37. Številka. Ljubljana, v sredo 15. febravarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Eha j a vsak dan zvečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejoman za av s tro-o ge r s k o deželo za vso loto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden DUMO 1 gld. 40 kr. ia Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za čotrt lota 8 gld 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dota računa so po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje leželo toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnino, so no ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo je>tenkrat tiska, »o 6 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ho izvolo frankovati. — Rukopisi so no vračajo. — UrodniStvo in u p r a v n i S t vo je na Kongresnom trgu It, 12. JpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno stvari. — Vhod v urodniStvo jo iz Vegove ulico St. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga .št. 12. □Telefon rib t. „Vseslovanska Matica". Ruski general Bogoljubov je v siavjan-skrin blagotvoriteljnem obščestvu v Petro gradu stavil predlog, naj se osnuje „Vseslovanska matica", in jo svoj nasvet utemeljil takole: Znani slavist, dr. V. V. Bogtlld, je 1. 1870, ko je bil profesor na vseučilišču, v Odesi, v družbi z nekaterimi somišljeniki nasvetoval, naj se pri odeški podrtttniol blagotvoriteljnega obščestva ustanovi slovanska knjižnica, kateri bi bil namen, pospeševati mejsebojno zbližanje Slovanov. V tem predlogu je bilo rečeno, da bi slovanska knjižnica morala zbirati ne samo tiskane in rokopisne slovanske knjige, nego tudi umetniške proizvode. Bogfšid je tedaj izrekel nado, da postane slovanska knjižnica važna podlaga za razumevanje moralnega značaja Slovanov in slovanstva in za razjašnjenje njihovega položaja in njihovega poklica v svetu. Dobro bi bilo, dobiti sredstev za samospoznanje, ki bi uničilo vse predsodke in budilo ter utrjevalo spoštovanje mej narodi, brez katerega tudi najbližji narodi ostajajo hladni in ravnodušni drug proti drugemu. Bogišičeva misel se je izvršila 1. 1871. V Odesi je bila ustanovljena slovanska knjižnica. Ruska vlada ju odobrila njena pravila. Za ustanovitev jo bilo nabranih nad 1000 rubljev in 800 knjig. Že naslednje leto je štela knjižnica nad 3000 knjig, 340 podob slovanskih delavnih rodoljubov in mnogo slik. V tistem letu je bil osnovan tudi oddelek za slovansko glasbo. Koncem sedemdesetih let je bila ta ustanova vsled nemarnosti in neprijaznosti nealovanskih upraviteljev Odeso in cele pokrajino pokopana. Ne more se reči, da k odpravi te ustanovo ni mnogo pripomoglo nezanimanjo tistih krogov, kateri so misel sprožili. Sredi osemdesetih let se je sicer poskusilo, to ustanovo zopet oživiti, toda poskus se ni posrečil. Odkar se jo Bogišio oglasil s predlogom o Slovanski knjižnici, jo minulo več kakor LISTEK. Jako kratek roman. Ruski Hpisal V. dar« in. (Konec.) Bila je čudovita deva. Ko se je napovedala vojska, je bila par dni melanholična, molčeča; z ničimer jo nisem mogel razveseliti. „Čujte", — mi reče nekoč, „sto li pošten Človek?" — „Sem", ji odgovorim. .Pošteni ljudjo potrjujejo z dejanjem svoje besede. Bili bi sposobni za vojsko, morate se zato biti." Namršila jo obrvi in mi Čvrsto stisnila roko s svojo malo ročico. Pogledal sem Mašo in jej rekol resno „Da!" „Ko so vrnete, hočem postati vaša žena", deje mi na kolodvoru. Vrnete! Solze so me davile, in zaplakat sem. A premagal sem se in mogel odgovoriti Maši: „Spomnite se, Maša, pošteni ljudjo ... „Z dejanjem potrjujejo svoje besede", — dokonča ona stavek. Pritisnil sem jo zadnjikrat na srce in poletel v vagon. Šel sem se bojevat zaradi MaSe in pošteno sem spolnoval svojo dolžnost, kar se tiče domovine. Dobro sem hodil po Ru-munjskera, po dežji in prahu, po vročini in četrt stoletja. Od tedaj ae je marsikaj pre-dragačUo v slovanskem svetu. Srbija in Crna gora sta postali večji in trdnejši, ustanovila se je Bolgarska, mej Slovani v habsburški pa se je močno razvila narodna zavednost. Slovanski svet stopa s počasnimi koraki, dasi časih zastaja ali se zadržuje, k izvršitvi svoje zgodovinske naloge Slovanskemu jedinstvu pa so v tem nastale nove nevarnosti. Uplivi, ki razjedajo in duše Slovane, začeli so ae v novejšem času pojavljati s posebno silo, in opominjajo Slovane« naj takoj store* vse kar treba, da se ustavi, kar škoduje Slovanstvu v duševnem in v ekonomičnem življenju. Kar treba storiti, je dosti več, da bi se moglo tega lotiti posamezno društvo. Ali tudi društvo, kakršno je Slavjansko blagotvonteljno ob-ščestvo, ima dolžnost, da podpira občo slovansko misel, in v tem oziru je prišel čas, da se spomnimo pozabljene ustanove, In da poskusimo, obnoviti jo na kar najširši podlagi. G -neral Bogoljubov je potem naslika! položaj Rusije s stališča zunanjdi razmer in notranjih uslovij njenega življenja napram slovanski ideji in dejal : Poleg Rusije je posebno upoštevati nenavadno rast dveh plemen — germanskega in anglosaškega. Germani, dosledni in smeli v izvajanju svojih idej in v utrjevanja svojo oblasti po vseh koncih sveta, govore odkrito o svojem visokem pozivu in stopajo na pot razvoju Rusije celo na dalnjem azijskem iztoku. Anglosasi, Angleži, ne smatrajo za potrebno, prikrivati svojo pohlepnost po tujih deželah s kulturo in kulturnimi smorri; drže se ekonomskih koristi in lasteč si najboljše kraje, izjavljajo odkrito: naši so, ker so nam potrebni. Parlamentarni neredi in zmešnjave v Avstro-Ogerski podkopavajo državo in spravljajo slovanske narode v tej državi v neznosen položaj, v katerem nimajo Časa za narodno razvijanje, nego se jim stavlja dilema: ali da se poraadjarijo ali ponemčijo. V očigled velikim in važnim dogod-bam, ki se pripravljajo na obalih Donave, mrazu. Životaril sem in grizel suhor. Ko smo se prvikrat srečali s Turki, nisem se prestrašil; zato so mi dali križec in me napravili podčastnikom. Ko smo se v drugo srečali, je nekaj zahreščalo, in jaz som padel na zemljo. Stokanje, megla . . . Zdravnik v belem ogrinjalu z okrvavljenimi rokami . . . Usmiljene sestre . . . Moja odrezana noga z rano pod kolenom . . . Vse to preleti kot son mimo meno. Sanitetni vlak z najpripravnejsimi posteljami leti in me pelje v Petersburg. Kadar ostaviš mesto, kot treba, z obema nogama, a so vrneš vanj z eno in s klado, namesto druge, — to jo, verujte mi, nesreča. Deli so me v bolnico; to je bilo meseca malega srpana. Poprosil sem jih, naj mi priskrbe na objavnem uradu adreso in stanovanje Marije Ivanovno G, in dobrodušni postrežnik vojak mi jo je donesel. Še