Poštnina plačana v gotovmi.
Leto LXVHM št. 195
\
Ljubljana, sreda 29. avgusta 1934
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemči nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, rnseratnl davek posebej. — >Slovenskl Narode teJja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTTO LJUBLJANA, Knafl jeva uflca Ml 5
Telefon: 3122, 3123, 3324, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1,. telefon st. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190, — JESENICE, Ob kolodvora 101
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št- 10.351.
UPOR V HEIMVVEHRU
Policijska preiskava v vojašnici Heimwehra — Borba heimvvehrov-cev v Floridsdorfu s policijo — Spor zaradi vojašnice
Dunaj. 29. avgrusta AA. V tukajšnjih Doluradnih krogih trde, da rjo avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnig na skupščini Društva narodov pokazal zastopnikom Velike Britanije, Francije in Italije celo vrsto dokumentov, iz katerih se bo jasno videlo ,da je Nemčija po svojih narodno socialističnih organizacijah pripravlja prevrat 25. julija t- 1.
London. 29. avgusta, r. Reuterjev urad je objavil ve*»t z Dunaja, da so včeraj močni policijski oddelki izvršiB preiskavo v vojašnici Heimwehra v Floridsdorfu, nakar so aretirali večje število heimvvehrovoev. Red so napravili v vojašnici šote po boju, ki je trajal celo uro.
Dunaj, 29. avgusta, r. O včerajšnjih dogodkih v Floridsdorfu se je zvedlo, da so se opoldne pojavile policijske čete v dveh avtomobilih pred vojašnico flo-ridsdorfskega Heimwehra, ki je bila prej socialdemokratski dom. Ta dogodek je izzval veliko senzacijo. Policijske ukrepe so tolmačih v tem smislu, da je del heimweh rovcev, nameščen v tej vojašnici, prešel k spodnje-avstrijskemu Hedmwehru, zaradi česar je nastal spor, komu naj pripade poslopje. Vsaka skupina je zahtevala vso zgradbo zase. Da bi se temu prepiru napravil konec, je vojašnico zasedla policija, ki bo ostala v njej, dokler se to vprašanje končno ne uredi. Vesti o spopadu ob priliki zavzetja vojašnice se z uradne strani ne potrjujejo.
Izenačenje obrambnih organizacij
Dunaj, 29. avgusta, r. Včeraj se je vršila seja avstrijske vlade po povratku kancelarja dr. Schuschnigga iz Italije. Seji je prisostvoval tudi podkancelar Starhemberg, ki se je vrnil iz Solnogra-da. Na seji je kancelar Schuschnigg obširno poročal o svojem sestanku z Mus-solinijem. Kakor se doznava sta Italija in Francija obvestili avstrijsko vlado, da ne bosta nasprotovali nameravanemu izenačenju avstrijskih obrambnih organizacij, ki jih namerava "lada združiti v enotno fronto, da bi bdle pomožni organ vojske.
Razpust Landbunda
Dunaj, 29. avgusta, r. Ker so bffi. aretirani vsi znani prvaki Landbunda, na katere se je vedelo, da so bili v opoziciji proti sedanjemu političnemu sistemu, je uradni tisk pričel zelo srdito kampanjo proti bivšemu podkancelar ju Winklerju ter ostalim vplivnejšim voditeljem Landbunda. ki dokazuje prave vzroke velike ogorčenosti v vladnih krogih proti tem zastopnikom avstrijskih kmetov. Kakor je znano, so poslanci Landbunda odklonili svoječasno, da bi prisostvovali seji okrnjenega avstrijskega parlamenta od 1. maja, na kateri je bila sprejeta ta nova avstrijska stanovska ustava.
Zaradi ntfhove odsotnosti ni bila do-
sežena legalnost uveljavljenja nove ustave, ker vlada ni dosegla v parlamentu potrebnega kvoruma, za kar se ima zahvaliti landfouiidovcejrn, katerih glasovi so predstavljali jeziček na tehtnici Sedaj objavlja vladni tisk hude obtožbe proti Landbundu, češ, da so po zaneslivjii podatkih njegovi pristaši sprejeli za svojo abstinenco v parlamentu podkupnino od narodno-socdahstione centrale v Monako ve m, Listi z »Reiohspost« na čelu navajajo, da so se landibandovci prodali za 170 tisoč šilingov (poldrag miftjan Din). Za sedaj m" izšla o tem nobena ofici-elna in avtentična objava. Ker se nahajajo vsi voditelji Landbunda v zaporih, je treba te verzije sprejeti z rezervo in počakati, dokler se ne bodo pričele sodne razprave proti voditeljem Landbunda. ko bo šele mogoče ugotoviti, kaj je resnica v tej stvari.
V zvezi z aretacijo poslanca Ba-chrngerja je bil odrejen razpust Landbunda, ki je obstojal kot društvo tudi po razpustu političnih strank. Kakor poročajo Hsti, sta bila Bachinger in njegov pomočrrik Pamperl izročena vojaškemu prekerrru sodišču, ki ima izvesti proti njima sodno postopanje. Kakor trdido listi, so v preiskavi proti njima ugotovili, da sta sklenila bojno zvezo z narodno socialistično stranko in da sta bila poučena o pripravah za narodno socialistični prevrat 25. juftja.
Avstrija išče posojilo
Avstrijska vlada bo v ženevi zaprosila za novo posojilo, ki naj bi služilo kot pokritje stroškov ob
Dunaj, 29. avgusta. Oticietni avstrijski krogi ne objavljajo ničesar o vprašanju posojila, ki ga bo Avstrija zahtevala v Ženevi, oa tudi listi ničesar ne pišejo o tem. Kakor tr-dijo, so pogajanja o stvari že v ^eku, toda podrobnosti in način posojila še niso določeni. Z nemške strani širijo ve*>ti, da bo posojilo znašalo 300 milijonov šilingov. To je vsota, kolikor so veljali prevrati meseca februarja in julija. Avstrijski krogi še niso zavzeli stališča glede te vesti, -zato bo nemška cenitev višine posojila najmanj preuranjena.
Praga, 29. avgusta. Vest, da. hoče Avstrija -zaprositi v ženevi novo posojilo za stroške zadušitve narodno-socialističnega prevrata, se živahno komentira v češkoslovaški javnosti. »Lidove novine« pišejo, da se avstrijski proračun vzdržuje že nad lO let. v ravnotežju s pomočjo subvencij raznih evropskih držav v obliki dveh posojil Društva narodov, za neobičajno slabost, ki jo je v preteklem polletju pokazala Avstrija im zaradi zmanjšanje odporne sHe naipr-ajn narodno-socialisti>čni agitaciji pa se inozemstvo ne more delati materijalno
odgovorno. Ust >A Zet«, ki pripada b koncernu »Češkega slova«, pravi, da se za to novo posojilo uporablja formalno izsiljevanje, kakor da bi se hotelo reči: će želite, da ostanemo neodvisni, potem nam to plačajte. Evropa hoče gospodarsko pomagati Avstriji, ker je imela slabo vlado, ki je hakenkreuzlerje naravnost vzgajala, nakar jih ni mogla obvladati. Če bi imela avstrijska vlada čvrsto roko, ne bi sploh •prišlo do narodmo-socialističnega prevrata in izdatke za njegovo u-dušitev bi si lahko prihranila.
Pariz, 29. avgusta. AA. Avstrijski trgovinski mimister Tschuler je izzavil dopisniku »Petit Jouroala«: Avstrija je dolžnik, ki redno plačnu je svoje dolgove. Druge države bi ji lahko mnogo pomagale, če bi ji dale možnost še večjega izvoza. Avstrija je dežela izredno velike volje. Upam, da bo letošnji i<zvoz za skoraj 100
milijonov večji od lanskega.
List pripominja k tem«: Ne gre samo za ohranitev Avstrije, temveč mogoče tudi za ves evropski mir. Zato je potrebna takojšnja nujna pomoč.
Spor zaradi nemških dolgov
Oster nastop angleškega tiska proti izjavam
dr. Schachta
London, 29. avgusta. AA. V fokajšrrjiih poJW3Cii.il m finančnih krogih je zbudil go- | vor guvernerja nemške državne banke dr. Scbachca v Lipskem precejšnje neaadovo*)-stvo. Londonski finančni časnik »Tmaticial News* pravi med drugim:
Govor guvernerja nemške državne banke dr- Sdradhta v soboto pr* otvoritvi sejma v Lipsfreirn je sijajen dokaz n^rodno-sot^isfiične morale na fmančnern polhi. BritaasSri i^oznilci zdaj vedo. kako se tim je ravnat", zakaj iz besed dr. Schachta se vidi, da je Semči-ta mnenja, da bi bđo neotapsno, če bi tuje vlade napravule diplomatske korake*, da jim Nemčija plača zaostale domove. Nemška vlada, pravi da tre >fžflanc*al News«, sme biti mnenja, da bi hCia takšna kretnja tirjm v4ad ne okusna, toda mi na Antgleškem in v drugih državah misfimo, da so poizkusi Nemcev, ko teptajo z nogami vse dosedanje konvencije, neokusni kn da v tem pogled n Nemčija n»-ma absolutno nikake morale v trgovinskem pogrJedu-
Reforma napadalnih oddelkov
Berlin, 29. avgusta, g. V na rodno-s oca-fctičnai napadalnih formacijah se opaža zadnje dni zopet živahno gibanje. Zdi se, da so vsaj prehodno ustavili odipnste iz teh oddelkov, zaradi česar je namestil vznemirjenja nastalo spravljivo razpolc-fe strogo napada+»3i organizacv se
doznava, da je novi štabni šef Lutze dobil zagotovila, da se redukcije v teh oddelki ne bodo izvršile v tako obilni meri, kakor je bilo to doslej nameravano. Menijo, da s« je Hitler dal pregovoriti k opustitvi prvotne namere, da se sfcrčHo napadalni oddelki na najmanjšo mero. Po poročilm rz krogov napadalnih oddelkov znssajo do ?edaj izvršeni odpusti na ima n j eno tretjino- Berlirrslci oddefk;. ki so štet 150 do 170 mož, so sedaj zmanjšani na približno 100 mož. Za crnji oo+bodi napadahrh oddelkov so sluzih" za to, da se tem oddelkom zopet vrne pojemajoča samozavest Na strankinem kongresu v Nurenbergu bo sodelovalo približno 130.000 mož napadalnih oddelkov. Oči-vidno se hoče Hitler napram tem formacijam pokazati spravljivega, vprašanje pa je, ali rrjrhove redukcije verrdarfe ne bodo potrebne az finančnih vzrokov.
Aretacije friozemcev v Berlinu
Berlin, 29. avgusta. AA- Pod pretvezo, da delajo propagando zoper Hitlerja, so oblasti aretirale delegate protifašistične mladine, in sicer 4 Angleže, 4 Spance in 2 Francoza, ki so hoteli obiskati Thalmanna, da vidijo razmere v koncentracijskih taboriščih.
Zaroka angleškega * princa
London. 29. a^rusta. A A. Kakor se do-znava, se je princ Jurij, četrti sin arrsrle-škega kralja, zaročil z srrško princeso Marino, h~
Klajpedsko vprašanje
Pariz, 29. avgusta. AA. »Petit Parimen* posveča daljši članek položaju v Klajpech in priporoča skrajno pozornost, češ, da po mnogih informacijah pripravljajo Nemci tamkaj državni udar neregularnih čet, da se zopet polaste Klajpede. Tudi >Matin« računa z možnostjo, premišljenega napada na Klajpedo, kjer je hitlerjevska agitacija dobila že podoben značaj kakor tragični dogodki na Dunaju. »Journal« pa misli, da bo več sto milijonov trgovinskih dolgov, ki si jih je Nemčija prihranila, ko ni plačala v zadnjih mesecih uvoženega blaga igralo pomembno vlogo v mednarodni politiki bodočih dni.
