/ T Ljubljani, t (efrtek. 30. novembra 1911. $fC¥. 275. s i/eija po pošti: a= oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'-za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2 20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*— V LJubljani na dom: Za celo lelo naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— ? opravi prejemali mcsefino K 1*S0 Leto XXXIX. Inserati: &mm Enostolpna petltvrsta (72 mm); u enkrat . . . . po IS t sa dvakrat . . . . „ 13 , sa trikrat .... a 10 . n večkrat primera peput. Poslano InrekL notic«; eaostolpaa petltvrsta (T8 n) 30 vinarjev. 5 Izhaja:; vsak dan, Isvsemll aedelje ia praznike, ob 5. url popoldne. s&r Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol itev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nliol štev. I. ivstr. poštne bran. radon št 24.797. Ogrske hraa. račun št 26.51L — Upravnlškega teleiona poštno št. 188. Dannštda števtika obsega 6 strani. Mi dr. ŠosleršiCa v prora-čiioskem odseku. V torek je imel v proračunskem odseku dr. Šusteršičev govor, iz katerega posnemamo sledeče: Dr. Šusteršič se najprvo zahvali dr. Korytovskemu za lojalno izjavo in Udržalu za odkrito izraženo simpatijo do Jugoslovanov. Vendar pa je čudno, da je dr. Kramar v svojem govoru zastopal tako prijazno stališče nasproti sedanji vladi, v kateri je tudi dr. IIo-chenburger. To je izuenadilo jugoslovanske. poslance, pa tudi vso slovensko javnost, ki je vedno pozdravljala ožjo zvezo slovensko-hrvatskih poslancev s češkimi tovariši. Brez pomisleka so jugoslovanski poslanci vedno stali s Čehi v prvih vrstah v bojih za narodne in ljudske pravice. In vsled tega jugoslovanska javnost ne more razumeti, da češki voditelj dr Kramar sedaj vladi kar v naročje sili. To jo treba tukaj javno pribiti. Dalje govornik dokazuje, da šestmesečni proračunski provizorij ni utemeljen in tudi ne potreben. Ako deželni zbori zborujejo do srede svečana, bode še vedno mogoče proračun rešiti do konca aprila. Zato bode govornik v nadrobni razpravi predlagal, naj se provizorij dovoli samo za čtiri mesece. Dalje odgovarja grofu Sturgkhu glede železnice Košice--Bobumil in zagrebške univerze. Ministrski predsednik je mnogo govoril, a ničesa povedal. Iz tega je mogoče sklepati, da je naša vlada pri pogajanjih z ogrsko vlado glede argentinskega mesa obljubila koncesije na železnici Košice—Bobumil. koder Mažari zahtevajo odprta vrata v Vemčijo. Vsaki taki koncesiji se moramo upreti z največjo odločnostjo! Glede zagrebške univerze pa je hrvaška vlada, sama že pred dvema letoma naznanila avstrijski vladi, da po potrebi izpopolni predavanja na pravo-slovni fakulteti. Toda avstrijska vlada se ne zmeni za to ponudbo, skoraj gotovo iz ozirov na Moža ve. Dr. Šusteršič obširno odgovarja posl. Marcklilu, ki je trdil, da Kranjska. uživa posebno protekrijo pri vladi, ker je predložila v sankcijo načrt dež. zakona glede ljudskošolskega nadzor- stva. To pa ni res. Potrjen je le zakon, po katerem ima deželni odbor štiri člane v dež. šol. svetu. Do danes pa ni še potrjen načrt zakona, ki ga ima posl. Marckhl v mislih. Tudi lovski zakon ni še potrjen. Vlada v tem oziru prezira sklepe dež. zborov. In če je vlada pritrdila zakonu glede dež. šol. sveta, je s tem le popravila napako in krivico, ko je imenovala tretjega dež. šol. nadzornika, ki je popolnoma odveč. Posl. Marckhl se jc tudi hudoval, ker je ravnatelj dr. Tominšek premeščen iz Gorice v Maribor. Dr. Šusteršič prečita dopis iz »Grazer Tagblatta«, ki na vso moč hvali dr. Tominška kot. izvrstnega šolnika in nepristranskega ravnatelja. (Posl. Marckhl reče v slovenskem jeziku: Bomo videli!) Dalje dr. šusteršič odločno ugovarja proti Hochenburgerjevi izjavi v zbornici glede uradnega jezika na slovenskih sodnijah in zapreti vladi z najhujšim odporom, ako bode severnim deželam gradila vodne ceste, pa zanemarjala melioracije v planinskih in južnih deželah. (Pritrjevanje nemških poslancev iz planinskih dežel; tudi posl. Malik soglaša z govornikom.) Dr. šusteršič končno graja nedo-statke glede melioracijskih del. V poljedelskem ministrstvu so samo trije tehniki, leži pa ondi do 300 nerešenih načrtov. V ministrstvu za javna dola pa je polno tehnikov, ki nimajo dovolj dela in v vsaki juhi iščejo lase, da imajo sploh kaj dela. Naj se torej nekaj tehnikov tega ministrstva premesti v poljedelsko ministrstvo, ki jih nujno potrebuje. (Splošno pritrjevanje.) Govornik izjavi, da glasuje za prehod v nadrobno razpravo, v kateri pa bode stavil izpreminjevalne predloge. I) u n a j, 29. novembra. Proti dr. Hochenburger ju. Zbornice predsednik je danes po kratki razpravi odkazal pravosodnemu odseku vladni načrt zakona, s katerim se izpremene nekatere določbo kazenskega pravdnega reda. Nato je zbornica pričela razpravo o izpremembi § 74. obrtnega reda., ki določa varstvene na-redbe za življenje in zdravje delavcev v obrtnih podjetjih. Deset minut pred drugo uro jc pričel govoriti pravosodni minister dr. Hochenburger v razpravi o nujnem predlogu mladočeškega poslanca dr. Kornerja glede najnovejših sodniških imenovanj na Češkem. Nekaj časa so ga češki in nemški poslanci precej mirno poslušali. Ko pa minister, ki govori jako tiho in nerazumljivo, izreče besedo »Deutseh-Bohmen«, nastane med češkimi poslanci, katerim so se pridružili tudi slovenski, nepopisen vihar in krik. V trenotku nastane nepre-dorna stena živih teles pred ministrskimi sedeži. Nemški poslanci so menda slutili, da utegnejo češki in slovenski poslanci motiti ministra z medklici, zato so se takoj začetkom govora zgrnili v gosto falango pred Hochen-burgerjem, ki sedi na, skrajni levici ministrske mize. Kričali so vsevprek, da ni bilo mogoče razumeti nobene besede. Češki radikalec Fresl je piskal, da so si bližje stoječi morali mašiti ušesa. Dr. Hochenburger je prezirljivo meril z očmi svoje nasprotnike in molčal. Krik je trajal nad deset minut. Medtem so se poslanci prerivali in pretili s pestmi, drugi so mirili ali pa huj-skali, naj se zgrabijo. Znani Vedra, ki je pravi Goljat med polanci, je s svojimi medvedjimi rokamfi veslal po zraku in s težo svojega orjaškega telesa odrival češke in slovenske poslance, ki pa so stali kakor zid. Prišli so mirit dr. Bilinski. dr. Kramar, dr. Fiecller in drugi mešciarji za vlado, toda razlju-čenost je dosegla že vrhunec. To je uvi-del predsednik dr. Conci, ki jc zginil za vrati. Grof Sturgkh zagrabi svojo torbo z akti in zapusti zbornico. Za njim jo pobere dr. Hochenburger, ki ga spremljajo poslanci z divjim krikom. Seja jo bila prekinjena, vihar sc je polegel. V ministrski sobi so se ministri pogajali s češkimi in nemškimi poslanci. Čez dobre pol ure dr. Conci zopet otvori sejo, ministri se vrnejo v zbornico, dr. Hochenburger nadaljuje svoj govor z izjavo: »Deutsch-Bohmen« nisem rabil v državnopravnem zmislu, ki pomeni razdelitev češkega kraljestva v dve upravni telesi, ampak sem hotel s to besedo označiti ozemlje, na katerim bivajo Nemci zdržema ali v pretežni večini.