplo. Naj bi ne bilo nobenega slovenskega čebelarja, ki bi se ne nabavil teh knjig. Cena obeh knjig je 3 K 20 v.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Iz z a s e d e j e n ap a d el Janez Vidmar, mlinar v Vrpovljah, dne 3. sušca t. 1. popoldne blizu Cerkelj fanta Janeza Vombergerja in zamahnil s sekiro proti njegovi glavi. Zadel ga je na rebra ter lahko poškodoval, ker se je Vombergar pravočasno udarcu ognil. Vidmar je bil nanj jezen, ker je mislil, da mu je na pustni torek peresa s klobuka strgal. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Močan udarec. Aleš Moho-rič, bajtar v Repnjah, je Martinu Čebašku z enim samim udarcem stri desno podlehtnico. Povod temu je bil medsebojni prepir po potu iz krčme ter pijanosti. MohorČič je bil obsojen na 2 meseca težke ječe.
Ni sadil, ne gnojil, pa bi vendar rad užival. Janez Pav-š e k, posestnik v Pečah, ne mara delati in je kot zapravljivec pod varuhom. Pri pridobivanju denarnih sredstev ni posebno tenkovesten in izbirčen. Dvakrat je vzel iz Bedenko-vega kozolca fižola za 45 K 20 v, fižolove slame, vredne 5 K, dva mernika repe in koš, vreden 1 K. Tudi zajcem je zanjke nastavljal. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Usodopoln listek. Ivana Ž lik, omožena delavka v Spodnji Šiški, je bila aretovana zaradi vlaču-garstva. Ko jo je paznik peljal v sodno dvorano tukajšnjega okr. sodišča, vrgla je na tla listek, ki je bil namenjen priči Antonu Brajerju. Na listku je bilo zapisano, da naj izpove, da ona dela. Obsojena je bila zaradi napeljevanja h krivi izpovedbi na 6 tednov ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14. aprila M rastrski predsednik baron Gautsch se vrne iz Karlovih varov na Dunaj v torek ter odredi takoj kompromisna pogaianja v za devi volilne reforme
Ounaj 14 apnla. Ogrski ministrski predsednik dr \Vekerle je dospel s mkaj v spremstvu n( voinneat vanega domobranskega ministra podmaršala Jekelfa-lussvja. Cesar jih je spreiel v pos-bni avdije ci in zaprisegel Jekelfalussvja. Popoldne se Wekerle vrne v Budimpešta.
Dunaj 14. apiila. Stavka poštnih postiljonov je končana; danes so že \si prišli na d lo.
Celovec 14 aprila Graščina graščaka Wagnerja v Cvajnicu v Krški dolini ie zgorela Vogmu ste pcginili dve osebi, med tema graščikova hči
Lvov 14. aprila. Župan dr. Malachowski je sklical vse župane večjih galiških mest na skupno posvetovanje, ki je določeao na dan 1 9 t. m Razpravljalo se bode o volilni reformi Misel, skl osti vse poljske državne m deželne poslance na skupno konferenco, se je z ozirom na to,
da vlada še ni definitivno formulirala vseh svojih predleg o volilni reformi, opustila.
Budimpešta 14. aprila. V zadevi državnozborskih volitev sq imeli Wekerle, Kossuth, A p. pony, Zichy in drugi uglednS politiki posebno posvetovanje. Sodi se, da bo pri novih volitvah dobila neodvisna stranka 20Q do 220 mandatov (doslej 180), ljudska stranka 40 do 50 (doslej 22), ustavoverci pa 80 do 90 (do-slej 20). Saši, ki so bili do sedaj v klubu liberalne stranke, se bodo organizovali kot samostojen klub.
Beigr d 14. aprila. Včeraj so priredili scejalisti protesten shod, ker občina nore zadovoljiti preti ranih njihovih zahtev V sosednji gostilni je sedelo nekaj tujih de lavcev, katere so napadli sceja listi Pri kot fliktu z revolverji so bili 3 delavci težko, a 5 lahko ranjenih. Žandarmerija je s taktičnim nastopom takoj napravila popolen mir. Kralj se je vozil pc mestu brez vsakega spremstva KoLflikt nima nobenega političnega značaja, nego je navaden delavski metež V Belgradu vlada popolen mir, četudi napravijo do p sniki dunajskih listov gotovo iz muhe slona. —ut
Rim 14 aprila Minister So nino se je vrnil iz Neapolja, ker se je položaj v okolici Vezuva znatno zboljšal Avstrijski posla mk je obiskal rimskega župana da mu v imenu svoje vlade izrazi s žalje radi katastrofe v Nea polju
Neapolj 14. aprila. Bljuvanje Vezuva polagoma ponehava, pod zemskih sunkov ni več Čuti, pada le še redek pepel. V Neaplju je nastalo lepo vreme in ljudstvo si je pomirilo. Došlo je silno velik tujcev, da si ogledajo posledic katastrofe.
Neapolj 14 aprila Vezav j že skoro docela ponehal bluvat Ljudje so se pomirili. V T >rre i Annunc ata so delavci v industn jalnih podjetjih zcp^t pričali dela:..
Neapelj 14. aprila Observa-| tor na Vezuvu je izjavil da Vezuv že ponehbl delovati, pese in pepel ne  pada več in da je pričakovati, da se vulkan v do 3 dneh docela umiri.