Stabilnost zlatega bloka
Pariz, 29. avgusta. AA. Finančni minister Gerrnain Martin ho jutri predložil ministrskemu svetu načrt državnega proračuna. Minister je o tem izjavil poročevalcu >Excelsiorja«:
Deflacija proračuna je edina odrešilna pot. Nekateri govore o razvrednotenju denarja. To so neokusne sale. Ni stabilnost francoskega franka in drugih zlatih valut
kriva, da se mednarodni blagovni promet čim dalje bolj krči, temveč nestabilnost anglosaških valut, če bi frank dezertira! iz bloka držav, ki vztrajajo na zlatem standardu, bi bila posledica usoden polom na moralnem, materijalnem in socialnem polju. Razvrednoteni frank bi postal suženj funta, le-ta pa suženj dolarja. Paradoksno je govorjenje o devalvaciji spričo 80 milijardne zlate zaloge. To zlato pa v ostalem ne predstavlja samo poroštva za frank, temveč tudi zaloge, ki nam jih je zaupalo inozemstvo v shrambo.
Pred inflacijo v Ameriki?
Washington, 29. avgusta. AA. Morgen-thau je imel po radiu govor, v katerem Je namignil na možnost znatne inflacije, da se zniža narodni dolg. Državna zakladnica bi v ta namen dala na razpolago 2800 milijonov dolarjev, to je dobiček iz razvrednotenja dolarja in nacionalizacije zlata.
Zagrebški zbor
Beograd, 79. avgusta. AA. Uprava Zagrebškega Zbora razglaša, da ne veljajo vozne legitimacije za vožnjo po železnicah, ki jih je izdal zagrebški zbor, temveč legitimacije rumene barve, ki jih je izdala generalna direkcija državnih železnic. Uprava Zbora bo s svojim žigom potrdila, da je obiskovalec velesejma zares obiskal prireditev, in na podlagi tega potrdila bodo potniki imeli pravico do brezplačnega povratka.
Legitimacije, ki jih je izdal Zagrebški Zbor za popuste na parnikih Dubrovačke in Jadranske plovidbe. bodo veljale v to-jflgi da bodo potniki plačali voznino za nižji razred ter se bodo vozili v višjem razredu. Potniki, ki bodo nato nadaljevali vožnjo po železnici, si morajo nabaviti rudi železniško legitimacijo.
Na jubilejnem jesenskem »Zagrebškem zboru«: bo prvič uradno sodeloval tudi mednarodni zavod za izvoz v Rimu, ki bo razstavil predvsem tisto blago, ki zanima naš poslovni svet. Oddelek, kjer bo razstavljeno italijansko blago, ureja član zavoda Dante Petroni.
Vojna nevarnost
na Daljnem vzhodu
finančni minister o možnosti vojne z Rusijo aH Ameriko     Ameriško oboroževanje na morja
New York, 29. avgusta, r. *New York Herald« je objavil daljši članek o grajenju vojnih ladij v Zedinoeni-h državah. List poudarja, da je vse informacije dobil s službenega mesta, zaradi česar se morajo smatrati kot povsem točne. Ameriška admirali teta je spoznala, da zabteva današnji položad na svetu, zlasti pa na Pacifika, pripravljenost Zedinjenih držav za vsak primer. Zato ni izključeno, da bo program gTajeoja vojnah ladij za letos znatno povečan in da se bo istočasno pričela graditi še ena matična ladja, za tem 12 najmodernejših torpedniih rušilcev za visoko morje ter 6 torpedovk. Vse te vojne ladje morajo bati gotove v najkrajšem času, da bi mogli izkočrti že zastarele tipe ter razpolagati z najnovejšimi ladjami že prihodnje teto.
London, 29. avgusta. Japonski finančni minister Fui je izjavil novinarjem v Tokiu, da po njetgovem mnenju ni mogoče misliti v danatšnjLh razmerah na vojno z Rusijo ali Ameriko. Japonska bi bila prisilijena k vojni samo, če bi bila napadena. Ta možnost pa za sedaj ne prihaja v poštev, ker sta Rusija in Amerika zaposleni z reševanjem težavnih notranjih vprašanj, pa jima zato ne preostaja časa, da bi mislili na nevarne pustolovščine, kakor bi bila vojna z Japonsko.
V komentarju te izjave japonskega fraiančnega ministra trdi japonski Ust >Yiy Štampo«, da je Fui najodločnejsi nasprotnik irrifitari stičnih krogov in da se sedaj pripravlja za akcijo, da bi v bodočem proračunskem letu znižal izdatke za vojsko.
Pobiranje taks v avtobusnem prometu
Po razpisu ministrstva za finance z dne IS. junija 1954, br. 36.921. je to ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za gradbe z odickom od 11. maja 1934, br. 36.291, odločilo:
1. Da   se   izvzetno od predpisa točke
110. 61. 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika v avtobusnem prometu ne uračunava v osnovo za odmero takse iz tar. post. 101 taksne tarife zakona o taksah 10% izredni prispevek za ceste, marveč je tega izločiti in računati 15% takso iz tar. post. 101 od čistega iznosa vozarine.
Zaradi tega je v bodoče pri obračunavanju te takse vzeti 20% od kosmate vozarine, od česar pripada 12% (3/5) državi tt* ime takse iz tar. post. 101, osti^n 835 pa banovini na ime izrednega cestn i^a pri-spevka.
Ako je torej cena vozovnice Din 6.—, znaša:
taksa iz tar. post. 101 taksne tarife (12%) E>in 0.72, izredni cestni prispevek (S%) Din 0.48, čista vozarina Din 4.80; 2. da vsaka banska uprava izvzetno od pr-dpisa točke
111. čl. 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika natisne avtobusne vozovnic«* v lastni režiji v obliki, predpisani v točki 110. čl. 107. imenovanega pravilnika in s cenami od 050 do 20 dinarjev, dalje 25, 30, 35, 40, 45, 50, 60, 70, 80, 90 in 100 Din;
3. da izdajajo mesečne, letne in estale naročene vozovnice avtobusna podjetja sama in veljajo zanje tudi nadalje predpisi točke 113. čl. 107. taksnega in pristcj-binskega pravilnika;
4. da se potniške vozovnice atodnjajo preko davčnih uprav, ki izvrše obračun ta-Icse iz tar. post. 101 taksne tarife in izrednega prispevka;
5. da veljajo za samoupravna telesa, Iri obavljajo avtobusni promet v lastni Težiji, predpisi točke 106. čl. 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika, in
6. da vrše nadzor nad izvrševaniem teh predpisov organi finančne kontrole s pod-
Eoro policijskih oblastev. Organi finančne ontrole imajo pravico ostati v vozu samo toliko, kolikor je potrebno, da se ;rvr?H pregled potniških vozovnic in dolžni so zlasti paziti na to, da je na vsaki vozovnici žig z dnevom izdanja.
K temu je pripomniti, da bo do popolne potrošnje zaloge dosedanjih vozovnic kraljevska banska uprava izdajala te še na dalje sama in da bo odslej zaračunavala od kosmate voznine 8% banovinski prispe« vek ter 12% državno takso.
Podjetja, ki državne takse niso vkaiku-lirala že v oblastveno odobreno voznino, marveč jo tej pribijejo, morajo tudi za ta pribitek izdati predpisano vozovnico.
Ukinjeni vagoni I. hi II. razreda
Beograd, 29. avgusta. AA. S 1. septembrom se ukinejo direktni vagoni I. in II. razreda na progi Beograd—Rogaška Slatina iprl vlakn št. 2, ki vozi iz Beograda ob 905, In pri vlafcu §t. 3, ki pride v Beo-I grad 6b 22.15.
Japonska pomorska politika
Pariz, 29. avgusta. AA. Havas poroča iz Tokija, da je neka ugledna .japonska politična osebnost v imenu japonskega zunanjega ministrstva izjavila japonskim in tujim novinarjem, da sta se japonski zunanji in mornariški minister popolnoma sporazumela zastran nadaljnjega izvajanja japonske pomorske politike. Ta osebnost je tudi izjavila, da bo japonska delegacija na uvodnih pomorskih razgovorih v Londonu oktobra t. 1. podala jcelo vrsto predlogov zainteresiranim državam glede znižanja oboroževanja. Japonska vlada bo pri tej priliki izrazila željo, naj bi v tej smeri delale tudi ostale države, ki bodo zastopane na pomorski konferenci v Londonu.
O washingtonskem dogovoru je ta osebnost dejala, da je odpoved tega dogovora odvisna od tega, ali bodo na londonski konferenci sprejeli japonske predloge ali ne. Vsekako je japonsko zunanje ministrstvo mnenja, da mornariško ministrstvo ne bo washingtonske pomorske pogodbe odpovedalo, dokler rje bodo sirani sklepi londonske pomorske konference.
»Matin« pa poroča, iz Tokija, da sta predsednik japonske vlade in mornariški minister imela konferenco m sklenila, da naj Japonska v najkrajšem času odpove washingtonsko pogodbo; v tem smislu so že storjeni koraki, da se o tem obveste države podpisnice te pogodbe.
Tokio, 29. avgusta. AA. Uradno razglašajo, da Japonska še ne misli zahtevati takojšnje odpovedi washingtonskega dogovora.
Ruski demanti
Moskva, 29. avgusta. AA. Uradno m demantira japonska vest, da bi bila Rusija odpoklicala vse rusko uradništvo na vzhodni kitajski železnici.
	1
	i
Švica proti Rusiji
Ženeva, 29. avgusta. AA. Društvo ii^-coskih katoliških dijakov je sprejelo na včerajšnjem zborovanju resolucijo, ki pravi: Splošna skupščina društva francoskih katoliških študentov, ki šteje 12.000 rednih in 35.000 podp. članov, je z nezadovoljstvom izvedela o nameri, da se Sovjetska unija sprejme v Društvo narodov. Zato izraza trdno upanje, da bo švicarska delegacija pri DN glasovala zoper sprejem Rusije v Društvo narodov in da se bo z vsemi silami borila, da ne bo v ženevsko ustanovo sprejeta nobena država, ki je doslej rušila evropsko civilizacijo.
Hitlerjev naslov
Berlin, J9. aguetd. AA. >>m*ko notranje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, da se bo Hitler v Nemčiji uradno imenoval hed in kancelar Nemčije, v uradnem občevanju z inozemstvom pa samo kancelar Nemčije.
Konec vojne v strels jarkih
Washington. 29. avgusta. AA. V zve© z nedavnimi reformami v vojsk; Zedinjenih držav izražajo najvišji ameriški častimiki, med njimi tudi načelnik glavnega generai-nega štaba general Mac Arthur, z zadovoljstvom prepričanje, kj vlada v amernžfci vojski, da je namreč minila doba bojevanja v strelskih jarkih. Zato, je rekel general Mac Arthur, se glavni ge*>era>hm Štab ameriške vojske zadnja leta twii teme l>ito pri(rrav*ja za premi kalno vojno in proučuje vse možnosti čim hitrejše mobilizacije kopnih s-il. črm večjega razvoja mehaničnih sil m letalstva, ker je prepričan, da bo v bodoči vojni igrala največjo vlogo hitrost.
Potres v Indiji
London, 29. avgusta. AA. Po veste!« !» Indije so v mestu Mu za f a rp uru občutili potres, ki je trajal več sekund. Ob prvih sunkih so se ljudje v brezumnem strahu razbežali na vse strani, boječ se, da ne pride do katastrofe, kakršna je doletela m* sto v januarju t. 1. Po dosedanjih poročilih ni človeških žrtev.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2298.74—2310. lo, Berlin 1325.14—1335.94, Bruselj 797.18—' 801.12, Curih 1108.35—1113.85, London 169.14—170.74, Newyork 3319.39—3347.65 Pariz 223.90—225.02, Pra^a 140^0—141.76, Trst 290.79—293.19 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem klirtnjru 7.95— 8.05.
INOZEMSKE BORZE Curih, 28. avg. Pariz 20.2O35. London 15.2950. Newyork 302, Bruselj 2«.28. Ma-drW 41.8750, Amsterdam 207.40. Berlin 119.75, Dunaj 57.15, Praga 12.72, Var*a<«6 5-7.40, Bukarešta 3.06.
Samo še danes ob 4., 7.15 in 9.15 monumentalni orijentalni velefilm:
1000 IN DRUGA NOĆ
Grandijozne svečanosti v carskih haremih! Pesmi! Igre! Plesi! IVAN M02HHEN ELITNI KINO MATICA
Za poživljenje
šentjakobskega okraja
Zaledje preživlja prehude čase, da bi se lahko od njega
bogatila mestna periferija
Ljubljana,  29. avgusta.