« S to izjavo so bili češki poslanci zadovoljni in dr. Hochenburger je mogel končati svoj govor. Nemški poslanci so mu demonstrativno čestitali in ploskali. Dr. Hochenburger pa si bode menda le zapomnil to lekcijo in v bodoče previdneje govoril s svojega mesta. Marckhl višji sodni svetnik astra stat um? Današnja »Arbeiter Zeitung« piše, da je bil poslanec Marckhl imenovan za sodnega svetnika leta 1909. V nedeljo pa je uradni list objavil imenovanje poslanca Marckhla za višjega sodnega svetnika. Tako plačuje dr. Ho< chenburgcr svoje prijatelje. Koncem današnje seje se oglasi za besedo češki poslanec dr. Stransky in pravi: »Od vsakega poslanca se mora zahtevati, da je od vlade neodvisen. Poslanec Marckhl pa je bil šele pred petimi leti imenovan za sodnega svistnika, zadnje dni pa že za višjega sodnega svetnika. Mogoči so slučaji cla uradnik vsled posebnih zaslug iz-vanredno (extra statum) pride v višji činovni razred. Toda g. Marckhl je. imel vsa zadnja leta kot poslanec dopust, torej si ni mogel pridobiti izrednih zaslug. Poleg tega pa je še preskočil okoli 30 svojih sodnih tovarišev. (Klici: čujte, g. Hochenburger!) Zato vprašam g< predsednika, ali hoče to dejstvo spraviti v razgovor v prihodnji seji načel* nikov. Predsednik dr. Sylvester je odgo« voril na to vprašanje, pa ga iz daljave ni bilo mogoče razumeti. Posl. Marckhl odgovori, da je poročilo v »Arbeiter Zeitung« zlagano, ker ni bil za sodnega svetnika imenovan 1. 1909., ampak i 1906. (Op. por.i Dr. Stransky tudi ni trdil, da je bil Marckhl za sodnega svetnika imen©« van šele pred dvema letoma, ampak pred petimi.) Sicer pa -- nadaljuje Marckhl — je bilo sedaj ž njim vred imenovanih tudi več drugih. (Klici med poslanci: Pa niso bili na dopustu!) | Torej to imenovanje ni nič izrednega. Dr. Stransky pa je kazal »status« sodnih uradnikov, iz katerega ie raz-vidno, da je g. Marckhl pri imenovanju preskočil več tovarišev. Zvišanje kongrue. Danes poročajo nekateri listi (»Ar« r beilor Zeitung« in drugi), da je včeraj kršč.-soc. poslanec vitez P a n t z vložil nujni predlog, naj vlacla predloži načrt zakona, s katerim bi se duhovnikom zvišale plače. Vsled tega poročila so se danes popoldne zbrali poslanci-duhovniki, ki so z največjim ogorčenjem obsojali to Pančevo zahrbtno postopanje. Dognali so: Prvič, da je Pantz j vložil ta nujni predlog brez vednosti j svojega kluba, kar je največja brezob- i i iz Možje ogrskih velikašinj tratijo čas v kazini in na potovanju. In kaj delajo njihove žene in hčerke? Te imajo svoje salone, svoje obiske, joure, plese in gledališča, izlete. Toda — vendar niso povsod same? Narobe — imenitna dama se ne sme pokazati sama. Če jih torej ne spremljajo soprogi, jih morajo spremljati kavalirji, ki tudi prežive po rele dneve v kazini, ali vendar najdejo toliko časa, da. sprejemajo povabila k spremljevanju dam. Ženski aristokratski svet ima svoje posebno življenje in žena grofa ali hči barona se snide z možem ali očetom na kakih 25 minut v gledišču ali pa v kazini. Najbolj pogostoma pa se shajajo v — klubu! To zato, da imajo i dame pristop v kazino. V kazini imajo celo svoje posebno prostore, ki v njih tlame sprejemajo obiske, prirejajo joure. V manjši plemiški rodbini sc *nide družina samo enkrat na dan, — 'o pa v kazini pri večerji. Potem gredo dame domov ali pa na sprehod, pri čemur jih spremlja galantni mož, ki se »a to zopet vrne v kazino. Kljub temu pa imajo dame čas zbirati krog sebe švoj krožek, ki v njem uveljavljajo svoje intrige. Mažarska posebnost je, f Madlar proti drugim rad ponaša z raznimi stvarmi od kuhinjske brisače pričenši pa do razkošne toalete svoje žene. Tako jo tudi v aristokraciji le v finejšem tonu. Drug drugega poskušajo prekašati v razkošnosti. Naravno, da so tudi tu izjeme, kakor n. pr. grot' Štefan Tisza, ki je znan po varčnosti — njegov sin pa meče zato z obema, rokama okoli sebe. Ogrske velikašinje so pred nedavnim Tiszu zelo zamerile, ker si je dal ustaviti vlak, namesto cla bi si naročil posebnega. Ogrska velikašinja so hoče v vsem izkazati. Zelo rada se udeleži vsake slavnost! in vsakega gibanja z dobrodelnim namenom. In vse samo zato, da more pokazati svoj lesk, zbuditi pozornost v svoje ime. V svoji obleki gleda na enostavnost, da bi se izkazala pred bogatejšimi gospemi, ki niso plemiške. Mažarska velikašinja goji eno veliko željo: priti k dvoru, ime vi v Budi dvor, kjer bi mogla razvijati svojo vlado in vpliv. Zanimiv je večni boj, ki ga bijejo velikašinje z enim delom družbe. To je oni del, ki nima naslova niti grba, ki sploh ne spada med plemiče, pa se jim vendar skuša priklo-piti. To je veliko število bogatih gospa nizkega rodu. ki si odpira vstop med plemstvo z denarjem. Po večini so to žene bogatih Židov. Toda damam velikega sveta se šo ni posrečilo potlačiti ta del ženske družbe. Tak boj se je bojeval svoj čas proti baronki Danici. Baron Danic! jo bil preje samo trgovec. Izkazal se je pa v politiki, bil je imenovan za trgovinskega ministra in dobil baronski naslov. Znan jc bil po svoji neuglaje-nosti. Nikoli se ni mogel sprijazniti s salonom in etiketo. Njegova žena r>a se jc vendar priučila glavnim pravilom nastopa, toda pri neki priložnosti se je vendar izpozabila in aristokratinje so si pripovedovale o njej .marsikaj. In tako je nastalo kakih 100 anekdot. Najhujša neprilika, je zadela baronko Da-niel ob priliki obiska nemškega cesarja v Pešti. Takrat je obiskal cesar Viljem kralja Franca Josipa v Pešti. Cesarja Viljema je Pešta malo zanimala, le kasarna in podzemska železnica, kamor ga je spremljal trg. ministr baron Danic), je vzbudila v njem večje zanimanje. V razgovoru vpraša ministr cesarja podomače, bi li hotel obiskati v Park-klubu .soiree, ki bi ga priredil on cesarju na čast. V prvem trenutku je bil cesar iznenaden, ker se taka povabila sporočajo le po dvornem maršalu. Toda cesar mu je tudi poclo-mače odgovoril: »Končno morem sprejeti povabilo na žlico juhe tudi brez dvornega maršala.« Baronka Daniel je imela prirediti soirejo. Naravno, ker jc povabil cesarja, njen mož. Aristokratinje so bile od jeze vse iz sebe. Želele so si srčno, cla bi sc baronka kakorkoli blamirala. Končno jo prišel dan in čas soirejo. Baronka je na stopnjicah čakala cesarja. Stokrat se je učila, da mora cesarju podati roko in ga z nekoliko pri- srčnimi besedami pozdraviti. Cesar pride in baronka pozabi na, svoj pozdravni govor, na elegantno kretnjo roke, ki bi jo imela ponuditi cesarju. Ko zapazi cesarja, ga prime v razburjenosti z obema rokama za roko in mu jo — kakor kmečka deklica — poljubi. Dame velikega sveta so govorile: »Vidi se na njej kri — špediterska!« Baronke Banffy historija pa naj pokaže, kako moč ima v mažarski aristokraciji denar. Baron Banffy ni bil preveč bogat. Ko je bil še veliki župan, se je zagledal v učiteljico Heleno Ma-thy. Deklica je bila nenavadno razumna in inteligentna. Baron sc je ž njo oženil. Od prvega dno poroke je bila baronka od aristokracije bojkotovana. Pozneje so pozvali barona Banffyja v Pošto in kor se je pokazal železnega moža, zato so ga imenovali predsednikom zbornice. Tudi to ni baronki do-pomoglo. Banffy je postal ministrski predsednik in gospa baronka, ki je znala zavzemati svoje mesto boljše ko katerasibodi druga žena ministrskega predsednika, je bila od aristokracije šo vedno bojkotovana. Celo potem, ko jo postal Banffy tajni svetnik in član niagnatskc zbornice, se niso mogle damo visoke družbe odločiti, da bi podale baronki roko. 1 n vendar Je stala duševno dosti višjo od njih in vendar je bila silno popularna. »To je revna, navadna učiteljica«, so pravile nekatere dame, ki jih je Banffy rad nazival z imenom neke živali! Baronka Daniel eirnost; drugič: Pantz Je svoj predlog prikril tudi duhovnikom, ki so ž njim V klubu, in teh je devet; tretjič — in to jc najlepše — sta na njegovem predlogu podpisana dva Baumgartnerja, dasi en sam poslanec sliši na to ime, in tudi ta je odločno izjavil, da.on Pantzu ni podpisal nobenega predloga; ravno-tako je izjavil gorenjeavstrtjski poslanec Lang, ki je duhovnik, da Pantzu sploh ne podpiše nobenega predloga. Torej so kar trije podpisi na predlogu ponarejeni. Ker pa je na predlogu podpisanih samo 20 poslancev — in vsaj toliko podpisov mora biti za nujni predlog, torej