Slovenija OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg i a Kinnn >, 9770351 814014 Dnevna vozovnica: 2.700.- SIT do 30. novembra 2001 Blagajna Žekovec: po-pe: 8H-16H IZBIRAMO zgornjesavin/šsko OSEBNOST |bg^ LETA 2001 (stran 5) (stran 20) H» JIHIIOSB Tiv 3000 CELJE RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tel: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: Barbara Črnodovski Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Spoštovani gostje! V prenovljeni restavraciji Gaj v Mozirju smo bogatejši za restavracijsko dvorano, ki sprejme 120 gostov, skupna kapaciteta restavracije pa je 180 gostov. Nič več nas ne tare prostorska stiska, sedaj lahko sprejmemo in gostimo "poročne ohceti" v lepo urejenem in po vaših željah okrašenem ambientu. Mladoporočencem po želji nudimo strokovno pomoč pri sestavi poročnega menija in izboru pijače. Novo opremljeni prostori so primerni tudi za sprejem gostov ob različnih priložnostih. December je čas zaključkov, zato Vas vabimo, da preživite prijetne trenutke s sodelavci, prijatelji ali v krogu svojih najbližjih v naši prenovljeni restavraciji Silvestrovanje - najdaljša noč v letu - naj ostane v spominu vsem, ki boste zaupali osebju iz Gaja in preživeli to noč z nami. Potrudili se bomo, da boste zaradi dobre glasbe, oskusne hrane in pijače, v naslednjem letu odhajali od nas z besedami: "DA, bilo je nepozabno." Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 180 oseb Naročila sprejemamo na telefon 03 839 51 56 ali 837 07 33. VABLJENI! Kolektiv restavracije Gaj ZAKLJUČKI LETA i tudi v naš FITNES Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30, 03 584 15 11 GSM 041 752 111,031 752 111 * obvezne rezervacije > igra ansambel ČRNA MAČKA - obvezne rezervacije - igra ansambel ČRNA MAČKA Išči pametneje, www.najdi.si © Internetni iskalnik išče po vseh SLO dokumentih (več kot 1.000.000 strani) © Internetni imenik omogoča iskanje po več kot 20.000 slovenskih in 2.000.000 tujih vpisih © Katalog avtomobilov v njem so predstavljeni vsi modeli s slovenskega trga (več kot 1.850 modelov) © Vici 10.000 vicev za vsako priložnost © Citati 7.000 citatov domačih in svetovnih modrijanov © Poslovni register "osebne izkaznice" vseh SLO poslovnih subjektov (več kot 170.000 organizacij) ® e-pošta imenik slovenskih e-mail naslovov (več kot 130.000 naslovov) ® e-razglednice brezplačno pošiljanje elektronskih razglednic (več kot 400 motivov) OSREDNJA ^«išŽNICA ߣUg Ne vem, če bi bili pri Ferrariju iz Maranella prav navdušeni, če bi v torek zvečer gledali slovensko televizijo in v sredo brali slovenske časnike. Glavna »zvezda« v oddajah in člankih je namreč bil lastnik zdaj že potrjeno prve »nore« krave v Sloveniji, Brane Rihter iz Nove Štifte, ki je na zastavljena vprašanja redkobesedno odgovarjal z rdečo čepico na glavi, na kateri se je ponosno vzpenjal črni konj, simbol svetovno znanega italijanskega proizvajalca avtomobilov. Upam, da ne bo zvenelo neskromno, če povem, da smo nesrečnega Braneta Rihterja prvi »izsledili« mi. Edi Mavrič - Savinjčan je že v ponedeljek popoldne opravil pogovor z njim, članek o tem, objavljen v ljubljanskem Dnevniku, pa je v torek zjutraj dobesedno šokiral večino ostalih dopisnikov s tukajšnjega območja. Tokrat jih je Edi zares prehitel,žal pa Savinjske novice niso dnevnik,zato objavljajo že znano novico šele danes. Zdaj je znova na potezi država. Kmetu iz Nove Štifte obljublja pomoč in kritje vseh stroškov, ki so nastali v zvezi z ugotavljanjem bolezni, še pred tem pa bo moral »pod nož« potomec okužene krave, ki je bila v teh dneh še privezana v Rihterjevem hlevu. Mladi gospodarje kajpak prizadet, saj mu nikakor ni jasno, kakoje prišlo do okužbe, če vendar živine ni nikdar hranil s kostno moko. V teh dneh v savinjsko-šaleški regiji poteka zdaj žetradicionalno srečanje velikega in malega gospodarstva. Po včerajšnjem plenarnem zasedanju in okrogli mizi o možnostih turističnega sodelovanja v velenjskem hotelu Paka bodo v prihodnjih dneh potekali pogovori tudi o drugih oblikah sodelovanja, ki naj bi pripomogle k zmanjševanju zaostanka za večjimi središči in zlasti Ljubljano. Prav spodbudnih novic glede tega v zadnjem času ni, kvečjemu nasprotno: ukinjajo se celo nekatere javne prometne povezave. Izbor zgornjesavinjske osebnosti leta je uspešno stekel. Glasovnice prihajajo v naše uredništvo vsak dan in zagotovo se jih bo do zaključka akcije nabralo najmanj toliko kot lani. Letos se sodelovanje res splača, saj najsrečnejšega nagrajenca čaka enotedensko bivanje v Termah Čatež. Naslednja številka Savinjskih novic bo promocijska. Poimenovali smo jo Miklavževa številka, poslali pa jo bomo v vsa zgornjesavinjska gospodinjstva. Z obilico svežih novic, seveda. Na svidenje torej čez teden dni! cU IZ VSEBINE: (27) Aktualno: Konec nočne more in sumničenj...4 Izbiramo zgornjesavinjsko osebnost leta: Vrstni red po prvem krogu glasovanja.5 Intervju: Jože Kramer, župan občine Mozirje.6 Občinski svet Nazarje: Protest na upravno enoto..........8 Posledice odkritja BSE: Kmetovalce je strah "norih" krav in nepremišljene države...........9 Srečanje konjenikov Štajerske in Kranjske dežele: Med konjeniki tudi veliko mladih.11 3. SKL vzhod II: Nazarčani pristrigli peruti Lastovki.18 Gornji Grad: Razstava o slovenskih kozolcih.......19 Osnovna šola Nazarje: Naj bo pesem čarovnija.............19 Rečica ob Savinji: Kapelica - kraj za molitev ali vandalizem? 20 (Ne)varnost naših cest: Nekontrolirano bohotenje živih mej in grmičevja...................20 Črna kronika: Še so pošteni ljudje...............22 Fotografija na naslovnici: Čas kolin ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 27,23. november 2001. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci; Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. PRVA SLOVENSKA KRAVA, OBOLELA Z BSE, JE BILA SKOTENA V NOVI ŠTIFTI Konec nočne more in sumničenj Zgornja Savinjska dolina je redko deležna tolikšne medijske in siceršnje pozornosti kot v dneh po tiskovni konferenci, na kateri sta kmetijski minister Franci But in direktor Veterinarske uprave RS Zoran Kovač objavila šokantno vest, da je bila v teh krajih skotena krava, ki naj bi imela bolezen BSE. Ime kmetije je bilo zamolčano, torej so bili posredno obdolženi vsi kmetje, ki se ukvarjajo z vzrejo pitancev in molznic. Številni so v iskanju lastnika osumljene krave prečesali sleherni kotiček Zgornje Savinjske doline. Vsi namigi so se končali v slepi ulici. Celo veterinarji in na zgornjesav-injski kmetijski zadrugi so vztrajno zatrjevali, da niso seznanjeni s sumom bolezni. Vse skupaj je prešlo mejo dobrega okusa, saj so začeli ljudje celo s prstom kazati na potencialne lastnike obolele živali. Kmetje pa so molčali, saj se zavedajo, daje njihova prihodnost tudi brez bolezni norih krav vse prej kot rožnata. podpisanim, in v isti sapi zatrdil, da mu nihče ni rekel o zadevi molčati. "V časopisu sem prebral, da krmim krave s kostno moko, ki povzroča bolezen norih krav. Nikoli v življenju je nisem uporabljal, če sem čisto pošten, niti dobro ne vem, kako to krmilo izgleda. Kravjo čredo krmim izključno s travno silažo in suhim senom," nekoliko zagrenjeno zatrjuje mladi gospodar. Kljub vsemu je zadovoljen, da je zadeva prišla na dan. Neutemeljene govorice ljudi, da bodo lastniku nore krave pobili celo čredo, niso vzbujale prijetnih občutkov. Po raziskavah, ki so jih opravili Brane Rihter iz Nove Štifte zanika, da bi živino krmil s kostno moko (foto: Ciril M. Sem) Do Braneta Rihterja, Zgornjega Černevšeka v Novi Štifti, smo prišli pravzaprav po naključju. Na vprašanje, ali nam lahko potrdi informacijo, daje bila v njegovem hlevu skotena krava, osumljena bolezni BSE, je nekaj časa razmišljal in potem informacijo potrdil. "V vsakem primeru bi se izvedelo," je dodal, ko smo ga obiskali na njegovi kmetiji. Zaradi številnih, tudi novinarskih, dezinformacij in podtikanj, je bil odločen molčati. Spregovoril je zaradi osebnega poznanstva s domači strokovnjaki, ni dvomiti v pozitiven rezultat referenčnega laboratorijskega pregleda iz Švice. Glede na izkušnje iz Anglije in drugih evropskih držav se njegovi čredi slabo piše. Vendar je o tem govoriti prekmalu, preudarno pripomni Rihter. "Z mamo Jožefo živiva sama na kmetiji, zato je bilo še težje živeti pod pritiskom. But in Kovač sta hotela kmetijo zaščititi, zato njun molk popolnoma razumem." Osumljena krava Breda seje skotila pred petimi leti. Njen prvi potomec je zagledal svet leta 1998 inje bil verjetno oddan v zakol. Drugi teliček je še v hlevu in čaka, kakšno usodo mu bodo namenili strokovnjaki. Štiri mesece je, odkar seje začela krava Breda sumljivo obnašati. Na paši je bilo njeno obnašanje povsem normalno, v hlevu pa je bila preplašena. Zadeva se je slabšala do te mere, da nazadnje ni mogla več vstati. "Niti pomislil nisem na BSE ali kaj podobnega. Ko je bilo dovolj hudo, sem jo ustrelil s pištolo, ki jo uporabljajo mesarji in poklical Veterinarsko higiensko službo, ki je kravo odpeljala. Čez nekaj časa sem bil obveščen o sumu bolezni norih krav." Od tu naprej je zgodba znana. Zgornji Černevšek poskuša biti miren. Obolela krava bi se lahko pojavila kjerkoli. Naključje je hotelo, da je doletelo njega. Devet krav ostaja v hlevu in dva prašiča za domačo rabo. O nobeni prašičji farmi ne duha ne sluha. Mleka že nekaj časa ne oddaja, saj ga v celoti porabi za teleta. Že pred izbruhom bolezni je razmišljal o reji krav dojilj, mogoče se bo odločil samo za telice. V ta namen je že ogradil 2,5 hektarja pašnikov. Kmetija na višini 830 metrov nadmorske višine ne nudi posebnega razkošja, vendar je urejena in čista. Prvi sosed je oddaljen komaj dober streljaj, pod kmetijo se vije regionalna cesta, ki povezuje Gornji Grad s Kamnikom, kljub temu se zdi vsa okolica tako osamljena. "Skoraj sem prepričan, da sosedje ne vedo za tegobe, s katerimi se te dni soočava z materjo," pripominja zgorn-ječernevski gospodar. Nič takega ni storil, kar bi bilo v nasprotju s strogimi predpisi, s katerimi nas je hotela država obvarovati pred boleznijo norih krav. Zdi se, neuspešno. Savinjčan OBČINSKI SVET MOZIRJE Župan imenoval podžupana Na redni seji so se 14. novembra zbrali svetniki Občine Mozirje. Med važnejšimi točkami dnevnega reda velja omeniti županovo imenovanje podžupana Občine Mozirje. To mesto je neprofesionalno prevzel Anton Vrhovnik. Svetniki so se seznanili tudi s potekom postopkov za ureditev Podrožnika, ki je z novimi prostorskimi plani postal zazidalno področje. Na tem mestu naj bi v bližnji prihodnosti zrasel velik poslovni objekt z okoli 300 parkirnimi prostori. Poleg tega bo na voljo okoli 40 parcel za individualno gradnjo, nastala pa naj bi tudi obrtna cona s približno 10 objekti. Celotno območje obsega okoli 80 hektarov. Obravnavali so več odlokov, med njimi tudi spremembo odloka o občinskem proračunu za letošnje leto. Drugače razporejenih, kotje bilo predvideno v odloku o letošnjem proračunu, je kar za okoli 200 milijonov, kar kaže na veliko aktivnost pri prerazporejanju sredstev. Proračun se je povečal na dohodkovni ravni, a realno le za okoli 4 milijone. Svetniki so potrdili tudi nove povprečne gradbene cene, posledično pa vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Le to se je povečalo za dobrih šest odstotkov in po novem znaša 0,27679 SIT. Benjamin Kanjir HHBHHHHHBBHHiH Prinčev poljub Občinska sveta občin Nazarje in Mozirje sta pretekli teden na predlog županov Purnata in Kramerja končno Imenovala podžupanjo oziroma podžupana. Pri tem imeni Irena Vačovnik in Anton Vrhovnik nista toliko pomembni kot dejstvo, dasta občini leto dni pred iztekom mandata končno zadostili zakonu o lokalni samoupravi, ki striktno predpisuje funkcijo podžupana. Leto dni sta omenjeni občini ignorirali opozorila vladne službe za lokalno samoupravo (v Gornjem Gradu in Lučah to še vedno z zadovoljstvom počnejo) in povsem brez slabe vesti izigravali pozitivno zakonodajo. Izgovori o varčevanju in racionalizaciji so lahko samo pesek v oči tistim, ki o pojmu pravne države ne vedo dosti. Preveč preprosto bi bilo občinam očitati nepoznavanje zakonodaje, še posebej ob opozorilih države, saj za "branje paragrafov" plačujejo dovolj drage odvetnike, če že njihove strokovne službe za kaj podobnega niso dovolj strokovne. Potreba po uveljavitvi pravnega reda na tem področju seveda ni vzklila v občinah, kar vzbuja dodatno skrb, ampakje povezana z obiskom komisije za lokalno samoupravo, ki je v teh dneh preverjala, koliko se spoštujejo sprejeti zakoni. Ob vsem dogajanju ostaja občutek urejanja zadev in odnosov po potrebi dnevne volje in razpoloženja lokalnih oblastnikov, kar pa je bližje balkanski krčmi kot korakanju proti tako želenemu pravnemu redu nekoliko okorele Evrope. Celo ob predpostavki, da zakonodajalec sprejema slabe zakone, je te treba spoštovati. Občine naj ne bi bile zasebni fevdi, kjer se takšna ali drugačna zakonodaja tolmači kakor komu ljubo. Da je to tako, je precej kriva država sama. Brez jasnih in učinkovitih ukrepov, tudi za ceno izgube politične funkcije tega ali onega pomembneža, bomo še naprej ostali Balkan. Dobro pa je tudi vedeti, daje imeti ali ne imeti podžupana, vsem transparentna realnost. Še dobro, da je tako kot državo tudi volivce mogoče'nategovati v nedogled. GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA Ustanovljena sekcija za turizem in gostinstvo Pod okriljem območne gospodarske zbornice so prejšnji teden ustanovili sekcijo za turizem in gostinstvo, katere osnovni namen je povezovanje in skupni nastopi v turistični ponudbi regije. Sekcijo, ki so jo ustanovili Terme Topolšica, Gost Velenje, TIC Velenje, Gorenje Gostinstvo, Logarska dolina in Turistična agencija Svit Mozirje, bo vodila Lidija Špeh Fijavž, direktorica Term Topolšica. KF Prihodnost je v časovnem zaporedju ponavljajoča preteklost. Savinjčan IZBIRAMO ZGORNJESAVINJSKO OSEBNOST LETA 2001 Število glasov po prvem krogu glasovanja: Urban Acman Mirko Cigale Jakob Presečnik Vida Orlović leksander Videčnik Ivana Žvipelj Darko Repenšek Ivan Purnat Lojze Ternar Franc Sirko Žare Krajnc Med pravočasno prispelimi glasovnicami iz 26. številke smo izžrebali dobitnico darilnega bona v vrednosti 4.000 SIT, Betko Ročnik iz Podho-ma 6. Čestitamo! Glasujte tudi vi in se potegujte za glavno nagrado: enotedenski najem počitniške hišice v Termah Čatež! Glasovnice iz 27. številke Savinjskih novic pošljite v zaprtih pisemskih ovojnicah do torka, 27. novembra 2001, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom OSEBNOST LETA 2001. Glasovnice, ki bodo prispele po navedenem terminu, bomo upoštevali pri štetju v naslednjem krogu. Pokrovitelj izbora zgornjesavinjske osebnosti leta 2001 je Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o.o. an GLASUJ 1* EM ZA: ms§ m Ml IME IN PRIIMEK: NASLOV r. Iz OB.gm INTERVJU Z ŽUPANOM OBČINE MOZIRJE JOŽETOM KRAMERJEM V Mozirju se življenje ne sme ustaviti V mozirski občini se je vzadnjem času pojavilo kar nekaj perečih zadev, ki odmevajo med krajani. Gre