Poslano.*)
Od zanesljivih oseb sem izvedel, imenitna triperesna deteljica z Dovjegi na vso moč črni mojo gostilno po dru gih vaseh, posebno pa pri slav. slov draštvib. Povsod svari ljudi, Daj l< obiskujejo moje gostilne, ker je nem ška gostilna. Tej čudni trojici, je sklenila, da napravi meni šk< kolikor bo mogoče, posebno se bam debeli oče te trojice, da bom imel jai zato, ker ta obrekljiva družbica več n pohaja moje g-»stilne, več tisoč kron škode, povem odkrito v obraz, da j moja gostilna slovenska gostilni da sem do sedaj de vsakega Slovenc prijazno in spoštljivo sprejel in mu p< stregel, kolikor sem mogel iu je bil postrežbo in ceno vsakdo zadovoliec Da je pa ta trojica ki je v tukajšoi občini dobro znaua, huda name, tesi daje povod dogodek, katerega je ist provzročila v moji gostilni na seoieL sv. Klemena 1. I. Ker mi te oseb zbog moje poštenosti niso mogle poki takrat provzročene Škode naprav resničnim potom še druge, po prijele so se obrekljivosti češ: Ri trosimo po svetu, da je Soierceva g stilna v Mojstrani nemška gostilo ter da naj se je Slovenci ogibljej Ako pridejo v mojo gostilno k je t ii r i s t o v 8 k gostilna, ta Nemci, postrežem jim ravno tako, k Slovencem, ker imam g»stilno za v s kega, kdor pride noter. Zato pa im* gostilna še ni nemška! Ce pa le J so pa oni trojičarji in njih trgovine lesom tudi nemške fcer tudi oni prud jajo Nemcem svoj les. Slovence p sebno pa slavna slovenska dr š t v a odločno pozivljem, naj se vsak', (»giblje one splošno znane S peres deteljice ker so na ta način tudi I z mano vred uem skuta rji. T liko trojici za piruhe v pomislek, nuj vsak pometa pred svojim prago Ako pa to ne zadostuje, pripravil sem podati še delikatnega „kozlić v m 1 e c i.**
V Mojstrani, 12. aprila 1!
Franc Skumavc
1376 Šmero.
•) Za vsebino tega spisa je urednic odgovorno le toliko, kolikor določa
Poslano*)
klerikalno - nemčurskemu dopisu«   Jeseniških novic" v umazanem listu „Slovencu",
ki me je že parkrat prav po bara-barsko, nizkotno in oderuško napadel. V sobotnem „Slovencuu z dne 7. aprila t. 1. mi ta poštenjakovič zopet očita pod napisom: „Poštene delavce na stran!" sledeče: nTako je nastopil Štefan Podpac pri sokolski predstavi in s tem pokazal svojo barvo. Ugledal je priproste delavce, katerim on seveda po svojem geslu ni prijatelj. Sedeli so na odkazanih sedežih, namreč v sredini L vrste, pa je zahteval, naj se mu umaknejo, ker bi on rad tam sedel. Seveda to se ni zgodilo, kajti delavci se zavedajo, da njih denar plača ravno toliko, kakor pa hrušovđkega kralja, ki se vozi s posebnim vlakom.u
Temu oderuško obrekovalnemu človeku povem, da je od prve do zadnje besede vse zlagano, kar lahko s pričami dokažem.
Jaz nisem nastopil zoper nobenega delavca pri sokolski predstavi dne 1. aprila t. 1. v Ferjanovi gostilni .,Pri Jelenu" na Savi, pa naj bo pošten ali nepošten. Se manj pa, da bi bil od katerega zahteval, naj se umakne s sedeža prve vrste, kar bi bil pa mogoče lahko storil, ker jih je nekaj sedelo na takih prostorih, za katere niso plačali, a jaz pa sem imel plačan sedež prve vrste, pa sem večinoma stal med celo predstavo.
Usedel sem se pa res na prazni prostor med prestankom igre, ter mi je res neko dekletce ali bolje rečeno nemčursko otroče. ki spada še v <olsko klop, ne pa da bi se razgo-varjalo z našimi poštenimi fanti, kakršen je sedel prej na istem prostoru, kamor sem se usedel takrat jaz, reklo, a^a je ta prostor zaseden. Jaz pa sem nato takoj odgovoril, da takoj vstanem, ko pride dotičnik, ki je >;edel prej na tem mestu, in katerega poznam kot prijatelja. Dotičnik je res prišel ter mi namignil, da naj le ostanem na njegovem ^sedežu, ker se on mogoče ni hotel več pridružiti in razgovarjati z omenjeno nemcurko.
To je resnica, kakor pribito. Priče so na razpolago. Jaz kot Sokol ne skrivam svojega mišljenja ter si q;a upam pokazati na najjavnejšem prostoru, tembolj pa me moj sokolski narodni Čut veže. da to stvar objavim očitno, da se spoznajo in dokažejo ^ Slovence vega** dopisuna laži ter kličem dotičnega pravicoljuba. da se mi očitno s svojim podpisom pokaže, da se potem pomeniva kje drugje. Ako pa tega ne stori, ga pa proglašam za ^hinavskega obrekovalca, na-rodnega izdajalca in nesramnega laž-njivca.K Vas delavce pa pomilujem, ia imate med seboj take nesramne iažnjivce, katerim ni dosti, da Vas izkoriščajo, hočejo še drugim, dostojnim možem in celim rodbinam školovati. To pa delajo samo v prid njihovih nenasitljivih farških malh. Vsem farškim vohunom pa se priporočam, da name ne pozabijo.
Pričakujoč poklicanega, kličem: l>o svidenja!
Na H r ušici.   1*2. aprila 1 «Ot>.
Štefan Podpac.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo xigovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano*)
g.  A.   Dežmanu,   slaščičarju in gostilničarju oa Bledu (Gorenjsko).
V odgovoru na Vase neumestuosti v poslanem dne 5. aprila t. 1. povem, ia je neresnica, kar Vi trdite, da je g Mavr pred pričami izrekla; ravno nasprotno je pa resnica, kar je meni g. Mavr sama potrdila. Ker tudi mojo deklo imenujete, se je ona izrazila, da ji je žal da je bila toliko časa pri Vas!
