Narodni Socijalist
2	Enakost narodov, enakost v narodu! vadavKiofas.		O
mm vinarja.	Leto I.	V Ljubljani, dne 10. rožnika 1911. Štev. 22.	mk vinarja.
		Izhaja vsako soboto zjutraj 	—	
Uredništvo in upravništvo: Čevljarska ulica št. II. nadstr. Nefrankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti ..Narodni Socijalist Ljubljana, nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 2*40. za pristaše potom organizacij letno K 1*20. Pol- in četrtletno sorazmerno. Oglase sprejema ..Generalna anoncna pisarna v Ljubljani m upravništvo lista. —Cene oglasom: Stiristopna petit-vrsta A 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
Izdajatelj in urednik Slavoj Škerlj. — Tisk Drag. Hribarja, Ljubljana
Albanci.
V	srcu Miridije so najhrabrejši branitelji samostalnosti albanske. V teh krajih je „Besa“ pridobila na tisoče mož, ki naj bi vrgli povsod v deželi turško nasilno gospodarstvo. Povsod hrabri, so tu najhrabrejši. Ta njihova hrabrost se posebno razvidi iz razgovora z nekim njihovim vodjo, ki je študiral v Franciji, Nemčiji in Italiji.
On pravi: »Albanija, moja domovina, je najnesrečnejša dežela v Evropi, politično in gospodarsko. Kaj nam je ostalo od visoke civilizacije Albancev, s katero so prednjačili celi Evropi in Aziji, odkoder so prišli v najstarejši dobi. Od Aleksandra Velikega, od kraljice Teute, o kralju Pirru ni ostal niti najmanjši sled. Pač, ostal je vir vse slave in moči, krepak narod, nepremagljiv in nespremenljiv. Opravičeno trdi pisatelj o Albancih: „Rod železen, trd kot skala na kateri živi.“ In v resnici odgovarja ta rek duši Albanca po zgodovini, karakterju in etnografiji. Tudi izseljenci, katerih je mnogo n. pr. v južni Italiji, ohranjajo stare šege in navad. Celo v Ameriki zahtevajo Albanci, da govore otroci in tudi neveste njihovih potomcev albanski. O stari Albaniji, o njeni slavi in moči je ostalo samo kaleče seme upora. Kultura se je pa med temi gorami docela porazgubila. Značilno je, da v Albaniji še sedaj ves narod nosi črne plašče v znak žalosti za že 1. 1467. umrlim Jurijem Kastrijota Skender begom. Ni li to znamenje velike duše. (Ali mi Slovenci kaj žalujemo za svojimi staroslav-
nimi vojvodi? Kaj še! Vidite, tu nas prekose divji Albanci v plemenitosti in ponosu naroda.) S ponosom gleda Albanec na razvaline, ki ga po vsej deželi spominjajo, kažoče ostanke velikih in krasnih palač in pomnikov na nekdanjo moč. Albanca veseli večna vojna, Albancem je ostala vroča kri vzlic centralizaciji Bizanta in srbskih carjev, ki so deželo podjarmili. Trle so deželo tudi grozne vojne, zlasti državljanske, katere je v oslabljenje Albancev vprizarjala mogočna lokava turška porta. Albanci ljubijo orožje in vojno, ne radi prepirov, nego, da ž njimi potrjujejo svojo neodvisnost in junaštvo. In ta narod bi radi Mladoturki, ki vodijo junker-sko politiko berlinske šole, pojaničarili. To je vzrok vedne, stalne vstaje v.Albaniji, vse izvira edino iz zatiranje Mla-doturkov. Avstrija pa, kot pokroviteljica Albancev, ki so katoliki, pusti, da se zanje zavzema pravoslavna Rusija. (Tudi čudno.) S tem jih pa Mladoturki le še bolj utrjujejo v njihovem patrijotičnem idealizmu. Vse to pa ustvarja albanske mučenike. Turke tudi jezi, da se Albanci ne puste rekrutirati v turško vojsko. Kako neki? Ta narod ne pozna omejevanja svobode, je svobodno umen in nerazdružljiv s starim kršč4fistvom, je v stanu prej preiti nazaj v stare krščanske čžjfe, kot pa služiti polumescu. Boreč se za polu-mesec, bi Albanec umrl samega domotožja.