predvsem za reševanje problema graščine Brdce, za prostorski plan in Urhovo hišo, ki jo je Občina kupila za potrebe varstveno-delovnega centra. Za mnenje o teh zapletih smo povprašali mozirskega župana Jožeta Kramerja. • Za vami so slaba tri leta županovanja. Občino Mozirje in delovanje občinske uprave ste spoznali že prej, ko ste opravljali delo tajnika. Kaj je po vašem poglavitno pri vodenju Občine, kot je mozirska. Ko sem bil še tajnik občinske uprave v Mozirju, sem zaradi pomanjkanja zaposlenih v občinski upravi lahko opravljal le tekoče zadeve. Ugotovil sem, da mora biti župan za takšno občino, kot je mozirska, verjetno pa je tako tudi v ostalih, zaposlen profesionalno ali pa mora na nekoga v občinski upravi prenesti ustrezna pooblastila. V vsakem primeru mora imeti občina dovolj številno občinsko upravo, če hočemo, da so strokovno pokrita vsa področja, za katera je po zakonu občina zadolžena. Smiselno bi tudi bilo, da bi se občine povezale, tako da bi posamezna občina opravljala nekatere strokovne naloge tudi za druge, in bi tako lahko dosegli večjo strokovnost in učinkovitost. • Čemu dajete prednost pri svojem delu? Sodelovanju z vsemi delavci občinske uprave in člani občinskega sveta na področjih, za katera so zadolženi. Delo je razporejeno tako, da služi namenom, zaradi katerih je občina ustanovljena kot lokalna skupnost, to pa je razvoj, delovanje po zakonu in sodelovanje z občani. • Med drugimi odgovornimi nalogami v zadnjih letih vam je pred kratkim uspelo »spraviti pod streho« tudi odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, iz katerega je razvidna smer razvoja občine kot območja. Res smo letos spomladi po skoraj štiriletnem delu uspeli sprejeti prostorski plan občine, kot temeljni akt, ki določa ravnanje s prostorom na območju celotne občine. Plan določa območja, kjer je možna poselitev, in omejitve ter pogoje za posamezna območja v občini. Postopki so zelo zapleteni, saj morajo potem, ko so pripravljene vse strokovne obrazložitve za parcelo ali del zemljišča, vse odobriti in potrditi ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za okolje in prostor in nazadnje še vlada. Seveda morajo biti vsi predlogi usklajeni in od vseh potrjeni. Največ problemov smo imeli z ministrstvom za kmetijstvo, ki mnogih vlog posameznikov ni odobrilo, tudi takšnih, ki bi bile pomembne za razvoj občine. Zavedam se, da moramo varovati prvovrstna kmetijska zemljišča, je pa nesmiselno pred poselitvijo varovati zemljišča, ki so označena kot prvovrstna samo na papirju. Kot večja območja za poselitev smo v planu dobili odobreno območje Podrožnika v Mozirju, del Rečice in predele ob naselju v Varpolju. • Poglavitno zazidalno območje v Mozirju je, kot ste že omenili, postal predel Podrožnika. Kako potekajo postopki, s katerimi boste lahko zainteresiranim ponudili komunalno urejene parcele za individualno in poslovno gradnjo? Jože Kramer (foto: Benjamin Kanjir) Že v letu 2000 smo pripravili presojo prostora za del območja pred Mozirjem, ki smo mu dali delovni naslov Urbanistična delavnica Podrožnik in letos začeli izdelovati ureditveni načrt za to območje, ki obsega skoraj 8 hektarov. Na zadnji seji občinskega sveta je bila predstavljena idejna osnova. Centralni del bo predstavljal trgovsko-poslovno območje, del bo namenjen obrtni in stanovanjsko-obrtni dejavnosti, v območju pa bo tudi prostor za približno 40 stanovanjskih hiš. Objekti v območju bodo takšni, da bodo vključeni v naše okolje in bo ohranjen pogled na višje ležeče območje Rožnika, kjer ni dovoljena poselitev. Z lastniki, ki imajo v lasti večja zemljišča na tem območju, smo že opravili razgovore. Večina bo pripravljena zemljišča prodati, nekateri pa bi želeli zamenjavo. Predvidevam, da bomo imeli januarja prihodnje leto javno razgrnitev ureditvenega načrta in v tem času tudi javno obravnavo, kjer bodo lahko zainteresirani podali svoje pripombe in predloge. Sledi, predvidoma v februarju 2002, še obravnava in sprejem na občinskem svetu in nato izdelava zazidalnega načrta. Za tem sledijo pogovori z zainteresiranimi vlagatelji v poslovni del, ki bo nosilec celotnega območja. Mislim, da lahko s pravilnim pristopom in oblikovanjem območja zgradimo v nekaj letih lep predel Mozirja, ki bo pomenil razvoj naše občine in celotne doline, čeprav bi nekateri radi, da ostane Mozirje kraj, kjer seje življenje ustavilo in bodo zato nasprotovali vsakršnemu razvoju. Po dolgih letih seje pojavila realna možnost končne sanacije območja Brdc in neustavljivo propadajoče Brdčke graščine. Zgradbo naj bi zamenjal večstanovanjski objekt. Občina ni lastnica graščine, člani civilne iniciative, ki se je formirala z željo ohranitve poslopja, pa menijo, da je novogradnja neupravičena. Po njihovem mnenju bi morala občina objekt odkupiti in v njem urediti prostore za razvoj kulture. Ker sta oba objekta na Brdcah v izredno slabem stanju smo vsa leta opozarjali lastnika, to je velenjski Vegrad, da naj vendarle nekaj ukrene. V letošnjem letu se je pokazala realna možnost, da se ta črna točka v Mozirju reši, ko smo se sestali s predstavniki stanovanjskega sklada in Vegrada. Pokazala seje realna možnost, da sklad v višini 80 milijonov tolarjev sofinancira nakup 12 socialnih in neprofitnih stanovanj. Seveda le pod pogojem, da bo tudi občina zagotovila svoj delež in komunalno opremljeno zemljišče. Občinski svetje tako sofinanciranje tudi sprejel in potrdil. Za namero sklada smo že prejeli pozitiven sklep, seveda pa smo morali tako na občinski upravi, kottudi v Vegradu, kije pripravil projekte, opraviti veliko dela. Ker je Vegrad lastnik zemljišča in objekta je seveda njegov interes, da se zgradi še več stanovanj, kot jih je pripravljen sofinancirati Stanovanjski sklad, poleg tega so tudi potrebe po stanovanjih velike. Gradenj stanovanj je bilo v zadnjih desetih letih v naši dolini zelo malo. Po osnovnem projektu je v prvi fazi predvidena gradnja 18 stanovanj, v drugi fazi pa še največ 20 stanovanj. Objekt naj bi bil tak, da se bo čimbolj vklopil v okolje. • Kako pa potekajo zadeve s civilno pobudo za ohranitev Brčke graščine? Ne vem sicer, koliko je članov civilne pobude. Na zadnjem dopisu, ki so ga poslali vsem članom našega občinskega sveta,jihje bilo pet. Med njimi je tudi eden, kije bil v Mozirju lastnik kozolca. Ta kozolec je bil z odlokom zaščiten, a ga že kar nekaj let ni več in ne vem, kje je končal. Upam, daje bil prestavljen na kak lep kraj in ni končal v peči. Glede na dopise Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, Brdce nimajo nobene kulturne in zgodovinske vrednosti in kot take tudi niso zaščiten kulturni spomenik. Ker sem kot župan vzel Civilno pobudo za ohranitev graščine Brdce resno, smo imeli sestanek z njimi. Na njem so predstavili svoje želje in poglede. Vendar ni realno, da bi Občina Brdce odkupila in jih namenila za hram kulture. Tudi ni realno, da bi posamezniki zbrali tako velika sredstva za delovanje in obnovo, kot napovedujejo. Z občinskimi sredstvi pa že sedaj komaj vzdržujemo kulturni dom v Mozirju, pa še ta ob marsikateri prireditvi ni napolnjen. Premajhna je kvečjemu knjižnica, ki pa jo bomo morali povečati. Če na Brdcah ne bomo mogli zgraditi stanovanj, se bojim, da se bo zgradba čez nekaj let sama podrla. • Občinski svet se je pod vašim vodenjem strinjal, da Urhovo hišo, ki jo je Občina odkupila že pred leti, podari v brezplačen najem društvu Sožitje. V njem naj bi svoj zasluženi prostor dobili varovanci varstveno delovnega centra. Pa se je zopet zataknilo. Dva soseda nista dala soglasja za spremembo namembnosti objekta. Kaj bo z njim sedaj, se bo morda ponovila zgodba Supovčeve hiše? Za namen Varstveno delovnega centra je občina že v mandatu prejšnjega župana in občinskega sveta odkupila Urhovo hišo v bližini občinske stavbe na Tratah v Mozirju. Objekt je zgrajen kot stanovanjska hiša, zato nima pogojev za delovanje centra. Društvo Sožitje, kateremu je občinski svet dal hišo v najem, bi za rekonstrukcijo objekta lahko preko zveze kandidiralo za mednarodna sredstva, vendar mora biti za objekt vsaj dovoljenje za uporabo oziroma namen. Temu pa nekaj sosedov odločno nasprotuje in tako smo v položaju, ko bomo morali za VDC poiskati drugo lokacijo. Ugotavljam, da je tudi v tem primeru v ljudeh nekaj, kar pome-ni nasprotovanje izboljšanju delovnih pogojev varovancev in s tem tudi razvoju Mozirja. • V začetku leta je bila zelo aktualna tema odcepitev Rečice ob Savinji iz skupne občine in formiranje lastne. Kako je s tem, kako daleč so postopki? Glede na zakonske določbe (Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij) pozove Državni zbor RS vsaka štiri leta pred občinskimi volitvami, da dajo zainteresirana območja pobude za ustanovitev novih občin, za spremembe mej občin in za preimenovanje občin. Tako seje pred prejšnjimi lokalnimi volitvami od naše občine odcepila Prihova. Koje na občinski svet prispela pobuda KS Rečica, da se izloči iz občine Mozirje, je po kar dolgi razpravi občinski svet z veliko večino glasov to pobudo sprejel. Predlagatelj, to je svet KS Rečice, je pripravil vso potrebno dokumentacijo in jo poslal odboru za notranjo politiko pri državnem zboru, ki obravnava te zadeve. Zaenkrat zadeva očitno stoji, saj omenjeni odbor še ni podal svojih predlogov v državni zbor. Tako je potrebno počakati, kakšni bodo ti predlogi, in kaj bodo odločili poslanci. • Pred vami je še leto dni do izteka sedanjega županskega mandata. Katerih nalog se nameravate še lotiti v tem času? Mislim daje najpomembnejše, da delo v občini teče normalno naprej, ne glede na to, da bodo v letu 2002 volitve v občinski svet in volitve župana. Sedaj pripravljamo proračun za leto 2002. Na posvetu s člani občinske uprave in podžupanom Antonom Vrhovnikom smo se odločili, da bomo pripravili tudi oceno proračuna za leto 2003. Glede na to, da bo na državnem nivoju sprejet dvoletni proračun, naj bi to storili tudi občinski sveti, vendar zaradi občinskih volitev v prihodnjem letu to ni možno. Prizadevanja bodo vsekakortudi na področju regionalnega razvoja Savinjske regije, saj je naš občinski svet med prvimi sprejel regionalni razvojni program. Na prostorskem področju bo veliko dela na poslovno stanovanjski coni Podrožnik, v tem času pa že poteka delo na delavnici Posebne strokovne podlage Varpolje, ki bo osnova za nadaljnji razvoj tega stanovan-jsko-športnega in turističnega območja. Pomembna bo tudi odločitev o daljinskem ogrevanju Mozirja in Rečice, za kar sedaj pripravljamo idejne projekte. Mnogi sprašujejo, kako je z ureditvijo trga in prometnega režima v Mozirju, kjer je sedaj zaključena že skoraj vsa kanalizacija. S projekti za ureditev, ki so že nekaj let izdelani, se bodo v samem trškem jedru bistveno zmanjšale površine za parkiranje, povečale pa za pešce. V prihodnosti bo v bližnji coni Podrožnik dovolj parkirišč. O sami ureditvi trga, taki kotje sedaj projektirana, bodo morali odločiti še prebivalci. V prihodnjem letu se bomo odločali tudi o mozirski telovad- nici, ki mora biti zgrajena zaradi uvedbe devetletne osnovne šole. Glede na veliko športno halo v bližnjih Nazarjah bomo pripravili projekte za telovadnico, ki jo bo možno povečati, če se bodo v prihodnosti pojavile take potrebe. Dogovori za ogled takega projekta potekajo v teh dneh. Tako kot do sedaj v teh treh letih bodo potekala prizadevanja vseh v občinski upravi, da bi pridobili čimveč državnih in mednarodnih finančnih sredstev za naše občinske investicije. S tem je veliko dela, saj so razpisi zelo zahtevni. Če bi hotel povedati vse, bi moral razložiti celoten proračun, o tem pa morda tedaj, ko ga bo občinski svet obravnaval in potrdil. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB Moziije organizira SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME v soboto 1. in nedeljo 2. decembra 2001 od 9. do 19. ure v športni dvorani Nazarje NUDIMO: - komisijsko prodajo in nakup rabljene smučarske opreme in konfekcije (alpske in tekaške smuči, smučarske deske, vezi, palice in smučarska oblačila) - strokovno svetovanje (učitelji smučanja GSK) - strokovno montažo in premontažo vezi (ski servis Matjaž Kunej) - nakup nove smučarske opreme s sejemskim popustom proizvajalcev Elan, Fischer, Blizzard (smuči), Alpina, Salomon, Lange (obutev)... - vpis ljubiteljev smučanja v Gornjesavinjski smučarski klub in Smučarsko zvezo Slovenije (vabljive ugodnosti) - predstavitev RTC Golte... ® DAVIDOV DRAM HOTEL ŠTORMAN VENIŠE Tradicionalna kulinarika in prisrčnost v prenovljenem ambientu V hotelu Štorman na Venišah se že pripravljajo na veseli december, ko se ljudje v družbi prijateljev, sodelavcev ali v družinskem krogu poslavljamo od starega leta. V ta namen so v Störmanövern hotelu, ki je od nedavnega prenovljen, pripravili plesne vikende in zaključke ob živi glasbi ter seveda tradicionalno silvestrovanje in novoletni ples. Praznični mesec pa začenjajo že jutri zvečer z zvezdo hrvaške estrade Terezo Kesovijo. V hotelu Štorman na Venišah so za najmlajše uredili otroški kotiček (foto: Helena Kotnik) V hotelu so se prejšnji mesec lotili zlasti prenove inventarja, restavracijski del pa so preuredili v separeje. Za najmlajše so uredili otroški kotiček, kjerjim delajo družbo priljubljeni telebajski, Po besedah direktorja hotela Mirka Laznika so obdržali tradicionalno kulinariko in prisrčno gostoljubnost, ki soju vajeni gostje od blizu in daleč. Štormanovi kuharji poleg klasičnihjedi in jedi po naročilu pripravijotudijedi za gurmane, ribje specialiteteterdivjačino. Skozi celo leto njihovo pestro ponudbo dopolnjujejo ciganski golaž, telečja obara in raznolika paleta sladoledov, sadnih kup in rezin. H kulinaričnim dobrotam z veseljem postrežejo tudi kozarec odličnega vina priznanih slovenskih vinogradnikov. Franci Kotnik Zavarovalnica Maribor sledi smernicam Evropske unije, kjer veliko starejših oseb mesečno plačuje določeno vsoto in se s tem izogne skrbem za stroške pogreba ob Življenjsko zavarovanje ZLATA JESEN OBČINSKI SVET NAZARJE Protest no upravno enoto zaradi ukinitve krajevnega urada Nazorski občinski svetniki so se prejšnji torek sestali na peti izredni seji. Župan Ivan Pumat jo je sklical zlasti zaradi obvestila Upravne enote Mozirje, da s 1. januarjem 2002 ukinja krajevni urad v Nazarjah, poleg tega pa so ob tej priložnosti obravnavali še nekaj aktualnih zadev. Na predlog župana so za podžupanjo izvolili Ireno Vačovnik iz Dobletine. Kot je napovedal že prejšnji mesec, je načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek v začetku novembra uradno obvestil nazorskega župana, daznovim letom ne bodo več poslovali na tej lokaciji. Razlog temu naj bi bilo neizpolnjevanje kriterijev ministrslva za notranje zadeve za informatizacijo krajevnih uradov, ki se navezujejo na oddaljenost od sedeža upravne enote, in število zadev, kijih občani urejajo na posameznem krajevnem uradu. Nazorski svetniki so z nezadovoljstvom komentirali Repenškovo odločitev, še posebej zaradi dejslva, ker kratkemu dopisu ni priložil nobenih podatkov, ki bi dokazovali njegove ugotovitve. Izrazili so prepričanje, da bi bil krajevni urad v Nazarjah zagotovo bolje obiskan, če bi bil informatiziran, torej računalniško povezan z matično upravno enoto, in odprt večkrat na teden. Potezo načelnika mozirske upravne enote so označili kot pravo nasprotje približevanja javne uprave državljanom in sklenili, da nanj naslovijo pismeni protest. DiužbazomejenoodgovomosjjoDom Nazarje, kije vsloodstotni lasti občine, bo od novega leta dalje javno podjetje. Svetniki so seiakoodločilizaradi možnosti, da občina omenjenemu podjetju skladno z zakonodajo izroči v upravljanje infrastrukturo, kije potrebna za izvajanjejavnih gospodarskih služb. Kot je znano, podjetje Domtrenutno izvaja distribucijo in prodajo toplotne energie, upravlja s stanovanji in športno dvorano v Nazarjah. V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta v prvi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče. Namen zavoda je zagotavljanje izobraževanja kadrov na višji in visoki stopnji za potrebe regijskega gospodarstva, spodbujanje raziskovalne dejavnosti in omogočanje rednega in izrednega študijskega izobraževanja. Središče bo imelosedež v Celju in bo povezovalo višje in visokošolske programe v regiji ter skrbelo za njihov nadaljnji razvoj. Franci Kotnik Nazorska županja, 33-ieina Irena Vačovnik iz i Dobletine, je po izobrazbi diplomirani inženir kemijske tehnologije. Zaposlena je v Cinkarni BF Celje PE Kemija Mozirje, kjer opravlja deio sa- B Jfl mostojnega tehnologa. V občinski svet je bila izvoljena kot nestrankarska kandidatka. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Nliklavževanje pred Vrbovcem Nazorsko turistično društvo bo tudi letos pripravilo tradiconalno miklavževanje pred gradom Vrbovec. Priljubljeni dobrotnik bo otroke obdaroval v sredo, petega decembra, ob 17. uri, darilni boni pa bodo od 27 novembra do 4. decembra naprodaj v živilskih prodajalnah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. VH POSLEDICE ODKRITJA Kmetovalce je strah norih krav in nepremišljene oblasti Imunohisfokemične in patohistološke preiskave sumljivega vzorca krave, ki so jih opravili v Nacionalnem veterinarskem inštitutu, so potrdile sum na prisotnost bolezni norih krav pri petletni kravi, ki se je skotila na posestvu v Zgornji Savinjski dolini. Na veterinarski upravi Republike Slovenije menijo, da bo prvi primer bolezni BSE pri nas zanimiv predvsem za strokovnjake. Po doslej znanih dognanjih pripisujejo glavno krivdo za širitev nevarne bolezni predvsem industrijski reji živali. Zgornjesavinjska kmetija naj bi bila pravo nasprotje: je majhna, na njej vlada red, lastnik pravi, da živali ni hranil z mesno-kostno moko... Kmetijski minister Franci Butin direk- ka. Kmetiji Jožeta Orešnika-Grudnika tor Veterinarske uprave Zoran Kovač in Vide Jeraj - Bukovnikove, sta res zatrjujeta, da pri nas sistem nadzora usmerjeni v pretežno mlečno proiz-nad živili živalskega izvora deluje do- vodnjo, kar ne zmanjšuje zaskr-bro. Klavno govedo, starejše od 30 bljenosti za usodo kmetij in kmetijst- mesecev, obvezno testirajo, da bi va nasploh. "Minister But bi moral biti izločili vsako morebitno tveganje. 0 tiho, tako pa kmetje sumimo drug domnevno prvem primeru bolezni je drugega. Pitancev ne oddajamo, spregovoril tudi evropski komisar za samotedendnistarateleta.Tamlada kmetijstvo Franz Fischer. Po njegovem pravita, da službe ni za pustiti," resno v Sloveniji m vzroka za preplah, saj se pripoveduje Bukovnikova Oblast je lahko bolezen kljub ostrim ukrepom naredila pravo zmedo in pognala Iju-teoretično pojavi kjer koli po svetu. dem strah v kosti V gornjegrajski mesnici Rup se povpraševanje po govejem mesu ni zmanjšalo (foto: Ciril M. Sem) Govedina ni bila še nikoli tako varna, "Izjava ministra Butaje neprimerna," kot je zdaj, saj še nikoli ni bilo tako je prepričan tudi Jože Pančur-Habr iz obsežnih zaščitnih ukrepov. lučke Krnice. Pančur oddaja mleko in Besede evropskega komisarja občasnotudi mesne pitance. Kmetija zgomjesavinjskih kmetov, ki se poču- živi od tega. Prihodnje leto namerava tijo izigrane in ponižane, niso postaviti nov hlev. Gradbeni material potolažile. Objava vesti o možnosti je pri hiši, najeti je bilo treba kredit. "Na bolezni v enem od njihovih hlevov jih tri mesece moram odplačevati 220ti-je najprej šokirala, sedaj so zaskrblje- soč tolarjev kredita in še 250 tisoč ni, kako bo država poskrbela za od- mesečno za razne položnice. Če se kup pitancev in ne nazadnje tudi mie- odkup pitancev ustavi, naj pomaga država tako kot v Avstriji," nič kaj optimistično razmišlja Jože Pančur. Od okoliških kmetov vsakodnevno vozi mleko na zbirno mesto v Luče, zato ve, kako zaskrbljeni so ljudje. Že brez norih krav se kmetijstvu ni pisalo preveč rožnato zgodba, tako bo vse skupaj še slabše, so prepričani lučki kmetje. O padcu potrošnje mesa, je prepričan tudi Ivan Rihter ml. - Podmenin-šek izTiroseka. Enako se bo zgodilo z mlekom, kor gre na roko mlekarnam, mirno kupujejo meso tako kot doslej. Vseje pregledano in okuženega mesa v mesnico sploh ne dobiš," pravi lastnik Franc Rup. Podobno zgodbo smo izvedeli tudi od Mateja Krajnerja, nazorskega mesarja. Nekaj bojaznije pri njegovih kupcih bilo zaznati, vendar pomisleki na prodajo vsaj v teh dneh niso vplivali. Povprečno proda eno govedo na teden. Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje, namjezagotovil, da bodo tudi vprihodnje imeli ravno toliko pitancev, Čeprav sta kmetiji Jožeta Orešnika in Vide Jeraj usmerjeni v mlečno proizvodnjo, sta zaskrbljena o usodi kmetijstva (foto: Ciril M. Sem) ki bodo izsiljevale nižje odkupne cene čemur vsaj načelno ni mogoče mleka. Posledice izjav Buta in Kovača oporekati. V septembru in oktobru je soževidne. Nekatere države so od kup Zadruga odkupila 700 ton govejega mesa že ustavile, kar bo povzročilo mesa, v prihodnje pa se na obzorju že izgubo v predelovalni industriji. "Očit- izrisujeta dva problema. Ker bo težko no gre Veterinarski upravi za lastno prodati meso, bodo nastale čakalne promocijo, kiji je pritegnilo tudi kmeti- vrste, drugi problem, ki sega bojijo, pa jsko ministrstvo,"je prepričan Rihter. je padec cen. Že sedaj dobi rejec Zanimivo: v Rupovi mesnici v Gorn- komaj slabih 500tolarjevza kilogram, jem Gradu, kjertedensko prodajo eno "Utemeljen sum bolezni norih kravje govedo, povpraševanje po tovrstnem že povzročil posledice. Rejci pač up-mesuniupadlo/'Marsikdosezanima, ravičeno pričakujejo, da bodo kako je z norimi kravami, vendar se pomagale občine in država." stranke preveč ne obremenjujejo in Savinjčan PODOLŠEVA Sanirana cesta in most čez Macesnikov plaz Odkar seje posebna komisija pri ministrstvu za okolje in prostor pred dvema mesecema v živo soočila s stanjem Macesnikovega plazu in okolice v Podolševi, seje nekaj le premaknilo. Dela na sanaciji plazu so bila izvedena (kar pa je po mnenju mnogih le »kozmetika«), čas pa bo pokazal, kdo se moti glede načina strokovnega pristopa. Tudi elektronski nadzor še ni bil izveden, kot je bilo dogovorjeno, na kontrolnih točkah pa smo odkrili nosilce bodočega sistema alarmiranja. Družba Rafael iz Sevnice je po naročilu državne direkcije za ceste opravilo sanacijo usada na cesti Solčava-Podolševa. V bližini petih stanovanjskih objektov je bila cesta asfaltirana, most čez Macesnikov plaz pa je bil dvignjen in sanirana »blatna struga« polzečega plazu. Jože Miklavc O Krvodajalci ne popuščajo Pred petinštiridesetimi leti je na pobudo Štefke in Ivana Zupanca transfuzijski oddelek iz Celja organiziral v Lučah pero krvodajalsko akcijo. Prva leta so bile humane akcije dvakrat letno, v zadnjih letih samo enkrat, vselej pa je odziv ljudi nadpovprečen. 80 do 90 krvodajalcev vsako leto, torej tudi skomercializirani časi niso odvrnili ljudi od humanitarnega poslanstva. Članice RK poskrbijo, da poteka krvodajalska akcija v prijetnem vzdušju (foto: Savinjčan) Za nemoten potekakcjje in okrepčilno humanem poslanstvu darovanja ki malico že dolga leta skrbi stalna ekipa najpomembneje. Sproščeno družer članic Rdečega križa: Erika Brezovnik, obokrepčilnimaliciprenekaleremukn Marija Robnik, Jožca Podkrajnik, Dora dajalcu pomeni več kot morebitno c Vršnik in Milka Zamernik, ki zna poskr- namo plačilo za darovano kri. beti tudi za prijetno vzdušje. To pa je ob Savinjč; SEJA STROKOVNEGA SVETA RS ZA POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V VELENJU O izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov V sodelovanju z regionalnim svetom za poklicno izobraževanje in usposabljanje pri savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici je v petek, 26. oktobra dopoldne, v prostorih Območne obrtne zbornice Velenje potekala 51. seja Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Osrednja vsebina seje je bila obravnava izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Nada Hudarin, predsednica regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje, je po seji povedala: »Za nas je pomembno, da se lahko udeležijo tako pomembne seje tudi številni naši člani, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, organizacijo in izvedbo izobraževalnih procesov, šolske mreže, novih šolskih programov ter izobraževanjem kot gospodarsko strategijo. Hkrati je obisk članov sveta z delovno sejo v Šaleški dolini priznanje svetu za izobraževanje, ki deluje v okviru savin-jsko-šaleške gospodarske zbornice. Vsekakor pomembna izkušnja več.« Jože Miklavc Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Sm NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 NUDIMO VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA PO IZREDNO UGODNIH CENAH IZKORISTITE PRILOŽNOST STREŠNIK BRAMAC ŠE PO STARIH CENAH 1.644 sit/m2 z DDV in dostavo ŠIROK ASORTIMAN: OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, IVERNIH, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. - NOVO - NOVO - NOVO -PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. p. Najboljšemu dediju na svetu želimo ob osebnem prazniku veliko zdravja, sreče, in da bi se še dolgo potepal po svetu z orno./ Želimo si da bi nas še naprej tako pridno obiskoval in nas imel tako rad, kot do zdaj. vnukinji Nastasja in ßebeka z mamico in očijem «Štefki Blokad vz Okonine Včeraj je že mimo, jutri šele pride, danes - to je torej edini dan, ki je zares tvoj, naredi iz njega svoj najlepši dan! - to . in še mnogo več, ti za tvoj rojstni dan želi Branka Draga Vesnal Ob tvojem rojstnem dnevu ti želimo veliko zdravja, sreče in ljubezni v osebnem življenju, kakor tudi veliko poslovnih uspehov in da bi skupaj z nami dosegla vse zastavljene cilje. <5>odelovci «Savinjskih novic 3* u HHHHi KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Med konjeniki tudi osnovnošolci in srednješolci Mrzlo in oblačno vreme na Martinovo soboto ni motilo članov Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, ki so pripravili že četrto, tradicionalno srečanje konjenikov Štajerske in Kranjske dežele. Lepote Zgornje Savinjske doline so si s konjskega hrbta ogledali tudi gostje-konjeniki iz Šmartnega ob Paki, Gomilskega, Zgornjega Brnika in Kamnika ter člani Kumske konjenice. GLASBENA SOLA NAZARJE Zjutraj jih je pri Oterjevih na Hom-cah pričakal gospodar s pravo kmečko malico, ki stajo pripravili domači gospodinji. Ljubitelji grivastih štirinožcev so se zadržali v krajšem pogovoru. Vodja poti Ivan Rakun je udeležence srečanja popeljal s Home preko Bočne in Šmartnega do Kraš in čez Vrhe na ranč Burger Veniše. Načrt konjeniške poti čez drm in strm po Za-drečki dolini, kije bila kljub oblačnemu in mrzlemu vremenu lepa, je pripravil predsednik društva Pavel Koren. Kljub premočenemu terenu so vsi udeleženci pris- peli srečno do cilja.Ob prihodu na cilj so jahači poskrbeli za utrujene živali, sami pa so se okrepčali s kosilom. Konjeniki, med katerimi je bilo kar nekaj predstavnic ženskega spola, osnovnošolcev in srednješolcev, so se zadržali v prijetnem srečanju, v katerem so si izmenjali vtise s poti. Udeleženci so bili prepričani, da je treba nadaljevati s tovrstnimi srečanji. Ob zaključku srečanja je organizator vsakemu udeležencu podaril spominsko darilo. Marija Sukalo Ivan Rakun je udeležence srečanja konjenikov vodil po Zadrečki dolini (foto: Marija Šukalo) ŽUPNIJA MOZIRJE Praznovanje obletnice Na steni v notranjosti podružnične cerkve sv. Miklavža visi listina, iz katere je moč razbrati, da je slovesen blagoslov ob postavitvi cerkve opravil blaženi škof Anton Martin Slomšek. Od tega dogodka je minilo natanko 140 let. Prva novembrska nedelja je zato minila v znamenju obeležitve tega visokega jubileja. Nemška romantična klavirska glasba V sklopu priložnostnih koncertov, ki jih Glasbena šola Nazarje vsako leto podari svojim učencem, je 22. oktobra ob 18.00 potekal koncert nemške romantične klavirske glasbe. Namenjen je bil predvsem učencem klavirskega oddelka, lahko pa so mu prisluhnili tudi drugi. Nastopila je profesorica Jerneja Gre-benšek, ki obiskuje podiplomski študij klavirja na ljubljanski AG pri pianistu Aciju Bertoncelju in hkrati študira na Visoki glasbeni šoli v Gradcu, smer komorna igra. Program je obsegal dve glasbeni deli romantike in sicer Soirees musicales, op. 6, koncertne pianistke Clare Wieck - Schumann ter Davide bundlertanze, op. 6 - Plesi Davidovih zaveznikov, Roberta Schumanna, ki spada med najpomembnejše skladatelje romantičnih klavirskih miniatur. Delo je nastalo tela 1837, Schumann pa ga je namenoma označil z "Opus 6" instem nakazal povezavosClaroin njenim ciklusom Soirees musicales, op. 6, ki je nastal v letih 1834 -1837. Z njo se je pozneje proti volji njenega očeta, takratnega uglednega učitelja klavirja, poročil. Nastopjebil poslušalskozelozahteven, ker je bilo vseh osemnajst delov Schumannove Davidsbundlerlanze izvedenih brezpremoraJojebilprvitovrstnikoncert pri nas, kije obsegal obe omenjeni glasbeni deli. Pianistka Jerneja Grebenšekje obe skladbi mojstrsko izvedla in njeno igranje je navdušilo celoten krog poslušalcev, saj nam je z igranjem približala lik Roberta Schumanna. Pohvalo pa si zasluži tudi Glasbena šola Nazarje, kije učencem omogočila kvaliteten koncert, morda pa bi bilo vredno razmisliti o slovenskih prevodih naslovov skladb programskega značaja saj večina mladih poslušalcev ne obvlada nemškega jezika inje bila zato prikrajšana za marsikatero živo predstavo skladateljeve zamisli. Kotzanimivostnajomeninadajeskla-datelj Roobert Schumann sprva študiral pravo, pri dvajsetih letih pa seje povsem posvetil glasbi. Da bi si ojačal mišice na rokah, sijih je obteževal z utežmi, kar paje bilo usodnoza njegovo pianistično kariero, saj ga je pripeljalo do ohromelosti prsta. Tudi njegovo plodno skladateljsko publicistično, dirigentsko in pedagoško potjezaključila in pretrgala duševna bolezen, Maja Marovt Sveti Nikolaj ali Miklavž je znan kot zavetnik furmanov in splavarjev. V njegovo častsose pred slabimi 145 leti verniki iz Ljubije odločili, da mu postavijo božji hram. Dela so hitro stekla in na mestu stare, majhne