je predlog že zaradi tega brezpredmeten. Sicer pa poslanci-duhov-niki odločno odklanjajo vsako zvezo s tem predlogom. Nova službena pragmatika. Danes je vlada predložila načrt nove službene pragmatike. Minister za notranje posle baron II e i no ld je v svojem govoru v glavnih obrisih pojasnil vladni načrt. Vlada je opustila strogo načelo razrednega zistema in pprejela časovno napredovanje državnih uradnikov, nc da bi premaknila stališče čin ovnih razredov. Premcmba činovnih razredov se izvrši le na podlagi imenovanja. V tem je razlika nasproti časovnemu napredovanju. Uradniki bodo z ozirom na študije razdeljeni v petero skupin. Po določeni službeni dobi se more uradnik pomakniti v višji plačilni razred, tako da je uradnikom z visokošolsko izobrazbo zagotovljen sedmi činovni razred; najnižji državni uslužbenci z Ijudskošol-tsko izobrazbo morejo priti v deveti činovni razred. Službene dobe za napredovanje so okrajšane, kakor za železničarje. Določbe o koalicijski pravici so zopet v načrtu, kakor veljajo na Bavarskem. Stroški se vslecl tega. zvišajo na leto za 23,500.000 kron. Tu pa niso všteti višji izdatki za sodne uradnike in učiteljsko osobje na državnih šolah. Za te vlada šolo pripravlja načrt zakona. Vsi ti višji državni izdatki pa so trajno mogoči. ako parlament reši davčne predloge. Ob novem letu more pač vlada izplačati višje plače iz gotovin v državnih blagajnah, ki pa bodo hitro prazne, ako vlada ne dobi višjih državnih dohodkov. To je sedaj »punetum saliens«, okoli katerega se suče vse uradniško vprašanje. Zanimiva pa so izvajanja barona Heinolda tudi glede uradniških dolžnosti, o katerih govorimo obširneje, ko dobimo v roke tiskani načrt. Prihodnja seja je v petek, ker jutri ves dan zboruje proračunski odsek. lialilaosRtHaršKa vojsia, Boji pred Tripolisom. »Agenzia Štefani« poroča: Dne 24. t. m. zvečer so streljali Beduinci na na-So poizvedovalno kavalerijo. Ubit je bil en mož. Odposlali smo mobilno kolono, ki je napadla sovražnika. Vnel sc jc hud, dolgotrajen boj. Beduini so bili poraženi in skoraj vsi ubiti. Naše izgube šc niso natančno znane. Najbrže smo izgubili 10 mrtvih in 30 ranjencev. O »slavni« laški zmagi dne 26. t. m. zju- je imela pač denar in dijamante, zato jo samo revna učiteljica ni mogla nikoli doseči. Zato se je z damami shajala le toliko, kolikor se je kot soproga ministrskega predsednika — morala. Še ena anekdota kroži o tej ba-ronki. Pri neki dobrodelni slavnosti, ki ji je bila baronka Banff.v predsednica, jo je objela nadvojvodinja Jožefa! Mislili smo, da. ji bo to v prospeh, so govorili prijatelji Banffya. Zastonj! In ta aristokracija ni premišljala niti trenutek, sprejeti medse bogato Američanko Wanderbild. V njih krog pride le ta, ki ima denar. Zanimivo je, da ostanejo mnoge mažarsko kom te se ne-omoženo. Vzrok leži v tem, ker išče mažarska aristokracija soprog v tuje-eemskih bogatašinjah. Mažarske velikašinje vidijo rade v svojemu krogu umetnike in pisatelje, zlastf pa pevce in igralce. Izključeni niso niti ciganski primasi. Prvi literarni salon ima grofica Csaky; tukaj se shajajo gotovo vsi duševni aristo-krati. Grofica sama ni niti literarka niti umetnica, toda resno se zanima za oboje. Zanimivo je, da se s tem poskuša zakrivati družinske pikanten je! Ilustracija temu! Ko se je vračala žena ministra Lukacsa od pogreba prvega svojega moža domov, ji je ponudil k spremstvu roko baron Fe.jervary. »Obžalujem«, je rekla, »svojo roko sem obljubila ministru Lukacsu že na grobu svojega moža.« Ali pa: Grof Pavel Esterhazy je dal v svoje sobe sto šl — Poročil se je 27. t. m. v Idriji trgovec- in posestnik Andrej Primožič z gdč. Frančiško pl. Premerstein, hčerko veleposestnika in župana občine Dole, Kajetana viteza Premersteina. — Proračun zagrebške mestne občine za. leto 1912 izkazuje skupno 5,585.902 K dohodkov in 5,582.902 K stroškov. — Spojitev dveh največjih hrvaških denarnih zavodov. Hrvaško-slavon-ska centralna hranilnica in hrvaško-slavonska deželna hipotečna banka se združita v en zavod. STO LET STAR KRANJSKI VETERAN. Kranj, 30. nov. V Kranju prebiva pri svojem zetu Kiklu, pilarskemu mojstru, vpokojeni cestar Franc Kosmač, ki bo obhajal dne 2. decembra t. 1. stoletnico svojega življenja. Rodil se je 2. decembra leta 1811 pri Klincu št. 12 na Gorenjih Ga-meljnih kot francoski državljan. Leta 1831 so ga potrdili v vojake, in sicer k pešpolku št. 17, čegar imejitelj je bil tedaj princ Hohcnlohe - Langenburg. Kot vojak je ostal samo štirinajst dni v Ljubljani, potem pa je odrinil s svojim polkom v Gorenjo Italijo, kamor so bili poklicani avstrijski vojaki, da na-rede pod poveljstvom nepozabnega feldmaršala Radetzky-ja mir in red. V Italiji je služil Kosmač v večih mestih, najdalje je bival v Milanu. Vsega skupaj je služil pri vojakih 12 let in 9 mesecev. V njegovi konduitni listi beremo, da se jc kot vojak vedno pošteno obnašal in da jc bila njegova nravnost 5rez graje. Dne 20. decembra leta 1843 je. dobil •službo pomožnega delavca na ljubeljski cesti, prihodnje leto je bil imenovan za c. kr. cestarja. Plače je imel 12 goldinarjev na mesec, leta 1872 jc postal cestar prve vrste z mesečno plačo 18 gold., katero so mu leta 1880 zvišali na 20 gold. Leta 188i so ga postavili za časnega cestnega mojstra. Leta 1886 ga jc cesar odlikoval za njegovo več kot 501etno službovanje s srebrnim zaslužnim križcem. Dne 1. aprila leta 1887 so ga vpokojili in mu nakazali samo 54 vinarjev pokojnine na dan. Ker je vedno zmerno in skrorano živel, je dosegel tako visoko starost in si ohranil nenavadno krepko zdravje. Pred dvemi, tremi leti jo zahajal starček še na sprehod, sedaj so mu pa noge opešale in oči oslabele; vendar prebije šc vsak dan več ur izven postelje. Duševno jc pa šo pri moči. Natanko ve imenovati vse kraje na Laškem, po katerih je hodil kot vojak, pozabil tudi šc ni na imena raznih svojih častnikov. S posebnim veseljem pripoveduje, da ga je v Milanu nagovoril leta 1835 Ra-detzky, in sicer tisti dan, ko so imeli spominsko mašo za tedaj umrlim cesarjem Francom. O svojih rojakih Ga-meljčanih rad omeni, da so tiste čase mnogo vozarili proti Trstu. Kadar je bila povodenj v Planini na Notranjskem, niso mogli z vozovi naprej in so prišli domov samo s konji. Pozabil še ni na živahno tovorjenje po Savi. Če govori človek z njim, pa sliši njegov krepki glas, vidi njegovo rdeče lice, mu ne bi prisodil 100 let. Mi mu želimo, da v veselju in za-dcvoljnosti obhaja svojo stoletnico. Prav pa bi bilo, da se ga ta dan spomnijo imovitejši someščani in mu naklonijo kako malo podporo ter mu tako oslajšajo dneve njegove častitljivo starosti. Obe izdaji »Slovenske kuharice« (Magdalene Pleivveisove; šesti natis S. M. Fclicite Kalinšek), sta glede vsebine tako popolni in temeljiti, glede zunanje oprave tako prikupljivi in imata poleg tega tako nizko ceno, cla sta, kar more vsak priznati najpriporočljiveji in v vsakem ožim najbolje uspeli. Našemu ženstvu bosta nudile vse kar potrebuje, treba samo, da jih naše žene in dekleta natančneje spoznajo. Zato sc je Katoliška Bukvarna odločila do-poslati knjigi na zahtevo tudi na ogled, oziroma jih ima vsak naročnik pravico, če bi mu nc ugajale, v teku osmih dni po prejemu vrniti, seveda, če so ostali knjigi nepoškodovani. Naše žene in dekleta naj sc te ugodne prilike posluži-jo in si to koristno knjigo ogledajo, pa tudi omislijo. Ljubljanske novice. lj Ljubljanski zaupniki S. L. S. so na včerajšnjem sestanku izvolili vodstvo S. L. S. za Ljubljano. Za načelnika je bil vnovič izvoljen primarij dr. Vinko Gregorič, za podnačelnika pa Ivan Kregar. lj Občni zbor »Ljubljane« se je vršil