vedno stanuje v Galernovi ulici! . . . Pisal som prvo pismo, pisal drugo, tretje, a nisem dobil odgovora. Moj dobri Čitatelj, povedal sem vam že vso. Vi mi seveda ne verujete. A tudi povest jo neverojetna. Neki vitez in neka premetena nezvestnica. „Pravi pravcati stari romani" Moj bistroumni čitatelj, vi mi zastonj ne verujete. Nahajajo se taki tudi Izvzemši mene . , . * * gledajo slovanski narodi v Avstriji z urn-Ijivo vznemirjenostjo v prihodnjost, uverjeni, da najdejo samo v jedinosti zaslornbe za svoj nadalnji samostojni obstanek. Interesi romanskih narodov niso v nasprotju z ruskimi interesi, in Rusija je z jednim izrnej njih v zvezi. Toda dogodbe v Abeainijl in na otoku Kubi. ter kronično bolehanje državnega organizma Francije kaže jasno, da Slovani v romanskih narodih ne morejo imeti tiste zasloinbe, katero bi želeli pri njih Imel L V notranjem življenju Rusije je lahko, sredi mnogo novih pojavov in novih struj zapaziti, kako močno je v društvu in v narodu padel slovanski duh, in da narodna zavednost ni na potrebni višini. Oba ta pojava sta rnej seboj v neki zvezi. Do konca sedemdesetih let smo Rusi malo poznali Slovane in imeli srno o njih mnenje, katerega dogodbe niso opravičile. Vsled tega je nastalo razočaranje in tudi ogorčenje, ki pa se je zadnji čas ugladilo. Bogoljubov je potem pojasnjeval, kako škodljivo upliva na ruski narod klasična vzgoja, katera provzroča. da se izgublja narodna in plemenska zavednost, in kako škodljivo uplivajo tuji kapitalisti, ki prihajajo z raznih stranij, da s svojim kapitalom eksploatirajo prirodna bogatstva Rusije. Dotikanje ruskega naroda s tujimi elementi je ponekod oslabilo narodovo čvrstost in je provzročilo sekte ter druge take pojave, ki so protivni duhu in morali ruskegi naroda. Naj o teh pojavih že misli kakor kdo hoče, Bogoljubov sodi, da bo kozmopolitizem škodoval Rusiji v dnevih, ko bode primorana, oprijeti se orožja v obrambo svojih državnih pravic proti drugim narodom. Tedaj bo treba, da je zbrana vsa sila ruskega naroda, in da je ves narod prešinjen z jedno mislijo. Sodobna zgodovina kaže jako dobro, da morejo obstajati samo močni narodi. Naj si je to načelo krivično in nekrščansko, zato vender ne gre zatiskati oči pred njim in pred njegovimi posledicami. Radi tega pa skrbimo, da bomo močni, in da bomo imeli pravico, besedo, katere je nedavno Naposled so mi napravili leseno nogo, in mogel sem poizvedeti, kaj je bilo vzrok Mašinemu molku. Pripeljal sem se do Ga-lernove ulice v kočiji, potem pa sem od-šantal po dolgih stopnicah. Kako sem letel po njih pred osmi meseci! Naposled, tu so vrata. Pozvonim, srce mi mrje. Za vrati se Čujejo koraki; stara sobarica Avdotja mi jih odpre, in jaz ne poslušajoč njenega radostnega klicanja, letim, — ako se more leteti na različnih nogah — v vzprejemno sobo. Maša! Ni sama; sedi s svojim daljnim sorodnikom, jako mladim, lepim človekom, kateri je dovršil vseučilišče in se nadejal, da dobi kako dobro službo. Oba sta se jako nežno — gotovo vsled moje lesene noge — z menoj pozdravila, a oba sta bila nekako vznemirjena. Po preteku četrt ure izvedel sem vse. Nisem jima hotel preprečiti sreče. Bistroumni čitatelj se skrivoma smeje. Hočete li, da tudi jaz verujem vsem tem pri-povestim? Kdo bo dal kar tako svojo drago dovo kateremukoli si bodi prite-pencu! Prvo, on ni bil nikakov pritepenec . . . Rekel bi vam nekaj drugega, a vi bi me ne razumeli . . . Zato bi me vi ne razumeli, ker ne verujete, da ima naga doba tudi nekaj dobrega in resničnega. Vi bi t.-ga izrekel angleški minister Charnberlam „Nam (Angležem) niso potrebne zveze izven anglosaškega plemena", porabiti v slovanskem smislu in reči „Slovanorn ni treba druzih zaveznikov razen Slovanov. Pred vsern nam je treba jedinosti. To potrebo čutijo Rusi tako, kakor drugi Slovani. Skoro vsi Slovani imajo svoje ,Matice", ali vsaka izmej njih živi zase, in slabe SO, tako da je težko misliti na njih večji razvoj. Zaradi tega je potrebna ustanovitev, ki bi se v obliki knjižnice in muzeja vseh slovanskih narodov zavzemala za zbližanje Slovanov in za razširjevanje slovanskih idej s pomočjo govorov, spisov glasbe, gledališča itd., potrebna je „Obščeslavjanskaja Matica". Ta Matica bodi izraz zavednosti bližnjega sorodstva vseh Slovanov in naj to zavednost utrjuje. Naravno je. da je vloga vseslovanske Matice s knjižnico in muzejem jako skromna z ozirom na ogromnost vprašanja o razvijanju ruske in sploh slovanske zavednosti. Toda vsakdo naj dela, kar more in kolikor more. Ta ogromna naloga pa je primerna močem Slavjanskega blagotvoriteljnega ob-ščestva, in ta naprava, ako se izvrši, bo dobro služila Rusiji in vsemu slovanstvu. Izvršitev misli o vseslovanski Matici razširi naloge Slavjanskega blagotvoriteljnega obŠčestva Zajedno se reši vprašanje : kje bodi središče Matice — ah v Petrogradu ali v Moskvi ? S kulturnozgodovinskega stališča in posebno s stališča slovanskih narodov je Moskva pnrodnejše središče kakor Petro-gra 1. Ali ker je večina tistih, ki bi hoteli pospeševati to nalogo, v Petrogradu, in ker bo Matica delo petrograjskega blagotvoriteljnega obščestva, mora biti središče Pe-trograd. Glavni deli „Vseslovanske Matice" bi po predlogu generala Bogoljubova bili naslednji : Občna slovanska knjižnica, muzej umetnih in umetnoobrtniških izdelkov slovanskih narodov; oddelek za slovansko etnogralijo, arheologijo in numismatiko; dvorane za slavnostna zborovanja, koncerte, hoteli imeti troje ljudi nesrečnih vsled enega. Vi mi ne verujete, bistroumni čitatelj. Pa nikar ne verujte, Bog z vami I * Tretji dan je bila poroka; jaz sem bil za pričo. Ponosno sem izpolnjeval svojo dolžnost pri obredu, pri katerem se mi je najdražje bitje zavezalo drugemu. Maša me je zdaj pa zdaj plašno pogledala. Tudi njen mož se je ponašal proti meni nekako vznemirjeno — pozorno. Na svatbi je bilo veselo. Pili so šampanjca. Sorodniki Nemci so kričali ,hooh!a Mene so nazivali „der russische Held". Maša in njen mož so bili Luterani. „Aha, aha. kriči bistroumni čitatelj : vjeli ste se* gospod junak! Čemu vam je bilo treba luteranske vere? Zato, ker se pravoslavni ne morejo poročiti meseca grudna! To je vse. In vse vaše povesti so prava izmišljotina". Mislite, kar vas je volja, bistroumni čitatelj! To mi je prav vse jedno. Da bi hodili vi z menoj v teh decembarskih nočeh po obali, da bi poslušali z menoj vihar in ure in udarjanje moje lesene noge; da bi občutili, kako mi je v duši v teh zimskih nočeh, potem bi mi verovali . . . „Ding-dang! ding-dang!" Ura bije štiri. Treba bo iti domov, vreči se na samotno hladno posteljo in zaspati. Na svidenje, čitatelj! razstave itd.; prostori za navadne sestanke členov. Poleg Matice bi kazalo ustanoviti slovansko gimnazijo in hotel za Slovane, kateri prihajajo v Petrograd Knjižnica naj bode razdeljena tako, da bode imel vsak slovanski narod svoj oddelek in iatotako muzej. „Vseslovanaka Matica", je končal Bogoljubov, bode priznavala samostalno in svobodno razvijanje pojedinih slovanskih narodov. Matica bo slovanske narode okrog sebo samo zbirala. Prodno se reši vprašanje o sredstvih, tivba je preskrbeti tako organizacijo, ki bo to idejo razširjala po Rusiji in mej slovanskimi narodi. Odziv ■ raznih stranij bode merilo, v koliko ra ideja odgovarja mišljenju in razpoloženju onih, katerim je ljubo in drago Slovanstvo. V Ljubljani. 