Gospod Dežman, na vse drago Vam pa odgovorim samo to, da sva • badva Cahejeve postave, ter je Vaša domišljija nemogoča, da bi eden dražega snedla!
Opozarjam Vas pa, da pazite, da se V a m možgani ne skisajo, že veste zakaj. Sedaj Vam želim vesele velikonočne praznike, ter končam boj z Vami ; ako Vas pa še kaj teži, pridite k meni osebno, kakor ste popred vedno storili. 1394
Ya8 vedno dobri prijatelj
Davorin Vrinšek
trgovec in posestnik na Rečici pri Bleda.
*) Z« vsebino tega spisa je uredništvo adgOTorao le toliko, kolikor določa z k on.
Mnogostranska poraba. Gotovo m domaČega zdravila, katero se da tako mnogo* stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko z^mrje in hoI", ki je takisto bolesti nteSa-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLLo? preparat, zaznamovan z varnostno Tn*»niko in podpisom. 6 31-5
Na)r>ollše In nalflnej&e 6lstUo obuval
v sedaujosti je Globin, ki napravi usnje voljno in trdno. Globin je tudi ceno čistilo, ker ga je treba le jako malo, da se obuvalo lepo in trajno blesti. Kdor bo enkrat poskusil Globin, ga bode vedno rabil. Izdeljujejo ga kemične tvornice Fritz Schulz jun., akcijska družba v Lipskem, Hebu na Češkem in Lincolnu pri New Yorku. Na svetovni razstavi v St. Louisu 1. 1904. Grand prix. Dobi se povsod, kjer to naznanjajo plakati. Paziti je na to, da je napisana na pokrovu besedica Globin.
Naravna človeška iivila so brez-dvomno ona, katera se more jesti in prebaviti v naravnem stanju brez kuhanja. K tem spadajo pred vsem orehi in 'prav posebno še kokosov oreh. Ta ima namreč za človeški organizem posebno koristno maščobo, ki se pa v naravi lahko pokvari, ker ima kakor surovo maslo v sebi snovi, ki lahko postanejo žaltave. Posrečilo pa se je te snovi iz maščobe odstraniti in ohraniti kokosove orehe za dolgo časa sveže. S tem se je povzročilo, da se vporablja tudi v severnejših krajih kot zabela v vedno večji množini, kar najbolje dokazuje njegove dobre lastnosti: nizka cena, dober okus in slast. (Seveda velja to te o dobrin markah in prav posebno o zabeli „Ceres", ki jo našim gospodinjam moremo najbolje priporočati.) Nismo prijatelji izdelkov iz inozemskih surovin, vendar je spričo visokih cen surovega masta in prašičje zabele uvoz zabele v interesu zdatne hranitve skrajno potreben.
Gotovo se vam posreći; brez truda in hitro napravite likano perilo lepo blesteče, ako v porabljate
blestilni škrob „Glanzine"
ki ga izdelujejo svetovnoznane kemične tovarne Fritz Schulz jun. akcijska druiba v Hebu na Češkem in Lipskem. Ta škrob je postal vsled svojih dobrih lastnosti znan po vsem svetu, je bil že mnogokrat odlikovan in je dobil na svetovni razstavi v St. Louisu 1904 najvišje odlikovanje grand P r i x. Glanzine obstoji iz najfinejšega, nalašč zato pripravljenega in lepo stisnjenega škroba in nima nikakih škodljivih sestavin. Z njo dobimo z največjo lahkoto in prav gotovo najlepše likano perilo, snežno belo in elastično trdo, ne da bi kaj pri tem perilo trpelo. Tudi neizkušeni ne morejo slabo napraviti. Vporablja se prav lahko in preprosto Z eno ploščico „Glanzine4*, ki se stopi v pollitra gorke vode, se škroba 6 prs, 6 parov zapestnic in 12 ovratnikov. Vporaba se razvidi iz listka, ki je pri vsaki ploščici. Pri nakupovanju morate paziti na marko „Glanzine" in rdeči poprečni pas na ovitku. Glanzine se dobi po 10 v ploščica skoro v vseh špecerijskih trgovinah, drogerijah, parfume-rijah itd.
Vodovod v Rogaški Slatini. Kdor ve, kako slabo je preskrbljeno Spod. Štajersko z dobro, svežo pitno vodo, bo z veseljem čul vest, da se je posrečilo zdravišču Rogaška Slatina, da stoji sedaj na prvem mestu med vsemi z dobro, pitno vodo preskrbljenimi kraji Spodnjega Štajerskega, za-kar se ima zahvaliti darežljivosti štajerskega deželnega zbora. Skozi desetletja je postala potreba zdrave pitne vode za zdravišče muka in v sedanjosti, ko se je zdravišče povzdignilo, se je že dobro čutila ta potreba sladke vode. Tu se je našel o pravem času ravno na severu od zdravišča, v mogočnem, gozdnatem pogorju Boč studenec, ki ima po strokovnjaški izjavi zdravo, svežo pitno vodo v veliki množini. Hitro se je ta studenec kupil in ravno tako hitro so se dovolila sredstva za napravo vodovoda. Trase so srečno izbrane in sedaj se to veliko delo, ki naj tisočem in tisočem v vročem poletju nudi sveže krepčilo, tako hitro izvršuje, da se bo odprl vodovod že v sezoni 1906. Delo vodi eksaktno tvrdka ing. Dimbock, ki ima tudi zaslugo, da je studenec našla in obeta se, da bo ta vodovod vzor vseh vodovodov. S tem se je uravnala pot za povzdigo zdravišča Rogaška Slatina in upravičeno trdimo, da ima to tako hitro vsevelo zdravišče najlepšo prihodnjost.