včeraj v »Ljudskem domu« ob izredno veliki udeležbi izvršujočih in podpornih članov in članic. Občni zbor se je vršil v popolni složnosti in velikem navdušenju za lepe cilje »Ljubljane«. Podrobneje poročilo priobčimo. lj Umetnostni tečaj S. K. S. Z. sc začne prihodnjo nedeljo izjemoma že ob tričetrt na deveto uro dopoldne (točno!), ker je g. ravnatelj pozneje zadržan. lj Umrl je c. kr. gimnazijski profesor g. Martin Petelin, blag značaj, mož poštenjak, odličen šolnik. Vsi, ki so plemenitega moža poznali, mu ohranijo trajen spomin! lj Poročil se je danes g. Drago-tin Kocjan, strojevodja, z gdčno. R o z i k o K n a f e 1 c. Obilo sreče! lj Alarm. Danes dopoldne je naznanil čuvaj na Gradu z enim strelom ogenj na Ilovici, kamor se je takoj odpeljal oddelek reševalnega in gasilnega din št va. Ker pa ognja niso mogli najti, (ga. menda sploh ni bilo), so sc zopet, vrnili nazaj. lj Pogreša se od 26. t. m. brusač Peter Morocutti, rojen leta 1871 v Treppo-Carnica pri Vidmu na Laškem. Navedeni je srednje postave, širokega obraza, rjavih brk in črnih las. Pogrešani jc bil zelo pijači udan in je baje večkrat dejal, da bode šel v vodo ,kar je skoraj gotovo tudi storil. lj Z Barja. V nedeljo so fantje na Ilovici posest ni k ovega sina Alojzija Škafarja tako pretepli, da je moral v posteljo. Ker mu je bilo vedno slabše, so ga. prepeljali včeraj z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Zelo zanimivo zbirko iinih žag 111 raznovrstnega orodja za rezbarijc iz drobnega lesa ali kovin jc razstavila tvrdka J. N. Eberle & Oo. iz Augsburga v prostorih »Zavoda za pospeševanje obrti«. Posebnosti med njimi so male žage za izrezavanje ključnih brad v celi širjavi. Interesentje pa tudi amaterji naj bi si ogledali to zbirko, ki je postavljena v izložbenem oknu ob Sodnijski ulici. Hiipuite le vEi^iieg: „() Horist oDmejniin Slovencem,, Koroške novice. k Ženski shodi. O ženskem snodu, ki se je vršil dne 19 1.111. v Plibcrku je „Slovenec" žo poročal. Isti dan se je vršil tudi ženski shod v Celovcu v hotelu ,,Trabesinger". Govorili so: gdč. Ida šteharnik, č. g. dr. Cu k al a ter dr. Ehrlich. Zasnovali so načrt ženske organizacije za Celovec in okolico. 3. decembra se vrši tretji ženski shod v Narodnem domu v Velikovcu; tudi v Dobrlivasi bo pozneje, zborovanje. Vse narodne sile je treba pritegniti k organizaciji. Kakor vidimo Koroška podružnica „Slov. kršč. soc. zveze" vrlo napreduje Mnogo uspeha! k Drugi shodi. Na Krčanjah se je dne 26. t. m. ustanovila »Hranilnica in posojilnica". Na sbodu je govoril revizor L. Scholf. V J a v o r j a h nad Črno se vrši 3. decembra gospodarsko zborovanje, ki ga priredi pododbor Zadružne zveze v Celovcu. Govoril bo revizor Sclioff iz Celovca. k Duhovniške vesti. Namesto umrlega kaplana Vastelna v Prevaljah pride g. Intihar, kaplan v Dobrlivasi. V Do-brlovas pride šmihel j ski kaplan g. Iv. Katnik. RAZSTAVE. Razstava za cerkveno umetnost na Dunaju. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trg. in obrtni zbornici v Ljubljani, da se namerava prirediti na Dunaju v mesecih september do decembra. 1912 razstavo za cerkveno umetnost. Ker jc razstava v vsakem oziru resno podjetje, se interesenti opozarjajo na njo. Program se more v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani vpogledati. Mednarodna inženirska in strojna razs'ava v Londonu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da priredi »The Machine Tool & Engineering Association Ltd.« v času od 4. do 26. oktobra 1912 v Londonu mednarodno inženirsko in strojno razstavo. Naclaljnc podrobnosti je polzve-deti pri prirediteljih razstave 104 High Holbora, Eshibition Offices, London W. C. Association Offices 22 Henrietta Street. Convent Garden, London W. C. Našo žeustvo ne moremo z nobenim darilom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicite Kalinšek »Slovenska kuharica. Telefonska ln brzojavna poročila. KRITIČEN POLOŽAJ NA DUNAJU. Dunaj, 30. novembra. Vsled včerajšnjih škandalov v zbornici se jo 1. če-ško-nemška spravna konferenca na Dunaju, ki je bila za danes napovedana, odpovedala. Razmerje med Čehi in Nemci se je zelo poostrilo. PROCES ZOPER NJEGUŠA. Dunaj, 30. novembra. Danes se je razprava zoper Njeguša nadaljevala in se bo danes najbržc tudi končala. Najprej je zagovornik dr. Pressbur-ger konst.at.iral, cla so mu jugoslovanski poslanci pojasnili, da besede »Sada odlazim« pomenijo: »Sedaj odidem«, ne pa: »Zdaj se bo nekaj zgodilo« ali podobno, kakor je prestavil tolmač. Nato so zasliševali tajnika organizacije lesnih delavcev, Jožefa Pavlina. Pavlin je dejal, da je na galeriji Njeguša vprašal, ako se hoče vsesti ocl-sprodaj, da bo viclel in slišal dr. Adlcr-ja. Njeguš je to storil, rekel pa je, da nemščine veliko nc razume, cla se mu pa zlasti dr. Adlerjcve geste clopadejo. Nato je Pavlin kmalu čul detonacijo in kako so Njeguša odpeljali. Nato je prišel na vrsto justični minister dr. Hochenburger. Izpovedal je, cla je bil kritičnega dne ravno pri cesarju v avclijenci in imel izrezan telovnik. Ko jc dr. Acller govoril, je justični minister govoril s poslancem D i 11 g h o -ferjem. Menila sta se nekaj, kar je oba zabavalo in dr. Hochenburger se je ravno smehljal, dr. Adlerjevega govora pa ni niti poslušal. Naenkrat je počil strel. Takoj je sodil, da je bil oster. Na drugi galeriji je videl človeka, ki je bil nad ograjo sklonjen, zapazil jo tudi dim ocl smodnika. Ako bi bil strel padel sekundo preje, bi ga bil ravno v sence zadel, ker se je bil takrat, nagnil proti Dinghoferju. Nato je bil zaslišan m ;n istrski predsednik grof Sturgkh. Za njim poslanec. Dingbofer, podpredsednik zbornice Jukel in poslanec Kuranda. Slednji je. dejal, da jc videl, da Njeguš od drugega do petega strela ni meril, ker je držal roko vodoravno. Predsednik je temu ugovarjal, stotnik izvedenec pa je izjavil, cla je mogoče, da je Njeguš držal roko vodoravno, a iz tega se nc da sklepati, da ni meril, ker je mogoče pest obrniti nazdolaj. sice- bi sploh nc bil mogel zadeti za ministrskimi sedeži v ost rad o. AVIATIČNA NESREČA. Dunajsko Novomes'.o, 30. novembra. Nadporočnik Nittner sc je z učencem Cosca iz Trsta dvignil v zrak. Ko pa se jc spustil zopet navzdol, jo vsled napačne manipulacije krmila od .strani nad poročnika aparat nesrečno priletel na zemljo, tako da se je učenec Cosca na lic-u mesta ubil. Nadporočnik si je pa lc nalahko pretresel možgane. KAJ TO POMENJA? Sarajevo, 30. novembra. V Priedoru je zaplenjeno pri tamošnjih Srbih rnnogobrojno orožje in 1000 nabojev. SRBSKI KRALJ NA ANGLEŠKEM DVORU. Belgrad, 30. novembra. Kralj Peter bo prihodnje leto obiskal angleški dvor. VFJ.IKANSK ŠKANDAL, UPRIZORJEN OD ŽENSK, V LONDONU. London, 30. novembra. Pristašinje žensko volilne pravice, suffragetke, so uprizorile včeraj proti ministrskemu predsedniku Asquithu, ki je imel na nekem shodu govoriti, take škandale, kakor jih niso dozdaj še nikoli. Ko jc Asquith prišel v dotični lokal, so začele ženske tako divje kričati, rjuti in cviliti, cla sploh ni mogel govora niti račeti. Nekatere ženske so se z verigami pustile privezati na stebre, da bi jih nc mogla policija vun vreči. Nekaterim ženskam so morali zamašiti usta 7. robci. Asquith pa ni mogel govoriti in je odšel, kar so suffragetke pozdravile v divjim triumfalnim vpitjem. Za As-ciuitFom je nastopil socialistični delavski voditelj MacdotiaM, ki jc deial, da ?onske s takimi grdimi nastopi žensko volilno pravico samo krompromituje-jo in onemogočajo. KRITIČNO STANJE NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 30. novembra. Na Portugalskem jo zopet začelo vre ti. V Oportu so ie začel proces proti onim osebam, ki jih vlada obdolžuje. da so se udeležile zaroto zoper republiko. Štajerske novice. š »Čista kri.