15 februvarja. K položaju. „Napi lni Lis'yJ poročajo: Mej Osebami in odnošaji na Ogerskem in mej osebami in odnotaji v Avstriji je bila dve leti taka zve/a, da je Ugodna rešitev aktuvalnih vprašanj na Ogerskem bila hkratu ugodna rešitvi aktuvalnih vprašanj na Avstrijskem. Seda] pa je prav narobe; ugodna rešitev na Ofeerskem donese nam zavozlanje razmer, ki se bodo le težko rešile. To smo dolžni povedati javnosti, da se češki narod pripravi na vse eventuvalnosti. Kriza dospe v kratkem do kulminacije. — „Hlas Naroda" poroča: V vladnih krogih še niso na jasnem, katerim osebam mej Nemci se naroči, da začno posredovati v ta namen, da opuste Nemci abstinenco v češkem deželnem zboru. Sluti se, da sprejme dr. Haeren-reither to nalogo. — nČeška Revue", ki je glasilo čeških državnih in deželnih poslancev, razpravlja vprašanje, ali se doseže sprava mej Nemci ali ne. Ta list meni, da ni treba nikakega posredovalca, kajti Nemci in Čehi so si topograrično tako blizu, se poznajo vseskozi ter vedo, da so drug drugemu neobhodno potrebni, da se doseže sprava gotovo, če se odpovedo Nemci nadvladi ter priznajo jednakopravnost Čehov na Trškem in na Moravskem. Čehi se bodo vdeležili vseh spravnih konferenc. Odklonjena sprava. Češko društvo „Slavia", ki ima v svojem okrilju veliko večino češkega zavednega dijaštva, je izdalo v nemških listih poziv, naj bi zmerni češki in nemški dijaki delali na to, da se poleže fanatizem mej obema narodoma ter da prestanejo sovražnosti mej slovanskim in nemškim dijašt vom. Ta spravljivi poziv so pozdravili samo nemški socijalnodemokratično misleči dijaki, liberalni in nacijonalni pa so „Slavio" ošabno zavrnili in ji sploh odrekli pravico, govoriti imenom češkega velikošolstva. Nemci so torej absolutno za boj, in češko dijaštvo, ki je pokazalo toliko zrelosti in zmernosti v mišljenju, sprejme negativni odgovor do cela ravnodušno. Minister Banffy in ogerska kriza. Poldrugo uro dolgo se je mudil oger-ski ministerski predsednik v avdijenci pri cesarju ter konferiral z grofom Thunom in grofom Golucho\vskim. Vsekakor je bilo to zadnje potovanje Banftvja iz Budimpešte na Dunaj jako važno, in opozicijonalni listi so se že veselili, da je bilo tudi zadnje. rPester Lloyd" pa zavrača to veselje, češ Banft'y bo demisijoniral samo takrat, ako se sprejmo vsi pogoji, katere je stavil opoziciji, sicer pa misli ostati. V avdijenciji se je razpravljal samo odgovor, kateri dobi opozicija na svojo poslednje zahteve. Sicer pa bode danes zopet važna konferenca pri cesarju, katere se vdeleže razen Banffvja, Lukacs, Fejervarv in Szell, morda tudi grof Szechenni. Jutri se začno v ogerskem parlamentu zopet seje. „Neue Freie Presse" javlja, da se radi sprememb poslovnika še vedno ne more doseči soglasje mej vlado in opozicijo. Splošno se baje misli, da poda BanfTy pogojno demisijo, katero cesar sprejme, ako dovoli opozicija sedanjemu kabinetu indernniteto in provizorije. Kot kandidata za predsedstvo ogerskega mini-sterstva se imenujeta še vedno samo hon-vedski minister baron Fejervarv in pl. Szell. Afera Drevfus. Justični minister Lebret je izročil v zbornici sprejeti zakonski načrt, vsled katerega se revizija Drevfusove obsodbe vzame kazenski komori kaslcijskega dvora ter se izroči njega zjcdinjeniin trem komoram. Spočetka je bilo upati, da bode senat na- črt zavrgel, a sedaj se je upanje zmanjšalo skoraj v nič, ker velika večina glasov v zbornici je napravila na senatorje globok vtisk, zato se ne bodo upali upirati vladi. V Parizu se že govori, kdo bode v zjedi-n jenih treh komorah poročevalec, ter se imenujeta dve imeni, Georges Lemaire in Bal-lot-Beaupre Generalni prokurator kasacij-skega dvora, Manau, je podal baje demisijo, kar bi bilo obžalovati. španski kortesi so sklicani na 20. t. m. v Madrid. Vlada bo imela težko stališče, kajti njena večina je prav majhna; baje ima le nekaj nad 30 glasov veČine Opozicijonalne stranke so te-le: Silvelisti i.OS), Gamazisti (Gl), republik anci /20) in skupine Karlistov, Komora, Robleda. Ganalejasa in starih konservativcev. V senatu vlada večkrat nima veČine Sagasta upa, da se mu vzlic majhni vladni večini posreči dobiti izraz zaupanja; sicer pa misli parlament razpustiti, ter razpisati nove volitve. Dopisi. Z Goriškega, 12. februvarja. Učitelj-stvo se giblje na vsej črti v dosego primernega gmotnega stanja. Posebno živahno je letošnje gibanje na Goriškem in v Istri. Nasledek shoda v Trstu in Gorici je bila deputacija na Dunaj, kjer je dne G t. m. izročila spomenico ministerskemu predsedniku, grofu Thunu in naučnemu ministru, grofu Bvlandt-Rheitu ter finančnemu ministarstvu. Prva dva sta sprejela odposlanstvo pod vodstvom dr. Gregorčiča kaj uljudno ter sta povdarjala važnost učiteljskega stanu in zagotavljala, da bodeta spomenico natančno proučila ter potrebno ukrenila, da se bo po mogočnosti ugodilo opravičenim prošnjam za potrebno izboljšanje. Finančnemu ministru ni bilo mogoče izročiti spomenice, zato se je izročila njegovemu tajniku, k;-Leri je obljubil, da jo izroči na dotično mesto. Spomenico za Goriško-Gradi-ščansko in Istro so podpisali kakor znano gg. Anton Kosovel, Peter Medvešček, And. Vrtovec, Jožef Valentič in Jakob Jakac. Lahi jo niso podpisali, ker niso bili v to posebej pooblaščeni, posebno glede deželnega šolskega sveta za Goriško-Gradiščan-sko, proti kateremu so se postavili v boj laški poslanci. Dne 7. t. m. se je izročila druga spomenica zgoraj imenovanim ministrom; v deputaciji so bile zastopane dežele: Bukovina, Primorska in Dalmacija; veljala pa je za dežele že imenovane in za Tirolsko. To spomenico je bilo sklenilo odposlanstvo istih dežel, ki je zborovalo na Dunaju dne 5. t. m. V skupni organizaciji avstrijskih učiteljev doslej niso bile zastopane imenovane dežele (za Primorsko le Lahi ne); zdaj ima torej vlada