885 neobhodno potrebna zobna Creme
'zdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Zahtevajte
iliHtrovan cenik
* podjetja n hm
„Ideal"
Hugo Pollak
[)I:NAJ,a, Nalfemett.
Cena lepa svetloba brez instalacije in nevarnosti  Poraba P'4 kr. na nro. 'llbl 40
FosUruu varuvHun VaUstao iiemfcrejttiije in p*, natinkotAnje kmolv«
Edino pristen je Tltierryjev balzam
1* > aalano nunko „redovuiea"
SUiroaljfcVMo, nepreko»uo
proti slabemu prabavljaujn, krčem ielodeu, koliki, kaUra, pranim bolasmim, influenci itd. itd. C*na. IS majhnih ali 6 dvojnatih •teklenic  a U 1  Telika specialne a te kleni ca a   patent, zamaikom K 6-— franko.
THi«rryjevo etatifolijsko sazilo, H'&od om lit Rti plus Hitra
proti utffl i« tako atarim ranam vnetjem, ranitram, ab-•ceeoin iu otekUnam Taeh Trat. Cena: 3 lončka K 8 60 •e posije le proti povaetj a ali denar naprej.
Lekarnar A. lAierry v Pregradi pri flopčki Slatini.
. Brošura s tieoci originalnih zahvalnih, piaem gtatis in franko V ealogi ▼ skoro Taeh večjih lekarnah in medicinalnih drogertjeh. 40&0- 17
Proti n
revmatske bolečine
?
784 24
mazilo ZOLTAN!
Tako pristno dobro s edstvo za vdrg-ntnje se dobiva po vseh vefjih lekarnah po 2 K brez poštnine. Po pošti razpošilja lekarna
Zoltan v Buda-pestL
Proti zobobolu in gnilobi zoo
Izborno deluj* dobro snsns
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dimno in odaatranjuj« neprijetno napo Iz umI. I ajtelklrnleo » oavodom 1 t*.
Blagorodnema gospoda TI. sLevatlltu,
lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melusine astna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, •dStranj uje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melas. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
i Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
le« novozgrajenega Pran Jo3etoveg»
inbii njrmtTB 48-15
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za „Učiteljski konvikt«: Gospod P. Maver v Kranjn 5 K, mesto venca umrlemu g. nadučitelju V. Pinu. — Skupaj 5 K. — Lepa hvala. — Svoto smo izročili gosp. J. Dimniku.
t
Fran Ma>ly naznanja žalostno vest. da je njegov mnogoletni uslužbenec, gospod
Ivan Peklaj
usnjarski pomočnik
po dolgi mučni bolezni včeraj, dne 10. marca, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 56 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode jutri na Velikonočno nedeljo, dne 15. marca ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Ko-menskega ulice st. 5 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Pokojnega priporočam v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 14. marca 1906. 1397
Iščemo energičnega pri grosistih dobro znanega zastopnika
KoD8. hosn. zavod za etuvirauje J. W. 0. Schultze & Co. v Devinu
i llMsdrburc).
13<H
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v
takih slučajih često skučena, od medicinskih avtoritet  vedno priporočevana.
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejsa pijača.  (.M- 1
Spretnega   1382 1
zastopnika
za Lfmbllaao iSte
valjčni mlin VIHRO HAJDIC
«n|ii (Gorenjsko).
Znamenita moderno urejena tvornica
6. SKRBIO
v Zagrebu, Ilica št. 40
priporoča svoje na glasa solidne in cene
1362
lesene in platnene rolete
lesene in železne kapice
za okna kakor tudi za trgovine itd.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
kotle sprejme takoj
J. Šutej, parna žaga1375
v Jelendolu pri Dolenji "vasi. Ribnica.
Ledeno kavo
ledeno čokolado
vsak dan svež sladoled
priporoča 1378—1
Rud. Kirbisch
m I u t* r I r ar
u UuDUnnl, Kongresni trs St 8.
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Patru Lessnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spe cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Ljubljana:
Bizjak I,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinnor Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Kosir Julija, Hilšerieve ulice št 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 62. Meglic J., Prešernove ulice št 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichlar l.# Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulico št 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18 Svatek J.. Mestni trg št 25. Šešark F., šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeiser A., Jurčičev trg št 3 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M.f Spodnja Šiška na
kolodvoru. Meden I., trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Skofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica:
Homan Oton. trgovec
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik (Gorenjsko) :
Zorč Lecpold, trgovec.
Hrusica (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice:
Mesar J., posest in gostilničar.
Sodražica :
Šega Ivan. trgovec Sesek Vekoslav, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan. trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,  posestnik In trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan. trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec:
Rus J o s., trgovec.
črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec
Cerknica :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolc-dvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu*.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro.
Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Kvebelj Peter, Kapucinska uL 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru
Schwarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2).
Nabrežina s
Na kole dvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenćić Mihael, Piazza Ca-serma št 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecole št 8
Opatila: Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
SchOtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2 Potošnjak A, Via del Molo. Sikič Gjuraj, trgovec, via An
drassv št 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja
Vm. Alserstrasse št 9.
Jermenarski pomočnik
se tako] sprejme pri
135t>
Ivanu Kravos, sedlar v Gorici.
Kontoristinja
a trgovskim izpitom želi službo pre-meniti, bodisi v trgovini ali kaki privatni pisarni. Sprejme tudi službo blagajmcarke. Naslov: Kontoristinja štev. 2L Poste restante Ljubljana. Glavna pošta. 1381-1
Stanovanje
v EnaDovUi ulicah št 5 > pritličju,
obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev termin.
Pojasnila daje upravništvo „Narodne Tiskarne- ravno tam.