« Pri volitvah v občinski zastop celjske okolice so izvoljeni sledeči »čistokrvni Nemci«: Ambrožič, Pečuh, Rebevšek, Strenčan, Svetel in Mravlja k. Imena govore. š Zanimiv dogodek pri jubilejni slavnosU Kraškega »Joanneuma«. Dne 27. t. m. se je vršila v Gradcu lOOIetna jubilejna slavnost »Joanneuma«. Kot protektor slavnosti pa je nadvojvoda Friderik sporočil rektorju univerzitetnemu profesorju Wittenbauerju, da sc udeleži osebno slavnosti, ako se mu garantira, da morejo nemoteno nastopiti pri slavnosti tucli katol;ška dijaška društva. Rektor jc nato odgovoril, da ne more prevzeti odgovornosti, da bi pri nastopu katoliških dijakov ne došlo do nemirov. Vsled tega se nadvojvoda slavnosti ni udeležil. š Poročilo ..Vahtarice" o sijajnem stanjiu celjske „Nemške hiše" jc vzbudilo po mestu splošno veselost. Poročilo bi že utegnilo biti sijajno, če bi nemška „šparkasa" odpisala ves ogromen dolg, ki ga ima Nemška hiša deloma pri njej, deloma pri .,Vorschus-svereinu". Dosedanji najemnik gostilne Mayerhoffer je tam že „obogatel" zato gre. Njegov naslednik bo neki Štipanek. š Radeckijev veteran. V Rajhenburgu je umrl Radeckiiev veteran Franc Godler. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi občinstva iz Rajhenburga in okolice. Godler se je bojeval pod Radeckijem v Italiji. Zanimivo je, da sc je Godler rodil fstega dne, kakor naš cesar in da je pri krstu dobil ime Franc. Na to je bil tudi vedno ponosen. š Cestni rop. Iz Rogatca se nam poroča: Te dni so je vračal nekega večera posestnik Jože Turnšek v Rogaški okolici proti domu. Naenkrat je skočil iz nekega skrivališča ob cesti nek neznanec, ki je bil oborožen z bajonetom. Vrgel se je na Turnška ter ga podrl na tla. Grozil mu jc, ako se bo ganil, da ga z bajonetom zahode ter ga iz-ropal. Kot roparskega napadalca so izsledili posestniškega sina Janeza Ple-mentaša iz Radincev. Pri hišni preiskavi so našli tudi bajonet, katerega je Plementaš ukradel v Poli, ko je služil vojake. Oddali so ga sodišču. š Smrtna nezgoda. Iz Trbovelj s<> nam poroča: Pred kratkim sta se igrala 6 letna rudarjeva hči Ivana Remš in 51etnirudarjev sinček Leopold Zalozma z nekim vozičkom, ki je bil pripravljen za transport piva. Otroka sta vozila voziček po neki cesti, ki pelje precej navzdol. Voziček jima je ušel v dir, pri tem pa je sunil deklico s tako silo ob nek zid, da je zadobila smrtne poškodbe in je par dni na to umrla. Dečku se ni ničesar zgodilo. š Iz Celja. V nedeljo dne 26. t. m, nam icuriredilo ..Izobraževalno društvo v Celju" pri „Belem volu" svojo prvo letošnjo predstavo ,,Sanje". Igro so naši vrli igralci in igralke prav dobro igrali. š Ogenj. Na Zgornjem Bregu pri Ptuju je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Klasinca. š S strehe je padel pri nekem popravljanju zidar Mat. Zupane v Gaberju pri Celju. š Debelo drevo je zmečkalo k siurti delavcu Karla Smrečnika pri žagi Francu Savca pri Slov. Gradcu. Zdrobilo mu jo prsi ter ga je pritisnilo ob steno. Zapušča vdovo in nepreskrbljeno otroke. š Radi krivega pričanja proti lovcem sta bila pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojena: Jožef Ornik na 4 meseca, Alojz Kobič pa na 2 meseca težke ječe. Razne slvaii Ponujal človeško maščobo. V lokamo v Ribarili pri Karlovih V arih je prišel 631etni grobar Jožef Eisenbolt i z nemške vasi VVehcditz ter je ponujal za nakup staro maščobo i/, človeških mrličev. ki jo bojda, najboljše zdravilo zoper vse bolezni. Grobar je bil aretiran in človeška maščoba io bila uničena. Sedaj je bil grobar od okrožnega sodišča v Ilebu obsojen na teden dni težke ječo s postom. Mesto mrtvecev. Kakor ruski list vSibirskaja Zizn poroča, jo skoraj celo mesto Omsk sezidano na bivših pokopališčih. Ni v tem mestu skoraj niti podi zemlje, na kateri hi so no našle pri kopanju človeško kosti. V mostu je še veliko prostora, na katerem ne stoji nobena hiša, ker po najnovejši ruski postavi se no smo zidati hiša na kraju, kjer jo bilo prej pokopališče. Miliarder — preprost delavec. Iz Baltimore v novojorški list »Tribune« se poroča, da so jo v to mesto nedavno pripeljal in znanega miliaderskega kralja Iluhenheima, takozvanega »ba-krovčevega kralja«, Edrnund Iluhen-beim. Namen njegovega prihoda je, naučiti -e navadnega praktičnega dola v baltimorskih »bakreniških zavodih«; zavoljo toga io sklenil nekaj časa biti preprost delavec. K aretaciji ravnateljev poljske par> celacijske banke. Iz Lvova poročajo: Preiskava proti aretovauima ravnateljema par-celacijske banke Deskurju in Poznanskemu je dognala, da sta oba na številnih menicah ponaredila podpise mnogih kmetov. Likvidacija banke se medtem redno nadaljuje, vendar je gotovo, da ne bodo deležniki banke izgubili samo deležev, temveč, da bodo morali še doplačati. Še predno je vlada prispevala k sanaciji banke 2 milijona, je že sedanji minister za Galicijo Dlugosz daroval velik znesek v sanacijsko svrho banke. Parcelacijska banka jc bila ustanovljena leta 1899. pod patror.anco gališke deželne banke ter se s početkazclo povoljno razvijala. Leta 1905. so pa pričeli Vsepoljaki z gonjo proti b?nki in vsled sklepa deželnega zbora meseca novembra 1905. se je odvzel banki kredit, s čemur se ii je podkopala eksistenčna možnost. Januarja 1910. je došlo do "ikvidacije banke, ki se je vršila doslej brez taprek. Kako se je nekoč zakasnil cesarjev telesni zdravnik. Nek ogrski list je objavil te dni zanimivo epizodo iz življenja sedanjega cesarjevega telesnega zdravnika, generalnega štabnega zdravnika dr. Jožefa Kerzla. V tem poročilu se pripoveduje, kako je Kerzl pridobil naklonjenost in neomejeno zaupanje vladarja. Ko se je po smrti profesorja Wiederhoferja iskalo za vladarja novega telesnega zdravnika, priporočil je groi Paar nekega vojaškega zdravnika po imenu Kerzl, ki je zdravil grofa in celo otroke nad-vojvodinje Valerije večkrat z uspehom. Na predlog grofa Paara je cesar dovolil, da se dotičnik določenega dne ob 10. uri predstavi v avdijenci cesarju. Ob omenjeni uri pa je čakal vladar zaman, dr. Kerzl r.i prišel. Bilo je že ob 11. uri dopoldne, ko službujoči adjutant naznanil cesarju prihod Kerzla. „Pustite ga vstopiti", je rekel vladar nevo-Ijen, „jaz mu bom iče pokazal!" Dr. Kerzl je stopil v sobo in cesar ga je nagovoril: ,Ukazal sem vam priti ob 10. uri. Sedaj nimam več časa za vas!" Istočasno je vladar obrnil zdravniku hrbet s kretnjo, naj odide. Toda Kerzl je obstal pri vratih in odgovoril: „Veličanstvo! V garnizijski bolnišnici sem moral izvesti nujno, nepreložijivo operacijo. Veličanstvo ! Šlo je za človeško življenje!" Cesar se je obrnil in vprašal: Jn kdo je bolnik, kateremu na ljubo ste se zakasnili?" — „Prostak 73. pešpolka". Ne da bi spregovoril besedo je cesar stopil k dr. Kerzlu, gledal mu dolgo v oči ter mu krepko stisnil roko---. Zadeva je bila rešena. Človeška kri kot zdravilo. Iz Madrida poročajo: V Almeri sla bila dva mazača in pet drugih oseb obtoženih, da so umorili nekega mladega dečka, s čegar srčno krvjo .so hoteli ozdraviti nekoga bolnega krnela. Obioženei, trije moški iu štiri ženske, to bili obsojeni na smrt. Umor otroka v zaporu. V jetnlšnid v Mostu na češkem je umrl pred dnevi 5-mesečni sinček Elfride Bencš iz Žalca s sumljivimi znaki. Zdravniška preiskava jo dognala, da je Beneševa pre-bodla o i roku grlo z iglo. Proti Beneše-vi, ki mora prestati štiri mesece ječe, so uvedli preiskavo zaradi umora. Potres. Y Frciburgu na Baden-skom so včeraj '.'7. t. m. ponoči po L uri čutili i>o vsem mestu dve sekunde trajajočo potresno sunke. častnik