Mladoturki bi radi Albancem pisali zakone, ki so v v navadi drugod v Evropi. Tako daleč so prišli, da zahtevajo za vsako ovco po 80 v. davka na leto, dočim Albanec
LISTEK.
(Dalje).
Anica.
Družinski roman iz tržaškega življenja. Spisal Dologričev.
Med tem časom si da Rovanček opraviti z mizo, ter kramlja smehljaje se: „Ha, ha, sedaj bodo pa imeli opraviti Gojaševi, predno ukrote Anico, ki bo hodila Jurjevo razbito glavo vsak dan gledat in prevezovat. Ubogi fant, prehudo so ga, pa saj ponavadi pri pretepu nedolžni gor plačajo. Zakaj ni šel raje z Anico k litanijam, ne pa brez nje na ples? Ko smo mi stari bili še lepi, mladi, smo hodili v cerkev, ne pa na ples prej kot v cerkev. Najprej Bogu kar je božjega, potem pa še hudiču, kar je njegovega. Tako smo mi fantovali, seveda mi smo bili pa mi.“
Marijana je pravkar prinesla lesen krožnik štrukljev. „Tako, tu imaš štruklje, Rovanček, prav vesela sem, da ti morem poslužiti ž njimi, potem pa začni že enkrat z novicami, katere si mi obetal."
„Ej, novice, da, da, novice! Hu, vidite, takole štruklje lomiti, pa novice praviti (si nabaše polna usta) je res prav fletno. (Fofutaje s polnimi usti.) Ali se, mati Marijana, še spominjate Lukačeve Irene, ki je šla v Trst služit tako mlada kot rosa ?“
„Kaj	bi se je ne spominjala,	toda	spoznala bi jo pa
le	težko,	ker	se	je gotovo zelo,	zelo	spremenila. Celih
dvajset let, morda je še več, odkar je nisem videla."
»Spremenila? Hm! Da, pa še kako? O, ne bi je spoznali več, prav imenitna gospa je. Vi ne verujete?"
„Kaj praviš? Ubožna, nezakonska hči beračice Špele, — gospa, tebi se blede ka-li?“
Rovaušgji	se	zasmeje v pest.	„Ta	mi ne veruje. Seveda, saj'	tjtigi	ni	kar tako za verjeti vse kar se tjavendan
zgodi. »Proti Marjani, ki začudeno gleda: „Boste pa sami videli, saj če se ne motim ravno tamle prihaja s svojim možem ali soprogom, ali kako mu že po meščansko pravi." Pri tem kaže na pot iz doline.
Marjana je bila seveda takoj vsa v zadregi, začela je tarnati: „Jojmene, jojmene, sedaj sem pa kar prav sama doma, oh, da bi vsaj Ančka enkrat prišla od studenca. Oh, da bi jih vsaj spodobno sprejeli. Joj, joj! O, Irena mora imeti dobro srce, da jge na nas še vedno spominja. Rovanček, ti menda veš da smo jo ubogo sirotico mi vzgojili. Ni mi žal, sramote nam vsaj do danes ni napravila nobene."
Rovanček pa je malomarno pripomnil, požirajoč zadnji grižljej štrukljev: „Da, da, spominjam se, pravili ste mi o tem, sicer pa vsa srenja to ve."
(Dalje prihodnjič.)
ne dobi niti 1 K od glave drobnice v teh razmerah. No, Albanci so že vajeni ne plačevati davka. Mislijo si, saj plačamo dovolj s tem, da prehranjamo in prenočujemo vojaštvo. Čudno, a resnično je, da se Albanci čutijo zveste in upravičene branitelje turške meje. Pravi spori med mohamedanskim in katoliškim prebivalstvom so nastali šele s podržavljenjem javnih premičnin, s čimer so se godile ubogemu izropanemu narodu velike krivice. Albance se je vzgrozilo s tem, da se jim je vzelo visokocenjeno svobodo, kar smatrajo oni kot del življenja. Razžaljena ženska čast, ropi in moritve ter pokolji so razburili Albance, ter združili judi, ki so drugače silno ločeni. Albancem namreč pomagajo tudi drugi rodovi v vstaji.