šentjakobski okraj kaže vse tipične «nake ostarelosti čedalje bolj in optimizem, da bi se lahko dvignila gospodarska aktivnost z nekaterimi več ali manj umevnim- itnputei, nima prave podlage. V&rokov zastoja v prometnem in gospodarskem življenju okraja je več lo vsi so precej jasni, ali bi vsaj morali biti vsem, ki jim je res pri srcu napredek a M vsaj obe tane k ju±ne^ra -dela našega mesta.
Sicer zastoj v šentjakobskem okraju ni nič posebnega. Primerjajte o. pr. životar-jenje v vzhodnem delu mesta, v šentpetr-skom okraju in v delu kolodvorskega okraja! Mnogi se ze!o motijo, ker prištevajo Ljubljano med velika mesta, ki so živahna, prometna ter gospodarska središča velikega zaledja in ki žive v pravem mestnem tempu, da so živahne ulice tudi na periferiji. Ljubljana je mesto z veliko periferijo in majhnim centrom. Popolne industrijske četrti nima, kmetije segajo še v mesto, tovarn je premalo za tako veliko mesto, da Ibi nanj bolj gravitirala bližnja in daljna okolica in v bližini Ljubljane so številna podeželska mesta, kar še bolj slabi gravitacijsko silo naše »prestolnice«. V primeri s svojo velikostjo Kranj privlačuje več delavstva kot Ljubljana. Kamnik pa n. pr. priteguje letoviščarje, dočim Ljubljane ne more .poživiti tujski promet in tudi kmet zadnje čase ne more več nositi denarja v mesto. Zdi se, da je Ljubljana že prevelika za svoje zaledje, da je že preohlapna in sanje o veliki Ljubljani bodo ostale najbrž vedno le sanje. Vsako mesto živi od "zaledja, a zaledju mora tudi kaj nuditi, ne more pa živeti od samega sebe.
Mestno središče se je premaknilo s Starega m Mestnega trga proti Prešernovi in šelenburgovi ulici ter Aleksandrovi in Tvrševi cesti. Starejši deli mesta so zaceli hirati kot zastareli, trgovin je postalo preveč, zlasti še, ko se je začel kmet čedalje bolj izogibati mesta. Sejmski dnevi so izgubili svoj pomen, zdaj kmetje ne puščajo več denarja v mestu ob njih, kvečjemu na davkarijah. Od dolenjske strani so prihajali kmetje prejšnje čase v mesto skozi šentjakobski okraj v strnjeni vrsti, 7»daj pa prihajajo po večini le oni, ki bi radi kaj prodali in ne da bi ku>aovali. V šentjakobskem okraju so pa tudi začeli zapirati obrate; zvonarna ne daje več kruha množici delavcev, ki so tudi puščali mnogo denarja v okraju. Meščani iz
Ribarska razstava
Ljubljana, 29. septembra.
Zveza ribarskih društev dravske banovine priredi letos na jesenskem velesejmu v Ljubljani ribarsko razstavo.
Ribarstvo pridobiva od dne do dne na veljavi. Je to pojav umnega razumevanja v gospodarskem, tujsko-prometnem in športnem pogledu. Moderno in praktično oskrbovanje naših potokov, skrb za pravilno negovanje vode in gojenje rib, z eno besedo umno ribogojstvo vodi edino do lepih uspehov. Kljub vsej škodi in škodljivcem, ki jih mora ribogojstvo žal vzeti v račun, mora biti vzornemu ribiču ?t:ilna skrb, da se izogne oviram z vsemi zakonitimi sredstvi. Premagati jih more. Na nspehfh ugotavlja svoj napredek in iivi v zadovoljstvu, da njegovo delo ni bilo zaman.
Ribarska razstava bo pokazala de'o in trud ribičev v preteklosti, razkrila bo današnje stanje ribarstva in doprinesla dokaze, da se z umnim gospodarsrvo-n vendar le da doseči tudi gmotni dobiček, ki mora izpreobrniti tudi miselnost onega dvomljivca, ki vidi v ocenjevanju gospodarskega pomena ribarstva vedno lo pomisleke m zre v razstavi edino le uzado-vol'*cnie lovske športne strasti.
Dobro nasajena voda izkazuje najmanj i3ti dohodek, kakor s trudom obdelano po-lie bregov, skozi katere te vije potok. Razstava hoče s svojimi historično zanimivimi predmeti prikazati tudi delo preteklosti. Nazorno hoče predočiti razvoj med tem, kar je nudila voda človeka pri skromnih lovirnih sredstvih do današn'ega časa. ki kaže bolj in bolj izpopolnjeno m raciionalno izkoriščeno ribjo lov.
Navzočnost domačih, oddaljenejših In inozemskih posetnikov, uglednih strokovnjakov bo pripomogla, da se bodo z združenimi silami pomnožili izgledi na uspeh, k? «a zasleduje razstava s to prireditvijo.
Razstava je naša. pristno domača. To pa ne moti naših športnih ribičev, da bi odvračali pozornost od tujega, ki sc zc-more prilagoditi našim razmeram. Koliko ja predmetov, ki leže raztreseni med staro Šaro. na podstrešjih in zapuščenih lokalih. Ribiški pribor raznih vekov ima v zgodovini razvoja tega priljubljenega s-oorta vedno toliko privlačnega na sebi, da priveze človeku spomin na ono dobo za nekaj trenutkov. Naši ribiči so teh pre^me-poživi izmero in mnogoličnost razstave je še vedno dobrodošel. Da pa ne bo razsta-tov nabrali že obilo. Komur je na tem, da va pusta, prazna in da ne bo dolgočasila, hočemo v kratkih potezah orisati, kako nameravajo ribiči prireditev poživiti. V razstavnem paviljonu bo žuborel živ potoček Mala umetna reka se bo vila vzdolž paviljona. Tok njen bo vijugast. Voda se bo spuščala v rahlih skokih preko kotanj in korit. Potok bo založen z zelenim rastlinjem, o tanje pa bodo obložene s prodom, ki bo nudil dovolj zavetja in skrivališč živim ribam. Po razmerju vodne temperature, globine, deročine založena bodo korita s številnimi sladkovodnimi ribami naših krajev. Nebroj vrst raznih rib in ribic je v naših potokih. Vseh vrst ribe bodo plavale, oskr-
d rug i h okrajev pa nimajo nobenih posebnih opravkov v šentjakobskem okraju
Vprašajte n. pr. Bežigrajčane, šiškarje ali prebivalce kolodvorskega okraja, če hodijo kupovat na Stari trg! Celo na trg za kurivo navadno ne prihajajo, ker jim je preveč od rok. Trnovčani pa tudi navadno ne hodijo čez Ljubljanico.
Letos so hoteli poživiti promet v Šent-jako:«kem okraju z živilskim trgom, ki so ga otvorili na Sv. Jakoba trgu. Toda doslej Se ni bilo pravega učinka, kaže celo, da bo živilski trg s časom povsem zaspal, ker se ga gospodinje izogibajo, čeprav bo živila na njem celo nekoliko cenejša kot na glavnem trgu. Velika napaka je pač v tem, da je novi trg preblizu starega. Pred vsem je pa tudi treba upoštevati, da nov; trg nima pravega okoliša; preblizu je Trnovo, kjer jim pač ni treba kupovati zelenjave in daleč ni čez Gruberjev prekop, kjer tudi pridelajo dovolj zelenjave Ln so-čivja. In gospodinje vselej raje kupujejo tam, kjer je večja Izbira, a nemogoče je. da bi bil šentjakobski trg kdaj tako založen, kot je glavni. Pomisliti je trata še, da ima glavni trg že nekako tradicijo in da mnoge gospodinje kupujejo stalno od enih in istih prodajalk. Na šentjakobskem trgu bi bilo živahno le. če bi preselili tja vse ter sploh odpravili živilski trg na Vodnikovem trgu. Tega pa ne kaže že zaradi tega, ker ima zdaj živilski trg centralno lego in ker se središče mesta premika proti severu in ne proti jugu.
Od novega živilskega trsa si torej Sent-jakobčani ne morejo mnogo obetati. Navidez je bila to dobra injekcija, vendar se gospodarsko življenje ne da tako enostavno poživiti. To je umetna vzpodbuda, zaleglo bi pa te, če bi se dvignila industrijska delavnost (toda šentjakobski okraj nima tudi pogojev za razvoj industrijske če-trti). Zaledje preživlja prehude čase. da b^ se lahko od njega bogatila mestna periferija. Razumljivo je tud: dovolj, da ne more biti lokalnega gospodarskega noži vijem ja, če je v zastoju celota. Nesmiselno bi bilo trditi, da trpi zaradi zastoja samo šentjakobski okraj, ko tožijo prav tako v mestnem središču nad slabimi časi.
Vse to jasno dokazuje, da ne bodo mogli zbuditi šentjakobskecra -okraja k intenzivnejšemu žfvljeniu z nmetr<;m' vzpodbudami ter da je obsojen na životarjenje. dokler se ne zboljšajo splošne gospodarske razmere.
bovane v potoku. Od sulca in soma do malih ribic, vse bo vrvelo v koritih. Občinstvo bo ta naravni nogled tembolj ugajal, ker so korita na razgledni strani opremljena s stekleno steno, ki bo dopuščala premotrivanje rib do potanfc.-vsti Op<l*" sejmskih prireditvah navajeni, da smo občudovali male postrvice v odprtih bazenih. Na tej razstavi bo pogled na živo ribo omogočen tudi v notranjščini paviljona ne glede na dnevno svetlobo, ki jo bo nadomeščala žarka luč.
Tn Še nadalje so si stavili ribiči nalogo, da morajo biti v poteku ribe. ne ribice. Obljubljajo nam mo^ernec? sulca. soma. Večje ščuke in več kilogramske postrvi so že zagotovljene.
Podani so torei pra\ vsi pogoji, da bo ribarska razstava prava atrakcija jesenskega velesejma.
Živilski trg
Ljubljana. 29. avgusta. Gospod in ie zopet ne kažejo več tako veKkega zan manja za dobrote tega sveta na našem živilskem trgu, niti ribe jim ne dise več tako. kot prejšnji teden. Danes Zavladalo na trgu mrtvilo. Zelenjadnii trg je bil nekoliko manj založen kot je ob sobotah. Na ribjem trgu *o se gnetli največji ljubite rji r b. vendar ni bilo več posebnega navala.
Včeraj ni bik) tunja na r3>jem trgu, danes pa ga je zopet prispelo 300 kg. ~~ Zdaj se meščani ne bodo več mastHi tako z nj'im, kajti cena je poskočila, ker je izvoz v Italijo zopet dovoHen. Danes so ga prodajali po 16 do 18 Din kg. Ce so pa dra«e ribe in meso, se gospodinje ne morejo pritoževati nad cenami1 sadja. Na sadni trg je neprestano navaL Prejšnja leta je bil sicer rudi dobro založen s sadjem, vendar je letos še bolj. Cena jabolkom je zelo padla ter prodajajo rrecej lepe po 2.50 Din log, samo obtolčena so precej. Prejšnia teta so prevladovale češplre na sadnem trgu, letos je pa več j-aiboik m hrušk. Kaže, da letos niso posebno pTŽH-obijeni češpljevi cmoki, gospodinje raje kupujejo jabolka in hruške kot če§pije. Ttidn breskev je letos posebno mnogo na trgu. Danes so prodajali najcenejše celo po 3 Dm kg, kj seveda niso lepe in ne dobre. Breskve letos prihajajo na oaš trg iz našita vinorodnih krajev. Na stalnem sadffrem trgu prodajajo že deli časa zcflo lepe in marsikdo bi mrslfl. da so uvožene iz PtaRje, toda letos konkurirajo tako domače južnemu sadju, da so ga skoraj povsem -zpodrinite. Groatre je zdaj najcenejše po 4 D;n log.