Jskreno zahvalo
izrekam preblag orodnemu gosP*
dr. Josipu Maleriču, okrožnemu Zdravniku v Črnomlju $a njegovo požrtvovalno in ljubeznjivo zdravljenje v moji izredno težki bolezni. Jjog plati! 1374
Jvlarica Sc^wel^€K
Naprodaj
bosta v Kranju v kratkem
|V dve hiši
z vpeljano raznovrstno veliko trgovino pod jako ugodnimi pogoji. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obrne pi* meno na naglo v: poste restante št. 53 Kranj. ish
DuorskI tr$ It 3
pod ..Harodnn kavarno".
Od   15. aprila do 21 aprila 1906:
Rusij a.
£5
U ponedeljek, dne 16. aprila
otvoritev 3(oslerjevega vrta.
Velik vojaški
KONCERT.
Začetek ob pol 4. uri.        Vstop prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi 1383 reetavraterka.
X i«J t>o IJ *l   in najpopolnejši
se kapi najcenejše za takojšnje plačilo ali tudi na najmanjše mesečne obroke, tudi za provincije,  samo  naravnost od tvorničarja
Jfenrika gremitza,
c. kr. dvornega založnika v Trstu, Via G. Boccaccio 6.
Katalogi in kondic. gratis in franko. 66-15
„Perotninor"
I. slovenski mesečnik za umno perotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domaćih živali 1392
prične izhajati s L majnikom t. l.
Ne pozabite se mnogoštevilno na ročiti na ta, tako velevažni list ter ga s tem vsestransko podpirati, ker le v tem slučaju mn je moči izvesti vse obljabljeno.
Tudi za Vaše raznotere prijave bo list „Perotninar" velikega pomena in je torej želeti njega pogoste uporabe.
Cena listu 2 K 40 v letno s pošt nino vred, je zelo nizka in zatorej ni zapreke za mnogobrojna naroČila, ki jih sprejema
L kranjski perotninarski zavod
Anton Lehrmann
v Tržiču na Gorenjskem.
MAGGI
jeva
ZABELA
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim juham, omakam, primeskom k juhi, hocivju itd. takoj presenetljiv, mučen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej. Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje.
Stanovanja iiče
za avgastov termin mirna stranka (dve osebi). Obsega naj 2 sobi. — Ponudbe z navedbo cene se prosi na npr. nSlov. Naroda*4 pod „J. P. 25". 1367
Amaterski fotografi.
Lloyd, sklopna kamera 9 X 12 za plošče io titm t Goerzovo dvoj nato anastigtnatuo lečo, serija 111 0 „Dagor"* z avtomatiškim zapiralom, ki se lahko regulira na 1 l00 sekunde, 3 kovinske kasete v toku, Se popolnoma novo, se odda
mesto za 235 kron, za ■«."» Ita-OM. Dopisi pod c-x. S IS I** na aaondno ekspedicijo
M. Duke* Nachf. Dunaj I 1. Wollzeile 9. 1371
Trgovski pomočnik
vajen prodajalec modnega in manufakturnoga blaga se sprejme pod zelo dobrimi pogoji. 1385—1 Ponudbe ua tvrdko V. MihelćlĆ,
£isak. Hrvatsko.
TJ rsuju c lovvAi«. . že 15 let obstoječ« najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služe
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6
1395
priporofh In  iismriir«  l«» boljae
službe iskajoče vsake vrste
zlasti bone, kuharice, sobarice, natakarice,   blagajmcarke,   prodajalke, sluge,
koftijaie Itd. Itd. za ljubljano lil druffod. Pllllllna
tukaj. — Bfatsažnef v pisarni. -V rt« t na In Kolikor možno hiir« poMlreiba cazolovljrna.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno od 15 aprila do
21 aprila 1906:       1349 i
Zelo zanimivo
potovanje Andrejevo
^ po zraku z zrakoplovom.
30 dni na poizkušnjo
pošljem svoj pristni sollngenski stroj za striženje las po povzetju za samo gld. 2*75 in se zavezujem, da «?a v teku 30 dni vzamem nazaj in povrnem denar. Stroj je 16 cm dolg s tremi na-takljivimi grebeni in rez vno vzmetjo za tri vrste striženja in bi ga ne smelo manjkati v nobeni rodovini. Pri treh otrokih si ?ne«ek v Četrt leta zaslužite. Najboljša vrsta B pokrito vzmetjo 3 gld. Škarje za brado 2-75. Pristna solingenska bntev gld. I SO; najboljše kakovosti, votlo iz-brušena 2 gld. oltarje za konje, pri kmetovalcih neutrpljive, samo 2 gld. — Brivna garnitura obsega britev, posnemalni jermen, čopič itd. v kartonu gld. 2 50, z najfinejšo, votlo b uSeno britvijo, brušenim ogledalom v plišastem toku, najfinejša izvršitev gld. 375. Kazpošilja po povzetju tvorniška zaloga 1070—1
LEO LATEiNER
Dunaj I 16, Wollzeile 31
Cene stanovanjem do 1 junija in od 1. septembra 25 „ pod tarifo.
Od 1. junija interarbana telefonska zveza.
Krapinske m Toplice
Hrvatskem
Leta 1904 je bilo 5120 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa dve ari vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlaku proge Zabok - Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 3O0 do 35° R (37. 0 do 43 6" C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični In članski revml In njih posledičnim boleznim, pri ishijl, nevral-glji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevl bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-slnske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Eiazsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-lgre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mal. — Brofture ae dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja
1370—1      kopališko ravnateljstvo.