v rokah spomenice vsega avstrijskega učiteljstva. Prošnje, došle od raznih strani, strinjajo se v zahtevi, da bi se § 55. drž. š. postave tako spremenil, da bi jamčil učiteljem in učiteljicam dohodke nižjih razredov državnih uradnikov. Nemško - avstrijska učiteljska zveza je že izročila državnemu zboru jednako spomenico; jednako menda store češka, slovenska in druge zveze, katerim se pridružijo tudi dežele, katerih zastopniki so zborovali na Dunaju 5. t. m. Upanje je, da bode vlada, kakor tudi državni zbor uvazeval skupne, upravičene zahteve vsega avstrijskega učiteljstva ter razmeram primerno spremenil omenjeni § 55. drž. Š. postave ter tako zagotovil primerno eksistenco stanu, o katerem se je izrazil grof Thun, da ga previsoko Čisla. Če tudi so razmere v državnem zboru avstrijskem zares žalostne, upamo vendar, da se najde večina učiteljstvu naklonjenih poslancev, katera ugodi upravičenim našim zahtevam. — Doslej ni bilo še nobeno odposlanstvo učiteljstva sprejeto od Nj. Vel. cesarja; pri ministerstvu leži še vedno prošnja za av-dijenco raznih zvez. Tudi odposlanstvo, zborujoče na Dunaju 5. t. m., je sklenilo napraviti spomenico na cesarja ter poskušati vse mogoče poti, da pride na namenjeno mesto. Spomenico sestavi gradiščanske društvo. — Od druzih sklepov, katere je sprejelo odposlanstvo, naj omenjamo le onega, ki teži po zbližanju raznih na-rodnostij, posebno mej češkim in nemškim učiteljstvorn. Vsaka narodnost — ali tudi dežela — naj bi imela svojo zvezo učiteljskih društev, a te naj bi se združile v centralno avstrijsko zvezo. Povdarjalo se je, da je, kakor sedaj stoje razmere v Avstriji, zelo težavno misliti na splošno zvezo; mogoče pa je tudi zdaj misliti na združenje v posameznih slučajih. Napetost vlada v Avstriji posebno mej Nemci in Čehi; jednako je mej učiteljstvorn teh d veh glavnih narodov. Sprožila se je misel, da bi zastopniki učiteljstva dragih narodnostij posredovali za slogo mej Nemci in Čehi. V odbor, kateri bi sprejel to nalogo, so se volili učitelji iz raznih dežel: Slovenci, Hrvatje, Lahi itd. Zaveza slovenskih učiteljskih društev se bode v prvi vrsti naprosila, da bode posredovala pri Čehih. Na tak način bi se dosegla solidarnost vsaj v najpotrebnejših zadevah, ki so življenjske važnosti za uči-teljstvo. šolstvo Avstrije in nje narodov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. februvarja. — Osebna vest. Orožniški stražmoj-ster v Gornjem Gradu, g. Ivan Sadu je imenovan kancelistom pri revirnem rud niškem uradu v Celju. — Knezoškofovi zavodi. Te dni se je gospodu knezoškofu predstavila deputacija mestnih odbornikov in ga je prosila, naj bi opustil nameravano ustanovitev tako-imenovanih knezoškofovih zavodov. Gospod knezoškof je deputaciji baje odgovoril, da se ne da ničesar več storiti, ker je že prepozno. Ta odgovor je nekako tak, kakor so ga o svojem času dobile različne deputacijo, ki so prosile gospoda knezoškofa, naj posreduje, da se nekatera nepotrebna kon-sumna društva ne ustanove. Odgovor, da je prepozno, veljal je posebno takoirneno-vanim Rudolfovim zavodom v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Ali takrat še ni bilo prepozno in lahko bi se bilo kaj ukrenilo, za kar bi bil gospodu knezoškofu kaplan Rudolf dandanes najbolj hvaležen. Sicer pa vzamemo tudi ta „prepozno" na znanje, vender smo pa prepričani, da še ni prepozno, organizD-vati odpor proti škofovim zavodom, ki bi bili nekako tako nepotrebni, kakor je nepotrebno Rudolfovo konsumno društvo v Trnovem. — Občinski svet ima jutri, v četrtek dne IG. februvarja ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Policijskega odseka poročila: 1. o obliki uličnih tabel za Vodmat; 2. o prošnji pekovske zadruge, da bi se odpravila prodaja kruha po vežah in po javnih prostorih; 3. o oddaji dveh babiških služeb. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede stroškov za popravo šte-panskega mostu, 2. o dopisu mestnega magistrata v zadevi dveh resolucij občinskega sveta glede oddaje mestnih del na cestah in ulicah po jednotnih cenah in o materijalu za posipanje ulic in cest; 3. o magistratovem dopisu v zadevi natural-nega stanovanja mestnega vrtnarja; 4. o dopisu mestnega magistrata, da se dodatno odobri najetje posojila za nakup Galletove hiše. V. Stavbnega odseka poročilo: 1. o predpisu za napravo hodnikov pri hiši po-sestnice Marije Plautz na Starem trgu in na sv. Jakoba nabrežju; 2. o konečnem obračunu zgradbe avgmentacijskega skladišča in pa glede nadplačila tvrdki Tonnie-sovej; 3. o obračunu steklarskih del pri mestnem rastlinjaku pod Tivolijem ; 4. o zadevi kolavdacije topničarske vojašnice; 6. o napravi tlaka pri Sentpeterskej cerkvi in o odstranitvi ondotnega zidu. VI. Šolskega odseka poročili: 1. o dopisu c. kr. dež. vlade v zadevi obrtnih šol; 2. o prošnji vodstva II. mestne deške šole za zvišanje remuneracije in dotacije za rokotvorni pouk. VII. RegulaČnega odseka poročila: 1. o predočbi de.dičev Matilde Palusove glede priznane odškodnine za svet, ki ga jim je odstopiti mestnej občini v regulačne namene, in o dveh, prodaje njihove hiše tičočih se ponudbah; 2. o prošnji Adolfa Perlesa za povišanje priznane mu odkupnine za svet pri hiši št. 5 v Preširnovih ulicah; 8. o prošnji Marije Šušteršičeve, pocestnice na cesti v Mestni log št. 2, za povišanje odkupnino za hišo; -t. v zadevi odkupnine za oni svet v Špitalskih ulicah, katerega sta pridobila Anton Klein in Franja Ravni harjeva od mestne občine; Tj. o sprejemni izjavi Frana Štruklja glede odkupa njegovega posestva v Dolgih ulicah; G, o odkupni zadevi Josipa Streharja na Tržafiki cesti; 7. o odkupni zadevi Jakoba Kobilce glede hiSe Jernej Črnetovih dedičev; 8, o od- kupni ponudbi Marjete Rhurazukrove v Trnovskih ulicah h. Št 7; 9. o odkupni zadevi male hiralnične hiše na Radeckega c esti št. 7; 10. o prošnji Josipa Šelka na Tržaški cesti za priznanje odškodnine za svet, kar ga ima odstopiti v javne namene. VIII. Občinskega svetnika Frana Pavlina samostalni predlog glede tržnice. IX. Občinskega svetnika Ivana Šubica samostalni predlog glede sprejetja takozvanega „ potresnega vlaka" v stalni vozni red c. kr. državnih Železnic. X. Personalnega in pravnega odseka poročilo o sklepu disciplinarne komisije v zadevi magistratnega sluge, Albina Jebačina. XI. Finančnega odseka poročili: 1. o delovanji cestnega nadzornika Frana Teraninusa v minolem letu; 2. o nekega mestnega uslužbenca prošnji za podporo. — V korist domačih uradnikov. Ne vemo si razložiti, kako je to, da se prav na Kranjskem tako pogostoma primerja prete-riranjo domačih, dasi sposobnih