cerkvice je zrasla mogočna stavba, kije še danes, obnovljena, v ponos vseh krajanov. Ob njej so se pred potjo ustavljali furmani in splavarji, se zavetniku priporočali, ob vrnitvi s poti pa so se mu prišli zahvaliti in podariti kakšen novčič za potrebe hrama. V nedeljskem popoldnevu seje pri cerkvici ob Savinji zbralo veliko število ljudi. Slovesno mašo je ob pomoči domačega župnika Sandija Korena in domačina, gornjegrajskega župnika Jožeta Belaka, daroval domačin pater Miha Benedikt. Po slovesni daritvi je bilo pred cerkvijo družabno srečanje, ob kozarčku rajnega vincaindomačega kruha, ki sogaspekle ljubijske gospodinje, pa so se ljudje še dolgo zadržali v sproščenem klepetu. Benjamin Kanjir Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! Nasa anketa Jože Jeraj, gozdarski inženir Mišično tkivo ni nevarno in kar je v mesnicah je vse prej testirano. Name ne bo nič vplivalo, pri klanju na črno pa bo potrebno biti bolj previdno. Luka Šemenc, brezposeln Čisto vseeno mije dokler nimam jaz nore krave. Presenetilo meje, ko sem slišal, strah pa me ni. Fanika Križnik, upokojenka Ljudje so bolj nori kot krave. Narobe je, ker ne povejo, kje je obolela krava in kdo je lastnik. To ne bi smela biti nobena skrivnost, ne glede na to ali je žival res obolele ali ne. Zame pa se ne bo čisto nič spremenilo. Aleš Krajnc, delavec Zanimivo bo. Verjetno bo panika po celi Sloveniji. Nihče ne bo več kupoval govejega mesa. Jem bolj malo tega mesa, zato zame ne bo bistvenih sprememb. Pripravila Vesna Petkovšek in Ciril M. Sem KOGA SKRBIJO NORE KRAVE? Slovenijo je v začetku prejšnjega tedna obšla vest, da tudi naša živinoreja ni imuna na BSE. Med ljudmi je povzročila zelo različna občutja, od ravnodušnosti do izrazitega strahu in panike. Nedvomno tisti, ki se ukvarjajo s prirejo in/ali prodajo govedine, bistveno bolj občutijo posledice tega odkritja, medtem ko med našimi anketiranci, kljub bližini lokacije domnevno obolele krave, ni opaziti pretirane zaskrbljenosti. Robi Gerdina, rudar Inkubacijska doba je dolga, tako da smo lahko že okuženi. Kdo ve koliko tega smo že pojedli. Odvisno je od tega, koliko je kdo občutljiv. Da bi zaradi tega nehali jesti goveje meso, se mi zdi neumno. Martina Potočnik, trgovka Ni dober občutek za ljudi. Panika seje že malo umirila, nato pa ponovni šok, ko smo izvedli, da je tudi v Sloveniji, in to celo v Zgornji Savinjski. Zaenkrat ne bomo spreminjali prehranjevalnih navad, v bodoče, če se bo bolezen širila pa bo treba razmisliti tudi o tem. Adi Gorišek, upokojenec Nič ne bo spremenjeno, ker to še ni potrjeno. Še naprej bomo jedli goveje meso. Podpiram sežiganje živalskih odpadkov, še posebej, če pride do večjih razsežnosti bolezni, saj to po dosedanjih raziskavah ne vpliva na okolje. TEMELJNA ŠOLA ffAZVOJA ČLOVEŠKIH POTENCIALOV Tukaj smo zato, da izpolnimo svoje življenjsko poslanstvo Temeljno vprašanje in problem današnjega sveta je smisel oziroma poslanstvo življenja. Ker številni ljudje ne vidijo smisla svojega življenja, so agresivni do okolice, zapadajo v odvisnosti od drog, živijo nezdravo in so nesrečni. Kako ugotovimo, kaj je naše življenjsko poslanstvo, je slušateljem prvega letnika temeljne šole razvoja človeških potencialov pojasnila prof. Nada Mulej, voditeljica številnih učnih delavnic o osebnostni rasti, samozavesti, motivaciji in timskem delu ter mednarodno potrjena trenerka nevrolingvističnega programiranja. Vsak od nas je prišel na svet, da bi bil dejaven, ne pa da bi pasivno spremljal dogajanje v okolici. Kombinacija talentov vsakega od nas je enkratna in nezamenljiva. Tukaj smo zato, da izpolnimo svoje življenjsko poslanstvo. Če se danes počutimo brez energije, nezadovoljni, razočarani, prizadeti, z nizkim samospoštovanjem in brez prave motivacije, smo se zagotovo oddaljili od naše prave poti. Razmislek in zapis o našem življenjskem poslanstvu nam lahko pomaga, da začnemo o sebi razmišljati na nov način. Vprašajmo se: kaj je tisto, za kar verjamemo, da počnemo na poseben način in v čemer se razlikujemo od drugih ljudi? Kaj nas motivira, da počnemo določene stvari, ki so za nas pomembne? Zakaj to počnemo tako, kot počnemo? Na ta vprašanja težko odgovorimo, dokler ne spoznamo, da imamo neverjeten vpliv na svet okoli sebe. In prav ta vpliv nam omogoča, da lahko stvari spreminjamo - na bolje, seveda. Kaj lahko sami prispevamo k temu, da bo svet postal za vse nas prijaznejši? Da bomo vsi skupaj srečnejši? Da bodo tudi naši otroci lahko našli smisel svojega življenja? Karkoli želimo ustvariti ali priklicati v svoje življenje, naj bo to uspeh pri delu, več prostega časa, novo hišo, potovanje, pravega partnerja..., se uresniči (če si to dovolj močno želimo in smo pripravljeni za to tudi kaj storiti) v procesu devetih korakov. 1. korak: pojasnimo si, kaj hočemo. Pri tem poslušamo svo- je srce in občutke. Zapišemo si, kaj si zares želimo in zakaj si to želimo. To nas bo navdalo z zadovoljstvom in nam vlilo moči za premagovanje ovir na poti do cilja. 2. korak: preverimo svoja prepričanja. Zares verjamem v tisto, kar si želim? Kaj me pri tem ovira? 3. korak: preobrnemo notranje blokade in ovire, ki pogosto izvirajo iz negativnih izkušenj iz preteklosti. Včasih pri tem pomagajo pozitivne trditve, kijih zapišemo in pogosto glasno izgovarjamo. Na primer: »Kar si zares želim, pritegnem v svoje življenje.« 4. korak: prosimo za pomoč Nevidnega. 5. korak: programiramo to, kar si želimo. Želje in pričakovanja namreč kot magneti privlačijo tisto, kar si želimo. Svoje cilje si moramo čim bolj živo predstavljati in brezpogojno verjeti v njihovo uresničitev. 6. korak: opustimo preteklost in se spravljeni poslovimo od neprijetnih dogodkov in ljudi. 7. korak: sprejmemo naš prihodnji Jaz. Predstavljamo si, da so naše sanje že resnica. 8. korak: odpremo se za sprejemanje. Življenje je darilo, zato se moramo naučiti sprejemati darila. 9. korak: zaupamo v življenjski proces. To ne pomeni apatičnosti ali pasivnosti, ampak zavedanje in razumevanje, da je vsak dogodek ravno pravšnji za našo rast. Duhovnost ni pot nadziranja prihodnosti ali manipuliranja z drugimi, pač pa praktična pot učenja skozi izkušnje naše notranje resničnosti. Franci Kotnik Piše: Aleksander Videčnik Smihelska pihalna godba Že leta 1908 so pri Šumečniku v Radegundi pričeli vaditi na glasbila, ki sojih naročili iz Češke. Gospodar Franc Gostečnik- Šumečnikje bil zelo ugleden človek in dober gospodar, zato je imel vpliv na druge sovaščane. Naključje je hotelo, daje prav na Šumečkem iskal streho čevljar Černivšek. Gospodarje menil, da ne bo slabo imeti čevljarja v hiši inje privolil v to, da dobi čevljar svoj prostor na kmetiji. Toda kmalu seje pokazalo, daje bil Černivšek boljši glasbenik kot pa čevljar. Nagovoril je Gostečnika da bi ustanovili pihalno godbo, sajje dolga leta kot vojak igral pri vojaški godbi v Avstriji. Znal je odlično skladati, to je počenjal kar s pomočjo citer in potem vižo hitro zapisal v notah. Gostečniki so bili vsi glasbeno navdušeni, zato je stari Šumečnik res nagovoril skupino kmetov, da so kupili glasbila in pričeli vaditi. Sam je bil neke vrste pobudnik in organizator, toda njegov sin Janez je že kot otrok igral v pihalni godbi. Ljudje so hodili skrivoma poslušati vaje godbenikov in skimavali zglavami, češ, iz te moke ne bo kruha. Pa jim je uspelo, že istega leta so za Veliko noč pri procesiji v Šmihelu igrali. Ljudje so strmeli in odkrito občudovali godbenike. Če sedaj pomislimo, daje Černivšek moral glasbenike najprej naučiti brati note, saj niso igrali na pamet, potem si lahko predstavljamo prizadevnost godbenikov, ki nikdar v življenju niso vedeli za note. V sestavu godbe je igralo 13 glasbenikov, baje je 13 glasbil dovolj za uslrezen sestav godbe na pihala. Razumeti je treba, da šoto bila osnovna glasbila. Sami godbeniki so plačali nabavo glasbil, ki baje niso bila poceni in potem note, ki sojih dobivali ali z Dunaja ali pa iz Gradca. Smihelska godba sije kmalu pridobila sloves, zato sojih vabili celo vžalec in številne kraje na Koroškem. Sedaj, ko praznujemo obletnico Zgornje Savinjske pihalne godbe, je priložnost, da se spomnimo zanesenjakov, ki so še pred prvo svetovno vojno ustanovili kmečko godbo, ki pa je igrala tedaj sodobne skladbe. Usoda let in slriceo Po kmečki odvezi sredi 19. stoletja seje na kmetijah marsikaj spremenilo. V času fevdalizma se kmetije niso smele deliti, tudi številčno velike družine so skromno preživele, prevžitka niso poznali, še manj pa pogodb. Veljala je beseda! Povsem drugače pa so zaživeli po odvezi. Gospodarje bil eden, ostali domači pa le strici in tete, po domače rečeno, poceni delovna sila. Vse to je kmalu vodilo k praznjenju vasi in odseljevanju. Toda svetje iskal moške delavce in za ženske je napočil težek čas. Zato ni čudno, da so si zelo želele poroke. Naše bogato izročilo to potrjuje, saj so nastale razne vraže o tem, kako so dekleta želela vedeti, če se bodo poročila ali ne. Kdo bo ženin in kdaj bo poroka. Celo pesmi, tudi v naši dolini zbrane, opevajo stisko deklet vzvezi s poroko. Tudi v našem časopisu bomo objavili nekaj takih. Današnji rodovi ne poznajo dogajanj na vasi za dolgo nazaj. Marsikje ne vedo, da sta do prevžitka bila upravičena le gospodar in gospodinja, ki sta posestvo predala mladim. Če beremo pogodbe, so nekdanji gospodarji pogosto ob predaji posestva "izgovorili" za katerega od otrok. Določili so vse obveznosti, kijih ima prevzemnik posestva do teh "iberžnikov," kot sojih ponekod imenovali. Ni bilo lahko stricem in tetam! Seveda je bilo vse odvisno od srčne kulture novih gospodarjev. Marsikje so se razumeli in vse je potekalo strpno. Seveda pa so povsod izjeme. Cesarske Irafike Pri Hrastelovih v Dol-Suhi je nekoč bila gostilna. Alojz Bider-Hrastelov je našel nekaj zanimivih listin in predmetov iz tistega davnega časa, ko so bile trafike del državnega monopola in le redki ljudje so dobili zanje koncesijo. Gotovo je zanimiv "Prodajni cenik", ki ima na koncu datum "Na Dunaji dne 1. julija 1875". Cene so v avstrijski veljavi (goldinarji in kra-jcerji), ločene so na tiste, ki so veljale za prodajo na veliko ("založniški kupci") in tiste, ki sojih uporabljali v drobni prodaji ("trafikanti in kupci na drobno"). Glavne postavke so "vrste tabakove," naštejmo jih: Drobnjak, Rezanec (v kasetah in večjih zavitkih) v listih in zavitkih, nezavit. Svitki, Smodke, Smodkice. Kar verjeti ne moremo, kako bogato izbiro tobačnih izdelkov so ponujali. Okoli 80 artiklov smo našteli. Če ni pomote so bile "smodkice" cigare. Teh je bilo v ceniku kar 13 različnih vrst. Med temi najdemo: navadne dvo-jkice, ki so bile kar 200 mm dolge, jenidge (94 mm), viginke (98 mm), fine trapezunke (68 mm), najfinejše trapezunke (68 mm), fine gospojke (90 mm) in tako naprej. V opombi je zapisano, da se v državnih prodajalnih založnicah prodajajo tudi najfinejše vrste tirolskega tobaka: Ginge in Radica. Cenik je veljal na Spodnjem Avstrijskem, Solnograškem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Primorji, na Češkem, Moravskem, Šleskem, v Galiciji in Bukovini. Seveda bi bilo potrebno strokovno znanje, da bi lahko z gotovostjo zapisali za kakšne tobačne izdelke sploh gre. Vsekakor je moral tobak prinašati državi velike zaslužke, da so ponudili potrošnikom tako širok program izdelkov. 3ščemo stace fotografije Pevski zbor v Novi Štifti leta 1930. Sliko nam je poslala Pepca Zavolovšek s Krope pri Gornjem Gradu. Našim bralcem Veseli smo starih slik, ki nam jih pošiljate. Prosimo le, da jih bolj natančno opišete. Ti podatki so pomembni. Današnja slika bi lahko pojasnila, kdo je bil tedaj zborovodja v Novi Štifti. Vsaka slika mora imeti svoje sporočilo. Hvala. Piše: mag. Samo Lubej Nadaljevanje iz prejšnje številke Vlagatelj podrobno pregleda investicijske strategije vzajemnih skladov,ki so pritegnili njegovo pozornost in kot že rečeno izbere enega ali več skladov, katerih investicijske strategije ustrezajo njegovim potrebam. Pri tem se vedno tehta med donosom in tveganjem, saj načeloma prvo izključuje drugo in obratno. Velja poudariti, da nobeden od vzajemnh skladov ne jamči višine donosov, vsi se ozirajo nazaj in iz preteklih rezultatov predvidevajo in ocenjujejo možne bodoče donose. Piše: Marjan Denša Pri delu v gozdu je zelo pomembno, da so dela opravljena ob pravem času. To velja za vsa opravila v gozdu: za gojenje, varstvo, posek, spravilo, odvoz lesa, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic. Z izbiro primernega časa si bomo delo olajšali, pocenili in ga celo opravili bolje. Izbiro pravega časa lahko razdelimo na tri skupine. Da neko delo opravimo pravočasno, lahko pomenita dovolj zgodaj (hitro)ali pa pravilno izbiro časa glede na vremenske, rastne, tržne ali kakšne druge pogoje. Lahko pa se spomnimo modrosti starih, ki soz naravo bili v veliko tesnejšem stiku kot mi danes. Upoštevali so letne čase položaje lune. Pravočasno je dovolj zgodaj Znano je, da kdor hitro da, dvakrat da. To lahko prenesemo tudi na dela v gozdarslvu. Kdor dovolj zgodaj (pra-vočasno)naredivečinoopravilvgozdu, si prihrani veliko dela in stroškov. Pogoji in oblike vlaganja v sklade Obstajata dve najpogostejši obliki vlaganja. Pogostejši načinje postopno varčevanje, ko vlagatelj v rednih časovnih presledkih, praviloma mesečno ali letno del svojih prihodkov redno vlaga v vzajemni sklad. Druga oblika je enkratno vplačilo, ki ga izvedejo vlagatelji, ki razpolagajo z večjo vsoto denarja. Pogoji vstopa vsklade in stroški, ki ob tem nastanejo so odvisni od vsakega posameznega sklada in njegovih pravil. Kako je to konkretno urejeno pri slovenskih vzajemnih skladih bomo pogledali prihodnjič. Moč dolgoročnega varčevanja Moč dolgoročnega varčevanja temelji na obrestno obrestnem računu. Negledena namen varčevanja sespo-daljševanjem varčevalne dobe proti koncu privarčevani zneski krepko povečujejo. Poglejmo primer treh oseb, ki so od leta 1975 do leta 2000 varčev- ale za pokojnino. Izbrali so različne oblike varčevanja, kot so jih presodili glede na svoje poznavanje tovrstnih produktov in ponudbo na trgu: 1. Nace Nogavica je najbolj konzervativen,nikomur nezaupa,zatoima denar najraje pri sebi doma v nogavici. Zatojeodleta 1975doleta2000vsak mesec spravil 100 DEM v nogavico. 2. Branko Bankir zaupa bankam, vrednostnim papirjem pa ne, ker jih ne pozna in se jim zato izogiba. Od leta 1975 do leta 2000 je vsak mesec v bankoodnesel 100 DEM injih vezal po 6% obrestni meri. Ob tem predpostavimo, da so bile obresti neobdavčene. 