Vsak greh, vsako nasilstvo je združilo tisoče in tisoče prej sovražnih ljudi, ki se sedaj združeno bore proti enemu samemu sovražniku — Turku. Združili so se v čete, zvane „Zastave“. Krivico, ki se zgodi le enemu članu „ Zastave”, maščuje cela četa ali pa še največkrat več »Zastav". Znanejši in pogumnejši pa četujejo v prvih vrstah, ter sem jim godi prav dobro. Glava, da vest vseh je „ B a r -jaktar", to je zastavonoša, on odloča, poravnava spore ter je v vsem prednik, ima popolno moč v vojni in v miru. Je mali kralj, ki vodi svoje ljudi v zmago ali v sm/t. Teh ljudi ni mogoče pomiriti, pisati jim ne koristi nič, ker ne znajo pisati ne brati. Tudi ne verujejo nikomur, ki ni njihov. Treba bi bilo priti sem in razložiti tem ljudem kam plovejo. In morda bi bila takoj rešena uboga Albanija to like krvi. Da, Mladoturki s svojimi lažmi, sleparstvi in obljubami so pravzaprav provzročili to ustajo. Zato ne verujmo nemškim časopisom, ki jih zagovarjajo. Razmere so tu take, da ni varno potovati, ker so žandarji redki ter se jim ropar lahko izogne, ali pa jih lahko pobijejo v tolpah. Samo kdor potuje pod pokroviteljstvom „Bese“, je varen ne skrivi se mu las. Sam „car“ bi ne mogel potovati brez zaveze z „Beso“, ki se kot vojna četa vsak hip pojavi kjerkoli in je po vsej deželi enotno organizirana.*
Toliko gorja je potožil hrabri Albanec o svoji domovini. Ni čuda torej, da čitamo med najnovejšimi vestmi, da so proklamirali Miritidi neodvisnost ter se hočejo do zadnje kaplje boriti za svobodo, katero razumejo vse drugače kot mi. Stoinstoletna želja po maščevanju in sanje o svobodi, bodo, če se posreči hrabrim junakom, ustvarile novo državo, Skenderijo, da se hrabri narod oddolži spominu mrtvega junaka Jurija Kastriota Skender-bega.
Nas kot Jugoslovane srčno veseli vsaka osvoboditev izpod turškega jarma, zato želimo vstašem zmago.
Pregled.
V	kolikor se dajo kontrolirati vesti časopisja, prevladuje mnenje, da bo Avstrija udrla v Sandžak Novi Pazar, ter da bo radi tega Srbija stopila na stran Turčije. Nemogoče to sicer ni, a mi ne verujemo v to, ker se čujejo tudi glasovi, da je Avstrija Turčijo opozorila, naj ne tira imper-jalistiške panislamske politike,- Turčija dobro ve, da je to pravzaprav ukor od strani Avstrije. Avstrija namreč sama dvomi, da bi se dali bratski narodi več nahujskati, ker danes ni več v Belgradu Milan ampak Peter, dasiravno sedi na tronu v Sofiji pangermanski zaupnik z dolgim nosom, ki baje predstavlja most „Dranga nach dem Suden“ — Bržkone bo porta ukazala Torgut paši naj se obesi na svileno vrvico, proglasila ga za izdajico, ter pod to pretvezo
odpoklicala svoje bosopete soldate, ki znajo samo klati žene in deco, domov, stem pa bo konec uporu, če se bo Mi-ridite, Malisore in druge rodove postavilo pod od velesil zaščiteno avtonomijo.
Če pa bo Avstrijska diplomacija vtikala vmes svoje proklete prste, je prav gotovo, da bodo morali naši slovenski fantje pod črnorumeno zastavo klati in moriti nedolžne Albane. In proti temu protestiramo.
Vestnik nar. soc. mladine.
Občni zbor narodno socijalnega izobraževalnega društva „Bratstvo“ se vrši v nedeljo dne 11. t. m. ob 10. uri dop. v Areni Nar. doma. Pridite vsi, prav gotovo.
Rokovnjače prirede diletantje „Bratstva“ v nedeljo zvečer. Začetek ob 8 uri zvečer. K obilni udeležbi se bratje narodni socijalisti in slavno občinstvo najtopleje vabi.