poneveril pclkovne denarje. V .laroslavu jo računski častnik Fr. Ilradil poneveril jz polkovne blagajne l(J.000 K in pobegnil. V visoki starosti se obesil. V Bukarešti! so je obesil 119 let stari dvorni knjigotržee Jožef Monior. Nevaren požar v gradu grofa Stern-berga. Iz Kraljevega gradca poročajo: A' gradu grofa Leopolda Stornberga jo izbruhnil 27. t. m. požar, ki je uničil več slik. K sreči so jo posrečilo požar udušiti, predno se jo razširil. V velikem grajskem salonu vise originalne sliko čeških kraljev od Ladislava Otroka. do Marijo Terezije. Kakor znano ima družina Sternberg pravico, da sme pustiti slikati vsakega češkega kralja. Tudi slike pradedov stornberške rodbine. ki segajo do 14. stoletja, so rešili. Skrivnostni vlom v tajništvo ino-moške univerze. Drzen vlom je bil izvršen v univerzo v inomostu. Vlomilec jo vdrl v tajništvo univerze, razbil omare iti promet al v njih shranjeno akte. Vratar, ki .i" čul šum, je vlomilca z,".lotil v tajništvu. Ta pa je potegnil revolver in grozil vratarju', ki pa jo kljub temu planil nanj. Med obema so jo razvil boj, v katerem jo vlomilec podlegel. Na klicanje vratarja prihitela policija jo vlomilca, čegar identiteta šo ni dognana, aro i ovala. Brozdvomno je hotel ukrasti gotove akte in pisma. GOSPODINJSKI TEČAJ V RADOVLJICI. Deželni odbor kranjski priredi od 28. decembra 1.1. do 24. februarja 1912 gospodinjski tečaj v Radovljici. V tečaj se sprejme 24. kmetekih deklet iz radovljiškega okraja. Pouk jo brezplačen, le za hrano se gojenkam zaračuna ona svota, ki odpade pri skupnem kosilu na vsako gojenko (okrog 50 vinarjev na dan). Gojenke so bodo poučevalo v kuhanju, šivanju, pranju, živinoreji, porutninarstvu. mlekarstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, zgojeslovju, zdravstvu itd., sploh o vsem, kar potrebuje dobra gospodinja. Prošnja s spričevalom žup-nega urada je vložiti do 6. decembra f. I. pri Kat. polit, društvu v Radovljici. * Gerkvenim pevskm zborom za advent in Božič. P. Angelfk Hribarjeve adventne in božične pesmi za mešani zbor. Izdala in založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Cena partituri K 2-40, glasovom K —'60. -— V novi izdaji izišla zbirka, je poleg Cecilije v naši cerkvenoglasbeni literaturi edina, ki obsega večje število advent-nih in božičnih napevov. Kakor vse Ange-likove skladbe, se tudi te odlikujejo po prisrčnomilem značaju, pravem cerkvenem duhu kakor slogu, kakoršen našemu ljudstvu najbolj prija. —- Ker se bliža adventni in božični čas, opozarjamo na te ljubke na-peve vse naše cerkvene pevske zbore. Isti jih bodo z veseljem peli tako božične, kakor adventne. n prezgodni Pristna samo s to znamko -- libi-čein — kot garancijskim znakom Scott-ovega ravnanja. Na prohranitev iti razvoj prezgodaj rojenih otrok se mora prav posebno in skrbno paziti. Tukaj so maščuje vsaka napaka in vsaka zamuda. Ravno takim otrokom ao izkaže Scott-ova rilijeoljnata-emul-zija, redno zaužita v primerni množini, kot pravi blagoslov. Razvoj takih prezgodnjih otrok se s 2693 SCOTT„vo , EMULZIJO večkrat tako poviša, da se po kruti em 'asu niti po cvetočem obrazu, niti po Čvrstem telesnem razvoju in ojačenju kosti nikakor ne razločujejo od drugih otrok. Scott-ova emulzijo je popolnoma lahko prebavna in tako prijetno dišeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja zaužije in lahko prebavi. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka ..Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni stelc. 2 50 K. — Dobi se po vseh lckaunuh. Vsi, ki radi pijejo čaj, naj poskusijo čašico čaja svetovno znano znamke »U. K.« Tcas (nited Kingdotn Tca Gompany-je, London, ki kupuje čaj neposredno v Indiji in na Kitajskem ter jo največja tvrdka te'vrste v Evropi. J Glavni zastop za Avstro - Ogrsko: Au-; con f o ld in Župnik d. z. o. z., Dunaj, VI./1. Glej oglas! j^no pora Višina ti. morjem 30tV2.\7, sred. zračni tlak 736-0 mm mssrsmnan Prešernova ulica št. 9 poleg glavne pošte. Povodom bl'ža:of,'oa sc Miklavža in božlCmk praznikov priporoča svojo vs.Minnslio D ^gato založeno irgov.no galanterije, igrač ter predmetov za darila, srečo love In spomine. Priznano naj-OKiistiejSe sone (Kipi), vaze, sltKe m drunl predmeti za ozaljšpnie domov. 3520 = Zmerne cene! = 3531 V Kemični laboratorij Mm sternberg. Morava ŽELEZNE PEČI vsake vrste, posebno prave Musgravč-jeve izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča zave. liko kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamue dele dobavlja po uajnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 Kupi se ftakoj 3540 opa-vanja Stani= barometra v mm | ! empe-j ranita I |1« Vetrov: ra .tt g t? 5 20 g. zvcS 746-6 Sl. jug I obl.ifno J7' zjutr. 402 vo brezvetr. 00 : 2 1 w pop. 446 os sr. szah del. jasno (eventuelno vila) blizu dolenjskega ali južnega kolodvora ali sploh blizu električne železnice. Natančne ponudbe do 4. dec. na upravništvo .,Slovenca" pod naslovom J. M. Srednja včerajšnja temp, 6.0' norm, 0-7 > Tli KBf-j!- fi-1 Cene vel;: o ?.a -"0 i;«. Budimpešta. 30. novembra. i Pšenica za april 1912........11 QS ! Rž za april 1912...... 1038 Oves za april 1912......9 89 Koruza za maj 1912......8 47 Efektiv trdno. za jahanje in vprego, dalje 3562 fea »osa inS proda lastnik R. HflUPTMHNN Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. r=e da odstraniti brez joda s sredstvom, ki J& izumil ozdravljencc, četudi so bila brez vspena vsa druga sredstva, Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 viu. v znamkah uaš prospekt -vju4 mm o' so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši za šivilje in krojače. V.-ak izvirni »Viktoria' *lvnh>lstroj ima kroj zh prireznnje oblek, da lahko vsaka gospodinja sama izvrši ob!cks. Priporočam tudi druge vrste .Singer-jeve' stroje od K 65'— naprej, ki jih imam vedno v zalosji. Velika izbera ,Puch-ovik' in drugih vrst koles imam v zalogi po najnižji ceni. Umstno vettnjs je brezplačno v moji trgovini. Ceniki zastonj i •. pUtnine prosti. v L\ sernova m Mesto posebnega obvestila. j^saBMsiffitmafiSaaa Potrti globoke žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccin prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma dobri oče, gospod MHETIN c. Ur. gimnazijski profesor o danes ob 4. uri zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 54. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v petek, dne 1. decembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Lj ub lja n a, 30. novembra 1911. „ !Ylari$a Petelin roj. j&orli, soproga. marf$3, Brogstarc, sina, Pairta, melifa. otroci. • i * Pni kranjski pogicbni zavod I r. Dobcrlct. npaieiec NiKola) NjeooS pred sodiščem. Naval k razpravi prod dunajskim porotnim sodiščem ni bil tako velik, kot se je pričakovalo. Razpravi prisostvujeta dva tolmača in dva topničar-gka stotnika kot izvedenca v streljanju. Njeguš ni kazal niti najmanjše razburjenosti. Na vprašanje predsednikovo, ali je to storil, kar trdi obtožnica, je odgovoril po kratkem obotavljanju z »da«. Istotako tudi na vprašanje, ali je vse to tudi botel storiti. Na vprašanja o Rodbinskih razmerah, je odgovarjal, da je njegov pokojni oče prihajal vedno pijan domov, ter so morali otroci ob takih prilikah stati v »pozoru« po vojaško in so imeli velik strah pred njim. Nadalje je pripovedoval, kako je njegov oče dostikrat v gostilnah streljal na krožnike in kozarce, da so se drugi gostje poskrili pod mizami. Dokler pa je oče živel, jo bil priden. Ko pa je umrl, ni pohajal več vsak dan v šolo ter se je slabo učil. Varuh se zanj ni brigal, mati pa ga ni mogla naučiti, imeti strah pred njo. V nadaljnem zaslišavanju je izpovedal, kako je postal socialni demokrat. Kot vojak je čul o Tolstoju in si kupil neko njegovo knjigo, ki jo je bral v vojašnici. Knjiga ga je zelo razburila, dobil je strah pred smrtjo in knjigo takoj odložil. Šel je nato v kavarno ter bral nek socialističen časopis. Bral je, da se je v Splitu vršil pretep s socialnimi demok.ati, da je bil eden ranjen in to ga jc zopet razburilo. Par dni nato jc bila v Šibeniku neka demonstracija, prirejena od strani di-|akov in socialnih demokratov. Naenkrat je čul Njeguš klicati: »Doli s socialnimi demokrati! Živela Velika Hrvatska!