Zlita
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Za cel tamburaški zbor
instrumenti
knjige,  ilce,  partiture! železna
8tO|ala Itd« vse v najboljšem stanu, večina tskoraj novo, se prav poceni
ww pi*«Miu. ~mm 138H-1
Naslov pove upravništvo „S1. N.u
Hiša z vrtom
ležeča v ljubljanskem predmestju, na zelo ugodnem kraju in pripravna za vsako obrt, se da takoj V najem ali
se pa proda pod zelo ugodnimi poboji 1380 i Naslov in pogoje pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".
Sive koroške kose
izdeluje
tovarno za kose
Karel Zeilinger
v II l m mclhcraru
iz najboljšega koroškega   litega jekla v poliubui i ► h I i u i m muoiim.      1232—4 Cene  in   v/.orei   kon   *e poš-ljajo na zabtevaoie iranko.
D slovo
kliče odhajajočemu članu goso M- PUkotu gromoviti ,.ffa 3dar" in „Jia svidenje" 1387
omijje »Sloga
v Zagorju.
salamo tine °srske s,d M&s iz g°y*t'*
OaiđlllC? zeio priljubljene gld. 130; du
nu -k i- 86 kr ; bolj line gld 1 15 za kilo C^ni^t a ia Praga 1 gld ; brez kosti gi. 1 20;
pleče brca kosti Mb kr.; sabo meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina riua 60 kr. za kilo  — Fine kranjske klobase, vel . ena 20 kr
Slivov k p* * risu o««*«     li:o ,iter
wllVV/VrVa^ pošilja  » poštnim povzetjem od o kil  naprej 335 —8
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do-peslanem blagu. — Kupujem pa vedno ;vo «»lf«~.
Staro železo
baker in cink
kupuje po najvišjih cenah
Fran Stupica, trgouec
v Ljubljani, Marije Terezije cssta 1.
Velikonočno nedeljo in ponedeljek v Kazini.
iTtorek In sredo „pri Muliću".
Predstava! 1
* Fran Maier *
Mir geht\s sehlecht,'.
* Mina Walter *
/. novim repertoarjem.
* Hans Busch *
posnemalec vojaške godbe.
* F. Leopoldi. *
Kadete a*
ll*ie
Prva kranjska mizarska zairnp
*mm^. mu     MW m\ mt m mm\        m ■ £ •
v Št. Vidu nad Ljubljano
▼pl»*BM /miru«« « omejenim Ji»m«tv oni
nasproti železniške postaje Vižmarje v lastnih postorili
Naznanja p. n. občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojevnim
obratom na parno silo. V«-tilit» zai«»ea »|>««l«»lli, J«»«f HiiIH       .k i <» c» «. ^ ! ti op«*a»% vm*h >rNt  In  Miti^o«   od priprostih do najfinejših po najnižjih cenah koilklirener.  Sprejema in izdeluje vsa pohištvena in  stavbna dela, oprave hotelov, aaoatori,ev in drngth javnih zgradu 13*.*3 - 1
\ti^i-ii in prorafunl nn zuhlrio hre£pl»eiio.
Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši Kmetske posojilnibe.
Firma obstoji 30 let.
,Brez konkurence*
po blagu in ceni
s so izdelki
domaČe tvornice za čevlje
139C
v Ljubljani
y<ejbegatcj$e izbire za gospode, dame, de^liee in otroke.
ih ulicah M i.
v« - <
Učenko
iz holjAe hiše, 15 —16 let star\ veSco flloveortke^a iu nem&kega jez'ka, aprej-
mem  v  marj n faktu rn<. tr^OVlUO.
Naalov: Anton Ogrin v Morem
mestu« 1360—2
stanovanje
•* 3 Hobami i u pntiklioami se odda z majem v najem v Ciffoletovih ulicah
st. 3 pole^ HodniJNktb uradov.
Več «e izve pri hišoikn.     527 it-
Proda se hiša
zaradi ntarosti, v najbolj prijavnem kraju ob glavoi cesti v Spodoji Šftki. Pri bi8f je vefc pn»»tora z vrtom. V bi&a je tudi od nekdaj vedno dohro iduća pekarija. — Nanlov pove upravDiatvo ^Slovenskega naroda14. 127&— x
Drva za kurjavo
kakor tudi žaganje za pa-kovanje in steljo se lahko dobi v parni žagi A. DE-GHENGI z&čenši s I. aprilom po jako ugodni ceni.
1186--
že predelam ali še   nepredelani, kakor tudi  škoraji ae  dobivajo en gros naj ceneje pri 1254— t
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. i. Spretnega
akuiziterjo
iŠČe pod ngodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove npravnifctvo „Slovenskega Naroda**. i;-3Qr
Inteligenten, zdrav, vojaščine rostp
mladenič
dosedaj v sluibi pri nekem upokojenem majorju, želi premeniti svojo službo kot strežaj najraje v mesto ali na kako grajŠčino. 1321 3
IVuudbe   pod   šifro „Zvestoba 1906" ua upravu. „Slov. Naroda*.
Posojila, predujmi, kredit!
Veliki in mali zneski pod naju-jodaojiinii pogoji. Preje nikaki stroški ! Nobena predznamba Hitra izvršitev ozir. takojšnji predujem a conto. Primerna dolgoletna vračanja. Posebno ugodne za častniki', uradnike vseh vrst, stanovske osebe, penzijoniste itd. Na dedšeine, užitke, volila ia denarne zaloge najvišji zneski brez amortizacij« po 5° 0. Znamka za odgovor. Nemški dopisi ' Natančno opisane zahteve pod ,,Sekret&r" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I Rotenturmstrasse 9 l2U)-3
Ttavbišce!