Na zelenjadnem trgu, kjer je danes vladalo precejšnje mrtvilo, kot da so se meščani prejšnji teden tako najedli rib. da ihn zdaj sploh nič več ne diši. se uveljavlja predvsem iesenska zelenjava, n. pr.  zelje  m  sočme,   nekoliko  manj je
pa že Ntrocjega fižola, ker je fižol ze začel zoreti. Vendar se to Se ne pozna posebno pri cenah. Najboljši fžol je po 3 Din, druge vrste pa še vedno po 1.50 do 2 Din. Krompir prodajajo v splošnem že po 75 par kjg. Mnogo je paradižnikov, ki so letos tudi dobro obrodili, zato dobiš najlepše po 2 Din kg. Zetinate glave so po dinarju srednje debeline, zeieno kolerabo prodajajo po 5 komadov za dinar, kumare dobiš tr: komade za dinar, letna salata lepa glava stane 50 par hi po ista ceni je endivija, edino špinača je nekoliko dražja, po dinarju merica ln cvetača se zdi gospodirhjani predraga, ker jo prodajajo po 4 Dm majhne glave.
Cena jajc se pa rekordno d v ga. Danes so iCh prodajah; ne posebno lepa že po 75 par komad, torej po teti ceni kot kg krompirja, vendar jih gospodinje kupujejo baš zato, ker se boje. da se bodo še po-dražjh.
Zaposlenost v juliju
Ljubljana, 29. avgusta
Po statističnih podatkih OUZD v Ljubljani izkazuje od vseh industrij tekstilna še vedno najboljšo zaposlitev (12.807 zavarovancev) in največji letni prirast 2546 delavcev. O nevarnosti hiperprodukcije tekstilnih izdelkov se je že ponovno razpravljalo. Tekstilni industriji sledi gezdno-ža-garska, ki je imela v juliju 7093 zavarovancev in letni prirastek 702. Za trgovino so merodajni podatki Trgoskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani. Pomembnejše nazadovanje izkazujejo samo tri industrije .in sicer pridelovanje kože z letnim nazadovanjem 253 delavcev, gradnje nad zemljo (zidarstvo) z letnim nazadovanjem 291 delavcev ,in kovinska industrija z letnim nazadovanjem 312 delavcev .
Sezijsko naraščanje zaposlenosti je najpomembnejše pri gostllničarski obrti (leto-viščarji), kjer znaša prirast napram prejšnjemu mesecu 344 ali 10.90 odst. V juliju je bilo zaposlenih v industriji na področju OUZD v Ljubljani 82.835 zavarovanih delavcev ali 4503 več, kakor v juliju lanskega leta.
10 letni deček utonil
Ivančna gorica, 28. avgusta.
Neurje zadnjih dni je povzročilo v nekaterih krajih na Dolenjskem precejšnje poplave, predvsem ob železniški progi proti Novemu mestu. Zlasti potok Višnjica. ki teče mimo Višnje gore in Ivančne gorice proti Muljavi, je na več mestih zapustil strugo in se razlil preko polja in travnikov. Pri vasi Mlesčevu se je Višnjica izpremenila v pravcati hudournik, ki je ogrožal tudi banovinsko cesto Stična-žužemberk. Le s težavo je požirala struga pod betonskim mostom na Mleščevim in Mrzlim poljem naraslo deročo vodo.
Na tem mostu se je v ponedeljek popoldne okrog 5. ure igral 10 letni deček Jože Ce-glar p. d. ščitnikov iz Mleščevega. Metal je v zrak trsko in jo lovil z rokami. Naenkrat pa mu je zmanjkalo tal in je padel v močno narasli potok. Ljudje so od bližnjih hiš opazili nesrečo in neki fant je brž tekel na pomoč. Voda je potegnila nesrečnega dečka pod most ter ga nesla z veliko silo dalje. Pri bližnji jelši se je še skušal v obupu oprijeti vej, a mu ni uspelo. Od časa do časa se je pojavil nad penečo se vodo, pa zopet izginil pod kalno površino. Fant, ki je skočil v vodo za njim, ga ni mogel doseči. Pritekli so še drugi ljudje, ki so pa menda vsi izgubili glavo, bo bližnjih hiš vendar ni bilo daleč, kjer bi z lahkoto dobili primeren drog ali vrv, a to ni nikomur padlo na um. Deček je ponovno izginil na dno; ker se precej časa ni pojavil, so ljudje opustili nadaljnje iskanje.
2 uri po nesreči je voda naplavila truplo na travniku, 800 m od mostu, kjer je deček padel v vodo. Vsaka pomoč je bila tedaj že zaman. Truplo ubogega fantka, ki je obiskoval 4. razred ljudske šole v Stični, so prepeljali v mrtvašnico.
Naše «rt***ll$če
DRAMA
Sobota, 1. septembra: Ob pol 19. uri Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju.
Nedelja, 2. septembra: Ob 16. url Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju. — Ob pol 21. uri Slehernik pred Marijino cerkvijo v Celju. — V primeru neugodnega vremena bo vse tri pred-stave v celjskem Mestnem gledališču.
OPERA
Sobota, 1. septembra: Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Nedelja, 2. septembra: Ob 20. uri Poljaka kri. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 3. septembra: Zaprto.
Torek, 4. septembra: Zaprto.
Sreda, 5. septembra: Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmotiični dvorani.
četrtek, 6. sepitembra: češka vaška svatba. Izvaja Narodopisna spoleonost iz PLzna.   Izven.  Znižane čeme.
Petek, 7. septembra: Jenuia. »Izven. Znižane cene.
Sobota, 8. septembra: Sveti Anton, vseh zaljulbljenih patron. Premiera operete. Izven.
Nedelja, 9. septembra: Ob 15. uri Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopisne spoleonosti iz Pizna. Predstava je na letnem gledališču v Tivoliju. Izven. — Znižane cene.
★
Ljubljanska drama je v minuli sezoni absolvirala vrsto svojih rednih gostovanj v celjskem Mestnem gledališču. Za zaključno predstavo je bila dogovorjena uprizoritev Horfmannsthal - Zupančičevega »Slehernika«. To delo uprizori sedaj ljubljanska drama v soboto in v nedeljo v Celju na javnem trgu pred Marijino cerkvijo. V slučaju neugodnega vremena bo uprizoritev istočasno v Mestnem gledališču Sobotna predstava je ob pol 7. uri zvečer, v nedeljo, dne 2. septembra pa sta dve predstavi, to sicer prva o±> 4. uri popoldne, druga ob pol 9. uri zvečer. Celjane tn prebivalce celjske okolice opozarjamo na Izredni užitek, ki jim ga bo nudila predstava »Slehernika«.
Narodno gledališče začne v sobote, dne 1. septembra s predsezono in uprizori nekatera dela lanskega repertoarja. V soboto, dne 1. septembra se. poje zvečer opereta >Ples v Savojne v znani odlični
zasedbi. To opereto smemo prištevati med ona dela te vrste, ki so imela na našem odru prav gotovo največji uspeh. V nedeljo, dne 2. septembra se ponovi opereta »Poljska kri« s prekrasno Nedbalovo glasbo, poino veselih, živahnih poljskih ritmov, pred vsem opozarjamo na plese, ki se iz-vajajo v tem delu. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol. Začetek obakrat ob 20. url.
Redna gledališka sezona 1934'35 se otvori dne 22. septembra.
Abonma za sezono 1934/35 bo razpisan takoj v prihodnjih dneh. Pri razpisu bo objavljen tudi repertoar drame in opere za novo sesono.
ŠOLSTVO
— šola podružnice Glasbene Matice v Novem mostu naznanja, da se vrši vpisovanje učencev od 3. do 7. septembra 1934 dopoldne od 9.—11. v šolski solbi v Sokol-skem domu Pouk se prične 15. septembra. Poučevalo se bo klavir, gosli, flavto, sok> petje, glasbeno teorijo, mladinsko petje, slednje brezplačno. Ker je nadaljnji obstoj šole zaradi finančnih tefckoč odvisen od števila vpisanih učencev, se starši in njih namestniki vljudno vabijo, da priglase čim več učencev.
_ >*a Glasbeni šeli v Kranju bo vpisovanje od 1. do vštevši 5. septembra, vsak dan  od  10.  do  12. ure v pritličju realne
gimnazije. .
— Opozarjamo na vpisovanje v šolo G»as-beno Matice t Ljubljani, ki ae vrsi dna 1-, 2. in 4. septembra v Gosposki ulici št. RTI. Na šoli Glasbene Matice se poucutejo prav vsi glasbeni predmeti kakor na dri. kon-servetoriju. za katerega se vrsi vpisovanje ravnotam v dneh od 1 do 7. septembra. Šola vpisuje dopoldne od 9. do 12. in od 15. tlo 17. ure. konzervatori i pa dnevno od 9. do 12. ure dopoldne. Sola Glasbene Matice zar-ne z rednim poukom 5. odnosno 7. septembra, konservatorij pa dne 15. septembra.
— Vpisovanje v I. mestni otroSki vrtce, ki se je preselil z Ledine na Tabor, bo v soboto 1. septembra od 9. do 12.
— Banovinska kmetijska Sola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 6. septembra t. 1. enodnevni tečaj za razbiranje in vlaganje sadja. Tecajj se prifn* ob 9. uri z\n-traj.
— Drž. realna gimnazija v Novem mestu Vpisovanje učencev v I. razred bo 5. septembra dopoldne, vpisovanje učencev s tujih zavodov pa 2. septembra od 10. do 12. ure. K vpisu morajo učenci prinesti bočno izpolnjeno, s 5o Din kolkovano in od staršev podpisano i»rijavo, zadnje letno izpričevalo, rojstni list in potrdilo o višini nepo-sredneffa davka. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra, redni pouk se bo pričel 11. septembra- Ravnateljstvo.
SPORT
Nadaljevanje balkanskih iger
Danes popoldne se bo v sokolskem stadionu v Zagrebu ponovila štafeta na 4X400 metrov, ki je bila prvi dan Balkana jade razveljavljena. Kakor znano ,se bo ta točka ponovila na protest Grkov, ker je zadnjega tekača njihove štafete oviral neki funkcij onar. Tekli bosta samo grška in naša štafeta. Spored bodo izpopolnili juniorski lahkoatleti v starosti do 18 let, ki bedo nastopili v vseh panogah tekov, metov in skokov. Pred štafeto se bodo prvič po veliki zmagi v Londonu predstavile naše hazenasice .ki so tako Častno zastopale Jugoslavijo na svetovnih ženskih igran. Nasprotnik jim bo kombinirana družina.
Za danes je na sporedu sestanek tehničnega odbora balkanskega komiteja. Včeraj je minister za telesno vzgojo dr. Andjelinović priredil v počastitev voditeljev balkanskih reprezentanc svečani banket v Gradske m podrumu. Udeležilo se ga je 43 oseb, med njimi tudi zastopnik Mednarodnega olimp. odbora dr. Schmidt iz Dunaja .
Včeraj je balkanski komite sprejel brzojavne zahteve bolgarskega kralja Borisa, predsednika grške republike Zaimisa ln predsednika turške republike Muetafe Ke-mal paše na pozdravne brzojavke .ki so jim bile poslane o priliki otvoritve balkanskih iger.
Atenski Msti so o Balkanijadi priredili posebne izdaje in se izredno laskavo in pohvalno izražajo o organizaciji V. balkanskih iger v Zagrebu.
Iz Novega mesta
— Se h kmetske mu taboru v Novem me*tu. Kakor smo zvedeli, bodo posetili kmets&U tabor pokrovitelj g. ban dr. Drago Marušič, minister g. Pucelj, poslanci ■ g. Kline, g. Koman, g. Mravlje, g. župnik Barle itd. Kmetski tabor bo o tvoril s pozdravnim govorom pododborovi predsednik, na kar bodo sledili progmatični in idejni govori visokih predstavnikov. Tabora se bo nadalje udeležilo devet okoliških društev Zveze kmečkih fantov in deklet, in sicer: iz Birčne vasi. Bele cerkve, Dvora, Toplic, Podhoste, Straže, Gotne vasi, Rožnega dola in Talčjega vrha Posetila ga bo tudi črnomaljska skupina, ki pojde na plesni festival v Ljubljano.