in dobro kvalifikovanih uradnikov, ali resnica je, da se to prav čestokrat zgodi in sicer vselej na korist uradnikov, kateri so poprej službovali v drugih kronovinah in kateri so časih slovenskega jezika le v nezadostni meri zmožni. Nam se tako urivanje uradnikov iz druzih dežel nikakor ne zdi pravično, uradništvo samo pa je smatra za veliko in nezasluženo krivico, in temu ogorčenju se ni čuditi, posebno če se uvažuje, kako počasi in težko kranjski uradniki avanzirajo. Sedaj se je zopet primeril tak slučaj. Višjim davčnim nadzornikom na Kranjskem imenovani g. dr. Viljem Kreft služboval je doslej na Štajerskem. Nam je ta gospod popolnoma neznan in nimamo o njem nobene sodbe. Morda jo prav izvrsten uradnik in tudi zmožen slovenskega urado-vanja, ali na uradništvo je njega imenovanje vender naredilo mučen utis. Mi smo gotovo zadnji, ki delamo razliko mej Kranjci in Štajerci. Odkrito povemo, da ne priznavamo tacega razločevanja, da nam je jednako ljub vsak Slovenec, naj bo doma kjerkoli, ali zdi se nam, da bi se morali štajerski Slovenci sami odločno ustaviti premeščanju slovenskih ali vsaj jezikovno kvalificiranih uradnikov s Štajerskega na Kranjsko, saj je na Štajerskem največje pomankanje slovenskih uradnikov. — Nemška nestrpnost. Iz Gradca se nam piše: Dovolite mi, da Vas opozorim na epizodo, katera se je te dni primerila v graškem občinskem svetu in katera kaže skrajno nemško nestrpnost. Znani Feich-tinger, kateri ni ravno na glasu kot poseben poštenjak, je interpeliral župana, če mu je znano, kako agresivni in nemškemu značaju Gradca nevarni so postali Slovani, ter v dokaz tega navedel, da so Čehi v Gradcu tako nečuveno predrzni, da se shajajo v javni gostilni in — čujte! čujte! — da mej seboj colo češko govore. Feichtinger je seveda določno imenoval dotično krčmo, in res je od tedaj opažati, da jej, kadar se zmrači, posvečujejo nemški burši in graške barabe veliko pozornost, kakor tudi gostilničar na svojo žalost opazuje, da so izostali razni nemški gostje. Nemci nečejo Slovanom v Gradcu niti tega dovoliti, da bi se smeli mej seboj v prijateljski družbi meniti v svojem jeziku, sami pa zahtevajo povsod najnežnejšo obzirnost. Koder so Nemci v večini, tam so kruti zatiralci, koder pa so v manjšini, tam vedno javkajo in tarnajo o ravnopravnosti. Čas bi že bil, da se prehude graški Slovani, katerih je nad 25.000 in da oholim Nemcem pokažejo, da imajo v tem „najbolj nemškem mestu, čegar imena (Graz=Gra-dec, Lendplatz—Ledina itd.) glasno pričajo o njegovi slovenski preteklosti, ravno tisto domovinsko pravico, kakor oni. Prav tisto pravico, kakor jo ima Nemec v Ljubljani ali v Gorici do ravnopravnosti, prav tisto in niti za las manj jo ima Slovenec v Gradcu. — Benefica gospe Irme Polakove. Jutri, v četrtek bode benefična predstava gospe Irme Polakove. Igrala se bodo drugič velezabavna burka iz dunajskega življenja „Trije pari črevljev". Z gospo Polakovo je bilo naše občinstvo vedno jako zadovoljno, in kritika se je morala izražati vsekdar le priznalno o njeni vestnosti in marljivosti, s katero se je naučila vsake uloge. Zato gospa zasluži, da ji izrazi jutri naše občinstvo svojo posebno zahvalo. Gospa bode pela jutri poleg svojih vložk prvič daljSo pesem wEla-hopl* katera ji je bila poklonjena, ko je igrala le t Karlovem gledališču na Dunaju naslovno vlogo »Herzbuba". — Slovensko gledališče. Dasi nikakor nismo somišljeniki onih, ki gledajo v gledališču najrajše cirkus, klovne in maškare, ker imamo o namenu slovenskega deželnega gledališča docela drugačne nazore, vendar ne obsojamo včerajšne predstave Nestroveve čarobne burke .Lumpao i j Vagabund"; menimo namreč, da je pustni dan tudi v gledališču marsikaj dovoljeno, Cesar bi sicer — kot pod nika-kim vplivom stoječi in iz poštenega prepričanja pišoči kritiki — nikakor ne trpeli. Ideja, da igrajo zanikerno trojico rokodelskih pomočnikov dame, se nam pa ne zdi niti duhovita niti taka, ki bi kazala okus, kajti na ta način se mora izgubiti etična tendenca te izborne burke popolnoma, ter ostane le puhla komedija. Nestrov ni bil pisatelj, ki je ljubil samo drastično korniko, ampak je bil zajedno resničen umetnik in idealen vzgajalec naroda; njegove neumrljive igre torej niso kaka banalna skrpucala, ki se dajo igrati „s komolcem", ampak treba zanjo prav resnih umetnikov. Jasno je Že iz povedanega, da se z včerajšno predstavo ni dosegel namen pisateljev, to pa še tem manj, ker se je predstavljal le odlomek.— O igranju sploh se takisto ne moremo izreči priznal no. Klasično masko jo imela gospa Pola k ova kot črevljar Kneftra ter bi dosegla prav izboren uspeh, ako bi ji ne skazila premnogih mest gdč. Slavec s svojim neumestnim smejanjem. Vloga krojača Klobčiča se je prav zategadelj povsem ponesrečila. Dobra je bila gdč. Ogrinec kot za ljubljeni mizar Lim. Pohvalno pa moram tudi omeniti režiserja I neman na, gosp. Houso, g. Danila, g. Verovška, gosp. Deyla in gdč. V račk o. Gledališče je bilo jako dobro obiskano; zlasti mladine je došlo veliko število. — „Sokolova" maskarada. Kakor vsako leto nadkrilila je tudi letos maskarada ljubljanskega „Sokola" vse predpustne plese in vse maskarade, kajti bila je n;«j-sijajnejša, najelegantnejša, najboljše obiskana in najveselejša. „Izlet na severni tečaj" se je obnesel vsestransko izborno, in prepričani smo, da ni bilo v tistih ledenih krajih do včeraj še nikdar, odkar stoji svet, toliko ljudij različnih po spolu, po obleki, narodnosti in značaju, a docela jednakih po veselem srcu. Najboljša volja in razkošna razposajenost sta objemali vse goste jednako, zato pa je vztrajalo sinoči v Sokolovi dvorani mnogobrojno zbrano občinstvo vzlic tropični vročini in velikansk i gnječi do najpoznejšo ure. Obširnejše poročilo si pridržujemo za jutrišnji listek. Danes le konstatujemo, da je došlo veliko število ženskih in moških mask, kostumirancev ter precej elegantnih skupin, ki so vzbujale najsplošnejše zanimanje. Imenitne dekoracije bo napravile pri električni luči in ob magični razsvetljavi severnega sija naj-krasnejši vtisk, ter se je občno priznavalo, da se more meriti letošnja maskarada glede svojega originalnega aranžma z najlepšimi, kar jih je kdaj vprizoril ljubljanski „Sokol". Radi ogromne udeležbe so bili poleg plesne dvorane napolnjeni tudi vsi ostali lokali v „Narodnem domu", kjer je vladalo najsplošnejše veselje. Opazili smo letos tudi prav izredno mnogo gostov z deželo. Skratka: „Sokolu" treba iskreno Čestitati, da je znal premagati v poslednjem hipu letošnje pred-pustno mrtvilo ter je privabil s svojo sijajno vspelo maskarado toli