V Spodnji Šiški nasproti sole j s naprodaj več lepo ležečib pareel za zidanje. Cena: eno do dve in^pol krone za kvadratni meter. 1290—3 Poizve se pri odvetniku goap. I. Vencajzu, a>i pa pri lastniku v Flori janskih ulicah št. 1 v Ljubljani
•!» »1» #1» ^» •!» »1»    *l* •!* •!»    «i» »t*
^ ponudba
Učitelj (28 let) bi se takoj poročil z izobraženo, dobrosrčno gospico v sta rosti od 17—25 let, ki ima tudi nekaj premoženja. l%-
Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na nnrafnistvo „Slov. Naroda" pod „Slučaj11.
6
7538
Povodom 251etnega obstanka svoje trgovine in časa iznajdbe moje Ane Csillag pomade za rast las in brade, si usojam prav udano od danes naprej pa do konca decembra 1906 svojim cenj. odjemalcem nuditi ugodnost, ki bo  gotovo  povsod nasla priznanja.
Vložila sem  v neki prvi dunajski banki zdolaj oznamovanih sto srečk, katerih  glavni dobitki znašajo od danes
naprej do 31. decembra 1906 črez
milijonov kron.
Dobitke prepuščam popolnoma zastonj svojim velecenjenim odjemalcem in sicer takole: Vsak odjemalec, ki kupi ali naroČi lonček moje pomade za 1 gld., dobi deležni list na vse dobitke teh 100 srečk zastonj. Kdor kupi za 2 gld. dobi dva deležna lista, kdor za 3 gld. tri, kdor za 5 gld. pet in kdor kupi za 10 gld. dobi deset deležnih listov itd. zastonj. Od vseh na te srečke med letom 1906 zadetih -glavnih dobitkov bom na vsak deležni list odpadajoči znesek v gotovini izplačala lastnikom deležnih listov. Pripomniti je še, da se iz vsakega deležnega lista razvidijo vse srečke, njih serije, številke in dnevi žrebanja.
Zatorej nudim svojim velecenjenim odjemalcem priliko, da celo leto igrajo na 100 srečk popolnoma zastonj, ne da bi za to plačali le količkaj, pri čemer deležniki v najboljšem slučaju
ahko črez
kron.
Prosim svoje cenjene odjemalce, naj mi naznanijo čimprej, s koliko deležnimi listi bi se z naročbo moje pomade radi udeleževali, ker čim višje je število deležnih listov, ki jih imajo, tem večji je znesek, ki ga lahko zadenejo.
Nujno je tudi potrebno, da cenjeni moji odjemalci naročila izvrše čimprej, ker bo že 1. maja vlečenje državnih srečk iz 1. 1860, glavni dobitek 600.000 kron, 15. maja žrebanje ogrskih premijskih srečk, glavni dobitek 300.000 kron, ogrskih hipotečnih srečk, glavni dobitek 70.000 kron, Jo-Sziv srečk, glavni dobitek 30.000 kron in 1. junija vlečenje turških srečk, glavni dobitek 600.000 kron, pri katerih žrebanjih so lastniki deležnih listov že udeleženi.
Pomada se razpošilja s poštnim povzetjem ali če se pošlje denar naprej, pri Čemer se pošljejo zraven tudi deležni listi, ki se pa dobivajo tudi v moji trgovini na Dunaju, L, Graben št. 14.
Moja pomada je za rast las in brade je svetovno znana in razširjena v najvišjih krogih vseh civilizovanih dežela, o čemer imam premnogo priznalnih pisem. Upam, da se bodete te velikanske ugodnosti poslužili v izdatni meri in prav pridno naročali mojo pomado, ki jo lahko spravite na leta, ne da bi se pokvarila.
Vsakdo si lahko prav do visoke starosti z rabo pomade za rast las, ki jo je iznašla gospa Ana Csillag sama, ohrani lase goste in dolge. Nobeno drugo sredstvo ne obsega toliko živil za lase kakor pomada Csillag, ki si je po pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka dosežejo uspeh, ker izpadanje las popolnoma poneha že po nekoliko dneh in se pokažejo novo zrasli lasje.   Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta došlih priznalnih pisem, ker le resnica venca uspeh.
Cena lončku 1, 2, 3 in 5 gld.
Z velespoštovanjem
Ane Csillag-Loreley glavnik
nezlomljiv
komad I gld.
Ana Csillag na Dunaju
L, Graben 14
(kamor je naslovljati vsa naročila).
1330-1
>XC=XCC=DCOC=XCC=DCOC
xccz--*y*--r**-
Vseh sto srečk ima v letu 1906 30 žrebanj in se lastniki deležnih listov udeležujejo vseh.
Žrebanja poleg stoječih srečk bodo:
1. maja, 15. maja.  4 žrebanja.
1. junija. 2 žrebanji.
15. junija, 1. julija«  3 žrebanja.
16. julija, 30. julija, 1. avgusta. 2 žrebanji. 16. avgusta, 1. septembra. 2 žrebanji.
15. septembra, 1. oktobra. 2 žrebanji.
2. novembra.   2 žrebanji.
16. novembra. 1. decembra. 2 žrebanji.
katerih vsi glavni dobitki od danes naprej do 31. decembra 1906 so zastonj prepuščeni mojim cenjenim odjemalcem.