« Pri teh klicih se pa ni mogel več zdržati. O tej stvari sc je nadalje razvilo Bledeče: Predsednik: Četudi ste takrat zelo malo vedeli o socializmu, ste demonstrirali, ker vas je dražilo, da sc na drugi strani tudi demonstrira iu zaradi tega ste proti demonstrirali. Posledica te protidemonstracije je bil 21-dnevni zapor. Ali sto se zavedali, da ste to kazen zaslužili. Obtoženec: Da. Predsednik: Še vedno nismo pri tem, da sto postali po svojem prepričanju socialni demokrat. Rad bi vedel, kako ste postali prepričan socialni demokrat. Obtoženec: Po tem zaporu sem si kupil druge knjige in študiral, kako nepravično so vse vrši v šibeniškem občinskem uradu. Mislil sem, da je socialna demokracija najboljše zame. Predsednik: Vi ste si stvar sami prilastili. Prišli ste potom čtiva in drugih stvari do tega in vas niso drugi pripravili do tega mnenja? Obtoženec: Nisem pohajal v gostilno, temveč v kavarno, potem v knjižnico ter sem čital. Predsednik: Ali ste takrat že pričeli govoriti z drugimi ljudmi o tej stvari ? Obtoženec: Ne. mun Predsednik: Ali ste poizkušali svoje tovariše in druge vojake pripraviti do vašega mnenja ? 'Obtoženec: Ne. Predsednik: Ali ste se pridružili mizarjem? Obtoženec: Bil sem sam. Predsednik: Toda v kavarni ste Vendar prišli skupaj s socialisti? Obtoženec: Včasih s socialnimi demokrati, včasih z drugimi. V nadaljnem zaslišanju je izpovedal Njeguš, da mu usodnega dne v zbornici Paulin ni pokazal Hochenbur-gerja. Tudi ni prišel zato na Dunaj, ker je čul o draginjskih demonstracijah. Nadalje izpove, da je čul, da so v parlamentu poslanci, ki se puste prodati. Te si je hotel ogledati. Videl in čul je govoriti dr. Adierja. O tem, kar ni razumel, je povprašal Paulina. Ta ga je tudi poklical na drug prostor, kjer bi bolje videl. Od tam je videl justičnega ministra, kako se je smejal. Čul je nekoga reči: »Ta človek se smeji!« in mislil si jc, da ni prav, da se smeji in da se ne bo več dolgo smejal, na kar je streljal. Razburil se je šeie tedaj, ko so je minister smejal in so bili ljudje zaradi tega ogorčeni ter jo zaklical nek poslanec »fuj«. Izpove, da v trenotku, ko je streljal, ni mislil na to, da bi ministra ubil. Ko je streljal, je zaklical dvakrat: ,»Živel socializem!« Na vprašanje, zakaj je takoj zagrabil za revolver, ko je videl smejati se ministra, jc zmaial molče z rameni. V včerajšnji popoldanski razpravi so zaslišali najprej vojaške priče o obnašanju Njeguša v aktivni vojaški službi. Nek nadporočnik je izjavil, da je bilo v njegovi stotniji splošno razširjeno mnenje, da jo Njeguš včasih malo nenormalen in da. se ga ne more smatrati kot odgovornega za vsak njegov čin. Zasebni uradnik Dorbis iz Šibeni-ka je izpovedal, da je Njeguš v svoji mladosti že kazal znake abnormalnosti. Pozneje je bil obtoženec prepričan socialni demokrat. Ako se mu ob priliki ni posrečilo, kakega političnega nasprotnika prepričati o pravilnosti svojih naziranj, si je vzel to tako k srcu, da je zapustil Šibenik takoj za par dni. Nekoč je priča pisal obtožencu, naj izkupljeni denar za prodane social-nodemokraške brošure pošlje na so-cialnodemokraški strankini organ. Obtoženec pa jo odgovoril, da je denar zapravil. Izkazalo pa se je, da obtoženec od sodrugov sploh nobenega denarja ni dobil in je po nepotrebnem sebe obdolžil. Na vprašanje zagovornika je priča izpovedal tucli o sestavi organizacije socialnodemokraške stranko v Dalmaciji. Vsa organizacija sloni pravzaprav na ramenih dveh do treh oseb. Eden izmed teli jc bil Njeguš, ki so je tudi v materielnem oziru žrtvoval za stranko. Socializem mu je bil življenjski namen. Ako se je vpričo njega govorilo proti socializmu, se je odstranil. Če pa tega ni mogel, jc izgubil oblast, nacl seboj. Nekoč so ga morali med vožnjo v železniškem vlaku s silo zadržati, cla ni planil na nekega političnega nasprotnika. Naslednja priča, obtoženčeva mati, je izpovedala o družinskih razmerah. Stopila je v zakon v 16. letu starosti in imela v tem zakonu 15 otrok. Ko je prišel obtoženec na svet, je bolehal njen mož na neki venerični bolezni. Obtožcnčev brat, Peter Njeguš, je izpovedal, da. je oče, kadar je bil pijan, pretepal vse otroke, zlasti pa obtoženca, ker je bil najživalmejši. Razprava sc je. po zaslišanju nekaterih manj važnih prič preložila na danes, in sta se v današnji dopoldanski razpravi zaslišala ministra dr. Hochenburger in grof Stiirgkh ter glavna priča Paulin. Harofcite ..Slovenca e« ■ najboljše kakovosti zdrav in brez-h ben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, ofldaja v vsaki množini 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba._3087 Kraljeva angleška dvorna Čajna znamka. U. K. TEHS UNITED KINGDONI TE& COMPY LONDON je g-eajbcljši čaj sveta! Dobiva so v vseh L boljših trgovinah s B čajem. Tvrdka F. M. Smitt, Ljubljana | Pred Škofijo štev. 2 priporoča svojo bogato zalogo igrač in galanterijskega blaga, kakor tudi vse potrebščine za kajenje in poto-::: vanje. ::: Krasna, pripravna darila za miklavza, božič, novo leto. onf e Ljubljana, Dvorni trg 3 izdelka moških oblači men! Sirogo solite postreio! Naš patent. vzbuja veliko pozornost. Vsak star lijak se lahko velurtrira. Velurni lijaki se dobijo samo pri nas. i se zanimate za Naša izbira je brez konkurence C. Janauschek &Cie. Družba z o. z. Dunaj, I. Karntnerstr. 10. Izbira in pošiljanje vzorcev Vam je na razpolago. Stari aparati se zamenjavajo. Popravila. Pokaže se, ne da bi se sililo k nakupu. Popisi in cenik št. 32 zastonj in poštnine prosto. TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE: 3559 poaoaoammoacaBaoaoj: Beton g Železobeton 'i Mostove Strope Dvorane Zazldke turbin tiaoootroamooEaTOcaoacE Strokovna IzVr<ev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja St3oaoatX2QC2cauaoacacc oaononi 8 onoacaoaoEBaGaEc Vodovodi Električne centrale Turbine Milni Žage Opekarne Moderne apnenlce jacanasrauacacaaaoocooE caoaoamoaoacararnnaog Obisk strokovnih g Inženirjev na željo g Občinske volitve v celjski okolici. C olje, 29. novembra. Boj za slovenski'značaj celjske okoliške občine je končan. Slovenski okoličani so zopet pokazali, da rte marajo v svoji občini gospodarstva raznih pri-vandranih celjskih Nemcev in nemšku-tarjev. V tretjem razredu so Slovenci zmagali brez vsakega boja. Nemci v tem razredu niso niti postavili svojih protikandidatov, ker so lani v tem razredu tako grdo pogoreli. Slovenci so dobili okrog 480 glasov. Z vso silo pa so se Nemci vrgli na II. in 1. razred. Tukaj je celjska nemškutarija poslala agitirat vse svoje moči. V drugem razredu so Nemci dobili polovico glasov od raznih slovenskih izdajic, ki so se prodali Nemcem za toaliono ugodnost. Svojih, res pravih nemških glasov Nemci ne spravijo skupaj niti 20. S črnimi črkami ostanejo zapisana imena raznih Zagodetov, Hrenov, Kokošinekov in drugih, ki so opljuvali slovensko zastavo celjskih okoliških Slovencev. Za prvi razred sc Slovenci niso resno vrgli v boj. Tukaj bi bil ves čas in napor zastonj, kajti pri sedanjih davčnih razmerah, po katerih so bili zadnji volilni