— Sen t Jernejev sejem je bil letos zaradi deževnega vremena srednje obiskan. Največ kupčij je bilo sklenjenih na živinskem sejmišču, kamor je bilo prignano več sto glav živine. Tudi s prašiči je bilo živahno prekupčevanje. Cena živini je bila od 3.75 do 4.50 Din, prašičem pa 6—7 Din. Svete Katarine trg so zasedle kmetice s čebulo, ki je bila prav poceni. Trg sv. Flo-rijana pa se je spremenil v sadni in živilski trg. Stojnice na glavnem trgu so bile malo obiskane, poleg tega pa niso prišli običajni sejmarji, zlasti od ljubljanske strani. Največ stojnic so imeli usnjarji.
— Pretep v St. Jerneju. V nedeljo je stopil 28-letni Črtalič Ignacij iz Grobelj pri št. Jerneju v neko gostilno na pol litra. Tu je prisedel k fantom, ki jih je poznal. Kmalu je prišla v to gostilno skupina fantov, ki se je z gosti zapletla v prepdr. V prepiru je Cr tatic pri solil enemu izmed fantov zaušnico. Fantje so razburjeni zapustili gostilno in odšli na dvorišče. Ko je črtaJCč zapustil gostilniško sobo in stopil na dvorišče, ga je nekdo na dvorišču zabodel z nožem, v hrbet in ga nevarno poškodoval Nesrečni fant se zdravi v bolnici Usmiljenih bratov Tja so pripeljali tudi 2?f t. m 12-letnega pos. sina Mirka Klemen-čiča iz Sel pri Metliki. Fant je pred domačo hišo zlezel na bukev, pri tem se mu je
odtomila veja in padel je kake štiri metre globoko ter si zlomil desno roko v zapestju.
— Nesreča. Drvar Grabnar Janez iz Mirne vasi pri Trebelnem je s svojima to. variši podiral bukve. Pri tem mu je odžagani hlod padel na levo roko, odčipnil dva prsta, dva pa tako hudo pretisnil, da bo enega najbrž izgubil. Tudi on se zdravi v bolni d
KOLEDAR
Danes: Srela, 29. avgusta, katoličani: Obgl. J. K., želided.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica:  1000 ln druga noč. Kino Dvor: Mumija. •K!"c Šiška: Tarzan.
Teniški   dvomateh   Beograd   : Ljubljana
ob 14. na Iliriji.
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Mr. Bahovec, Kongresni trg 11, mr. Hočevar, LjuiHjana VII, Celovška cesta 34, mr. Ustar, šelonburgova ulica.
Gibljemo se vnvto na v*se strani. Sreča naša, da imamo vsaj gibanje. bi nam
pttdla &e trša. Toda bog Kranjca nikoli ne zapusti in tako mu je poslal Jva m k a rraka naravnost izpod neba. dn sta nam pripomogla do novega slovela po šle nem svetu. Zdaj nas dobro poznajo ie v$i fUh rodi, razen morda Eskimov in sibirskih Ostijakov: Zato moramo skrbeti, da se bomo lahko pogovarjali z vsemi tujci, kar bi jih kdaj privabil k nnm i/6Vfl Kranjskih klobas in cvička. Tufih jezikov se moramo oprijeti z vso vnemo, da jih bomo znali čim prej. Kdo nam pa jamči, da se ne spustita prihodnjič izpod neba k nam dva Turka ali Kitajca, tn kako nerodno nam bo, čc jima ne bomo mogli povedati niti kje sta.
Ker so nam pa Francozi najbližji in ker tudi najbolj skrbe za najt. se moramo najprej lotiti francoščine, v kolikor je Jfe ne znamo. Z brati Francozi se ne da govoriti v nobenem drugem ieziku. najmanj pa v našem domačem. Zastran naših vrlih skavtov ne bomo v zadregi, njim že gre bratski jezik za silo; kar je pa nas starejših, bo najbolje, da se pridružimo mogočni armadi gasilce\\ Med njimi bomo imeli najlepšo priliko gojiti francoščino in širiti duh bratskega naroda.
Naše prostovoljne gasilske čete so namreč zavzele stališče, da postani vsa gasilska literatura in administracija pri nas dvojezična: slovenska in francoska, v znak, da se držimo gesla: Zvestoba do groba. Nekafera naša gasilska društva in čete že manifestirajo bratsko ljubezen do zavezniškega naroda na papirju. Tako ima prostovoljna gasilska četa v Kačji ridi na kuvertah natiskano: »Prostovoljna gasilska četa Kačja rfd*, spodaj pa *Compagnie nationale des sapeurs pompiers a Kačja rfd«r.
Kar uho ti poboža, tako lepo se sliši to. Živeli posnemalci!
% Jesenic
— Smrt starega rudarskega veterana, V ponedeljek popoldne je po kratki bolezni preminul v 77. letu starosti g. Razinger Valentin, vpokojenec Bratovske skladnice in bivši hišni posestnik ob Ilirski ulici na Jesenicah. S pokojnim je legla v grob stara jeseniška korenina, mož stare izumirajoče rudarske garde. Kot 15 letni mladenič je začel delati v rudokopih K ID pri Savskih jamah, na kar je po opustitvi rudnikov nadaljeval z delom v tovarniškem kamnolomu. Po 53. letu službovanja pri enem in istem gospodarju je stopil v pokoj. Tmjeva je bila njegova življenjska pot, saj sta s pred letom dni umrlo soprogo dala življenje 14 otrokom in sta jih morala preživljati z borno plačo delavca-rudarja. Bodi težko preizkušenemu možu ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem naše sožalje.
Iz Metlike
— Dela za vodovod so se pričela. Kakor smo poročali že zadnjič, je novi občinski odbor sklenil, da se začne gradnja prepotreb-nega vodovoda. V ponedeljek so slovesno pričeli z delom Ob 11. uri dopoldne se je pri izviru Obrha zbral ves občinski odbor in mnogo meščanov. Po prihodu gg. Engel-berta Gangla, sreskega načelnika dr. Frana HraŠovca, narodnega poslanca Daka Mak ar-ja, prosta g. Gregorja Cerarja in zastopnikov mestnega gospodarskega odbora je predsednik občine g. Ivan Malešič s pozdravom otvoril slovesnost in se vsem prisrčno zahvalil za dosedanje sodelovanje in naklonjenost. Njegova posebna zahvala je veljala tudi gg. dr. Fuxu in dr. Banu, ki sta poleg drugih mnogo pripomogla, da je prišlo do u resni Če j a te davne želje in najvažnejše potrebe Metlike. Z željo, da bi čimprej stekla voda v mesto, je zasadil prvo lopato, a za njim vsi drugi, vsak s kratkim nagovorom. Srečen, da je doživel ta zgodovinski trenutek, se je župan g. Malešič ponovno vsem udeležencem zahvalil in zaključil pričetek pomembnega dela za bodoči razvoj Metlike.
— Oblak se je utrgal v noči od nedelje na ponedeljek. Silnemu bliskanju in tre-skanju je sledil naliv, kakršnega v našem mestu že davno ne pomnijo. Lilo je kakor iz škafa. Ljudje so vstajali iz postelj, prižigali luči in molili. Sele drugi dan so bile vidne posledice nočnega neurja. Zaradi silnih množin vode je narasel hudournik Sulica, prestopil bregove in uničeval vse, kar je dosegel. Dva mlina je silni vodni pritisk popolnoma porušil in deloma odnesel. Njive ob hudourniku so uničene in je voda odnašala celo zemljo s kulturami vred. Vihar je napravil ogromno škodo v sadovnjakih, kjer je na sadnem drevju polomil mnogo vej in otresel napol dozorelo sadje. Stari ljudje trdijo, da tako grozne noči Se ne pomnijo.
— Poroka. Pred kratkim sta se poročila g. Turk Stane, učitelj v Metliki, ln učiteljica gdč. Marija Ganglova, hčerka prvega podstaroste Sokola kraljevine Jugoslavije g. Engelberta Gangla. Mladoporočencema že-lima obilo sreče in zadovoljstva v življenju!
— Učiteljske premestitve. Iz št. Janža pri Krškem je premeščena v Podzemelj pri Metliki učiteljica gdč. Josipina žlebnik, iz Sel pri Metliki je premeščen v Presiko v ljubljansko okolico učitelj g. Fran Marolt, Iz Ljubljane je premeščena v Metliko učitelja ga. Turk Marija.
Vofočfte — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON44
31
avgusta
BO OTVORITEV NOVE SEZONE
z veleopereto
KRALJA VALČKA
Renate Mtlller, Paul HOrbiger, Willy Fritsch, Rose Barsony. Glasba po motivih Josipa Lannerja in Johanna Straussa. — ELITNI KINO MATICA
DNEVNE VESTI
— Lspremembe   t   državni   službi. Za
podnadaornika policijske straže II. razreda v X. položajni akupini sta imenovana policijski stražnik I. razreda zvaničnik Franc Sevšek in policijski stražnik II. razreda zvaničnik VTiktor HufnageL, oba pri upravi policije v Ljubljani. Vpokojena sta policijski nadfftražnik pri pred<stojništvu mestne policije v Mariboru Ivan Doričič in policijski etražnrk 1. razreda pri upravi policije v Ljubljani Franc Humar
— Iz banovinske službe. Imenovan je za banovine k etra uradniškega pripravnika pri banski upravi v Lj-.ibljani ing. Janko liu-fon; v višjo skupino je pomaknjen banovinski tehnični pristav ori banski upravi v Ljubljani inž. Maks Dekleva.
— Pra\ilnik o obvoznem zavarovanju prevozni&kih podjetij. Na temelju zakona o obrtih je trgovinski minister izpreinenil pravilnik o obveznem zavarovanju prevoz-nizkih podjetij z dne 30. Julija 1934. Prevozniška podjetja ,ki vzdržujejo promet v trenutku uvel javi jenja tega pravilnika, morajo zavarovati potnike v smislu določb tega pravilnika najpozneje v 60 dneh po njegovem uveJJavljenju in o zavarovanju doprinesti dokaz pristojnosti banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Prevozniška podjetja, ki že imajo zavarovanje na podlagi odredb banskih, oblastnih .mestnih tn drugih uprav ,ga morajo spraviti v sklad z določbami tega pravilnika tudi v 60 dneh po njegovem uveljavljen j u in doprinesti o tem dokaz pristojnosti banski upravi.
— Zborovanje Jugosiovenskega plin ar. skeg* in vodovodnega udruženja. V ponedeljek je bSla v Zagrebu 9. glavna skupščina JugxD6lovenskega plinarskega in vodovodnega udruženja, na kateri so bile zastopane plinarne in vodovodi iz vse države. Poraba plina v naši državi je zadnje leto zaradi gospodarske krize prvič po 10. letih nazadovala za 5.5 odstotkov. Vodovodna statistika, ki bo obsegala okrog 600 vodovodov, še ni sestavljena Za predsednika udruženja je bil ponovno izvoljen ravnatelj zagrebške plinarne ing. Stejan Crnekovič. Olavni skupščini so prisostvovali kot gostje tudi delegati iz češkoslovaške in Poljske. V zvezi z glavno skupščino se je vršila tudi seja uprave Zveze jugoslovenskih, češkoslovaških in poljskih plinarskih in vo_ vodnih udruženj.
— K°ngres slov^n^kih mest. Zveza slovanskih mest: bo imela v septembru v Pragi kongres .ki mu bodo prisostvovali zastopniki jugoslovenskih. Češkoslovaških, bolgarskih in poljskih mest.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastaranje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice«, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki, strokovne veličine, izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova grencica« celo t>ri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Sad eno milijardo gre vsako leto •» zrak. I'prava državnih monopolov je obja-tobaka in tobačnih izdelkov v naši državi, --ila te dni zanimive podatke o potrosnii Na prvem mestu je savska banovina, ki notrosi za tobak na leto 334.600.000 Din, Zagreb sam pokadi za 93,700 000 Din tobaka in tobačnih izdetkoov. Dunavska banovina izda za tobak na leto 236 milijonov drinska 157, dravska 154.500.000 (Ljubljana 37, Maribor 36. Celje 21, Ptuj 18 milijonov), vardarska banovina 113.600.000 Din, primorska banovina 52.600.000 Din, vrba-ska 86,700.000 Din in zetska 87,600.000 Din.