3. Vlado Vzajemec delnic sicer ne pozna najbolje, zato pa se zaveda, da sozelodonosnanaložba.Odleta 1975 je v vzajemne sklade vlagal po 100 DEM mesečno. Uspešni ameriški skladi so v tem obdobju dosegali povprečno donosnost 12% letno, pa tudi več. Ob vplačilu je vsakič vplačal 6% vstopno provizijo upravljavcu sklada. Vsi trije so se leta 2000 upokojili. Svoje prihranke so si razdelili tako, da sojih prejemali še naslednjih 30 let v enakomernih zneskih. Nace je svoje prihranke obdržal v nogavici, Branko in Vlado pa sta jih naložila v banki kot vezano vlogo po 5% letni obrestni meri. Tabela in grafikon prikazujeta njihova privarčevana sredstva in predvideno mesečno pokojnino za naslednjih 30 let. Varčevalec: Nace NOGAVICA Branko BANKIR Vlado VZAJEMEC Prihranki: 30.000 DEM 69.299 DEM 187.885 DEM Predvidena pokojnina 125 DEM 458 DEM 1.243 DEM Predvidene privarčevane vrednosti in predvidena mesečna pokojnina Pravi čas za opravila v gozdarstvu Najboljši primerje pravočasen posek in izdelava lubadark. Češe lotimo varstvene sečnje takoj, ko zaznamo napad podlubnikov na posamezno drevo ali skupino dreves, bomo imeli mnogo manj dela in škode, kot če počakamo, da se podlubniki razmnožijo in povsem razvrednotijo les in napadejo še druga drevesa. Podobno velja za gojitvena dela. S pravočasno nego si olajšamo delo, dela je manj in pospešimo razvoj mladega gozda. Če mlad gozd negujemo že v mladju, imamo mnogo manj dela kot v gošči, učinki pa so znatnejši. Lažja sta prehodnost in preglednost, grmovje je tanjše, zato lažje opravimo čiščenje in uravnavanje zmesi. Ko preide mladje v goščo, je ta kvalitetnejša, saj so drevesca bolj tršata in večjih je, grmovja pa je manj. Pri vzdrževanju gozdnih prometnicse zelo pozna sanacija viaktakoj po opravljenem spravilu, saj se sanirana vlaka hitro zaraste. Tako preprečimo erozijo. Takoj, ko opazimo, da so dražniki ali prepusti na gozdnih cestah polni, jih očistimo in s tem preprečimo večje poškodbe ceste. Pravočasno je ob primernem času Najprimernejši čas za izvajanje vseh delvgozdujevobdobju mirovanja vegetacije. Vsi dobro vemo, da so poškodbe v gozdu največje v času polne vegetacije. Drevesa so takrat v soku ("muzgi") in zato najbolj občutljiva na udarce in odrgnine, ki so žal neizogibni pri delu v gozdu. Zato se sečnji in spravilu takrat izognemo, češe le da. Tako bo manj škode zaradi odrgnin in manjša bo nevarnost podlubnikov. To še posebej velja za sestoje v obnovi, saj bomo poškodovali veliko pomladka. V tem obdobju (z izjemo obžetev) ne izvajamo negovalnih del. Negovalnih del v spomladanskem času ne izvajamo tudi zaradi gnezdenja ptic v mladem gozdu. Posebne časovne omejitve za izvajanje del v gozdu veljajo tudi za območja bivališč, gnezdišč, rastišč ali selitvenih poti redkih in ogroženih živalskih vrst. Prav pri obžetvah naravnega mladja in sadik se pokaže, da si z delom ob primernem času delo olajšamo, hkrati pa so rezultati največji. Pri nasje še vedno navada,da se žetve opravljajo poleti ali v jeseni. Takrat odstranjujemo praproti, trave in zelišča okoli sadik zato, da preprečimo pritisk snega na sadike oz mladje. Pozabimo pa na spomladanske obželve v prvih dveh letih po sadnji. Namen obžetev je predvsem sproščanje vršičkov mladja, da dobijo dovolj svetlobe in prostora za rast. Zato moramo opraviti obžetvevčasu bujne vegetacije. Tako se bo mladje razvijalo hitreje, in potrebno bo manj obžetev. Seveda pa moramo biti pri delu previdni, nezaščitene sadike (smreke) pa že pri sadnji označimo z markirnimi količki. Najprimernejši čas za odstranjevanje orlove praproti je takrat, koje rastlina še zvita v "škofovsko palico". Takrat potolčemo praprot kar z leskovo palico. Taka obžetev je enostavna, hitra in veliko zaleže. Obdobje po dolgotrajnem deževju ni primemo za spravilo lesa s traktorjem. Vlake so takrat zelo mehke in blatne, zato raje počakamo, da se vlake osušjjo. Izognili se bomo pretiranim poškodbam tal in vlak,delobomanjnevamoinnapomo.Po-dobnovelja za prevozlesa po razmočenih gozdnih cestah, ko lahko z eno samo vožnjo močno poškodujemo cesto. Pravočasno je ob pravem času Zadnjih šestdeset let nam način življenja v veliki meri narekujejo ekonomika, tehnika intehnološki razvoj. S pomočjo tehnike in tehnologije smo poskušali oblikovati naravo po svoji meri. Za to smo imeli dovolj fosilne energije. Pozabili smo na ugotovilve desetin generacij, ki so se (tudi zaradi racionalne porabe energije) naučile izkoriščati naravne danosti, tudi vpliv letnih časovin luninega koledarja na gozdarjenje in zlasti na lastnosti lesa za posamezne namene. ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ'CA Korenje povečuje telesno odpornost Piše: Cvetka Kadliček Ker je za nami že nekaj mrzlih dni, ko seje temperatura ponoči spustila pod ledišče, ste pridelke z vrta in polja gotovo že shranili v shrambe in kleti. Med pridelki gotovo ne manjka korenje. Spada med zdravo prehrano, uporabljamo pa ga tudi v zdravilstvu. Je vir energije in vsebuje veliko vitaminov. Uživamo surovega ali kuhanega. Uporabni del te rastline je koren, seme, pa tudi listi. Sok, ki ga stisnemo iz surovega naribanega korenčka, nam pomaga pri revmi, žene na vodo, čisti kri, preprečuje nastanek ledvičnih kamnov, nevtralizira odvečno želodčno kislino. Surovo korenje uživamo, če imamo težave z očmi, blaži tudi starostne težave in vrača moč, zelo koristno je za nosečnice in mlade mamice. Kuhano korenje pomaga pri driski, dojenčkom pa vtem primeru pripravimo korenčkovo juho. Ker korenček vsebuje tudi dokarin, preprečuje arteriosklerozo. Zaradi cele vrste vitaminov, ki jih vsebuje, krepi telesno odpornost in utrjuje kosti (proti rahitisu). Če se pojavi vneta koža, ekcemi, opekline ali luskavica, si pripravimo obkladek iz naribanega korenja. Zavretek iz korenjevega semena (nabiramo vjuliju ali avgustu) pomaga pri slabem teku, nastajanju mleka pri mladih mamicah in pospešuje prebavo in izločanje. Listi korenja nam bodo koristili, če imamo afte; v tem primeru si pripravimo prevretek in izpiramo usta. Pripravimo si lahko tudi masko za suho in bledo kožo.To pripravimo tako, da naribamo korenček in dodamo malo toplega mleka, da dobimo gosto kašo, ki naj počiva pol ure. To maso nanesemo na obraz in jo imamo na njem petnajst minut. Speremo z mlačno vodo. Takšno masko si pripravljajte vsaj teden dni. Vir: P Simon Ašič, Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin Bavarci gradijo živalim prijazne hleve Piše: Marija Mikek Zadnja leta se pri gradnji hlevov marsikaj spreminja. Načrtovalci vse bolj upoštevajo zahteve živali. Uveljavlja se tako imenovana živalim prijazna gradnja. Po drugi strani pa ekonomika prireje kmetovalce vse bolj sili k cenejši gradnji, pojavljajo se novi materiali in novi načini reje živali. Tudi na manjših kmetijah se uveljavlja prosta reja, ki je lahko v različnih izvedbah, in sicer: sistem ležalnih boksov, sistem tlačenega gnoja, reja na globokem nastilu. Različni sistemi se razlikujejo po krmilnem prostoru, načinu krmljenja, preskrbi z vodo, kakovosti tal, ustreznosti hlevske klime, potrebnosti izpusta, vrsti nastila itd. Prav tako je za kmeta izredno pomembno pravilno načrtovanje delovnih osi, molz-išča, mlekarnice, načina odgnojevanja in skladišča za krmo, saj si sicer lahko zelo oteži delo. Hlevi so lahko topli, polhladni ali hladni. Zaradi številnih možnosti se pri novogradnjah ali adaptacijah kmetje srečujejo s kopico vprašanj. Odločitev, katera rešitev je najboljša, je skoraj za vsakega živinorejca zelo težavna naloga. V zadnjem času se pri kmetih ponovno kaže interes po adaptacijah in novogradnjah govejih hlevov. Zato smo v oktobru organizirali za mozirske govedorejce strokovno ekskurzijo na Bavarsko, kjer smo se seznanili z novostmi na področju gradenj in hlevske opreme. V Grubu smo obiskali Vzrejni center dežele Bavarske, kije last bavarskega kmetijskega ministrstva. Na posestvu razvijajo nove tehnologije vživinorejski proizvodnji in jih v praksi tudi preizkušajo. Pokazali so nam različne tipe gradenj govejih hlevov, v razstavnem paviljonu pa smo lahko videli vse novejše izvedbe hlevske opreme od raznovrstnih ležalnih boksov, krmilnih pregrad, napajalnikov, molzne opreme do različnih izvedb ostrešja, zračenja... Razvijajo predvsem poceni gradnje hladnih in polhladnih hlevov s prosto rejo, saj so prepričani, da jim ta usmeritev rešuje mnoge pereče probleme, kot so: zmanjšanje poškodb, višjo proizvodnjo, bolj higiensko proizvodnjo mleka, ekonomiko in dobrobit živali. Udeležence ekskurzije je še posebno navdušil robot za molžo krav, ki je zelo natančno opravljal svoje delo. Na poseslvu imajo krave simentalke, ki so vhlev-Ijene v lesenem hladnem hlevu, kjer se v zimskem času spusti temperatura tudi do - 20°C. Nizka temperatura za živali ne predstavlja problema, pomembno je, da so ležalni boksi nastlani z dovolj suhe slame in da v hlevu ni prepiha. Strokovnjaki vzrejnega centra sproti razvijajo tudi različne tehnike siliranja voluminozne krme. Silažo iz vsakega silosa po šestih tednih testirajo in ugotavljajo, kajje pri siliranju še polrebno izboljšati. Za nas so si vzeli veliko časa in nam predstavili glavne prednosti in slabosti različnih načinov siliranja. Po okusnem bavarskem kosilu smo se odpravili še na kmetijo Negele, kije usmerjena vrejo krav molznic in vzrejo plemenskih telic. Na kmetiji redijo 55 krav in 60 glav mlade živine.Vse živali so simentalske pasme. V prireji dosegajo hlevsko povprečje 7.300 litrov mleka na kravo s 4,2% mlečne maščobe in 3,6% beljakovin. Živali ne pasejo, ker menijo, da prehrano lažje nadzorujejo v hlevu kot pa na pašniku. Krmo s travnikov silirajo ob šestkratni košnji v letu. Na kmetiji imajo polhladen lesen hlevs prosto rejo in izpustom, ki nudi živalim dovolj ugodno počutje. Z zdravjem živali nimajo težav. Tako na kmetiji kot tudi v vzrejnem centru so krave v dobri kondiciji, živahne in radovedne, kar kaže na to, da živijo v okolju, ki jim zadovoljuje njihove vedenjske potrebe. Mozirski govedorejci na strokovni ekskurziji na Bavarskem (foto: Marija Mikek) INTERVJU: ALYA OMLADIČ, DRUGOUVRŠČENA NA HIT FESTIVALU »Najprej je talent, vse ostalo pride za tem« Osemnajstletna Alya iz Mozirja ima doslej za sabo kar pesno glasbeno kariero. Že njen prvi samostojni komad »Ne vzemi me zares« je požel veliko navdušenja med poslušalci, saj se bil na Mariborski lestvici kar šest tednov na drugem mesni, takoj za priljubljeno Siddharto. »Mr. Poželenja« je naslov njenega drugega samostojnegasingla,skalerimjeAlyazbendomnaHitovem festivalu, ki je potekal 3. novembra v ljubljanskem Cankaijevemu domu, dosegla več kot odlično drugo mesto. Takoj za zmagovalko Alenko Godec. Od leve proti desni: George, Alex, Alya, Tadej G. in Lah - Kako so potekale priprave na ta festival? Komad in nas kot skupino smo prijavili dober mesec prej. Vseh prijavljenih je bilo 78, med temi so izbrali 17 kandidatov. O kakšnih posebnih pripravah ne morem govoriti, saj je bila pesem na dan prijave že docela pripravljena. - Kaj pa trema pred nastopom? Ne, prav ničje ni bilo čutiti. Pravzaprav je prav ironično, da smo še uro pred nastopom poležavali v sobi za priprave. Maskerji so nas rešili pred podočnjaki in podobnimi nevšečnostmi, tako da smo na oder stopili povsem sproščeni. - Ste pričakovali takšen uspeh - drugo mesto? Ne, pravzaprav to tudi ni bii naš cilj. Hoteli smo se le predstaviti širšemu občinstvu, da nas spoznajo in ocenijo. Pri tem naj omenim, da to ni bila edina nagrada, ki smo jo prejeli. Dobili smo tudi nagrado za najboljše besedilo in aranžma, zmagali pa smo pri glasovanju preko interneta. Po festivalu je potekalo fotografiranje, kjer sem dobila nagrado za naj-fotko, ki bo objavljena v revijah Glamur in Moda in. - Kako bi razvrstila po pomembnosti naslednje dejavnike, ki vplivajo na uspeh pevke: talent, izgled in finančna podpora? Vsekakor je najprej talent. Vse ostalo pride za tem. - Kje te bomo lahko slišali v prihodnjim mesecih? Najprej bomo 24. novembra nastopili v Rdeči dvorani v Velenju, skupaj s Colonio. V decembru imamo dva večja koncerta: 14. decembra v Domžalah, skupaj z Vladom Kalemberjem, in 15. decembra v Ljubljani, skupaj z Drink-ersi, O.S.T. in Zakonišče prepeva. Pogovarjala se je Alenka Klemše Begič • Po malo daljši odsotnosti iz glasbenih odrov, si je ROBERT PEŠUT - MAGNIFICO, zopet zaželel nastopov. Svojo zadnjo zbirko uspešnic Komplet bo tako promoviral tudi na kratki turneji. Magnifico je okrog sebe zbral paleto eminentnih glasbenikov, ki ga bodo spremljali, pod skupnim imenom Pismejkers. Pridružil se mu bo multiinštrumentaiistSchalzi (sicertudi njegov mlajši brat, ki se je pred kratkim predstavil z lastnim glasbenim prvencem), na kitari se bosta izmenjevala Franci Zabukovec - Zabukovski in Matej Mršnik, oba prekaljena glasbena mačka, na klaviaturah pa se bo izkazal mojster Rok Golob. Vse skupaj bo z svojim show programom začinila ekstravagantna Miss Marlena. Prvi kanec tedna v novembru je članica skupine THE KELLY FAMILY, PATRICIA, dobila dojenčka. Na svet je prišel s pomočjo carskega reza v kölnski porodnišnici. Mama Patricia in očka Dennis sta presrečna, da imata prvorojenca, poimenovala pa sta ga Alexander Joseph. Alexje majhen zdravfant, ki (kotvsi mali otroci) kriči na vse grlo, če je lačen. Prvi je srečnima staršema direktno iz Irske čestital Papa Dan, oče velike glasbene družine in hkrati ponosen dedek že kar osmih vnukov in ene vnučke. Patricia seje medtem že vrnila domovvstano-vanje v Kolnu, ki je dovolj prostorno za vse tri člane mlade družinice. V zadnjem mesecu so se številni mediji na dolgo in na široko razpisali, da bodo elitni slovenski rockerji BIG FOOT MAMA razpadli. Kitarist benda Danijel Gregorič je vse govorico o razpadu zanikal in dodal: "Seveda seje v desetih letih delovanja v skupini, kot je Big Foot Mama, marsikaj zgodilo in seveda so tudi trenutki, ko ne gre vse gladko. Verjetno je bil nekdo priča kakšnemu našemu glasnejšemu pogovoru inje mislil, da hočemo narazen. Beseda je dala besedo in nazadnje šote govorice pograbili še mediji in vse skupaj napihnili preko vsake meje." "Z nami je vse v redu. Do konca leta bomo imeli še nekaj velikih koncertov. Naslednje leto pa si bomo verjetno v prvem tromesečju privoščili daljši odmor," je še dodal simpatični kitarist. Izjemno priljubljena kanadska rock pevka ALANIS MORIS5ETTE je napovedala, da bo februarja izdala novi album z naslovom Under Rug Swept. Delo naj bi izšlo pod okriljem Madonnine založbe Maverick, čeravno je bilo pred časom veliko napisanega o tem, da naj bi se Alanis odločila zapustiti to založniško gnezdo. Glavni razlog za to naj bi bile razprtije okrog tega, ali pevka lahko samovoljno svoje pesmi daruje v nekontrolirano rabo in uporabo, med drugim tudi spletnim strežnikom za brezplačno izmenjavo glasbenih datotek. Alenka 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Drama Nazarcanov v Rogaški Slatini V izredno pomembnem obračunu ekip z dna razpredelnice je bila minuli petek športna sreča na strani Dobovca iz Rogaške Slatine, ki si je zmago zagotovil v sami končnici tekme. Lahko pa bi bilo tudi obratno, saj so le 47 sekund pred koncem regularnega dela srečanja pri rezultatu 2:2 kazenski strel izvajali Nazarčani. Res prava drama v športni dvorani v Rogaški Slatini, kjer je bila predvsem končnica srečanja na robu infarkta. Že v prvem polčasu je bilo jasno, da sta ekipi enakovredni in da bo o zmagovalcu odločala predvsem večja učinkovitost in zbranost igralcev v ključnih trenutkih tekme. Po prestreženi žogi in hitri akciji so