Razno.
Malo je sicer podjetij, ki bi stala brez strahu za svoj obstoj strogo na narodni podlagi, še manj pa je tistih, ki tudi gmotno podpirajo narodno-obrambna društva. Toda tudi v tem oziru napreduje mili naš slovenski narod in to po zaslugi bratskega nam naroda češkega. V Ljubljani n. pr. so nam ustanovili Kolinsko tovarno za kavine primesi, ki leto za letom podpira z nemalimi zneski naša obrambna društva.
Dolžn®st je torej vsakega zavednega Slovenca in pristaša naše ideje, da se strogo drži gesla: »Svoji k svojim." Zahtevajte povsod -.Kolinsko cikorijo v prid prekoristni ,„Družbi sv. Cirila in Metoda!
Najtopleje priporočamo našim pristašem in čitateljem domačo, slovensko in slovansko obrt in trgovino, to pa zato, da se bode razvila. Ako bomo imeli dobro razvito trgovino in obrt, potem nam ne bo treba tarnati, da se nam slabo godi v narodnem oziru. Med drugimi kar najbolj toplo priporočamo najstarejšo trgovino ur in draguljev na Kranjskem, ono g. Milko Krapeža na Jurčičevem trgu v Ljubljani, pri železnem mostu. Krasen cenik, prirejen po najmodernejšem okusu, lahko dobi vsakdo, ki se obrne na našo upravo, ali pa na g. M. Krapeža samega. Ker se g. M. Krapež večkrat pokaže na naših prireditvah, ga še enkrat najtopleje priporočamo vsakomur, kdor hoče imeti dobro idočo uro, ali pa krasne, jamčeno prave dragulje.
Slovenci, podpirajmo se med seboj!
Konfiscirano.
Tudi podjetje Tolstovrške slatine je prišlo pred kratkim v slovenske roke. Kako :e bii0 tretjai da Smo se Slovenci tudi na tem polju rešili tujega, kaže dejstvo, da je naročil za Tolstovrško slatino ogromno, ter da se jo pošilja cele vagone po vseh slovenskih pokrajinah. Pošilja se pa
tudi v inozemstvo.
Podjetje Tolstovrške slatine se je moralo od začetka boriti z velikimi težkočami. Nikakor ni bilo mogoče takoj od začetka vrelec urediti, kakor bi bilo treba. Zadnji čas se je posrečilo vso napravo izboljšati (ter -se še vedno spopolnuje), o čemur priča veliko število v zadnjem času došlih pisem, v katerih se ta voda hvali in od gg. zdravnikov priznava kot zdravilna mineralna voda. Kdor kdaj naroči bode gotovo zadovoljen! Vrhu tega se plača od vsakega zaboja 20 vin. v korist Ciril-Meto-dove družbe. Tudi zaloge oziroma preprodajalne se bodo sčasoma uredile po vseh slovenskih krajih. Kdor želi, naj se priglasi na naslov: Tolsto-vrška slatina pošta Guštanj, Koroško.
Zastonj nam nihče ne da, ako si to sami ne pridobimo!
Pravila
narodno-socijalne tiskovne zadruge v Ljubljani
(reg. zadruge z omejeno zavezo).
§ 1.
Ustanovi se „Narodno socijalna tiskovna reg. zadruga v Ljubljani4' z omejenim jamstvom.
§ 2.
Namen zadruge je izdajanje in razširjevanje dobrih knjig in tiskovin razne vsebine, vzdrževanje in podpiranje časopisov, ki so uredovani v narodnem socijalnem duhu.
§ 3.
Da se doseže ta namen, skrbela bo zadruga pridobiti si svojo lastno tiskarno in bukvarno v Ljubljani, ali pa tudi v kakem drugem kraju na jugu države.
§ 4-
Sredstva za zadružni namen so poleg čistih dohodkov tiskarne in bukvarne, darovi dobrotnikov, vplačila ustanov-nikov in deleži zadružnikov.