— Slavna poljska umetnica v Splitu. Skozi Split je potovala v ponedeljek zvečer slavna poljska umetnica Jadvlga Smo-sarska. ki nastopa zadnje čase tudi v filmu.
— Zborovanje naših obrtnikov. V nedeljo ob 10.30 v veliki dvorani hotela Mi-klič v Ljubljani delegatsko zborovanje vseh okrožnih odborov, obrtnih »druženj in društev dravske banovine. O splošnem gospodarskem položaju in našem obrtništvu bo poročal podpredsednik zbornice TCH g. Josip Rebek, o davčni obremenitvi in eksistenci obrtnega stanu član zbornice TOI in banovinski svetnik g. Jakob Za-dravec. o nujni potrebi stanovske zaščite obrtnega stanu član okrožnega odbora obrtnih združenj iz Maribora g. Miha Vah-tar, o propagandi domačega dela pa podpredsednik obrtnega društva l£ Ljubljane g. Fran Iglic.
— Iz službenega lista. >SJuŽbeni list« kraljevske banske uprave dravske banovi-ne-c št.69. z dne 29. t m. objavlja zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč, norme za izvajanje del iz asfalta in za izolacije, norme za zvarjeni jeklene konstrukcije, objavo o pod al jašavi začasnega trgovinskega sporazuma med lrraljevinama Jugoslavijo in Ru-munijo, razglas banske uprave o pobiranju taks v avtobusnem prometu, obja-ve banske uprave o pomranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz ^Službenih novin«.
— Trgovski Ulet 7 Metliko. Te dni smo
vabili pripadnike trgovstva, ki so se učili ali služili  v Metliki, da posetijo svoj, učni
br*«   T7le* Ko v nede>** ° a«^«*->Kt-„ ;,int.
niškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane 5.4)
in prihaja \ Metliko i*, u..>c. ^, jetnikov pa pridne že v soboto. Zbero se pri narodnem poslanca g. Makarjtu, kamor so vabljeni tudi vsi metliški trgovci in sedanji nameščenci, v nedeljo ob 11. bo pri Sv. Poku maša za umrle šefe in tovariše, ob 12. v Makarjevi restavraciji nagovor predsednika sestanka 2. Viktorja Engelmana iz Šmarlna v Tuhinru in sklicatelja g. Gustava Robeta iz Beograda. Ob 12.30 bo izročeno bivšemu učitelju šolskemu upracitelju g. BaTletn pohvalno pismo v znak priznanja in zahvale. Po obedu odidejo izletniki ob 15. na žegna-
uje k Trem faram. Vse drugo bo določeno
med skupnim obedom.
— Ra«id društev. Podružnice Ujedinje-nega saveza železničarjev Jugoslavije Borovnica, Brezno, Ribnica, Brežice, Celje, Grobelno. Jesenice, Lesce, Logatec, Maribor L, Maribor II., -Maribor III., OrmoŽ, Murska Sobota, Ptui, Prage rako, Rakek, Ro-eratec, Sevnica. Tezno. Trbovlje, Videtn-Krško, Vuzenica, Zalou, Zidani most in Ljubljana, so se razšle.
— Harmonika ie našla v zadnjih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih je, ki se ne bi z lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki ie narodni instrument v pravem pomenu te besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tudi v Nemčiji, Švici. Belgiji in Holandaki. Posebno ee goji igranje na kromatično harmoniko. Vsak Igralec bo, kakor hitro občuti osrečujoče notranje veselje  veled  lastnega  znanja,  obžaloval, da
že preje ni priučil temu insrtrumenntu. Ta umetnost ni nikomur nedosegljiva. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslov. harmonikarjev dne 8. septembra t 1. na Ljubljanskem celeseimu.
— Izletniki v Skopi je in južno Srbijo od 8. do 15. septembra o priliki kongresa planinskih društev v Skoplju priredi »Putnike v Ljubljani, kjer se dobe programi in sprejemajo pri m ve do 2. septembra t L
SAMO šE DANES!
MUMIJA
Povest o stari egiptski mumiji, kateri je neki zdravnik dal življenje. Čudni doživljaji egipčana v današnjih dneh. Naslovno vlogo mojstrsko poda Boris Karloff. Danes ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini
Din 4.50 in 6.50. »ZVOČNI KtVO DVOR«       Telefon 27-30
— O festivalu slovanskih pP«ov in »lo. venske glasbe, ki ga bomo imeli med jesenskim velesejmom v Ljubljani, bo govoril drevi med 19. in 20. v beograjskem radiu ljubljanski podžupan g. prof. Evgen Jarc.
— Poljski letalci v Beogradu. V septembru prileti v Beograd eskadrila poljskih vojaških letal pod vodstvom komandanta poljskega zrakoplovstva generala Rajskega.
— Domače pletenine, zlasti nogavice, dokolenice, sviterje posebno cenimo ter .p h
rujemo kot nekak zaklad, ker vedno bolj izginjajo, ker primanjkuje volne za te izdelke, ki se izdelujejo v malih množinah. Letošnja razstava ovac naj poživi rejo teh živali, da bomo pridelali vsaj za domače pletenine, ki so toliko cenjene, dovolj fine volne. Obiščite našo razstavo ovac in koz ter se prepričajte, da imamo doma dobro pasmo, ki nam da>e volno za te pletenine. Razstava se vrši od 8. do 10 septembra-
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, tu pa tam deževno, temperatura brez bistvena h izprememb. Včeraj je deževalo z redkimi izjemami po vseh krajih nase države. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 24, v Splitu 23, v Ljubljani 21.4, v Zagrebu, Beogradu, Skoplju 21, v Mariboru 18.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1, temperatura je znašala 15 stopinj.
— Težka ZeH>zniftka nesreča. Na železniški progi med Rumo in Kraljevico se je pripetila v ponedeljek popoldne težka železniška nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Beograjski brzovflak je zavozU na prelazu v voz Petra Aisenmanna iz Puhtnca. Mrtvi so obležali na progi Eisemnann, njegov zet Schafer in njegova žena, gtn Lorenz je pa dobil težke poškodbe. Vzrok nesreče se ni znan.
— Zagrebški klobučar, ki ima pet žen. Na železniški policiji so včeraj zasliševali klobučarja Ivana Tubikanca. ki Ima pet žen. Najprej ae je oženil z 22-letno Ljubo Sašičevo. druga njegova žena je bdla Anka Pintarić. tretja Julka Pokupec. Četrta Anka škofjanec, peta pa Ruža Balažić. Vae je tudi opeharil za denar in ko so na policiji tarnale, se jim je smejal.
— Smrtna nesreča, v tovarni v Bede-kovčini blizu ZagTeba se je pripetila včeraj popoldne smrtna nesreča. 15-letni Ciril Novosel je hotel po mostičku v visini drugega nadstropja iz enega poslopja v drugo, pa so se mu trttfe deske pod nogami zlomile, da je padel na tla in si prebil lobanjo. Prepeljati bo ga hotett v zagrebško bonico. na je že med prevozom umrl.
— Obesil se je, ker ga je žena pretepala. V Moderčinu pri Karlovcu so našli v ponedeljek zjutraj obešenega 49 letnega kmeta Josipa Domakiča. Mož se je bil spri doma z ženo in odšel je k sosedu, kjer je pravil, da ga žena pretepa. Boječ se škandala on žene nikoli ni udaril. Večkrat ga je žena napadla rudi z nožem. Končno se je nveličal pekla v domači hiši in si končal življenje.
Iz LfoMiane
—Ij Poziv Ljubtjani in okolici. Lrdelež-ba narodnih noš pri festivalu. Glavni pripravljalni odbor za festival slovanskih narodnih plesov prosi in vabi vse one dame in gospode v Ljubljani in okolici, ki imajo pristne narodne noše, da se prijavijo za udeležbo pri sprevodu narodnih noš. Sprevod se bo vršil v soboto 8. septembra ob pol 11. uri dopoldne. Prijave sprejema ustmeno ali pismeno pisarna festivaia v mestni posvetovalnici vsak dan od 8.—12. in od 15.—18. Glavni pripravljalni i*dbor.
- Izprememoe v našem letalcem prometu. S koncem avgusta se konča letna sezija zračnega prometa iz Ljubljane na Sušak In v Celovec. V veljavo stopi s 1. septembrom novi red letenja ki se ta-premeni v toliko nasoroti sedanjemu, da bomo imeli dnevno samo eno zvezo s Sušakom in to z letalom, ki odleti iz Ljublja- ! ne ob 8.20 in se vrne v Ljubljano zvečer I ob 18.05 Zračna zveza s Celovcem se za letos ukine in se bo pričela Sele prihod je
leto v mesecu maju. Po dosedanjih dispozicijah bo vzdrževan reden zračni promet
po novom redu letenja do 15. se-ptemfora.
—Ij Tudi na Poljanah malo grade. Večja zgradba je bila le Prelovškova hiša na Poljanski cesti. Na Zrinjskega cesti je pa te dni nazidalo podjetje Tannies eno nadstropje na poslopje JožeftSca. Nedavno so prebarvali zvonik cerkve sv. Jožefa, cerkev sama je pa ostala, kakršna je bila.
u— Upravnik policije Vekoslav Kerdovan se je vrnil z rednega dopusta in je spet prevzel posle.
—Ij A«f alti ran je Blelwei«ove ceate Je
končano od Aleksandrove ceste do Nunske nlice v obeh plasteh. Zaceli so asfaltirati prvo plast od Nunske ulkve proti Rimski ce»tL Kdaj bp delo končano, je res težko
reči
—Ij   Kolonija    Kola    jugoslov. sester
iz Kraljevice se vrne v četrtek 29. t. m, ob 20.36 preko Karlovca v Ljubljano. Starti, pričakujte svoje otroke!
—Ij Uprava Hubadove župe JPS poziva vsa včlanjena pevska društva, da se obvezno udeleže sestanka In pevske vaje 'a-nes ob 30 v Hubaiovi dvorani Glasbeae Matice. Pozvani so naslednji pevski zbori: Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Slavec. Sloga, Krakovo-Tmovo, Grafika, Tabor, P. H. Sattfier. Sava-LJubljana, Mo*te, Bežigrajsko pevsko društvo. Narodna čitalnica v Sp. Šiški. Danica na Viču. Note prinesite set>oj: E. Adamič: Cuj nas zemlja. Zdravica, Ti. ki si nas ustvaril, za moški zbor; za mešani zbor pa A. Foerster Naše gore tn M. Hubadovo harmonizacijo* Gor Čea lzaro.
—Ij Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati tod. najugodnejši nakup pri Fr, P. Zajcu, Izpraša nem optiku, Ljubljana. Stari trg 9 Ceniki brezplačno 3-T —Ij Nove pevke in pere© sprejema pevsko društvo >Ljubljanski Zvon«. Vpisovanje ee vrši v društvenih prostorih v Mestnem domu, levo, I. nadstropje in sicer v Četrtek, petek in soboto od 18 do 20 ure.
Iz Celja
—c »Slehernik« v Celju. Gostovanje ljubljanske drame s Hofrmannsthal-fcupan-člčevem »Slehernikom« bo definitivno v soboto, dne 1. in v nedeljo, dne 2. septembra. Uprizoritev »Slehernika« bo pred Marijino cerkvijo, v slučaju neugodnega vremena pa v celjskem Mestnem gledališču. Prva uprizoritev je v soboto ob pol 19., v nedeljo 2. septembra pa sta dve predstavi, popoldne ob 16. in zvečer Ob pol SL Predprodaja vstopnic v knjigami y>X>o-movina^
_c Vpisovanje v šolo Glasbene Matice
v Celiu bo v soboto 1. septembra in naslednje dni do preklica vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Vse podrobnosti glede vpisa, ukovine in zadevnih pogojev so razvidne na razglasni deski na hodniku v 1. nadstropju na Slomškovem trgu 10. Gojenci se lahko priglasijo tudi po pošti. Ravnateljstvo daje na željo tudi pismena pojasnila.
—c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 4. septembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. Raz-lagova ulica 8, pritličje, levo.
—c Ukinitev električnega toka. Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 2 septembra od 5.30 do 15. zaradi popravil na daljnovodu zopet ukinila dobavo toka za Celje in okolico.