prvi povedli Nazarčani, ki pa v vodstvu žal niso zdržali dolgo, saj so gostitelji že minuto za tem izenačili in pet minut kasneje že vodili. Kar nekaj krepkih besedtreneija Uršnika je bilo potrebnih, da so Nazarčani v nadaljevanju zaigrali agresivnejše tako v obrambi kot v napadu in s tem vsilili domačinom igro, kisojotivglavnemza-ustavljali zakumuliranimi prekrški.Tehse je kmalu nabralodovoljinv30.minutijes kazenskim strelom svoj drugi gol dosegel Primož Hren ter rezultat izenačil. Sledilo je obdobje igre, ko so se vrstile priložnosti na obeh straneh, oba vratarja pa sla dokazala svoje kvalitete. Najlepšo priložnostjezamudilipavec,kijedve minuti pred koncem iz neposredne bližine zgrešil prazengol. Inprišlajezadnja minu- ta, ki je še enkrat več dokazala, kaj vse se lahko zgodi v malem nogomete vlako kratkem času. Po zgrešenem kazenskem strelu dvakratnega strelca nazorske ekipe so 30 sekund pred koncem srečanja do podobnega strela prišli tudi Dobovčani, ki pa ponujene priložnosti niso izpustili iz rok in na veliko veselje domačih navijačev povedli. Zadnje pol minutejetrener Nazarčanov poskusil še z igro vratarja v polju, kar pa je ob napaki enegaod branilcev pomeniloleše povišanje rezultata in kompleten izkupiček točkje ostal v Rogaški Slatini. Velika priložnostjetorej splavala povodi in nove točke bo polrebno iskati drugje. Mogočežedanes,kovgoste prihaja solidna ekipa Beton Lucjja, kije vtem krogu pripravila največje presenečenje z zmago nad doslej še neporaženo Litijo. V nazorskem moštvu se potem porazu še kako zavedajo situacije, v kateri so se znašli, zato druga filozofija kot zmaga sploh ne pride v poštev. Tekma všportni dvorani v Nazarjah se bo pričela ob 20. uri in 30 minut. Franjo Pukart Rezultati 7. kroga: Sevnica : Napoli I. Pernica 6:3 (3:1) Beton Lucija : Svea Lesna Litija 5:3 (1 :t ) GIP Beton MTO : Koper Baulibar 5:2 (3:0) Mizarstvo Širovnik : Puntar Alpkomerc 2:7 (1:3) Dobovec : Nazarje 4:2 (2:1) Lestvica po 7 krogih: 1. Puntar Alpkomerc 7 610 29:7 19 2. Svea Lesna Litija 7 511 34:15 16 3. Sevnica 7 421 32:24 14 4. GIP Beton MTO 7 412 26:16 13 5. Beton Lucija 7 313 28:25 10 6. Napoli 1. Pernica 7 304 27:27 9 7. Koper Baulibar 7 223 16:20 8 8. Dobovec 7 124 16:26 5 9. Mizarslvo Širovnik 7 034 16:27 3 10. Nazarje 7 016 8:46 1 Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 9. kroga 27. oktobra: Lepa Njiva : Podvrh 1:16, Ljubija : Dolman 5:4, Policija : Poldas 3:4, Hmeljar : Žabe 4:8, Zadruga : Trg 1:11. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Podvrh 24,2. Trg 21,3. Žabe 21,4. Dolman 16,5. Ljubija 13,6. Lepa Njiva 11,7. Poldas 9,8. Hmeljar 8, 9. Policija 3,10. Zadruga 0. FP KMN Dobovec : KMN Nazarje 4:2 (2:1) Športna dvorana OŠ Rogaška Slatina. Gledalcev: 50. Sodnika : Grabar in Burina (oba Ptuj). Delegat: Branko Stajnko (Maribor). Strelci: 0:1 P. Hren (11), 1:1 Doler (12), 2:1 Kosernik(17),2:2P.Hren (30), 3:2 Obrovnik (40), 4:2 Kurtič (40). KMN Dobovec: Cesaree, Obrovnik, Ašenberger, Kosérnik, Kurtič, Škrlec, Svetelšek, Krklec, Godec, Doler, Pašalič, Mordej. Trener: Vinko Podgoršek. KMN Nazarje: Breznikar, Ipavec, Rebič, Skledar, V. Uršnik, Adamič, Stegu, Hrastnik, F. Hren, P. Hren, Kos, Slaviček. Trener: Dušan Uršnik. Rumeni karton: Aleš Hrastnik (KMN Nazarje) Igralec tekme: Primož Hren (KMN Nazarje) ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Korenite spremembe v vodstvu lige Po jesenskem delu zgornjesavinjske lige v malem nogometu je prišlo do ostrih nasprotovanj med sekretarjem organizatorja in predstavniki devetih sodelujočih ekip, ki so soglasno zahtevali dosledno izvajanje nalog sekretarja po obstoječih pravilih lige. Kertemu ni bilo tako, so se na skupni seji odločili za najbolj drastičen ukrep, in sicer odvzem funkcije sekretarju in prevzem lige v svoje roke. Glavni problem je povzročila pritožba, ki jo je ekipa Dolmana vložila proti vodilni ekipi Wyatta, saj je imela ta v svojih vrstah igralca, ki zanjo ne bi smel igrati. Čeprav so po pravilih lige v tem primeru stališča jasna, sekretar lige, sicer tudi sam član Wyatta, ni izpeljal pritožbenega postopka, kar je po koncu prvega dela prvenstva povzročilo pravo »revolucijo« v ostalih ekipah. Slednje so poleg prevzema vodenja lige vodilni ekipi Wyatta (po njihovem mnenju je ta ekipa dobro vedela o nepravilni registraciji svojega igralca) odvzeli vse točke. Po zapisniku sodeč so rešili še eno pritožbo in izrekli suspenz igralcu Pizzerije 902 zaradi nešportnega vedenja, ni pa jasno, zakaj so Dolmanu dodelili dodatni dve točki. Novo vodstvo lige, sestavljeno iz predstavnikov vseh ekip, se mora sedaj najprej dogovoriti s Športnim društvom Mozirje glede nadaljevanja in kraja igranja vspomladanskem delu prvenstva, saj po črtanju 6. člena pravil lige ni rečeno, da bo to v Mozirju. Kljub nekaterim nejasnostim je popolnoma jasno, da ekipa Wyatta izstopa iz lige, kar pomeni spremembo na vrhu razpredelnice in vodstvo ekipe Dolmana, Franjo Pukart ZAPOSLIM STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE Z IZKUŠNJAMI informacije na tel. št. 041/606-376. BRLEČ HWtflHHHHHHHBHI 3. SKL VZHOD II Nazarčani pristrigli peruti lastovki V zadnjem letošnjem nastopu pred domačim občinstvom so nazorski košarkarji premagali goste iz Domžal. Zdaj kar petkrat zapored igrajo v gosteh, juhi najprej v Podčetrtku z doslej neporaženo Pivovarno Haler. Sobotno tekmo so bolje začeli gostje, kljub temu pa so domačini z nekaj res lepimi akcijami dobili prvo četrtino. Pobudo so nato znova prevzeli gostje, največ preglavic sta domačinom povzročala Zdovc in Cerar, in odšli na veliki odmor s sedmimi točkami prednosti. Na začetku tretje četrtineje prišlo do preobrata v režiji domačega ostrostrelca Blaža Weissa, ki seje na žalost kasneje poškodoval. Domači so spet padli v krizo, Domžalčani sojih ujeli in celo povedli, v razburljivi končnici pa je bila ključna trojka, ki jo je minuto pred koncem zadel Jože Goltnik. Pri domači ekipi lahko pohvalimo vse igralce. Po nadležni poškodbi kolena je prvič zaigral Matej Kramer in prikazal solidno igro.Tekmo sta dobro sodila Matjaž Šranc in Gregor Marčič, delo komisarja košarkarske zveze pa je opravljal Bojan Kralj. Gusti Robnik M DAVIDOV IRAA Nazarskim košarkarjem so največ preglavic delali visoki centri Domžalčanov (foto: Dejan Drofenik) Savinjska košarkarska liga Polzela 2001 Rezultati 2. kroga: Vepol Velenje : Gomilsko United 76:63, Pizzeria 902 Gornji Grad : Veterani Pivovarna Laško 65:84, Parižlje : Hotel Hum Laško 84:80, ŠD Savinja 2000 Ločica : Polzela 74:61, ŠD Vrbovec Nazarje : St. Paul Prebold 54:72 Rezultati 3. kroga: Hotel Hum Laško : Pizzeria 902 Gornji Grad 57:62, Polzela : Vepol Velenje 64:65, Gomilsko United: Parižlje 118:63, Veterani Pivovarna Laško : ŠD Vrbovec Nazarje 93:66, St. Paul Prebold : ŠD Savinja Ločica 60:52. Vrstni red po 3. krogu: 1. Veterani Pivovarna Laško 6,2. Vepol Velenje 6,3. Gomilsko United 5,4. St. Paul Prebold 5,5. Pizzeria 902 Gornji Grad 5,6. ŠD Savinja 2000 Ločica 4,7. Polzela 4,8. Parižlje 4,9. Hotel Hum Laško 3,10. ŠD Vrbovec Nazarje 3. NAZARJE : LASTOVKA 88:84 (26:23, 16:26, 28:14, 18:21) Nazarje: Weiss 13, Planinšek 2 (2:2), I. Zakrajšek 18 (13:8) - 9 skokov, Veršnik 6 (2:0), Zadravec 2, Klemenak, Kramer 6, Goltnik 22 - 6 trojk in 7 skokov, Šemenc 6 (2:2), Grebenšek 3, Dedič 10 (6:4), M. Zakrajšek. Trener: Radovan Hlačun. Lastovka: Vukovič, Popovič 5 (7:1), Kavčič 8, Zdovc 20 (10:7), Cerar 15 (4:4), Martinčič, Volkar 15 (5:3), Džanan 2, Strmole 2, Stifter 6, Tavčar 11 (2:1). Trener: Matej Burger. Ostali rezultati 4. kroga: Era Velenje: Pivovarna Lipnik 104:69, Megaron : Pivovarna Haler80:99, Pivovarna Laško B : Grosuplje 71:107. Lestvica: 1. Grosuplje 440 378:275 8 (+103) 2. Pivovarna Haler (Podčetrtek) 4 40 389:308 8 (+81) 3. Nazarje 422 320:339 6 (-19) 4, Pivovarna Laško B 321 238:260 5 (-22) 5. Lastovka (Domžale) 4 1 3 352:380 5 (-28) 6. Megaron (Ljubljana Šentvid) 413 321:352 5 (-31) 7. Era Velenje 312 253:237 4 (+16) 8. Pivovarna Lipnik (Šmarje) 404 297:397 4 (-100) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zaključek sezone z MK pištolo Člani strelskega društva Gornji Grad so letošnjo sezono sklenili zadnjo nedeljo v oktobru s tekmovanjem z malokalibrsko pištolo drulov. Med 15 strelci je bil najpreciznejši Žare Krajnc, kije nastreljal 90 krogov, drugi je bil Ciril Kolar s 85 krogi, tretje mesto pa je pripadlo Jelku Suhoveršniku, ki je zadel krog manj kot drugouvrščeni. n Občinska liga v malem nogometu Gornji Grad Izidi tekem 6. kola: Novo naselje : Mizarstvo Krznar B 4:2, ŠD Nova Štifta : Prevozništvo Prislan 4:4, »Joški« : Solčava 2:5, PD Gornji Grad : GTC 902 Črnivec 2:6, ASC 2000 : Davidov hram 9:4. Izidi tekem 7. kola: Solčava : Mizarstvo Krznar B. 7:1, Novo naselje : Prevozništvo Prislan 0:2, ASC 2000 : GTC 902 Črnivec 4:2, Davidov hram : ŠD Nova Štifta 11:1, »Joški« : PD Gornji Grad 3:1. Izidi tekem 8. kola: Davidov hram : GTC 902 Črnivec 4:3, Prevozništvo Prislan : Solčava 2:2, Mizarslvo Krznar B. : PD Gornji Grad 3:1, »Joški« : ASC 2000 0:4, Novo naselje : ŠD Nova Štifta 4:2. Izidi tekem 9. kola: ASC 2000 : Mizarstvo Krznar B. 3:3, Davidov hram : »Joški« 5:0, Solčava : Novo naselje 2:2, PD Gornji Grad : Prevozništvo Prislan 3:2, ŠD Nova Štifta : GTC 902 Črnivec 1:6. Vrstni red po 9. kolu: 1. Davidov hram 22,2. ASC 2000 20,3. Novo naselje 19,4. Solčava 14,5. GTC 902 Črnivec 13,6. Prevozništvo Prislan 12,7. Mizarstvo Krznar B. 11,8. ŠD Nova Štifta 9,9. »Joški« 4,10. PD Gornji Grad 3. GORNJI GRAD Razstava o slovenskih kozolcih Razstava arhitekturnih maket in risb o slovenskih kozolcih, pripravili so jo v avli gornjegrajskega kulturnega doma, sodi v istoimenski projekt, ki ga razvija neprofitna kulturno-izobraževalna ustanova "Poti kulturne dediščine." Njihov osnovni namen je ohraniti slovenske kozolce in tako ohraniti živo stavbno dediščino. Tudi drugod po svetu imajo nekaj kozolcem podobnega. Vendar jih ni nikjer toliko, nikjer niso tako raznoliki, nikjer tako mojstrsko izdelani in prav nikjer ne bogatijo kulturne podobe krajine tako kot v Sloveniji, je prepričan pobudnik akcije Slavko Mežek. Na spomenike ijuds stavbarjev bi morali ljudje zreti ponosom in se obenem zavedati, za žalostno propadanje vse večjega štev o kozolcev niso krivi samo lastniki. Preživofjs kmetije zahteva danes drugačen način gospodarjenja ■ oč in sredstva ljudje usmerjajo v ik < io ali mesr oc njo Ne sama kozolci Inai kašče, mlini žage In ostala dediščina, kije še nedavno obilno krdsija slovenska krajino, so bili dolga leta prepuščena žalostnemu umiranju. Pred leti so vseslovenski interes za ohranitev spomenika slovenskega ljudskega stavbarstva kozolca združili v nacionalni j jekt, kateremu seje takoj pridružil tudi 52 slovenskih občin. Da sodeluje že preko sto. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo tudi fotoreportažo gornjegrajskega zbiralca kulturne dediščine Janeza Mavriča, ki je poleg vseh "občinskih" kozolcev v fotografski objektiv uspel pred pozabo časa ujeti celotno dogajanje tega področja v zadnjih tridesetih letih. "Prava vrednost dragocenega: slikovnega pričevanja bo v celoti zaznavna čez leta," je ob otvoritvi dejal Janez Mavrič čigar poslanstvo zna družba ceniti toliko da je ostal brez redne zaposlitve. Savinjčan Na| bo pesem čarovnija Na pobudo ravnatelja nazorske osnovne šole Zvoneta Smrketa so minuli petek v tamkajšnji športni dvorani pripravili zabavni koncert znanih glasbenikov. Izkupiček s prireditve so namenili za nakup knjig za knjižnice centralne in podružnične šole ter obeh vrtcev. pripravi že pravo čarovnijo. Zato so tudi pripravili koncert, kije obogatil poslušalce na mnogo načinov. In bogatil bo tudi učence, ki bodo v šolskih knjižnicah z bolj polnih polic izbirali kaj lepega zase. V družbi ansamblov Vitezi Celjski, Zupan, Happy Band, Mesečniki in Konovskih štra- jharjev ter voditeljev Andreje Čamernika in Francija Podbrežnika je bil koncert čudovito doživetje za vse poslušalce, ki so napolnili nazorsko športno dvorano. Želja, da bi pesem postala čarovnija, se jim je uresničila. Marija Sukalo Zvone Smrke (foto: Ciril M. Sem) Knjiga je kot voda, zmeraj si utrne pot, najde način, da najde bralca. Knjig in prijateljev imej malo, a te dobre. Pomembno je, kaj nas eni in drugi lahko naučijo, da se lahko zatečemo k njim, ko smo osamljeni ali poiščemo moder nasvet, če ne najdemo poti. Besede, tiste prave, lahko premikajo gore. Že ena sama te bo prenovila, če ti bo segla do srca. Veliko besed pa lahko Med zabavnimi ansambli, ki so v nazarski športni dvorani poskrbeli za čarobno vzdušje so bili tudi Konovski štrajherji (foto: Ciril M. Sem) Kapelica - kraj za molitev ali vandalizem? Prvo novembrsko nedeljo so Rečičani »dobili« kapelico Lurdške matere božje, ki so jo postavili na prenovljenem dvorišču župnišča. Le dva dni za tem pa so objestneži poskušali uničiti novo kapelico. Kapelico je blagoslovil monsignor Jože Vratan-ar ob pomoči rečiškega župnika Ferdinanda Luknarja in patra Evgena Ketiša iz Nazarij. Kip matere božje je kupljen s sredstvi, ki sojih v dveh letih darovali bolniki, kijih je duhovnik vsak prvi» petek v mesecu obiskoval na domu. Idejni projekt in načrt obnove dvorišča je delo Petra Kolenca. Stroške obnove bo župnišče pokrilo iz virov sredstev, ki jih je po petdesetih letih povrnila država. Župnik Ferdinand Luknar je prepričan, da imata levji delež zaslug za obnovo mozirski župan Jože Kramer, kije po občinski strani znal prisluhniti župnišču, in monsignor Jože Vratanar, ki je ob pravem času znal predvideti vse ovire, ki bi lahko vplivale na potek dogajanja pri obnovi, teh pa ni bilo malo. To dokazuje tudi oskrunjenje kapelice, ki sojo objestneži hoteli uničiti le dva dni po blagoslovu. O vandalizmu na dvorišču je bila obveščena tudi mozirska policija. Kolikšno materialno škodo so storilci povzročili, bo pokazala preiskava. Vsekakor pa je bila storjena velika moralna škoda sakralnemu objektu, ki naj bi nudil zatočišče in prostor za molitev, Kapelico Lurdške matere božje je na prenovljenem dvorišču župnišča na Rečici ob Savinji ne pa prostor za izražanje nejevolje posameznikov. blagoslovil monsignor Jože Vratanar (foto: Ciril M. Sem) Z obnavljanjem dvorišča pred župniščem so pričeli vzačetku julija. Zidarska delaje opravil Stane noseška pa Kamnoseštva Vrečko iz Celja. jih bodo predvidoma še v tem mesecu, če bo Štorgelj s svojo skupino, medtem ko so kovaška Z obnovo dvorišča in blagoslovom kapelice dela vreme dopuščalo. dela mojstrovina domačina Maksa Juraka, kam v samem župnišču še niso končana. Nadaljevali Marija Šukalo (NE)VARNOST ZGORNJESAVINJSKIH CEST Nekontrolirano bohotenje živih mej in grmičevja Prometna varnost udeležencev v cestnem prometu je v Zgornji Savinjski dolini zaradi slabih cest na nizki ravni. Odločilen vpliv na (ne)varnost je človeški dejavnik, vse bolj očitne ovire pa postajajo obcestne žive meje in grmičevje, ki se nekontrolirano bohotijo vsepovsod ob regionalnih cestah po savinjskem in zadrečkem delu doline. Zakon o cestah, ki ga je državni zbor sprejel pred skoraj petimi leti, je glede tega povsem jasen. noseška pa Kamnoseštva Vrečko iz Celja. Z obnovo dvorišča in blagoslovom kapelice dela v samem župnišču še niso končana. Nadaljevali jih bodo predvidoma še v tem mesecu, če bo vreme dopuščalo. Marija Šukalo V bližini križišča državnih cest v ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ter na notranjih, straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost državne ceste. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja za ceste ali policista ovire odstraniti. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove stroške Direkcija za ceste. "Gre za večplasten problem," nam je na vprašanje, zakaj se obcestne ovire, ki omejujejo preglednost, ne odstranijo oziroma znižajo, prijazno pojasnila Špela Resanovič- Koželj, inšpektorica za ceste. Dokler ne bodo sprejeti zakonski podakti, ki jih pripravlja prometno ministrstvo, lahko inšpektor ukrepa samo zunaj naselja, če je zaradi ovir omejena preglednost. Edina zadeva, na katero se lahko oprejo, pravi Resanovič - Koželj, je pravilnik o prometni signalizaciji, zato inšpektorji posegajo po začasnih ukrepih, kotso ogledala in po- Obcestne žive meje in grmičevje ogrožajo varnost prometa tako v savinjskem kot zadrečkem delu doline (foto: Ciril M. Sem) dobna signalizacija... Cestni inšpektorji se soočajo še z dodatnimi težavami, in sicer z nerešenimi lastninskimi vprašanji ob državnih cestah. Odmere cest so v postopku, vendar dokler ne bodo poravnane tudi odškodnine, je treba pereče zadeve reševati strpno, poudar- ja cestna inšpektorica. Lepa beseda lepo mesto najde, zato so nekaj obcestnih ovir ljudje umaknili sami. Predvsem pa je treba biti potrpežljiv, saj je gre za delo z ljudmi, je prepričana Koželjeva. Inšpektorji so omejeni na prijazno prepričevanje, ki vsaj vZgornji Savinjski dolini ne obrodi kdo ve kako obilnih sadov. Ključni elementi, ki naj bi inšpektorjem omogočali dejansko ukrepanje, se skrivajovzakon-skem podaktu, ki ga pa pet let po sprejetju cestnega zakona še vedno nimamo. Sprejetje zakonskih podakfov bo ena prednostnih nalog prometnega ministrstva, zatrjuje resorni minister Jakob Presečnik, in skupaj z glavnim republiškim cestnim inšpektorjem Jurijem Kosom opozarja, da bodo morali inšpektorji tudi po sprejetju pravilnika svoje odločitve prilagajati vsakemu primeru posebej.Tudi glede hitrosti in ostalih elementov, ki vplivajo na prometno varnost. Problem še naprej ostajajo občinske ceste, za katere so odloki sicer sprejeti, vendar ni inšpektorjev, ki bi operativno skrbeli za spoštovanje sprejetih aktov. Savinjčan KINO MOZIRJE Sobota, 24.11. ob 20.00 in nedelja, 25.11. ob 17.00: PREPRODAJALCI - kriminalna drama Režija: Steven Soderbergh Vloge: Erika Christensen, Michael Douglas, Catherine Zeta - Jones KINO NAZARJE Sobota, 24.11. ob 20.00 in nedelja, 25.11. ob 17.00: PREPRODAJALCI - kriminalna drama Režija: Steven Soderbergh Vloge: Erika Christensen, Michael Douglas, Catherine Zeta - Jones KINO LJUBNO Sobota, 24.11 ob 20.00 in nedelja. 25.11. ob 17.30: JURSKI PARK 3 - pustolovski triler Režija: Joe Johnston Vloge: Sam Neill, William H. Macy. Tea Leoni, Trevor Morgan PREPRODAJALI Robert Wakefield, uspešen vladni strokovnjak in novo imenovani šef oddelka za boj proti narkotikom zaradi službenih zadev zanemarja družino. Njegova hčerka se medtem znajde v brezupnem breznu drog, prostitucije in kraje. V zgodbo se vpleteta premožna in v visokih krogih spoštovana Helena in Carlos Ayala ter na videz zanemarjeni mehiški policaj, ki svoj standard izboljšuje s prejemanjem podkupnin oziroma nadzorom nad pošiljkami droge. Tudi Carlosovo življenje je v resnici povezano s prekupčevanjem, zaradi česar ga na veliko presenečenje njegove žene zaprejo... JURSKI PARK Milijarder in njegova žena obljubita pravičnemu palen tologu (Sam Neillu) financiranje nove raziskave, če jima kot turistični vodič iz zraka razkaže otok z dinozavri. Kmalu pa se izkaže, daje bil njun prvotni namen za obisk otoka drugačen in vsa posadka se hitro med negostoljubnimi prazgodovinskimi bitji... Spoštovana! V upanju, da mi odgovorite, me zanima sledeče. Kako je z mojo službo, jo bom kmalu dobila? Mi morda kaže kakšna selitev od doma oziroma v drug kraj? No, in glavno, kako je z mojo ljubeznijo? Morda vam bo pomagalo pri odgovorih podatek, da sem rojena 19.11.1980. Šifra: Škorpijonka Si tipična predstavnica svojega znamenja, ker pa je v tvojem horoskopu tudi veliko zraka, bi rekla da si zračna škorpijonka. Po srcu si odločna, energična, čustvena, nagonska, vznemirljiva in strastna. Nate močno vpliva Luna v Ovnu, saj se silovita odzoveš na vsako provokacijo. Včasih si čustveno Družina - ključ sreče Območna izpostava javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v sodelovanju z nazorskim kulturnim društvom in občino tudi letos organizira srečanje družin in malih vokalnih skupin pod naslovom Družina - ključ sreče. Za razliko od prejšnjih izvedb bo letošnje srečanje potekalo v novi športni dvorani, zato pri organizaciji sodeluje tudi podjetje Dom Nazarje. Družine in skupine, ki so sodelovale v prejšnjih letih, bodo prejele neposredna vabila, vsi tisti, kijih sodelovanje zanima, pa lahko podrobnejše informacije dobijo na sedežu izpostave sklada na Hrib-ernikovi 1 v Mozirju. Organizatorji poleg zanimivega programa obljubljajo atraktivne goste prireditve, ki si jo bo letoszaradi drugačnih prostorskih možnosti lahko ogledalo še večje število obiskovalcev kot doslej. prenapeta in zavestno se boš morala truditi za pozitivno usmerjenost čustvenih energij. Nagnjena si k naglim nezgodam, ker reagiraš preburno. Če se boš naučila obvladovati svojo inpulzivnost boš med ljudmi bolj sprejeta in tako se ti bo večala samozavest. Merkur v Škorpijonu ti podarja detektivski razum in logično mišljenje. Nagnjena si k obsedenosti, ko te nekaj prevzame še posebno skrivnosti, katerim hočeš priti do dna, te ni moč ustaviti. Če ti kaj ne uspe dobro, postaneš zagrenjena, ljubosumna in maščevalna. Sreča je, dati Venera v Tehtnici podarja barvitost in romantičnost. Mars v Strelcu pa kaže, da se ne ukvarjaš veliko z fizično rekreacijo, ker te zahtevne naloge pač ne privlačijo. Pogosto si zelo nemirna, rečeš kaj takega, kar staromodne ljudi šokira, zato večkrat naletiš na neodobravanje, ti pa se zato sploh ne razburjaš. Se sploh zavedaš, da na ta način prizadaneš? Če kot Škorpijonka z Marsom vStrelcu nameniš nekam svojo puščico, vedi, da moraš imeti svoj določen cilj, sicer te bo življenje zanašalo sem in tja in se ne boš za nobeno stvar zares zavzela, kaj šele kaj dosegla. S tvojo službo bo letos malce težko, saj ponudb ne bo ravno veliko, tiste pa, ki bodo prišle boš odklonila, ali v kratkem času delovno mesto zapustila. Z januarjem nastopi ognjeviti Mars, zato se boš morala zelo potruditi, da boš službo obdržala. Selitev v drug kraj bo možna v drugi polovici leta, ko bo tvoja denarnica bolj polna. Svojega bodočega partnerja bi lahko našla tam, kjer se kolesari ali plava. Čeprav te privlačijo avanture, se le teh izogibaj vsaj v prvi polovici naslednjega leta. Če boš odprla srce in verjela vase, se ti bo poleti sreča v ljubezni nasmehnila. Veliko sreče ti želim. Milena Prenovljeno športno igrišče v Solčavi V Solčavi smo poleti na novo preure-dili športno igrišče v vasi. Urejeno igrišče pomembno prispeva h kvalitetnejšemu življenju Solčavanov ter k turistični ponudbi kraja. Za ureditev je bilo potrebno narediti veliko udarniškega dela članov športnega društva Solčava. Posebna zahvala pa gre občini Solčava in podjetju Eitras, ki sta prenovitev izdatno podprla. V letnem času je igrišče že lepo služilo svojemu namenu, a tudi pozimi ne bo samevalo, saj bomo ob ugodnih razmerah tu uredili drsališče. Športno društvo Solčava Miloš Pečovnik Solčava 10 že imamo zgrajene? Tudi do sedaj.so se v Mozirje priseljevali ljudje iz drugih občin in to bo gotovo tudi v bodoče. Raje kot to, da kritiziramo delo drugih, poiščimo pot do njih in poizkusimo enkrat nekaj v slogi doseči. Zavedati se moramo namreč, da smo ljudje različni in to različnost poizkusimo vplesti v skupne interese, ki nam bodo prinesli večje ra- zumevanje, boljše sodelovanje in ne nazadnje boljšo kvaliteto bivanja in življenja v Mozirju. Ko bomo v Mozirju dosegli to razumevanje in sodelovanje, bomo lahko tudi v Podrožniku izkoristili naravne danosti za stanovanja, turizem, obrt in trgovino. Roman Čretnik Predsednik KS Mozirje Pustite nam Z zanimanjem sem prebrala ta članek v Savinjskih novicah. Pa ne samo enkrat, večkrat, da sem izluščila misel, ki vam jo bom posredovala. Gospod Steinerje tako srečen v Mozirju, da ga ne želi deliti z drugimi, kar ni v krščanskem slogu. S tem, ko si tako prizadeva, da bi se ustavila vsaka gradnja blokov in individualnih hiš v našem kraju, je za Mozirje naredil največjo reklamo. Bravo, gospod Steiner! Pa se vam je posrečilo zbuditi zanimanje za zaspano naselje staroselcev in upokojencev. Vsi bodo drli k nam, ker bodo želeli živeti v kraju, kije tako lep in privlačen, da ga želimo deliti z drugimi Ijud- Mozirje št. 2 mi. Zelo bodo zadovoljni tudi lastniki zazidalnih zemljišč, ker bodo ob številnih ponudbah lahko zvišali cene do nesiutenih višin. No, mogoče pa bo cena tako visoka, da bodo gradili samo še obstoječi lastniki in se zato ne bo treba bati, da bo prišel k nam kakšen siromak z velikim številom otrok. Tako se ne bo mogel razviti niti kriminal, niti narkomanija, ker bomo imeli samo stare ljudi, ki se bodo verjetno v zglednem času preselili na gostoljubni Oljnek. Pa brez zamere. Vida Petrovič Naslov, Mozirje Rozvo| Mozirja da ali ne Mnogo je bilo v zadnjem pol leta napisanega o Brdcah. Do sedaj so bili to dopisi članov civilne pobude (CP) ali pa novinarjev na pobudo članov CP. Umestno se mi zdi, da se prečita še nekaj o Brdcah z vidika druge strani. Z Vegrada je prišla pobuda - Vegrad je namreč lastnik Brdc, da so pripravljeni na mestu, kjer je bila nekoč šola, zgraditi stanovanjski blok v sodelovanju z občino Mozirje in stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Glede na to, da v Mozirju že dolgo nismo dobili kakšnega bloka s socialnimi in neprofitnimi stanovanji,je tako Svet KS Mozirje, kot Občinski svet pretehtal pobudo Vegrada, Oba Sveta sta soglasno podprla predlog o graditvi tega objekta, kajti zapuščena šola Brdce je zadnje čase zavetišče raznim prestopnikom in uživalcem mamil. Ob dopisih o neobveščenosti javnosti ojavni obravnavi spremembe Odloka PUP pa bi dejal, da morda ni posredi neobveščenost ampak nezainteresiranost. Mozirjani smo pač žal taki, da nergamo, če se nič ne dogaja in grajamo, če kdorkoli karkoli počne ali drugače povedano, na Brdcah sameva objekt že par let. Nihče se ni zganil vse do tedaj,.ko bi nekaj ljudi lahko dobilo nova stanovanja. Bog ne daj! Tu bi lahko bili literati, likovniki, godbeniki, celo občina bi lahko imela slavnostne seje. Kdo pa bo financiral obnovo, se nihče ne vpraša. Ljudje iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja so dejali: "Daje današnja stavba zaradi radikalnih posegov do te mere izgubila prvotno historično podobo in pričevalnost, da pomeni naziv graščina le še njeno zgodovinsko reminiscenco." Imeli smo sestanek, na katerem so bili prisotni župan, občinski svetniki, svetniki KS Mozirje, člani Vegrada s statikom in člani Civilne pobude (5 članov). S strani Vegrada je bilo slišati, da bi eventuelno popravilo stare stavbe stalo toliko ali več kot gradnja bloka z 38 stanovanji. Zavedati se namreč moramo, da seje prvotni stavbi le dograjevalo, da so stropi leseni, daje zidovje vslabem stanju ipd., skratka stavba je za rušenje. Povedati je treba tudi to, da bo blok izgledal približno tako kot sedanja stavba, saj ne sme po višini presegati sedanjih gabaritov. Glede na te podatke, ki so nam jih posredovali Vegradovi strokovnjaki, sta tako občinski svet kot svet KS Mozirje še enkrat pretehtala možnosti in soglasno sklenila, da se na Brdcah zgradi stanovanjski blok za potrebe-, občanov občine Mozirje. V enem zadnjih člankov smo lahko prebrali tudi, kako nesmiselna bi bila gradnja Podrožnika. Tu avtor članka pravi, da tega Mozirje oziroma prostor v mozirski kotlini enostavno ne zdrži. Zakaj ne? Kaj nimajo ljudje pravice zgraditi si dostojne hiše? Kaj nimajo pravice dostojno živeti kot tisti, kateri 1 Dežurne služite ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ČRNA KRONIKA • KADILA BOSTA Nazaije: 12. novembra sta dva neznanca v trgovini Ultra Bohač Nazarje izkoristila nepazljivost prodajalke. S police sta odnesla deset zavojčkov cigaret marlboro. Odpeljala sta se z rdečim jugom, policisti pa sojima že na sledi. • RADI BI NA KONCERT Nazarje: 14. novembra je občan prijavil dežurnemu policistu, daje neznanec 9. novembra dvema učencema ukradel sedem kart za koncert Naj bo pesem čarovnija. Vsaka je bila vredna 1OOO tolarjev. • OB KANTO ZA SMETI Ljubno: 15. novembra je občan s Ceste v Rastke na Ljubnem obvestil policiste, da mu je neznanec preko noči izpred hiše odtujil 120 litrsko črno posodo za smeti. • ŠE SO POŠTENI UUDJE Mozirje: 16. novembra seje občan z osebnim avtomobilom peljal v smeri iz Luč proti Mozirju. Pred Lučami je na cesti opazil mobilni telefonski aparat. Odločil seje, da ga odnese na policijsko postajo. Pred Mozirjem pa je na cesti opazil še denarnico z denarjem in dokumenti. Vse najdeno je odnesel na mozirsko policijsko postajo, kjer so poiskali lastnika izgubljenih predmetov in jima jih vrnili. Pa naj še kdo reče, da ni več poštenih ljudi. Vsaka mama je prava mama, dana na srečo in na veselje, prava in ena sama za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame Frančiške VRŠNAK Dol Suha 16, Rečica ob Savinji (3.10.1920 - 10.11.2001) Zahvaljujemo se pevcem iz Šmartnega ob Paki, govorniku gospodu Grudniku, sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Ivan, vnuka Janez in Davorin Tvoja plemenitost in dobrota bosta za vedno ostali v naših mislih in srcih. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Kristine PODVRATNIK (17.12.1929 - 26.10.2001) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala bolnišnici Slovenj Gradec, Maribor in Topolšica za oskrbo in lajšanje bolečin. Za pomoč se zahvaljujemo tudi vsem sosedom, govorniku Ivanu Goličniku, pevskemu zboru Zavodnje in duhovniku za opravljen obred. Za toplino pri opravljeni storitvi se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Tišina. Žalujoči: hči Anica z družino, sinovi: Viktor, Janez in Jernej z družinami ter pravnukinja Lara OPRAVIČILO V 26. številki Savinjskih novic smo na strani 23 objavili zahvalo ob smrti Marije Rupreht. V verzu smo napačno zapisali »... ljubila si dan«, pravilno pa bi se verz moral glasiti: »Ljubila si življenje, ljubila si dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom.« Vsem prizadetim se za napako vljudno opravičujemo. Uredništvo I Niti zbogom nisi rekla, I niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela. 