1 državna srečka iz leta 1860 — — — —
2 državna srečka iz leta 1864 — — —- — 2 srečki regulacije Tise — — — — — 1 ogrska premijska srečka      — — — —
25 cerkv. zgradb, srečk (Domban) — — —
1 zemljiščaa srečka    —    —   — — — —
1 Clarjjeva srečka    —   —   — — — —
25 Ju Sziv srečk —  —  —  — — — —
2 kreditni srečki — — — —■ — — — 25 avstr. Križevih srečk     —   — — — —
5 ogrskih Kriievih srečk   —   — — — —
1 Badaoska srečka    —   —   — — — —
1 Palnyjeva srečka    —   —   — — — —
1 Rudolf ova srečka   —   —  — — — —
1 Salmova srečka     —   —   — — — —
1 ogrska hipoteČna srečka—   — — — —
2 dunajski komunalni srečki — — — — 4 turške srečke  —   —   —   — — — —
— glavni
dobitek K 600.000 „ 300.000 „ 180.000 „ 300000
■ 30 000 „ 90.000 i 52500
„      . 30.000 „ 300.000
■ 80.000
■ 30.000
■ 40.000 . 84.000
„       „ 30.000
■ 84.000 . 70.000 „ 400.000 „ 600.000
Rogaška Slatina -        Štajersko. =Z=Z
Železnica, prekrasna lega   Novo hydro-elektro-mehano-terapevtsko zdravilišča v velikem In modernem slogu
pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
_____ ..,_.„ w.......„__________ _______. . ... „..,.„.............. - Zdravljen,q
ika Doln zrak 2 mrzl° vodo, električne  svetlobne in kopeli v banjah, InhalatorlJ,  celice za segret zrak, elektr. brez prahu Mo- masa*a« solnčne kopeli, zdravilna gimnastika.   Uspešno zdravilišče za bolezni v želodci!, črevih, ; na jetrih in ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin,
katšrje v požiralniku In jabelku. Jako močni zdravilni vrelci, pcdobni onim v Karlovih In Marijinih varih,"
1906 I OtVO'ltdV novega hotela z »lieleUko restavracijo in novim vodovodom m slailko pitno vodo.
derni komfort, živahno družabno življenje
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
idaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
Moderni
1364 2
kiobucevinasti, svilnati in plišasti
klobuki
izdelki tvrdk Huckels Sohne, Jos. Pichler m Wilh. Pless
po najnižjih cenah v trgovini s perilom, klobuki in z modnim blagom
O. J. HAMANN
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 8.
Direkten nakup od tovarne!
1^
V prospeb plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, se kupi dandanes edino le samoigrajoči
godbeni avtomat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim   in   velikim bobnom, - činelami. -
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zaBe-Vsakemu avtomatu se prida 10 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako uravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo,
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavar-narje, gostilničarje, zavode in zasebnike.
Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po:
Ki
Jana
Kolodvorske ulice št. 26.
Cene avtomatov so: I8O0, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10° 0 popusta. — Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno. — Postrežba je reelna in Be eno leto jamči. -72—7
BflKer je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke.
Kupuj pa „le v steklenicah" !
V EJublJanl pri soipodlh:
1 v. Fabiana nasl | /\ntoc Korbar P. Grošelj. Adolf Hauptmann Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Aut. Ječminek.
Fr. Kham.        | Peter Lasanik. Ant. Kane, drog Alojzij Lilleg. Mihael Kastner I A. Mehle.
Edmund Kavčič. Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
P. Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan. Vaso Petri čio".
Kari PlaninSek Jos. Pollak. A. SuBnik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer.
Anton Stacul. Fran Stupica. Ferd. Terdina. Uradniško kon samno drustvo
Bled: Oton W61fling. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Muller, B. Schweiger,
Anton Zurc. Draga  P. S. Turk Hrib : A. Bačar, Fran Kovač Idrija: A. Jelenec, Josip Se-
petavec, Valentin Lapajne. | Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J Koschitr, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche,
J. Rothel, M Rom,FSchlei-mer, F G6der»r, F.Verderber Kostanjevica: Alojzij GaC. Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan MajdiČ, Kari Šavnik, lekarnar „pri sv. Trojici4", J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. KovacV Mirna: Josip Schuller Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri Škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kon
čan, A.Pauser, F.Pletersky,
I. Picek. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojna: A.Ditrih, G. Pikel. Radeče:   Ivan  Haller, J.
Trepečnik, I. občno rade-
Sko konsumno društvo.
Radovljica : L. Fursager, Fr
Homann, Oton Homann. Sodražlca: Ivan Levstik. Slška: J. C. Juvančič. Skofja loka: E. Burdvch
M Zigon. 1301—16 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Fran
Kobal.
Vrhnika: D Šetinc, R Ratner Zagorje:   R. F. Mihelčič, Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Dereani
Več  lepili, zračnih
stanovanj I
s po dvema sobama, kuhinjo, drvarnico ia vrtom »e odda za avgustov termin v Spod. Šiški pri M. Lavrenćiću.
--'rvt?
Ustanovljene leta 1842 l A
m____
1N4PI50V IN QKBOV imf BRATA EBERL
Telefon Št 154
Pravkar izSlo:
Vošnjak Bogomil
JMa raz$uita
- Ru5k« stadije.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činiteljev in ciyev. 54—38
Ukusno opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
£• Schvientner ja
v Ljubil« ni
Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po pošti 30 h več.
> o
| a ■o
cd
s
JS
1
s
ji 3
as
3 5
o "3
M
I
co
w
0
a .H
O
k
-C o co o. e 'z. O a* o
>
O
o {>
H
i
š
s
a>
A
X s
S x
i\
t
t
e
«
i
* o
-■»»•  Specialiteta: »ZO
turistovske srajce,
belo ia barvasto perilo iz angleškega ceftrja, gole niče, izbrani vzorci,
pF* kravate "Vi
za vse različne okuse, dalje speclalitete Švedskih
rokavic* Sla?e in *z pralnega usnja
brezhibne priležnostt :-:
1343-.1
najboljši izdelek priporoča
Alojzi j persehe
v £jubljani9 Pred škofijo št. 21.
Stanje hranilnih vlog: 22 milijonov K.
Si
Rezervni zaklad: nad 760.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
pW;M
> ij
»Fff!
^——— -'-T
•v
3,
>
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapi-taln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. iei i
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/4°/» na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pus to si emSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*
59
1734
^443
65