Posamezna številka stane 20 vinarjev. Štev. 1. Radgona, dne 19. aprila 1919. UiWt Leto I. Glasilo obmejnih Sfewencev. Uredništvo ->i:? upravnišivo v Gornji Radgoni, Gornji Gris štev. S — Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako sohoto zjutraj In stan. , poštnino ,NSERAT,. Ena siiristolp„a petitvrsla 40 vred do konca leta I9!9 8 K. za po! ieta 5 K, * _ . / za četrt leta 2 K 50 vin. A Pn vecl Apače, LutverCi, Črnce* Žepovfci, Šegovci itd. je treba slovenske legitimacije vladnega komisarja Klobčič-a v Radgoni. Isto velja za potovanja iz Radgone v zasedeno ozemlje: na primer: v Plitvički vrh, Plitvice, Lumanoše, Lokavce, Nasovo, I Ščavnico, Sladko goro itd. 4. Vsi občani, ki stanujejo v Slovenski Gorici, Zenkovcih, Dedencih, Zetincih, v Poterni, Hummersdorf pn Farovcih grejo lahko v,Radgono na podlagi občinske legitimacije, ki jo pa morajo dati, predno grejo nazaj, potrditi od postajnega poveljstva v Radgoni. Pripomni se, da za slovenske legitimacije ni treba nobenega potrdila postajnega poveljstva. 5. Za potovanje iz Radgone v Gornjo Radgono in sploh v ljutomerski okraj je treba za v^e,, ki nimajo šq legitimacije kakegajugoslovanskega političnega oblastva, posebno legitimacijo, ki jo izda vladni komisar Klobčič v Radgoni-. 6. Za potovanje iz onega ozemlja, ki je - zasedeno po jugoslovanskem vajaštvu, torej tudi iz Radgone, Slov. goric, Dedonc itd. v nemško Avstrijo, to je v Obrajno,-Cmurek, Stražo, Gradec, Dunaj itd, ali v Madžafsko, je potrebno posebno dovoljenje kraljevskega notranjega ministerstva v Beogradu. ■ Ravno isto velja, če hoče kdo priti iz nemške Avstrije, to je iz Gradca, Dunaja, ali iz Cmureka in sploh iz- krajev, koder ni jugoslovanske vojaščine, torej tudi 1 iz Madžarske v naše kraje. Vsak tak mora imeti dovoljenje kraljevskega ministerstva v Beogradu, če ne, se za takoj izžene ali se postopa proti njemu — če je povod za to —- kot proti ogleduhu. Vladni komisar v Radgoni: Klobčič. 1 Tedenske novice. Danes razpolšiljamo prvo številko „Murske Straže“. Prosimo vsakega, kateri to številko sprejme, da nam čimprej pošlje naročnino,, ki znaša do konca t. 1. 8 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor pa lista ne mara naročiti, mora to številko vrniti, sicer ga smatramo za naročnika in bomo od njega izterjali celoletno naročnino Ker še položnic do danes nismo sprejeli, je priložimo prihodnji številki, da lahko vsak naročnik pošlje po njej naročnino. Modrost radgonske nemškutarije. Pred kratkim so imeli radgonski mestni očetje posvetovanje, kako bi se dalo priti do živil. Sami sicer rie čutijo toliko lakote, ker pač imajo denar, za katerega se tudi danqs še marsikaj dobi. Toda eden izmed njih se je vendar spozabil in se spomnil delavcev, katerim ni mogoče živeti. Povedal jim je, da ima Jugoslavija, živeža dovolj in da bi se čes radgonski most dalo marsikaj dobiti. Toda modri očetje so sklenili drugače. Ta živež bi Vendar bil jugoslovanski in tega njihov želodec ne prenese. Zato so odklonili vsak dovoz živeža in drugih stvari iz Jugoslavije. Radgonski delavec in mali obrtnik pa naj strada dalje! Zato veste, Ragončani, komu se iriiate zahvaliti, da nimate kaj jesti! , Olika. Ko je bila tukaj francoska Ifornisija, je neka mestna frajla kazala dolgi nos. Naši kmetje so pse ji pomilovalno smejali, |cer tako robatosti niti pri najboij neumnem vaškem pastirju pri nas ni videti. To je pač nemškutarska olika. Dne 15. aprila se je vršil v Radgoni ustanovni občni zbor Tiskovne zadruge v Radgoni, r. z.- z o, z. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Že več časa pred občnim zborom so -se vedno priglašali zadružniki, ki so vložili že lepo osnovno glavnico. S tem so je v dozdevnp tako nemški Radgoni osriovala prva sloveriska. zadruga. / | izvolil ;jsq je sledeči odbof: /načelnik čg. Milan Slaje, kaplan pri sv. Petru v Gornji NAROČAJTE „MURSKO STRAŽO"! Stran 3. ______V Radgoni, podnačelnik g. Ljudovik Klobčič, vladni komisar v Radgoni; odborniki gg. Anton D-mec, dekan v Ljutomeru, Karol Mavric, nadučitelj v Gornji Radgoni, Franc Šantl, posestnik in župan v Črešnjevcih, Lovro Kuharič, davčni upravitelj v Radgoni, Janez Lančič, klepar in posestnik v Gornji Radgoni, Viktor Kukovec, paromlinar v Ljutomeru, Alojzij Neudauer, tajnik posojilnice v Gornji \Radgoni, Ivan Kovačič, trgovec in hišni posestnik v Radgoni. Nadzorstvo: gg. Franc Korošec, trgovec, Hinko Požun, notar, oba v GornjbRudgoni, Anton Korošec, trgovec v Radgoni, Janko Pelci, posestnik v Policah in Jakob Nemec, pocestnik in župan v Dragotinskem vrhu. Dne 31. marca se je vršil občni zbor 1 Posojilnice v Gornji Radgoni. Iz podanega j poročila o poslovanju in stanju zavoda smo | posneli, da /Je imel ta zovod. ki posluje- v tako majhni hiši in še v manjših prostorih, naravnost velikanske, uspehe in se sme v vsakem oziru meriti z marsikatero ' starejšo posbjilnico. Denarnega prometa je imela 1. 1918. skoraj 5 milijon kron. Stanje hranilnih vlog je znašalo 2 milijona, danes so narasle že nad 4 milijone. Rezervni zaklad je dosegel že lepo / svoto 73 tišoč kron. Kot edini večji denarni zavod v okraju, ki se bavi z vsemi v denarno stroko spadajočimi posli, jo najtopleje priporočamo M si Se naročil „ffiursko Strajo“? Dopisi. Negova. Kaj počenjajo v Radgoni z nami. to pa že presega vse meje! Med voj,ko so nas silili na vse mogoče načine, da naj podpišemo vojno posojilo pri mestni šp^rkasi in damo oblogacije pri njej shranit. Ta teden pa nas je hodilo več v Radgono, da bi dobili te papirje domu, ker se radgonski gospodje zadnji čas prav čudno obnašajo proti nam. In kaj smo zvedeli? Vojnih / posojil in tudi naloženega denarja ne dobimo nazaj, ker je Nemška Avstrija to prepovedala. Radi bi vedeli, kdo je vendar gospodar Radgone. Ali hoččjo ti gospodje, da bi njim povedali svoje zahteve na drug način? Mi hočemo svoj denar in če ne bo šlo z lepega) bo šlo z grdega, šlo pa bo. Vendar upamo, da bo se pravočasno ppskrbela za to naša vlada in da nam ne bo treba samim si iskati\ pravice. , Sv; Jurij ob Ščavnici. V pred- predtečenem tednu je dalo tukajšnje bralno društvo prenesti oder, mize, stole in vso drugo opravo iz veselične ute blizu Re-penšekove gostilne v Klobasovo hišo, kjer uraduje posojilnica.. Del pohištva se je spravil na podstrešje, drugo pa je ostalo spodaj pod streho. Pretečeni pondeljek zvečer pa je npgdo zažgal gospodarsko poslopje te hiše ter je z njimi vred zgorelo tudi vso v teh spravljeno društveno pohištvo, oder itd. Naše bralno društvo vsled popolnega spanja itak nima prav nobenega zaslužka, ,-s to preselitvijo 4pa je imelo nesrečo, da še mu je zgorelo to,, kar mu je od njegovega nekdanjega pridnega delovanja ostalo. Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo pri sV. Jurju ob Ščavnici priredi na velikonočni pondeljek v šolskih prostorih tombolo. S tem se naše društvo p’o dolgoletnem spanju" vendarle enkrat zgane in pokaže prvi znak življenja. Zato ne sme biti noben? hiše v širni in lepi jurjevški župniji, ^ katera ne bi bila zastopana, Pa tudi nase dobre prijatije iz sosednih župnij .prisrčno vabimo'..Začetek' tombole po večernici. Radenci, v .pondeljek, dne 14. t. m. je tudi nas počastila francoska komisija, sestoječa iz majorja g. Reverdyja in grofa Henri Begoufen. Spremlja ;e e ■:< Ijiteljske francoske goste general Maister in drugi jugoslovanski častniki. V veliki dvorani Rosenbergerjeve restavracije jih je sprejel radenski občinski odbor z županom Zemljičem teMvelika množica domačege prebivalstva, ki se je zbrala na mah, ko je doznala za odličen obisk. Francoski gostje so bili zelo prijazni ter nas zagotavljali velikih simpatij, katere goji za nas franzoska vojska in narod. flsem cenjenim bralcem in prijateljem Želimo prav vesele praznike ! V Radgoni se je osnovala „Tiskovna zadruga“, ki izdaja za prebivalstvo v Slovenskih goricah, ob Muri in v Prekmurju posebno glasilo „Murska Straža“. Tiskovna zadruga je osnpvana na podlagi zadružnega zakona od leta 1873. Zaveza zadružnikov je omejena. En zadružni delež znaša 50 K. Poživljamo vse zavedpe rodoljube vsega murskega okrožja, ki vedo in razumejo, lijaj pomeni dober, nestrankarski list za naše obmejne kraje; da pristopijo kot člani „Tiskovni zadrugi“ iri vplačajo čimveč deležne glavnice. Vsak kdor more, naj podpiše čipi največ deležev. Pristopnina za člana znaša 2 K. Naš list mora podreti v vsako hišo. Zato prosimo vsakogar, da agitira zanj in ga razširja, kar gotovo ne bo težko, saj je J,Murska Straža“ najcenejši slovenski list. „Murska Straža“ bo pripašala vedno vse važnejše in najnovejše svetovne dogodku in novice, kar ji bo tembolj mogoče, ker ima stalno žično zvezo s svojimi poročevalci v vseh večjih krajih. Dogodkom in novicam v domačem kraju pa bo posvečala posebno pozornost. Zato prosimo vse rodoljube in rodoljubke, širom naše domovine, da nam pridno poročajo vse dogodke in novice iz svoje okolice. Tudi daljše članke in razprave bomo radevolje /sprejemali. Posebno pozornost bomo obračali tudi našim bratom v Prekmurju. S temi danes še ne moremo imeti neposreonih vezi, ker so še odrezani od nas, Vsled tega prosimo vsakogar, ki izve kaj o dogodkih v Prekmurju in o trpljenju naših tamkajšnih bratov, da nam vse tp po najkrajši poti sporoči. Naročajte „Mursko Stražo“, vsaka hiša jo mora imeti! Pošiljajte naročnina, ki znaša do konca leta 1919 8 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 v. Trgovce, obrtnike, gostilne in druge podjetnike ,pozivljamo, da inserirajo v najšem listu. Noben časopis ne sprejema inseratov tako po ceni, kakor „Murska Straža“. Iščemo po vseh župnijah in,vseh krajih razprodajalce za „Mursko Stražo“, posebno pa tudi take, ki bi ob nedeljah prodajali „Mursko Stražo'“ pri cerkvah in od hiše _do hiše. Razprodajalci dobijo precejšen popust. Priglase za vstop, deleže in pristopnino sprejema „Tiskovna zadruga“ v Radgoni. Naročninja naj se, pošilja na naslov: iipravništvo ,,Murske Straže“ v Radgoni, dopisi in vsakovrstna vprašanja pa na • uredništvo „Murske Straže“ v Radgoni Na delo tedaj za „Mursko Stražo“! ODBOR. \ Francoski gosije y Saagonli V ponedeljek, dne 14. aprila,\ smq imeli v naši sredini dva zastopnika velikega francoskega naroda. Prihitela sta nas počastit s svojim obiskom načelnik francoske mariborske komisije major Reverdy in grof Henri Begouen, urednik pariškega lista »Journal des Debatst. Kratki so bili trenutki, . katere sta preživela ta dva dolični, Franzoza med nami obmejnimi Slovenca a tudi ti kratki trenutki, nam ostanejo v vednem spominu. Videli smo, kako živo se zanima zmagoviti francoski narod za nas Slovence, ki živimo na nemško-mad-žarski meji, da je poslal kar dva tako visoko stoječa moža med nas. Vest o prihodu francoskih gostov v Radgoni se je razširila bliskovito. Od vseh strani je prihajal skupaj narod, da pozdravi svoje prijatelje- Na tnurskem mostu je pričakovalo zastopnike zavezniškega naroda na