'Vr'vfH a v naših srcih za vedno boš ostala... V SLOVO naši mami, babici, prababici in praprababici Štefaniji VAVDI iz Luč (20.12.1910-31.10.2001) Vsem, ki so Črsko mamo obiskovali, bodrili, tolažili in spremljali na zadnji poti, iskrena hvala. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju, duhovniku, pevcem in vsem ostalim, ki ste v žalostnem trenutku, kakorkoli bili v pomoč svojcem pokojne. Žalujoči domači Končano je trpljenje in to zemeljsko življenje v večnost si odšla, da v božjem miru bi počivala. ZAHVALA ob smrti sestre Helene TOMINŠEK iz Bočne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in svete maše ter pokojno pospremili v takšnem številu k večnemu počitku. Še enkrat hvala! Žalujoči sorodniki MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 Ah, današnja mladina! Sama lenoba jih je! V teh dneh so bili spet vsi moški enaki. Ženske so hoteli imeti čimprej v postelji, ampak samo zato, da so lahko sami v miru gledali nogomet. T>1 ;MICÌMH "Zakaj tako misliš?" vprašajo ata. "Sploh se ne spomni, da nama je povzročala iste težave, kot ji jih sedaj njena hči!" "Ko bodo policaji potrkali na njena vrata, se bo že spomnila, ne skrbi!" pomirjevalno reče ata. NäxIKGJIPE 2S Na bolšjem sejmu se da dobiti vse: od igle do kamele. Tako se lahko reče, ker tam tega nihče ne išče. Osebno sem se podala v nakup novih rabljenih oblek po starih cenah. Naletela sem na raznolične vrste stojnic enolične ponudbe. Povpraševanje je večinoma presegalo zanimanje trgovcev za kupce. Hotela sem se opremiti za zimo. Prijazen kupec mi je pomagal zbuditi prodajalko in ji odstraniti ivje z brk, da sva se lahko za silo pomenili. Ponudila mi je preperelo kapo z vgrajenim (primrznjenim) šalom, ki bi si jo lahko z garancijo (primrznjena zraven) nataknila vsaj 15-krat. Pograbila sem priložnost in zraven vzela še bundo, ki jo bom lahko nase navlekla vsaj 20-krat, rokave pa celo 30-krat, kojih bo prodajalka odparala od sinovih hlač. Kupec, ki mije prej pomagal pri prijazni ženici moškega videza, me je uslužno pospremil do naslednje stojnice. Tam mi je odsvetoval nakup smučarskih čevljev, češ da s svojim izgledom ne pašejo k bundi, saj so primerni le za 10-kratno uporabo. Njegov nasvet sem upoštevala in prodajalca ignorirala, ko sem ugotovila, da so s svojim notranjim izgledom čevlji uporabni samo še za mišolovko. Glede na vonj po plesnivem siru sem bila presenečena, da ni notri res kakšna miš. Presenečen je bil tudi prodajalec, ko sem mu odvrgla čevelj v kanto, ko sem kriče zbežala pred mišjo, ki je prilezla na jezik čevlja. Z nakupom smučk sem bila še najbolj zadovoljna. Dilca bodo trajala večno. Glede na denar, ki sem ga potrošila za njih, bodo ostala nedotaknjena, ker ga za smučanje ni ostalo nič. Blenda Tavrl Cvetke to koprive KJE JE KAJ V predprejšnji številki smo v naši rubriki objavili sliko pokopališča avtomobilov in napisali, da se nahaja v Žekovcu. Strokovnjaki za geografijo so nas podučili, da nimamo pojma, saj se odlagališče odsluženih vozil dejansko nahaja v zgornji Radegundi. (ZEMLJEPIS PRESS) MOZIRSKI KURENT Naš sodelavec Benjamin seje ob nedavnem obisku v deželi kurentov dal obleči v njihovo uniformo. Kaj menite, mu paše? (KONKURENCA PUSTNAKOV PRESS) TUtUSTliHO DRlUČt PRIREJA f \ BOSANSKO MESTECE POD KOZARO, V ZADNJI VOJNI SRBSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE SESTAVIL: METOD ROSC SKANDINAV. MOŠKO IME NEKDANJA PRIPRAVA ZA DOLOČANJE POLOŽAJA LADJE OTROŠKA BOLEZEN, VNETJE OBUŠESNE SLINAVKE DON KIHOTOV KONJ GOZDNA PTICA GROBO DOMAČE SUKNO LASTNINA, IMETJE PALICA PRI BIUARDU ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM NADAV, AVANS REKA NA ČEŠKEM, LEVI PRITOK ODRE VRSTA ZIDAKA TUR LUKA OB ČRNEM MORJU MESTO NA INDON. OTOKU CELEBESU IME POLITIKA REJCA LADIJSKI ČOLN NA 16 VESEL BORILNI ŠPORT VEČJI ZAPRT PROSTOR ZA PRIREDITVE ALEŠ VALIČ NAJVIŠJE EGIR BOŽANSTVO ZDRAVILO PROTI MALARIJI IME PISATELJICE PEROCI AFR. VIRUSNA BOLEZEN RUSKI CERKV. PISATELJ IZ 11. STOLETJA ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE USLUŽBENEC NA MEJI PREBIVALCI DOMINI- KANSKE REPUBLIKE ZALOŽNIK, IZDAJATELJ GRM ZA ŽIVE MEJE S SULIČASTIMI LISTI, LIGUSTER KORALNI OTOKI NERAZDELJEN DEL CELOTE ENAKI ČRKI SAVINJSKE NOVICE INDUSTRIJSKO MESTO V FRANCOSKI POKRAJINI ARTOIS DRAGOCENO ODKRITJE CESTNI OVINEK BODEČ PLEVEL PRIPOMOČEK ZA LOV NA ŽIVALI LIDIJA OSTERC IME MINISTRA BOHINCA MONDENO BELGIJSKO ZDRAVILIŠČE ENOVALENTNI RADIKAL IZ ETILENA ZMAGA PRI ŠAHU NEMŠKI PISATELJ (HERMAN) DOMAČA ZDRAVILNA RASTLINA LARS OLSEN STARODAVNO MESTO V MEZOPOTAMIJI PEVEC MANCINI PROVINCA IN GOROVJE V AFRIŠKI DRŽAVI BENIN r " \ IME in PRIIMEK: j v. NASLOV (ulica, kraj): J agogika, melanom, AN, Pele, rep, sor, Erak, Bi, slavolok, zlatenica, enigma, Olenin, poglavar, Voje, Ito, gin, Dirac, GR, Jesenice, repa, Tkon, Zap, Adare, svat, JE, Fatima, emirat, imenik, linija, Kerala, ataman. m q ki a ATAKORA: Provinca in gorovje v državi Benin ESSIG: Nemški pisatelj (Herman) PALASA: Mesto na indonezij. otoku Celebesu PINEDA: Mesto na jugovzhodu Mehike SANSOVINO: Italijan, renesančni kipar (Jacopo) VINIL: Enovalentni radikal iz etilena OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 25. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marinka Nastran, Janezovo polje 21, Ljubno; 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Elizabeta Fužir, Varpolje 14, Rečica ob Savinji; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Suzana Jeraj, Polzela 146, Polzela; 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Helena Makšan, Praprotnikova 25, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe -Tropic v Žalcu. Čestitamo! ECkbe OKENSKI SISTEMI PVC okna vhodna vrata senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 ■■■■■S Napovednik • Petek (23. november), ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma 1. SLMN Nazarje : Beton Lucija • Sobota (24. november), ob 18.00. Kulturni dom Ljubno Predtekmovanje mladih citrarjev • Sobota (24. november), ob 17.00. Župnijska cerkev na Polzeli Nastop pevskih zborov Zapojmo Ceciliji • Sobota (24. november), ob 18.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma Rudar Velenje : Era Šmartno • Sobota (24. november). Vinska Gora Podkrajški fantje - 20 let • Sobota (24. november), ob 21.30. Mladinski center Celje Koncert skupine Yogurt • Nedelja (25. november), ob 18.00. Mladinski center Velenje Okrogla miza: Nasilje nad ženskami • Četrtek (29. november), ob 18.00. Likovni salon Celje Pogovor z umetniki • gosta: Tanja Lazetič in Dejan Habicht • Petek (30. november), ob 19.00. Knjižnica Velenje Predavanje: mag. Zoran Krunič - Terorizem • Petek (30. november), ob 20.00. Mladinski center Celje Predstavitev gledališke in literarne dejavnosti Dijaškega doma Celje z gledališko predstavo 30 letna vojska 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 telefon In faks: 03/70-50-203 e-mail: radio.polzela@amis.net www.radiopolzela.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov l|||| Kupim prašiča za koline - samo domača hrana! Oca 170-2Q0 kg. Tel. 5845-450 ali 031/307-945. Prodam gsm motorola Tl92, možna dostava (nujno). Tel. 041/212-785. Prodam otroški stolček trip -trap. Tel. 041 / 897-619 Prodam termogenerator 16 kw na kurilno olje in kompresor. Tel. 5843-610. Prodam 5 kg polnilko za klobase in salame. Tel. 040/548-820. Zelo ugodno prodam lovsko puško. Tel. 5832492, Olga. Prodam prašiča za koline. Tel. 5843-492, 031/276-388. Prodam pujska težkega 150-170 ali 190 kg, 1 kom. Cena 420 sit. Branka Šumečnik, Potok 4, Nazarje. Prodam prašiča za zakol. Tel 03/5834-126. Telico simentalko AP kontrola, breja 6 mesecev, prodam. Tel. 5845-284. Kupim bikca starega do 10 dni. Tel. 041 / 220-870. Povečalnik ter pribor za razvijanje ČB filmov in fotografij ugodno prodam. Tel. 03/ 5831 -601, Ludvik Es, Mozirje. Računalnik P166,32 Mb RAM, 640 Mb, trdi disk, barvni monitor, odlično ohranjeno. Tel. 041/324-409. Prodam coklne smrekova drva za kurjavo, tel. 031 /738-543, zvečer. Prodam vrtnice. Tel. 03/5888-680. Prodam fižol sivček. Tel. 5831 -811. Kolo mercedes sachs z elektr. pomožnim motorjem, novo, v garanciji prodam. Tel. 031/423-377. Prodam jugo, letnik 89, na novo registriran (12.11.02). Tel. 031/389-357. Rabljeno pohištvo prodam zelo ugodno. Raztegljiv trosed in dva fotelja (garnitura), vitrina, pisalna miza, zakonski postelji, komoda. Tel. 041 /441-087, po 12. uri. Ugodno oddam kava bar ali gostišče v obratovanju. Možno stanovanje v centru Ljubnega. Tel. 5841-036. Prodam jugo 45 koral, 1.89 in mobi erics-son-1018 s. Tel. 041/501-229. Vzidni štedilnik (Fekonija) za centralno prodam za simbolično ceno. Tel. 5831 -091 MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TROBEJ-FIIAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661 -309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIKCE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305- 532, faks: 03/5831-807. TRGOVINA MANCA, BREG PRI POLZELI je za vas pripravila veliko izbiro puhovk Mont po ugodnih cenah. Velika je izbira vedno modnih pletenin ter izdelkov Beti Metlika. Otroške mikice 820 sit, ženske in moške mikice 1.840 sit. 10% gotovinski popust! Vabijo vas, da jih obiščete. Tel. 5720-064. TAPETNIŠTVO obnova oblazinjenega pohištva, stolov in kotov. Velika izbira tapetniškega blaga in usnja. Izdelava zaves po naročilu. Banko, Rečica ob Savinji. Tel. 5835-341,041/411-218. AVTO CELJE d.d., IPAVČEVA 21, CELJE Tel. 426-11-78 in 426-12-12, vse cene so z DDV - FORD MONDEO 1.8 GLX 5/v (abs, klima), modra met., 113000 km, 1.98 . 1.847.000 - FORD MONDEO 1.8 CLX reg. marec/02, rdeč, 37208 km, 1.94/95............890.000 - FORD MONDEO l,8 WINNER reg .avg.02„ sreb.met., 103250 km, 1.96 .... 1.499.000 ■ FORD MONDEO 1.8 ghia (ABS,kima), reg. 08/02, modra metal, 142800 km, 1.96...... 1.259.000 LANCIA Kappa 3.0 V6 vsa oprema (usnje), siva metal, 111500 km, 1.99/11 3.298.000 FIAT BRAVA 1.4 SX reg. februar/02, modra met., 97325 km, 1.97 ........ 1.199.000 - FIAT PUNTO 75 SX reg. marec/ 02, rdeča met., 59200 km, 1.95/96....899.000 ’EUGEOT 406 1.8 ST vsa oprema, rdeča, 72400 km, 1.97 ............. 1.899.000 EUGEOT 306 PROFIL 1,6/65KW /5V reg.01/02, bela, 115000 km, 1.96/97 1.097.000 EUGEOT 306 SR /reg. nov.01/, zelena metal, 71031 km, 1.95.............998.000 ; -EUGEOT 806 2.0 SV (ABS, klima), sreb. metal, 228000 km, 1.95 ....... 1.668.000 1 1ENAULT 51,4 3v, reg. 02/02, rdeča, 52000 km, 1.96......................589.000 ÌENAULT ŠAFRANE 2,5 +vsa oprema, bela, 120000 km, 1.98..............2.499.000 RENAULT SAFRAN 2.5+vsa oprema, zelena met., 87997 km, 1.99/11 ......... 3.199.000 RENAULT MEGANE 1,4 RL/55 KW reg.11/01, bela, 94000 km, 1.96 .......... 1.178.000 RENAULT 19 RT 1,4 AVTOMATIC reg.11/01, bela, 105280 km, 1.94..............699.000 RENAULT 19 RT 1.4 reg. marec/02, modra, 145000 km, 1.92 ............... 599.000 OPEL ASTRA 1,4 i reg. 11/02, bela, 71500 km, 1.97 .................... 1.270.000 VW POLO classic 1,6 reg.feb.02., sreb.met., 22300 km, 1.00............1.970.000 VW POLO classic 1.4 comfortline reg. 11/01, rdeča, 30500 km, 1.00...... 1.869.000 VOLKSVAGEN PASSAT CL 1,8 reg.02/02bela, 182000 km, 1.93.................659.000 VOLKSWAGEN GOLF CL 5v, siva met., 163200 km, 1.92.....................439.000 ROVER 620 Si 2,0 reg.07/02. vsa oprema, zelena met., 55200 km, 1.98...2.298.000 ROVER 414 si reg. novem./02, siva met., 43200 km, 1.95................995.000 HYUNDAI LANTRA GLSI /reg. januar 02, zelena met., 60700 km, 1.96 ..... 1.099.000 KIA PRIDE 1.3 i 5/v reg.05/02, sreb. met., 47600 km, 1.98.............797.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 SE 4X4 vsa opre., bela, 253000 km, 1.95 ..... 1.299.000 - LADA NIVA 1,6/56KW regll.01, bela, 68000 km, 1.94.................380.000 • VW CADDY 1,9D reg. 03/02, rdeča, 104300 km, 1.97 ................... 1.298.000 -VW TRANSPORTER 1,9D reg.dec./01, bela, 260000 km, 1.94...............998.000 - FORD TRANSIT 2.4 TD povišan (10 m3), bela, 4850 km, 1.00/01 ........2.998.000 - PEUGEOT BOXER 2,5 TD 12 m3, bela, 182000 km, 1.95...................1.335.000 - CITROEN C25 E reg. marec/02, bela, 121500 km, 1.92....................599.000 - RENAULT MASTER 2,8 TD povišan podaljšan, bela, 292000 km, 1.99....2.598.000 AVTOCENTER CELEIA d.o.o. Celje Mariborska 107, Tel. 42 54 610 -VECTRA l,616V caravan, 1.98,85000 km, tizian rdeč.............. 1.990.000 - ASTRA G l,6 i caravan, 1.98,75000 km, reg. sep. 02, bela.....2.130.000 -ASTRA F l,6i caravan, 1.97,88000 km, bela...................... 1.230.000 -ASTRA l,4 i, 5V, 1.95,85000 km, rdeča, reg. dec. 0l...........950.000 - FORD ESCORD RS TURBO l.6i 132 KM, 3v, 1.90, 84000 km, bela..450.000 - DIAHATSU FER0ZA 3v, 1.94, 124000 km, kov. siva, reg. sep. 02.1.290.000 [ ing. JANEZ SEVŠEK s.p. Predel 14a, 3240 Šmarje pri Jelšah telefon: 03 810 11 29, tel./faks: 03 582 13 08 GARAHCUA-KAKOVOST • Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd. • Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov • Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin • Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun • Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho • Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi če sami izvajate dela na svojem objektu • Sezonski popusti, • ugodni plačilni pogoji, • možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let, • pomagamo mladim družinam, • posebni pogoji za upokojence. 'v v ~ \ -j \ Prtz/Oaz/P/I ZJ'im'j ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA, JE ORGANIZIRAN ŠE DODATNI TERMIN 15. DECEMBRA! v Okrašena avstrijska prestolnica ima v predprazničnem vzdušju še poseben čar! Odhod izpred avtobusne postaje (nasproti hotela Štorman) v Celju ob 4.30 zjutraj, na avtobusni postaji v Slovenski Bistrici ob 5.00 uri zjutraj. Pobiranje potnikov v Mariboru pred lokomotivo (žel. postaja) ob 5.30. Vožnja preko Šentilja, mimo Gradca in naprej proti Dunaju. Vmes postanek za kavo. Prihod na Dunaj okoli 9. Najprej se bomo zapeljali do dvorca Schoenbrunn in se sprehodili okoli dvorca po dvornem parku. Z vožnjo nadaljujemo v mestno središče na Ring, ob katerem se vrstijo Opera, Hofburg, Parlament, Univerza, Rotovž, Votivna cerkev in še mnoga zanimiva poslopja. Še skok do zanimive zgradbe arhitekta Hundertwasserja, ki je znan po nenavadnem stilu. Ogled nadaljujemo peš po mestnem jedru skozi dvorec Hofburg, mimo španske jahalne šole do cerkve sv. Petra. Preko Grabna in mimo kužnega znamenja bomo ogled zaključili z obiskom cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa, v katerem se lahko organizirano odpravimo na kosilo oz. obiščemo sobane v Hofburgu. Sledi obisk božično-novoletnega sejma. Za konec se zapeljemo še do Pratra, kjer bo možnost panoramske vožnje z osrednjo dunajsko znamenitostjo - Riesenradom (obratuje v lepem vremenu), nato pa počasi nazaj proti domu. Prihod domov v kasnejših večernih urah. TURISTIĆNA AGENCIJA Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) www.agencija-svit.com svit.agencija@siol.net OSREDNJA KNJ. CELJE