imeniki sestavljeni, se je takoj razvidelo razmerje 19 nemških proti 10 slovenskim glasovom. Tudi v T. raz-redu so Nemci nalovili glasove raznih slovenskih omahljivcev, bojazljivcev in izdajalcev slovenstva. Svojih glasov ne spravijo skupaj niti četrtino. Zmagali smo sicer v okolici. To pa nas ne -me zazibati v sladko brezskrbno spanje. Te volitve so nas poučile, da smo često zanemarjali, kar se nam je zdelo malenkostno, ki pa je bilo za Nemce velike važnosti. Naše slovenske občinske odbornike opozarjamo, da bodo gledali svojim nemškim »soodbomi-konv< na prste, da se bo pri občinskih sejali razpravljalo vedno le v slovenskem jeziku. Če Vas nemški »soodbor-niki« ne bodo razumeli, pa se naj gredo slovenščine učit. Tudi slovensko okoliško občino opozarjamo, da ostane vse uradovanje, vse tiskovine, kakor dosedaj v slovenskem jeziku. Naša občina je bila in ostane slovenska! Dasiravno so nam zdaj Nemci iztrgali 1. razred, vendar upamo, da jih z vztrajnim delom pri prihodnjih občinskih volitvah spravimo iz občinskega zastopa. Če se je dalo na nemški strani pridobiti kar ».tiri glasove za pni razred, zakaj bi sc to ne dalo narediti tudi marsikje na slovenski strani? Torej še enkrat: Na vztrajno delo za blagor naše okoliške občine in njenega prebivalstva, da zmagamo pri prihodnjih volitvah časlnejše, kakor smo sedaj! Č. izpred porotnega sodišča v Novem Mest«. Sin ubil mater. Dne 28. t. m. se je vršila pri porotnem sodišču v Novem mestu porotna razprava proti Ignacu Lindiču, samskemu posestniku na Prc-' Beli cerkvi radi hudodelstva lazu pri Št. 3059. uboja napram svoji materi Mariji Liri-dič. Ignac Lindič, star 39 let, ki je prevzel spomladi po umrlem očetu posestvo, se s svojo materjo Marijo Lindič' ni razumel: živela sta vedno v sovraštvu največ radi tega, ker je bila njegova mati pijači udana. Ignac Lindič je v prepirih, ki so vsled tega nastali, mater večkrat pretepel. Lindičeva rnati je morala radi sinovega ravnanja večkrat domačo hišo zapustiti ter se podati h kakemu bližnjemu sosedu, da se je obvarovala sinovega napada. Večkrat ji je tudi grozil, da jo bode ustrelil ter jo je nekoč osuval s samokresom. Ko je šla Marija Lindič dan pred svojo smrtjo k svoji svakinji v Mladevine, da bi tam prenočila, je prišel naslednji dan njen sin za njo ter se oglasil pri materini svakinji. Ignac Lindič ima v Mladovini vinograde in vinsko klet. Ko je pa tam zagledal svojo mater, jo je začel takoj psovati in jo dolžiti raznih tatvin. Nato se je podal v zidanico, kamor je povabil tudi mater in sorodnike ter jim dajal pijače. Mati Tgnaca Lin-diča je ostala najdalje v zidanici pri sinu, dočim so drugi, ker so bili žc precej pijani, domov odšli. Kedaj je Ignacij Lindič mater tako telesno poškodoval, da je morala umreti, se ne more popolnoma dognati. Dognano pa je, da so našli Lindičevo mater kmalu potem v hiši svakinje Ane Lindič vso krvavo in v nezavesti, in da je kmalu nato umrla. Sodni ogled jc dognal, da je Marija Lindič umrla vsled prizadeja-nih ji smrtonosnih poškodb. Ignac Lindič noče uboja priznati, marveč se zagovarja, da je mati padla na potu, ko je šla iz njegove zidanice v hišo svakinje Ane Lindič. Če bi pa Lindič Igu. ne bil storilec, pa bi ga ne bile mogle, izdati njegove roke, ki jih je imel s krvjo omadeževane in pa njegov propadli obraz ter nekako čudno obnašanje, katero se je opazilo takoj po sto-rilstvu. Ignac Lindič je odšel takoj po uboju domu na Strelac, ne da bi šel mater pogledat, kaj se ž njo godi. Hodili so ga klicat, da naj jo gre gledat; celo njegov hlapec ga je pozival, da naj gre k materi pogledat, če je ista umrla ali pa če še živi. Na hlapcov poziv je. Lindič pripomnil, da ne, gre nikamor in da naj mater »vzame hudič«. Lindič Ignac je povsem zloben človek. Bil je mnogo po svetu in zadnjič v Švici, kjer se mu je v nekem rudokopu zlomila desna roka, katero so mu v bolnici odvzeli ter mu dali usnjato, ki je na koncu kovana z železom. Za to nezgodo je dobival na mesec, okrog 50 K penzije. Ima sicer veliko posestvo, katero jc pa zadolženo. On sam jp zapravil v par mesecih poleg pokojnine okrog 7000 K. Ignac Lindič ni pokazal med razpravo niti najmanjšega kesanja., temveč govoril korajžno in možato, kakor da bi si iz tega ne hotel nič storiti — meneč, da bo oproščen. Porotniki so stavljena jim vprašanja enoglasno potrdili in sodni dvor je obsodil Lindiča na 6 let težke ječe s postom in trdim ležiščem vsako kazensko leto na oni dan, ko je izvršil zločin. 3552 Šolska zgradba. Za zgradbo novega šolskega poslopja v Velikem Ubeljskem, občina Hre-novice, politični okraj Postojna, na 32.276 K 15 v proračunjena dela in dobave :?e bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, zapečatene in s kolekom za 1 K kolekovane ponudbe z napovedbo popusta ali odplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože, di l dfcembra 1.1. on 11. ti dopoldne pri podpisanem okrajnem šorekem svetu, in sicer moraju te ponudbe obsegati vsa dela skupaj, zapečateni zavitek pa imeti nadpis: ..Ponudba za prevzetje ugradbe novega šolskega poslopja v Vel. Ubeljskem.'1 Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot, vadij še 5 % troškov onih del, na katere se ponudba glasi, v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani okrajni šolski svet pa si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojni (stavbeni oddelek) med navadnimi uradnimi urami. C. kr. okrajni šolski svet. V Postojni, dne 26. novembra 1911. &&&& - Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA 1« Glasilo za praktično higi.jeno na Dunajii decembra 1910. štev. 421, 32. letnik piSejo sledeče: • Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga otročja vedilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnkocr,y-jn »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z '/„ kg samo 50 vin. Na tisoče otrok pa zavživa z najboljšim uspehom. — Glavn<5 zalogo v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Duuaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstrasse 25; III.. Radotzkyplatz 4: V.! Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrassc 3. Razpošiljanje po poŠti. — Mastln za živinorejce. — Drogljske cene. — Prva največja eksportna tvrdka, — Telefon Stov. 190. 54fU Skrbna gospodinja manjša draginjske izdatke s spretno uporabo živil. Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost življenska potreba. Kuhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato bodi tudi naša prva skrb, da vpeljemo v kuhinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh, temveč tudi vsaka gospodinja. Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki. Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priuče kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost. Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga: Magdalene P!eiweisove Sesti natis izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek šolska sestra in učiteljica na .,Gospodinjski šoli" v Ljubljani. Knjiga jc že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja te knjige pa prejšni ni več podobna, ker jc vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi. Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti. Kuharica, ki sc bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno. Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica ln gospodinja. Knjiga je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K 5-20, vez. K 6-—, po pošti 30 v več. Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3'—, vez. K 3 60, po pošti 30 vin. več. Tzdaja konzorcij »Slovenca«. Tigk: »Katoliške 'tiskarne«. Odgovorni • tednik: MIha Moškerc.