velikansko število plesalk, plesalcev in gledalcev! — „Proč od Gradca." Shod na Slatini, na katerem so se mnogoštevilni udele-žniki z navdušenjem izrekli za ločitev Slovenskega Štajerja od Gradca, je nemške listo hudo pogrel. „Tagespošta" je shodu posvetila entrefilet, v katerem skuša ironizirati geslo „proč od Gradca", češ, da so proklamujo žo 25 let, a brez uspeha. „Tagespošta" so moti, če misli, da brez vspeha. Uspehi narodnega gibanja na Štajerskem so z ozirom na razmero prav lepi, in če bodo štajerski Slovenci vztrajni in odločni, pride gotovo dan, ko spozna, „Tagespošta" da se jo krvavo motila, ko je prerokovala, da se klic „Proč od Gradca" nikdar no uresniči. — Občni zbor „Muzejskoga društva" vsled nekega zadržka ne bode dne 17. t. m., ampak dne 3. marca. — Lapsus penae, kateremu pa smo se mi in z nami vred tudi mnogi čitatelji „Laibacherice" prav od srca smejali, se nahaja v oklicu mokronoške sodnije v današnji številki uradnega lista. V tem oklicu se namreč naznanja: „Zoper gradič Erlachhof, katerega bivališče je neznano, se je podala . . . tožba ..." To je menda prva tožba, ki se je podala zoper gradič, katerega bivališče je neznano! — Pevskega društva „Ljubljane" običajni plesni venček, kateri se je vršil včeraj v restavracijskih prostorih gosp. Fr. Rozmana, obnesel se je izborno. Prostorni lokali bili so natlačeno polni, tako da je moralo mnogo občinstva oditi, ker ni dobilo nikakega prostora več Na plesni venček došlo je tudi lepo število originalnih mask, in so nekatere obudile mnogo smehu mej občinstvom. Izvrstna bila je tudi zabava z šaljivo pošto. Ples je trajal do ranega jutra. Plesni venček posetili so tudi hrvatski tamburaši, kateri so jako dobro udarili nekaj komadov. Danes ima društvo ravno tam s vojo slanikovo pojedino. Začetek ob 8. uri. Prijatelji društva dobro pošli. — Ali je i to „kultura"? Zadnji čas so se v Pulju pojavili brezsramni tatovi, nevarni človeškemu imetju. Neki dan sta dve maski prijeli zdravnika dr. BolmarčiCa in mu vzeli zlato uro in verižico. — Na vodnjaku pred pošto je zvečer neka Ženska j emala vodo. Kar na jedenkrat stopi pred njo neki možki z nožem v roki in zahteva: „o bezzi o vita". Sirotica je v silnem strahu brzo stisnila nekaj čez 2 gld. nesramnežu v roko in zbežala. — Na plesu »Lega na-zionale", katerega se gospoda radi važnih vzrokov udeležujejo maskovana, je neka maska gospici S. iztrgala zlato uro in verižico — in izginila. Zares. lepi odnošaji! — Marijina bratovščina v Ljubljani praznovala je dne 2. februvarja t. 1. svojo 1401etnico. Občni zbor bode v nedeljo, dne 19. februvarja t. 1. dopoludne ob 10. uri v dvorani „Katoliškega doma", h kateremu se uljudno vabijo vsi moški členi. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 17 (= 2524 °/oo), mrtvorojenci 4, umrlih 22 (=3742 °/«s)i meJ njimi je umrlo: za da-vico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 10 (=4:V5°,V), iz zavodov 12 (=545 °0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 2, za noricami 2 osebi. * Prijetni gosti. V mestni hiši v Parizu je bilo povabljenih na meščanski ples izredno mnogo ljudstva. Ko so ljudje odšli, sešteli so srebrne stvari, in tu se je pokazalo, da manjka 867 plošč in 29 skodelic, 700 žličic, 290 krožnikov za pecivo, pa mnogo steklenic * Vreme v Ameriki in pri nas. Dočim vlada po naših krajih že pravcato pomladansko vreme s toplimi dnevi, jasnim nebom in zmerno hladnimi jutri, so imeli v Ameriki te dni velik mraz. V soboto so imeli viharje s snegom in točo. Promet je na mnogo krajih ustavljen. Philadelphia-Readini železnica sploh ne vozi. V soboto in v nedeljo ni dospel v Ne\v-York noben parnik. * Izmišljeni anarhisti. Nemški časopisi so vedeli mnogo povedati o anarhistih, ki pričakujejo nemškega cesarja v Aleksan-driji na potu iz Palestine. Policija je zasledila celo v neki hiši bombe, ki bi se porabilo za umor Viljema II. Že takrat so italijanski listi dvomili, da bi bila nemška poročila zanesljiva, ter izrekali sum, da je vse le izmišljotina slaveželjnih policistov. Sedaj je preiskava ta sum povsem potrdila. Neki policijski agent je res sam skril tiste bombe ter jih potem „našel". Agent bo strogo kaznovan. * Napad v železniškem vozu. V po-nočnem brzovlaku, ki je vozil 11. t. m. mej Parizom in Uordeauxom, se je primeril nenavadno predrzen napad. Pariški odvetnik Roux, ki je spal v vozu I. razreda, se je zbudil sredi noči nakrat, ko je začutil velik smrad po kloroformu. Hkrati pa je zapazil, da hoče neznan mož zlesti skozi okno v voz. Odvetnik jo ustrelil in neznanec je zginil. Ko se je vlak ustavil, so našli v sosednjem vagonu več steklenic kloroforraa, ki so bile nastavljene pred luknjice, katere je navrtal neznanec v steno, tako, da je šel opojni smrad v odvetnikov voz. Neznani zločinec je hotel odvetnika omamiti in oro- pati. Ko pa je odvetnik ustrelil, je skočil ropar z brzovlaka ter utekel. Telefonična in brzojavna poročila. Položaj. Dunaj 15. februvarja Včeraj zvečer se je v Pragi, v Brnu in v Gradcu raznesla vest, da je nastala ministerska kriza in da je odstop Thunov že zagotovljen. Ta vest je zlasti v Pragi obudila silno senzacijo in veliko vznemirjenost. Vest ni bila osnovana. Položaj je sicer še vedno j ako resen, vender se zatrjuje, da se je obrnil na bolje. Podrobnosti še niso primerne za javnost. Nemška šola v Slovenjem Gradcu. Dunaj 15. februvarja. Upravno sodišče je odbilo pritožbo mestne občine v Slovenjem Gradcu proti odločbi deželnega šolskega sveta z dne 23. aprila 1896 oziroma naučnoga ministerstva, s katero seje zavrnila zahteva, naj se Slov. Gradec izloči iz šolskega okraja in naj se zanj ustanovi posebna samonemška šola. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je neosnovana, Češ, v utr akvističnih šolah je zadostno preskrbljeno za vzgojo nemških otrok. Nemški program. , Praga 15. februvarja. Burenreither, Prade in Pergelt so že sestavili svoje na1 črte za skupni narodno-politični program avstrijskih Nemcev. Njihovi načrti obsezajo narodnopolitične zahteve Nemcev na Češkem. Te dni pridejo Barnreither, Prade in Pergelt sem, da se glede svojih načrtov dogovore s Funkejem, Schlesingerjem in zaupniki nemških nacijonalcev. Ogerska kriza. Dunaj 15. februvarja. Tekom včerajšnjega dne in danes so se zbrali tukaj oger-ski ministri in so bili danes po vrsti sprejeti v avdijenci pri cesarju. Po avdijencah so imeli razgovor s Szellom, potem pa so se sešli na posvetovanje, kateremu predseduje cesar in katero še zdaj traja. Zatrjuje se, da je kriza že prekoračila kulminacijo. Ministri so poročali cesarju o pogajanjih z opozicijo in stavili svoje predloge glede korakov, katere je storiti. To rešitev krize je znatno pospešila trmoglavost opozicije, ki ni hotela Čisto nič odnehati od svojega stališča glede revizije državnozborskega opra-vilnika. Ministerstvo dobi danes določna pooblastila. O kaki kabinetni krizi še ni govora in zato so tudi prezgodnja vsa ugibanja, kdo postane Banffvjev naslednik. Za vsak slučaj pa je gotovo, da se na kompe-tentnem mestu želi, ohraniti sedanjo liberalno večino kakršna je, in se tudi eventu-valno novo ministerstvo sestavi iz te stranke. Kreta. Atene 15. februvarja. Iz Kanejo se poroča, da se snide kretska narodna skupščina dne 24. februvarja. Filipine. \Vashington 15. februvarja. Senat Zjedinjenih držav je s 26 proti 22 glasom sklenil izjavo, da z ratifikacijo mirovne pogodbe s Špansko Filipinci niso postali ameriški državljani in da Zjedinjene države sploh ne mislijo anektirati Filipin, nego le tam etablirati zaupanja vredno vlado. Manila 15. februvarja. Ameriška vojska je zavzela mesto IIojlo. Predno so Filipinci mesto zapustili, so je užgali, vender se je ameriški vojski posrečilo udušiti ogenj. Narodno gospodarstvo. — Objava. Glasom obvestila egiptov-ke poštne uprave je uvažanje poštnih zavitkov s kovanim denarjem, kojega znesek presega dovoljeno kvoto 200 gld. = 500 frankov v Egipet od 1. februvarja t. 1. zabranjeno. — Licitacija. Dne 20. marca 1899 ob 9. uri dopoldne prodajalo se bode ustmeno po dražbi pri c. in kr. topničarskem skladišču v Poli za bojno pripravo starinsko blago (železo, jeklo, odpadki usnja in lepake, cunje itd.). Do 19. marca 11. ure dopoludne sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe. Razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Omadeževan. (Povest iz Nizozomske.) (Dalje.) „Dober večer, ljubi moj otrok," ji za-kliče, ne da bi vstal. „Ti si mi vedno dobro došla, kakor veš. A danes — tu poglej ta kup uradnih spisov 1 Ravno sem pri neki pravdi radi goljufije, jedna onih silno kritičnih stvarij. pri katerih se tako težko pove: kje se je dobra vera končala — kje se začel prestop pravice? Premisli, mož dela v svoji prodajalni leto dnij na isti način, kateri nobenemu ni v škodo, a njemu v veliko korist. Da se obojni uspeh doseže, treba je le, da se naročila ne zmanjšajo; kolikor časa bo od svojega blaga toliko spečal kakor do zdaj, toliko časa ono ravnanje ne bode nikomur vzroka k pritožbi dajalo. Naj se pa prav polagoma promet zmanjša, radi konkurence ali katerega koli vzroka! Seveda ne misli mož na kako trajno nazadovanje; on smatra to le kot začasni zastanek, in zato dela naprej, kakor je delal doslej. Kupčija postane vedno slabša, in da se vzdrži, je sedaj na ono manipulacijo navezan. In vendar si mora priznati, da pri sedanjem stanju stvari svoje trgovske prijatelje znatno škoduje, da jih celo po postavnih pojmih vara. ker se „v dosego neopravičenega dobička ljudi slepi z lažnjivimi obljubami". Ne stojim li zdaj pred vprašanjem: „Kje se začne goljufija ?" In pred tem, na katero je še težje odgovoriti: „Ali si je bil mož svest izpre-menjenega pomena svojega ravnanja?" — Si li moreš zdaj predstaviti, koliko skrbi mi dela tak slučaj?" Če si more to predstaviti 1 Ne bi bila smela' poznati svojega očeta. Dan in noč se je za mogel s tako stvarjo baviti, na jed in pijačo je bhko pozabil do obravnave. In ako še do tistega časa ni bil jedin sam s seboj, ako še ni vedel, kako bi se odločil, potem je brez premisleka obravnavo preložil. A kdor je po takem mučnem pre-sojevanji ostal v krivici, katerega je on smatral za krivega, ta je bil v njegovih očeh ločen od družbe poštenih ljudij, bil je odslej zaznamovan z neizbrisnim zname-njen obsojen, kaznovan. Lotil se je zopet svojega dela. Kar je bil Rozi rekel, ni bilo dosti več kakor samogovor. Roza je šla k Asti, katera je v elegantni, novo zidani hiši stanovala. Zaradi Štefanije je želel stari gospod, da bi Asta kolikor mogoče v bližini stanovala. Sicer je najemščina za tako krasno stanovanje močno presezala razmere baronove; a baron je smatral gotovo reprezentacijo za neobhodno potrebno. (Dalje prih.) Darila. Osmi izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje ohCine: RaSica pri MengiSu 17 gl. 58 kr.; Zagorje na Pivki. Toplice pri Novem mostu, Črnuče. Draga na Kočevskem, Lesce, Semič, Sv. Katarina pri Tržiču. Mošnje pri Radovljici — vse po 15 gld.; Lužarje pri Velikih Laščah 20 gld.; Stari trg pri Ložu 100 gld.; Trnovo r»ri lirski Bistrici 30 gld.; Dobrova i .r i Ljubljani 20 gld.: Litija 20 gld.; Cerklje pri Krškem 25 gld.; Deskle pri Kanalu 16 gld.: Temenica pri Zatičini 15 gld.; Brezniea pri Radovljici 15 gld.: Šmartno pri Litiji 25 gl. in Smlednik 20 gold. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleba-fočim ljudem priporočati ie porabo pristnega „Moli-iivt';-n Seldlits-praika", ki je preskuseno domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavlienjc in sicer z rastočim uspehom. Škatljita 1 gld. Bo postnem povzetji razpošilja t. zdravilu vsak dan !5' i ■ 44 40 „ C kr. cekini........ 5 » 67 . a. f" Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. mr Citraši ter vsi oni, ki se žele z maiimi stroški kot samo -uki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se s tem uljudno pozivljejo. da blagovolijo svojo č. adres i naznanit' po poštni dopisnici podpisa-remu, ki jim bode doposlal brezplačno in franko ■ : w Ban popis novosti in pregled najboljših učnih pripomočkov za citre. — Naslov: Josip Sorg v Zagrebu. (216—3) Varstvo proti prehlajenju in mno-*-^SstN"\ S'171 boleznim dajejo naSi zakonito varovani, jako praktični suhi klozeti z zavitkovo vložko. Najve'ja čednost brez vsneega izpiranja z vodo. Popolnoma brez smradu. Najsolid-nejSe izdelani iz htega železa, emajlirani, sedalo in pokrov Bno politiran. Cena 15 gid. (102—3) Vi. I < il li. VVien, II., Taborstrasse 11 B. Stanovanje in prodajalni ca. Na vogalu Rimske cesto in Oradi-ščnih ulic v hiši it. 16 pri tleh se odda za selilni rok meseca maja t. 1. v najem stanovanje s il parketiranimi sobami, Čum-nato za posla, s hrambo in kletjo ter jedno prostorno sobo za obrtno ali trgovsko podjetje. (193—6) Ces. kr. avstrijska ftk držami žiliznict. Izvod iz voznega reda veljaven od da* 1. oktobra 1S08. lota. Odhod Is LJubljane jnž. kol. Proga Bes Trbli. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, bf I j i k, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Sol'.t bal Ansse, Solnograd; čez Klein-Ke Hmg v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Olovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; črz Selztbal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 ni. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Os> 4. uri 2 m. popoladne osobni vi.»k v Trbtž. Beliak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leml-li »stoin, Zeli ob jezeru, Inotnost, Brtgme, Cur h, Oenevo, Pariz, čez Kloin - Reifling v Steyr, Line, Budejt-vice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Metani vlaki: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob IS, uri bo m. popolndne, ob K. uri 30 in zvečer. — Prihod v Ljubljano j k. Prog* is Trbiža. Ob 5. nri \>'< m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prane, Francovih varov, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov, Pl/.nja, Budejevic. Bolso* grada. Litica. Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sulnograda Linca. Stevra, Pariza, Geueve, Curiha, Hregeuca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend - Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlad z Dunaja, Ljubna, Sel/t hala. Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zveči-r osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Mešam vlaki: Ob 8. uri IV m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne iu ob W. uri 35 m. zvečer. — Odhod is LJubljano d. k v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri !"> m. popoludne. ob t». uri BO m. — Prihod v LJubljano d. k. is Kamnika. Ob ti. ari 66 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri lo no. (1) Žrsban^e nepreklicno fai 13. Birci 1899. 11. glavni dobitek 100.000 kron -2. glavni dobitek 25.000 ., j* 3. glavni dobitek 10.000 „ H T\ 1 1 vii 4*4 i priporoča (240—5) Dunajske srečke a 50 kr. j.c. Mayer v uubuam. k rednemu občnemu zboru lice v Radovljici registrovane zadruge z omejenim poroštvom kateri se bode vrSil v četrtek, dne 23. svečana 1899, ob 4. uri popoludne v gostilniških prostorih g. Frana Kunstl-na v Radovljici s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev ravnateljstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. ■J.tH Ravnateljstvo. Knjigovodja sa arednje-veliko pivovarno so liče. Biti mora slovenskega in nemškega jesika v govern in pismu Eopolnoma smolen in vešč v bilanci. Rorlektanti, ateri ae morejo izkazati z najboljšimi referencami in cenijo trajno in prijetno službovanje, naj pošljejo svoje ponudbe (v nemškem jeziku) s natančnim življenjepisom, prepisom spričeval in ooooooooooo Pijte od dobrega le JtJiajl30lj»#3 to je originalno plzensko pivo iz zadružne pivovarne. Glavno zastopništvo: Ivan Gorup Selenburgove ulice it. 1. Čeikt kriesnssl zpeoljalnl savod sa platno I Mv«|l k svullua! Viljem V.Vejman ' izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga ▼ Prost eje vem na Moravi priporoča laatne tkslue latIVIke na roko po zmernih cenah io najboljši kakovosti : celo platneno doumee fn b«?leno platno vseh Sirokosti in finosti, platno ■n plahte* do 24 • cm., «lnuaw»t> i gradle, namizne prte in blago, obrisač«.*, servijete, bele in barvane za S, 12 in 24 oseb, otirače, platnen in pavoinat kanef.ts, lobce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, mlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleeul pralni *«>tlr in Aotako blagu c» dani.be obleke, platna i pavolnata, ruska, sa zimnice, slamnike, /. -store itd , trilbe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilautin itd., itd. Ugodna darila ~££Q 1953—24) IL2T in potrebe za gospodinjstvo. t.iiMtut Iv.iltMolc. Trgovcem bo blago ne pošilja. Kot atrokornjuk in nainoinldovat'c lahlco najbolje i>o.rtrežem. Vzorci iu ceniki na zahtevanje. Naročeno blago poillja ae lo po poitnem povzetji- 3" O (d Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom Opreme za neveste od ,r>0 gld. do 2000 gld . so vedno v zalogi. I. in II. štev., odnosno celi letnik „Ljubljanskoga Zvona'1 1898 kupi Anion Umek, Brežice, kamor naj to blagovoli ponuditi. (3oo-2) Praktikanta ki je dovrSil vsaj nižjo gimnazijo, vzprejmem takoj v svojo knjigotrSnico. (294—3) L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. Spretnega pisarja vzprejme takoj dr. Al. Kratit, odvetnik f Celovcu, Plača po dogovoru. (299—2) Išče se najbolji izvor za nakupovanje kare, taja, nuna in konjaka I Nepotrebno iskati! (21—37) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno iz prekmorskih dožel ter prodajata l kilo fine kave (Santo« 1'rhne po . . . gld. V— 1 steklenica pristnega J i'naika ruma . . ,, 0*60 l deka pristnega Pecco Souchong-čaja . . „ 00f> 1 pusica prave angleške carske melanze . „ 050 1 steklenica pristnega finega konjaka . . „ 1*40 jgUT Bres tekmica! Hns Tomo Tollazzi v IvO|ts»TatoviL priporoča svoja raznovrstna, pristna črna in rumena, cena od 17 do 23 kr.; dalje pravi isterski tropinovec zadacan po 80 kr. liter. (221—5) Na zahtevanje pošlje tudi vzorce. :*>3ia^::««w»tK! V prijazno zmanje Plzensko pivo iz xnoši6eua.e3ee pivovarne v ^Plzr^-o. katerega izh-^rna kakovost jo od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v LJubljani: Gosp. Fantini, restavrater,Gradišče št. 2; I Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Maliču"; „ Bilina & Kasch, pri „Roži"; | „ Fr6hlich, hotel pri „Slonu". Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišče St. 2. V steklenicah imajo je v izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo in gospod Praunseiss. Friderik jRelm ^08—9) generalni sa«topnik, Oradeo, Jang-femgasse it. 1. Št. 58 m. S. sv. (253-2) oooooooooo Razpis službe. Na mestni nemški deški 5 razrednici je v stalno popolnitev izpraznjeno jecLn.© uLoan.© mesto z zakonito določenimi službenimi prejemki. Prosilci za to službeno mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje vlože" najpozneje a.o 2. metrcajsL ±33©. 1- pri podpisanem šolskem oblastvu. Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ne bodo jemale v poštev. C. kr. mestni šolski sv6t v Ljubljani dne* 2. svečana 1899. i»iiivi^idihrdifc4atf Uljudno naznanjam, da sem v zvezi z drugimi gospodi ctrroill banko v Ljubljani za slovenske pokrajine in se priporočam v posredovanje vseh bančnih in borznih opravil, nakup in prodajo srečk, pupilarno varnih državnih in drugih vrednostnih listin po dnevnem kurzu. Nakazila plačil na vsa večja mesta, inkaso menic ln nakaznic, eskompt bančnih menic in otvoritev grirc-lconto (tekoči račun), obresti od dne do dne po 3% za 10 dni, 37s°/o z& 20, 4»/0 >& 30 dni, 4'V/o sa 3 mesece. Z velespoStovanjom (271—3) AJ[ak«s Versec bančna pisarna, Šelenburgovo ulico ftt. 3. i-s^ ^ o « ^> ^ ~ o ^ ^ <^ ~ ^ ^ ^> ~ o ^ ~ ^ ^.^.M.a*.v.-i Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 79