Zadružni ustanovnik je oni, kdor vzame najmanj za 400 K deležev, zadružnik pa, kdor po odboru kot tak v zadrugo sprejet plača vstopnino po 5 K in delež po 20 K najkasneje v desetih mesečnih obrokih. Plačuje se lahko tudi v tedenskih obrokih, a 50 v. Ustanovni deleži a K 400 se lahko plačujejo v mesečnih obrokih, a K 10. Vsak zadružnik jamči s štirikratnim že vplačanim deležem, katero jamstvo traja tri leta od zadružnikovega izstopa, oziroma njegove izključitve, enako vsak ustanovnik. Pravico do glasovanja zgubi zadružnik takoj po odstopu ali po izključitvi.
§ 5.
Vsakemu zadružniku je vselej prosto naznaniti svoj izstop zadruginemu načelniku. Kdor ne plača omenjenega deleža v gori določenem času, se ga izbriše iz zadruge. Njegovi že vplačani zneski zapadejo zadrugi v last. Prostovoljno izstopivši ali pa izključeni člani morejo zahtevati povračilo svojih nominalnih deležev, katere se jim izplača šele dve leti po prvem po njihovem izstopu se vršečem občnem zboru.
§ 6.
Zadružniki imajo pravico udeleževati se občnih zborov z nasveti in glasovanjem v zadruginih zadevah, voliti odbornike ter na občnih zborih terjati pojasnila v zadruginem prospehu in o premoženjskem stanju. Vsak zadružni delež ima glasovno pravo.
Če pride zadruga do dobrega gmotnega stanja, bodo dobivali vsi društveniki tiskovine po znižani ceni, kakoršno bo določil odbor.
§ 7.
Zadrugin sedež je v Ljubljani, kjei naj stalno prebiva načelnik in vsaj devet odbornikov.
§ 8.
Za vodstvo zadruginega poslovanja se nastavi petnajst odbornikov, katere izvoli občni zbor. Poslovalna doba je triletna; ko ta preteče, morejo biti izvoljeni zopet isti odborniki.
§ 9.
V	načelništvo si izvolijo odborniki predsednika, predsednikovega namestnika, tajnika, blagajnika, arhivarja, gospodarja in še dva nadzornika, enega za tiskarno in enega za bukvarno.
§ 10.
Pri razdelitvi letnih dividend smejo zadružniki zahtevati, v slučaju sorazmerno ugodne bilance do 10% divi-
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš
dendo. Večji prebitki se obrnejo v korist zboljšanja naprav te zadruge.
§ 11-
Zadruga se ustannovi, ko se k nji priglasi 50 članov, ter ko so jo kompetentne oblasti priznale. Zadružnike sprejema zadružni pripravljalni odbor.
§ 12.
Občni zbor se mora shajati vsako ieto v mesecu prosincu; izvanredno ga mora sklicati načelnik, kadar to zahtevati vsaj dve petinki zadružnikov s svojimi podpisi. Ta izvanredni občni zbor morajo ti zadružniki vsaj 14 dni pred sklicanjem naznaniti načelstvu ter obenem navesti tozadevne vzroke. Vsak član ima pravico do vpogleda v zadružno knjigovodstvo in njeno lastnino. Čas določa zadrugino načelstvo.
§ 13.
Da občni zbor veljavno sklepa, mora biti vsaj polovica udov osebno navzočih. Odbornike voliti smejo tudi ne-navzoči (po glasovnicah). Sklep določuje absolutna večina glasov.
Za spremembo pravil je treba dvetretjinske večine glasovalcev in za zadrugin razpust nadpolovice vseh zadružnikov. Če bi k občnemu zboru, ki sklepa v zadruginem razdruženju, ne prišla nadpolovica članov, je pol ure pozneje sklepčno vsako število udeležencev.
§ 14.
Odbor ima redno sejo vsako četrtletje, izvanredno pa takrat, kadar smatra načelnik to za potrebno, ali jo zahtevajo vsaj trije odborniki.
Da so odborove seje sklepčne, morajo biti povabljeni vsi odborniki, in jih mora biti vsaj sedem navzočih. Sklep določuje absolutna večina.
§ 15.
Zadrugo vodi in na zunaj zastopa načelnik, oziroma njegov namestnik; on, oziroma namestnik podpisuje s tajnikom vred v zadruginem imenu pisma, nastavlja poverjenike ter sklepa pogodbe; vendar mora imeti pri pogodbah, ki vsebujejo zneske nad 300 K. vselej odborovo pooblastilo.