ć VOĆNI  KINO  »SOKOLSKI OOM< v Siškl. — Telefon 33-87_
Samo še danes in jutri ob 7. in 9. tiri
Tarzan
V glavni vlogi Jonny vVeissmuller V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Pride! ROMAN ENE NOĆI
_ S športnega foruma. Poverjeništvo
jLAS v Mariboru je nameravalo povabiti za 6. september lahkoatletsko reprezentanco Bolgarije, ki sodeluje na lahkoatletskih igrah v Zagrebu, da bi se pomerila z reprezentanco Maribora. Tekmovanje pa mora iz tehnično finančnih razlogov žal odpa-sti. Tako bo Maribor prikra>Saa za veliko športno senzacijo, ki bi bila h*rrati tudi manifestacija bratstva z Bolgari, saj bi ti pr* vič obiskali Maribor. Tekmovanje bi se vršilo pod pokroviteljstvom jugoslovenako-bol-garske lige v Mariboru in bi bil to njen prvi nastop v javnosti. Res škoda!
_Z brevirjem »zdravila« ljudi in živali.
Mariborska policija ima sedaj opravka z napol smešno in napol resno zadevo. Dobra znanka policije Marija V. je od nekod iz-taknila mafiniški brevir in prišla na prav svojevrstno idejo. Ker so pač slabi časi, je hotela z brevirjem nekaj zaslužiti. Napotila se je na Dravsko polje med kmete in se zlasti sukala okrog gospodinj. Povpraševala jih je po zdravju in če je zdrava njihova živina. Kakor je pač ženska navada, so ji pričele nekatere gospodinje tožiti o svojih bolečinah v želodcu, nogah in ne vem še kje. Prav to pa je podjetna ženska iz Maribora hotela. Pravila je, da ima čudodelno knjigo in kdor moli Iz nje, takoj ozdravi. Seveda so bile gospodinje nad vse navdušene za to čarobno >zdraviloc in dajale so originalni zdravnici visoke vsote za njeno pomoč, ta 1600 Din. druga zopet 2000, kakor je pač bila petična. Kdo bi pa ne žrtvoval nekaj stotakov za ljubo zdravje. Marija iz Maribora pa je svojim pacijentkam strogo zabičala, da ne smejo o čudodelni knjigi nikomur povedati, ker sicer ne bodo ozdravele. Kakor v pravljicah. Vsaka je imela čudodelno knjigo nekaj časa. Čitale in čitale so po zdravju hrepeneče žene. toda uspeha ni bilo. Potožile so se »čarodejki«, ki pa jih ie znala potolažiti. Končno je pa podjetno ženšče razkrinkal neki dijak, ki je v čudodelni knjigi spoznal — mašniški brevir. Seveda se bo Marija V., ki si je z masno knjigo kovala lepe denarce, to svojo zdravljenje bridko obžalovala.
— Pred oltar. V soboto sta se poročila v cerkvici na Pete rs ki gori upravnik mestnih podjetij mariborske mestne občine g. Franjo Peric in gdč. Aduška Troštova iz ugledne primorske rodbine. Obilo sreče.
— Drzen vlom. V ponedeljek zjutraj je neznanec vlomil v delavnico sladoledarja Isa Osmanoviča v Barvarski ulici ter odnesel kovčeg z vso vsebino. Tako je bilo Osmanoviču ukradeno 520 Din drobiža. 3 Šilingi, srebrna žepna ura, 4 denarnice. 2 potna lista, obrtno dovoljenje, davčna potrdila in razne druge važne listine v skupni vrednosti 1200 Din. Vlomilca zasledujejo
Zakaj vfem je ves njen ponos!
Kako se sveti ognjišče/ bele pećnice, obroči, držaji — skratka vsa kuhinja. Ampak — pri kuhanju se   sve zamaže.,
KAJ STORITI?
muz
Malo V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse  se zopet sveti!
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
Sokolstvo
Sokolski nastop v Kozarjah
Sokolska četa Kožarje, ki je bila ustanovljena lansko leto pod okriljem matičnega društva Sokola na Viču, razvija uspešno svoje delovanje med tamošnjim prebivalstvom. Kljoib rasnim zaprekom se četa krepko udejstvuje, kar je pokazal lanski javni nastop in pa dramatične predstave, ki jih je prirejal dramski odsek v pretekli zimski sezoni. Velika ovira večjemu in uspešnejšemu razmahu je pred vsem pomanjkanje lastne strehe. Danes ima četa svoje prostore pod gostoljubno streho br. Pavlovčiča, ki pa nikakor ne odgovarjajo, ker so premajhni bodisi za telovadbo ali druge prosvetne prireditve. Mlada sokolska četa zato zasluži za svoje delo vso moralno in gmotno podporo me-rodajaiih faktorjev, ki naj bi ji omogočili postaviti skromen lasten dom. Da dobi četa svoje prve potrebne dohodke, priredi v nedeljo 2. septembra na vrtu br. Ku-šarja (pri dolgem mostu) svoj II. javni telovadni nastop. Vsi oddelki se za nastop marljivo pripravljajo, saj je mlada in marljiva četa letos pokazala svoje veliko aktivno udejstvovanje. Udeležila se je vseh večjih in manjših nastopov bratskih društev in čet, zato je dolžnost teh, da tudi v nedeljo poinoštevilno poseti>o bratsko četo in s tem pokažejo bratsko pomoč itn solidarnost.
Javnega nastopa se udeleži poinoštevilno tudi matično društvo Sokol na Viču z vsemi svojimi oddelki, vabimo pa k sodelovanju tudi ostala bratska društva, predvsem lz bližnje okolice in pa iz Ljubljane, zlasti udeležba ljubljanskih sokolskih društev bi morala biti čim večja, da dobi mlada četa tudi moralno podporo bratskih edinic.
Natančnejši spored bomo še objavili. Opozarjamo na ta nastop tudi cenjeno ott>-činstvo, da v nedeljo pohiti na prijeten iz-prehod v Kožarje, obenem pa se udeleži javnega nastopa   Zdravo! Na svidenje!
Lahkoatletske tekme
sokolske župe Kranj
Sokolska župa Kranj priredi v soboto 8. in v nedeljo 9. septembra na Jesenicah tekme v raznih panogah lahke atletike, ki jih je razpisala takoj po župnem zletu v Kranju. Za te tekme vlada skoraj pri vseh društvih veliko zanimanje in se obeta zlasti lepa udeležba tekmovalcev in tekmovalk iz bratskih društev Škofja Loka, Kranj, Stražišče, Radovljica, Bled, Koroška Bela, Javornik in Jesenice. Tekmovalo se bo za župno prehodno darilo, prapor, za katerega so se v tem letu že vršile župne smuške tekme v Mojstrani in tekme na orodju na župnem zletu v Kranju. Tekma obsega za člane: tekma vrst v Sesteroboju, tekma posameznikov v poedinih disciplinah, štafetni tek društvenih vrst 4X100 m. Tekma članic obsega: Tekma vrst in posameznic v sesteroboju, tekma posameznic v poedinih panogah, štafetni tek društvenih vrst 4X75 m.
ćiani: vrste in posamezniki v sesteroboju tekmujejo: v prostih vajah, v skoku v daljavo z zaletom, v teku na 100 m, v skoku v višino z zaletom, v metanju diska, v suvanju krogle (oberočno). Tekma posameznikov v poedinih disciplinah obsega poleg zgoraj navedenih Se naslednje: skok ob palici, tek čez ovire, metanje kopja, metanje granate, plezanje po vrvi, troskok, tek na 200 m, plavanje na 50 m prosti stil.
Članice. Tekma vrst tn posameznic v sesteroboju obsega: proste vaje za 1. 1934, tek na 60 m, tek čez ovire 80 m, skok v daljavo z zaletom, skok v višino z zaletom, metanje žoge 2 kg.
Posamezne panoge. Poleg zgoraj navedenih, članice lahko tekmujejo v naslednjih poedinih disciplinah, in sicer: v metanju diska 1 kg, metanju kopja 600 gr. suvanju krogle 4 kg (oberočno) in plavanju na 50 m na poljuben način.
Vrste štejejo 6 tekmovalcev ali tekmovalk z 1—2 namestnikoma ali namestnicama. Za uspeh vrste se štejejo uspehi 6 najboljših v vrsti. Za ocenjevanje disciplin služi tekmovalni red Jugoslovenskega lahko-atletskega saveza, dalje tekmovalni red za sokolske medzletne tekme v Ljubljani leta 1933 in določbe za lahkoaletske tekme v Zagrebu 1. 1934.
Za vse discipline so določene minimalne mere, ki so razvidne iz tekmovalnega reda za I. medzletne tekme v Ljubljani 1. 1933.
Razpored tekem na Jesenicah je nasled-
nji: Dne 8. septembra ob 8. uri se prtftne
tekma članov in članic v posameznih panogah in v izmenskem teku 4X100, oziroma 4X75 m
Dne 9. septembra ob 8. uri pričetek tekem članov in članic v vrstah in posameznikov (-ic) v vrstah v še sto robo ju. Ob 1L uri se pričnejo tekme Članov in članic v plavanju v kopališču g. Cufarja na Jesenicah. Vse tekme, razen plavanja, se vrše na lepo urejenem športnem igrišču SK Bratstva na Jesenicah.
Zbor vseh tekmovalcev in tekmovalk je v obeh dnevih ob U8. uri v Sokolskem domu, od koder je skupen odhod na tekmova-lišče. Police za skok v višino, kopja, diske, krogle in žoge naj prineso tekmovalci s seboj na Jesenice. Tekmovalci in tekmovalke naj se pripeljejo iz smeri Ljubljana s turi-stovskimi vlaki, iz smeri Bohinja ta Rateč pa s prvimi jutranjimi vlaki in imajo glasom pravilnika za vozne olajšave polovično voznino, ako se vozi 10 udeležencev z ene postaje. Imeti pa morajo potrdilo od so-kolskega društva, katerega člani so ta morajo imeti pri sebi članske legitimacije.
Iz Trbovelj
— Praznovanje pri rudnika. Rudnik objavlja, da se bo v četrtek radi zalrvntifei v jami praznovalo. Jfomestu četrtka pa ee bo obratovalo v soboto, dne 1. septembra. Kako se bo prihodnji mesec obratovalo, zaenkrat Še ni znano, vsekakor pa najmanj v takem obsesru kot v mesecu avgustu.
— Slabo vreme. Večdnevni nalivi so .so napravili znatno škodo- Zlasti ceste m pote ©o močno izprana, ponekod je posestnikom nasulo na polja in travnike velike množine peska in gramoza. Treba bo mnogo dela m truda, da ee vsa izphavljena pota spravijo zopet v red. Toda ne le na cestah in potih je vodovje povzročilo veliko škodo. Tako je ajda. ki je c cvetju, skoraj povsod etločena na tla tako, da se ne bo več dvic-nila, močni viharji pa so otresli nedozorelo eadje. Mnocjj kmetje so imeli tik pred nalivi pokošeno o tavo, ki jo je deževje sprem enfK> v gnoj. Ubotri kmet!
— Letošnja gradbena sezona. V gradbenem pogledu vlada v letošnjem letu v naši dolini pra-vo mrtvilo. Nikjer ni videti novih zgradb. Ljudje niti začetih ne morejo dovršiti. Tako se vidi pod Terezijo več hišic, katerih gradnja traja že dve tri lete, pa vee kaže, da tudi letos ne bodo dovršena. Tudi v Gaberskem čaka niža g. Štrov-ea že tretje leto na dovršitev, ker pa 9*nE-bufe gospodar nekie v Srbiji, ni pričakovati, da bi jo kmalu dovršfL Na Tereziji so tri osemnajst družinske hiše že nekaj let dograjene, radi težke krize pa |th roH-nik ne more dovršiti. — Trbovlje bi bile gotovo danes že mesto, ko ne bi nastopila pred leti kriza, ki vee napredek zadržuje. In kaj vse bi še bilo, da ni nastopila kriza? Morda bo mnoge izučila, marsikdo bo pa hodil tudi še po stari poti, kadar bodo zopet na noči K boljSi časi.