stotine ljudstva. Točno ob( pol n.uri se je pripeljal prvi avtomobil in kmalu na to drugi, v katerih so sedeli gg. grof Henri Begouen, major Reverdy in kot njeni spremljevalec ®naš oboževani general Maister. Sprejeta sta bila z viharnimi živio-klici! Pozdravil njih je šentpeterski župnik Anton Kocbek. Gosta sta se zahvalila za sprejem ' in nas zagotovila najtoplejših simpatij in pomoči bratskega nam francozkega naroda. Gospodarstvo. Določila za izvoz zrnja v mline, ki so v nevtralnem pasu ali v Nemški Avstriji. Izvoz zrnja, ki so y nevtralnem pasu ali v Nemški Avstriji, je dovoljen pod sledečimi pogoji: 1. Kmet, ki pelje ali nosi svoje zrnje v mlin, mora imeti za to od svojega župana potrdilo. V potrdilu mora biti označena množina in vrsta (ime) zrnja in v kateri mlin pelje. To potrdilo se mora- pri prekoračenju meje pokazati finančni ali orožniški straži, ki to potrdilo obdrži. 2. Ko pelje stranka iz mlina nazaj v našo ozemlje, se mora spet javiti pri dotični straži, da to zabeleži. Ako je večji primanjkljaj ali pa stranka v gotovem roku' ne pripelje moke nazaj, se jo bode kaznovalo kot tihotapca. Radgosko kat. izobraževalno društvo ima na velikonočni ponedeljek ob 10, tiri dopoldne po dolgem času zopet svoj občni zbor v dvorani bolnišnice rude-čega’ križa. Dnevni red: Poročilo odbora, pristop novih članov, volitev načelstva in pregledovalcev računov, slučajnosti. za spomenik v Radgoni Pristopajte k „Tiskovni > :\ > Štev. 1. RAZŠIRJAJTE „MURSKO STRAŽO"! raznovrstno posodo, svetilke, ogledala, _ vsakovrstne šipe ?a okna, okvirje, podobe itd. kupite najboljše in po najnižnjih cenah pri I. Kovačič, Radgona Dolga ulica štev. IDO. Prevzetje vseh steklarskih let/ Postrežba točna In solidna i »- " " - '* % Jajca in perutnino najviij t^ihdnevnfh «nah ^3^'" V RiapjU ISilKiiii* Steklo in porcelan 11 Oevljarske kot usnje vseh vrst, podplate, gamaše, kopita, žreblje, rinke, sukanec (cviren), drete, pop, klince, pile, podlage (futer), pasto, pripravljeno in izgotovljeno obuvalo za odrasle in otroke in druge potrebščine najboljše kakovosti ponuja ieWAC ZAMUDA v Gornji Radgoni pri Murskem mostu Cene nizke. Postrežba solidna. Ivan Pentek ■ Radgona - Dolga ulica ■ priporoča svojo bogato založeno trgovino manufakturnega blaga. V zalogi ima vse vrste blaga za možke in ženske obleke, bluze, predpasnike, srajce, izgotovljene možke in ženske obleke, perilo itd. po nizkih cenah Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel in popolnoma na novo uredil gostilno „pri ledenici“ (prej Pratscher) v Gornji Radgoni. Točim najboljša pristna vina, kuhinja pa nudi vsak dan in vsak čas topla in mrzla jedila Priporoča se gostilničar Ooupotie. ... ■IHIIIIU 3B® pnfiDJILNICA V GURUJI RADGONI ■ W ^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo. - od vsakega in njihobrestuje'po najvSp sTSm|wlo brez vsehP stroškov Til aKa naročila h kapitalu. Hranilne knjižice d g nrekinilo Za nalaganje po pošti so strankam na raz- vlOgfi Li“wia”i*r- '°-593- ^davek pM°ie p°soii",ica jama' ,od „ajneodnejšbn, POgoh. b raPprt%“r«eaP.o nX&“tkdTfi) K. Prošnje -vknjižbo novih kakor tud, ra nbm «M poso.,1 de Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. fla ta dan praznik, uraduje 8e naslednji dan. Ob so vsak torek in petek od 9. do 12.^ure opo • ^ ^osreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez UfA ^ «*“*»”• ««** 50 iellav”i' dva v to upravičena-funktionarja. \ Pojasnila S? rl! ÄSS Uradni prostori so v lastni hiši,1 Gornji Gris štev. 8. ŠjF=3 Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni Odgovorni urednik: Franc Jerebič zdaj a „Tiskovna zadruga“ v Radgoni 7