§ 16.
Ako nastane med zadružniki prepir, volita si stranki v razsodbo vsaka svojega zastopnika, ta dva pa tretjega kot predsednika, če bi se o predsedniku ne moglo zediniti, imenuje ga načelnik.
Proti razsodbi se ne more vložiti vzklica. Le, ako bi bila razsodba za izključitev zadružnika, je treba, da jo potrdi dvetretjinska odborova večina.
§ 17.
Zadrugino razdružitev sme skleniti le občni zbor.
Tedaj se mora premoženje po odbitih stroških in plačanem dolgu obrniti v dobre namene kakor jih določi občni zbor, Če bi pa morala zadruga drugače prenehati, pripade vse njeno imetje istočasno izhajajočemu oficijelnemu glasilu jugoslovanske narodno-socijalne stranke v Ljubljani.
Pozivamo somišljenike, da se priglasijo v velikem številu k tej zadrugi, ki je velikanskega pomena za razvoj narodno socijalne stranke.
Tiskovni odsek.
1	M-J:-	j	i	----i------
list, kateri služi zahtevam ljudstva!
FR. STUPICA, Ljubljana
Marije Terezije cesta št. 1
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnih, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe in cevi za vodv, vino in gnojnico, pluge in brane, peči štedilnike in poljedelsko orodje, trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. Zlasti opozarjamo cenj. dame na svojo veliko zalogo kuhinjske posode in predmete za gospogarstvo.	o 44 8 26 7
■ j	Nujna naročila v najkrajšem času! 				■ umi
	Naj večja zaloga izgotovljene obleke	
	za gospode, gospe in dečke. g. 415 4 n	
cs J*	Gričar $ Mejač	Z M
Ti >	LJUBLJANA, Prešernova ulica.	u>, 3>
cs >u	Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke	n
cS E	- iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. -	n n 3
o Q	Za lovce, turiste in potovalce.	O
	V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-	
	jemava naročila v izvršitev obleki po iz-	
	branem blagu.	
■■■■n ■	IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIMIIlillllMIMIlilillMIHII lllllllll IIIIIIMM I! IlllIt lili Nujna naročila v najkrajšem času!	
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošiljaln zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna, Moravsko (imejitelj br. I. K. Mrha,) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°/o z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesliji in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo.
O 49 13 52 12
Bratje;, narodni socijalisti i
Kupujte vse pri naših pristaših !
— sukna in vse blago za obleke —
naročajte pri tvrdki, ki je našega brata
M. K. RUŽIČKA, v HUMPOLC1H, CESKO.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. — Od vsakega naročila dajem tri po st j v prospeh strankinega sklada.
Češka tovarna harmonik in heligonik
Josef Hlavaček, Luon
ustano'I eno 1. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje
svetovne znane izdelke najbolj'še kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenik brezplačno in franko.
samo Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter izborna zdravilna in namizna kisla voda! Naroča se v Guštanju na Koroškem.
o
a.
JO S. HERRISCH
Jurčičev trg 3.	Pod	trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižji cenah. Specijaliteta: pravi hribolaški, podkovani „GOISERCE“.
Izprašan	ETO	D	"X	JI ¥ C /d	Izprašan
: optik :	" A.	r,	£	J C U	: optik ■
LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
: optični zavod :
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede i. t. d. o. 45 29 5 15 Priporoča svojo vel. zalogo
švicarsKih ur,
zlatnino in siebrntno
po nizkih cenah nikel. žepna ura od K 3-50 naprej srebrna cil. .	„	, 650	„
budilke	.	„ 3’—
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem jistu!
s Prva : domača tvrdka
Milko Krapeš
2 Ustanovljena
a;s; ^ .5
Genius:
srebrna	K	10-—
zlata	„	70'—
Trojni	J	srebrna	K	16-—
pokrov	\	zlata	w	95-—
Odprta
Ljubljana, Jurčičev trg 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
pridoroča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke.
Damska ura :
Odprta («*»• K £-
Trojui I srebrna K 1450 pokrov { zlata „ 34'—