Iz Trebnjega
— Učiteljske premestitve. Z odlotoom prosvetnega minietra sta na lastno pnvrn jb premeščeni v Trebnje učiteljica Nerima Mn-rija iz Velike doline pri Krškem in Trmiie Ida. učiteljica v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem.
— Silno neurje, ki ie trajalo že tri dni, ie povzročilo velike poplave. Ozemlje ob Temenici je globoko pod vodo. narasla Temenica pn rzgleda. katkor Široka reka. Ob prvem deževju je bilo večina travnikov ob Temenici pokošenih m je otava vsa uničena. Mnogo ie je odplavilo, ostala nepoko-šena srni je pod vodo. Mnoso škode je voda napravila tudi na ajdi in krompirju, A)da. ki je prav lepo kazala, je v naših krajih uničena, krompir pa gnije zalit od prevelike množine vode. Letina bo v eprosnem ^ slabša od lanske.
— Sokol. Pretekli teden ee je vršila seja društvene uprave in }e bilo določeno, da bo letošnji javni naatop v nedelj*> 9. septembra Članstvo in občinstvo na nastop našega Sokola opozarjamo.
V deželi večnega leda.
Mali Eskimo pravi med potjo v Solo: Oh, kako lepo je, danes miarno samo 10 stopinj mraza. To bo vrčema!
Ponson du Terrail:
1(J8
Lepa Židovka
Roman.
— Ven z njimi!
— Ven!
— Tiho!
Taki in podobni kHci so se razlegali od vseh strani, posebno ogorčen je bil pa neki mož na balkonu, ki ni bil nihče drugi, nego de Vertheuil.
— Prosim vas, prijatelji, nikar ne obraćajmo nase pozornosti, — je dejal de Mathaiin.
— Ha, ha! Zakaj pa ne?
— Ker sem trdno sklenil, da se nocoj ne bom zapletel v noben prepir in da se izognem vsakemu izzivanju.
XXVIII. ŽE ZOPET MEROTTE. Klečeč pri svoji postelji si je gospa de Lougval zakrivala obraz z rokami in bridko plakala. Zdaj pa zdaj je vsa obupana izgovorila ime tistega, ki ga je ljubila in ki naj bi bil drugi dan mrtev.
— Hektor! Hektor!
Dolgo je plakala, končno je pa vstala in si z robcem obrisala oči.
— Ah, ta podli človek, — je šepetala tn glas se ji je tresel od jeze! — Ta markiz! Ta podlež! Mar nimam pravice zasaditi mu bodalo v srce?
V predsobi so se začuli koraki in vstopila je komomica.
— Kako ste preživeli noč, gospa?
— je vprašala.
— Bolje, nego sem upala.
— Ali lahko gospa koga sprejme? Prišla je neka stara ženica.
— Naj vstopi.
Komornica je privedla ženico, sama je pa takoj odšla.
— Kaj bi radi? — je vprašala gospa de Lougval.
— Markiz de Mathaiin je včeraj izzval Hektorja de Vertheuila na dvoboj.
— To mi je znano, — je odgovorita mlada dama.
— Ne veste pa, kdo bo jutri ubit.
— Molčite, nesrečnica!
Morette se je samo zarezala in nadaljevala:
— Kaj, Če bi se vam ponudila, da bom rešila de Vertheuila? To storim, ne da bi priznala, odkod imam moč preprečiti dvoboj, ki se zdi med de Vertheuilom in de Mathalinom neizogiben.
— Kaj pa naj jaz storim? — je vprašala gospa de Lougval.
— Ah, skoraj nič. Markiz de Mathaiin je zaljubljen in tista, ki jo ljubi, ima neomejen vpliv. Poznam jo in treba jo je pregovoriti, da nam priskoči na pomoč.
— Kakšna naloga bi pa pripadla meni? — je vprašala zopet gospa de Lougval.
— Markiz de Mathalm ni bogat.
— Ah, že razumem. Za koliko pa gre?
— Za deset tisoč frankov, — je odgovorila Merotte počasi, toda s posebnim po v dar kom.
— No, toliko bi bila pripravljena dati, toda šele potem, ko bi posLal de Mathaiin Vertheuilu javno zadoščenje.
— To se bo tudi zgodilo danes ob pol petih popoldne.
— Torej boste imeli ob pol petih popoldne denar.
— Kje ga dobim?
— Kar tu.
— Markiz de Mathaiin ne bo nikoli zvedel, da ste mu dali ta denar za njegovo ljubico.
Cez dobro uro je sedela Merotte v veKkem kabinetu markiza de Marha-tin.
— Ubogali ste me in prav ste storili, — je dejara.
— Prisiljen sem bil. Drugače bi ne bil nikoli izzval de Vertheuila na dvoboj.
— Oho, — je odgovorila Merotte,
— nič kaj me ne veseli verjeti vam.
— Zakaj?
— Ker ni nič lažjega, kakor izzvati Soveka na dvoboj. Sicer pa de Vertheuila ne boste ubili.
— Pa vendar ne mislite, da bo on mene ubtf?
Merotte se je samo porogljivo zarežala.
— Eh, eh, Če bi varni stregta. po življenju,   bi vas ne mogla   napotiti na
spretne jsega sabljača. Toda pomirite se. Tudi on vas ne ubije. Iz tega dvoboja ne bo nič.
— Kaj se de Vertbeuil ne bo hotel boriti?
— Ne on, temveč vi se ne boste hoteli.
— Jaz, — se je začudil de Mathaiin.
— Da, vi.
— Kaj se vam meša?
— Prav lahko vam dokažem, da se mi ne meša. Ko prideta ob štirih k vam de Vertheuilova sekundanta, se jima opravičite.
Markiz je počil v smeh.
— In poveste jima, — je nadaljevala Merotte mirno, — da ste trdno sklenili opustiti odsletf svoje pustolovsko življenje.
Markizu se je zresnil obraz m vprašal je:
— In kaj potem?
— Potem dobite ob petih obljubljenih šest tisoč frankov.
— To je vse?
— S tem denarjem si preskrbite dostop v najboljšo bordeauxsko družbo in v nji si izberete po svoji volji mlado, lepo, zlasti pa bogato ženo.
— A dota?
— Milijon frankov.
— No, draga moja, zmotili ste se in vse, kar mi tu tako velikodušno predlagate, odločno odklanjam.
— Ah!
— Jutri se spoprimem z de Ver-theuiloiTL Še tega bi bilo treba, da bi prosil de Mathaiin takega smrkavca odpuščanja.
— Pozabljate, dragi markiz . . .
— Na nič nisem pozabil. Dvoboju se pod nobenim pogojem ne odrečem. Oh, saj vem, da mi boste zopet zagrozili z odkritjem dogodkov v Rannes. Bom pa dovolil da me de Vertheuil ubije. Tako se bom vsaj rešil zlobnih jezikov.
— Ali ie to vaša zadnja beseda? — je vprašala Merotte.
— Da.
— Toda to ni dobro, markiz, da me nočete ubogati, kajti Še danes bo ves Bordeaux zvedel o vaših sleparijah.
— Pa naj zve, kaj sem zakrivil kot šestnajstletni fantič.
— Da, toda potem bo pošten mož, kakršen je Vertheuil, odločno odklonil dvoboj z vami.
— Torej se pa ubijem sam in tako se vam izmuzne iz rok edini človek, ki bi lahko tu v Bordeauxu služil vašim pod'lirn načrtom.
Te besede je izgovoril de Mathaiin sicer razburjeno, vendar pa s trdno odločnostjo.
Merotte je spoznala, da po tej poti ne bo prišla do cilja, in zato je takoj izpremenila taktiko.
— Kakor vam drago, — je dejala. — Če se usmrtite, mi ne bo treba pripovedovati o tem, kar imenujete blodnje šestnajstletnega fantiča, pač pa povem nekaj drugega.
— Kaj pa?
— Da se je markiz de Mathalm bal.
— S tem vendar postane ta izmišljotina še smešnejša. Komu pa hočete natveziti, da sem se hotel usmrtiti iz strahu pred smrtjo?
— Da,, iz strahu pred smrtjo in pred porazom. Nikar se ne smejte, ta primer je pogostejši, kakor mislite, in v armadi se je mnogo vojakov usmrtilo samo zato, ker so se bali stopiti pred sovražnika.
— Pa naj bo, toda opozoriti vas moram, da pod nobenim pogojem ne izpolnim vaše zahteve in da bo de Vertheuil jutri zjutraj mrtev.
— Ali je to vaša resna zadnja beseda?
— Zadnja in nepreklicna!
— Pazite, dragi markiz, nikar ne storite te neumnosti. Ce storite ta korak, bom imela proste roke in ravnala bom lahko po svoji volji.
— Ali naj bo to grožnja?
— No, kar storite, kar ste skleniM. Opozarjam vas pa, da me preveč potrebujete^ da bi me hoteli kompromitirati.
— Prepričan sem. da vas bom kmalu videl tu, ne da bi si katera teh vaših groženj izpolnila.
— Morda imate prav, — je odgovorita Merotte zamišljeno, — Morda je vas ta opazka rešila,
— Kako rešila?
— Ječe.
Zagoneten ui
v Hollywoodu
Umor^eii je bil mož operetne
skladatelj
V znanem ameriškem rrknskem mestu Hollvvoodu se je odigrala te dni pretresljiva tragedija, toda ne navidezna pred filmskim aparatom, temveč v resničnem življenju. Hoflyvood-ska policija vneto išče morica, ki je
umoril skladatelja Jerrv Jem agi a.
Umor je razburil vso ameriško javnost. Skladatelj Jerrv Jernagiu je živel več let v srečnem zakonu z operemo igralko Ireno Franklanovo. Soproga umorjenega skladatelja je priredila v proslavo poroke svoje nečakinje Do-rote Wattsonove veliko gostijo. Povabljenih je bilo nad 50 odličnih predstavnikov in predstavnic filmskega sveta m vsi gostje so sedeli na terasi vile. Pred gostijo je bil prirejen končen in nastopilo je tudi več filmskih igralcev.
Zadnja je nastopila gostiteljica Irena Franklinova, ki je z velikim uspehom zapela svoj priljubljeni kuplet, da je spravila v dobro voljo tudi tiste goste, ki še niso bili gostiji primerno razpoloženi. Kuplet je uglasbil sam Jerrv Jernagiu. Med petjem svoje žene se je skladatelj tako smejal, da so mu solze zalile oči. Segel je v žep po robec da bi si obrisal oči, pa je ugotovil, da ga je pozabil v sobi. Odhitel je po stopnicah v I. nadstropje, kjer je bila njegova soba. Komaj je pa odprl vrata svoje sobe,
sta počila dva strela.
Gostje so prestrašeni planili pokonci, gostija je bila prekinjena in gostiteljica je hitela za svojim možem.
Našla ga je smrtno ranjenega na tleh. Prestreljeno je imel levo sence.
igralke Irene Franklinove m
Med gosti je bil tudi zdravnik, ki je takoj prihrtel k ranjencu, da bi mu nudil prvo pomoč, toda bilo je že prepozno, kajti
nesrečnež |e bil že mrtev.
Zdravnik je izjavil, da si je skladatelj po njegovem mnenju sam končal življenje. Brž so obvestili policijo in policijska komisija je ugotovila, da ne gre za samomor, temveč za umor. Na rani se je poznalo, da je padel strel iz večje razdalje. Preiskali so sobo in pri drugem naslanjaču, dobre štiri metre od kraja, kjer je bil skladatelj ustreljen, so našli revolver. Smrtno ranjeni skladatelj bi revolverja ne bil mogel položiti tako daleč. Tudi pregled trupla je potrdil domnevo, da je bi skadatelj umorjen.
Med povabjenimi gosti ni moglo biti morilca, kajti vsi so bili na terasi, ko sta počila strela. Revolver, s katerim je bil skladatelj ustreljen, ni navadnega kalibra in je, po vseh znakih sodeč, skladateljeva last. Ni izključeno, da si je morilec revolverja najprej polastil in šele potem je skladatelja ustrelil. Velika omara v steni je bila odprta, morilec se je bil najbrž skril v nji. Eno okno je brto odprto Za vilo stoji paviljon in ni izključeno, da je morilec ustrelil skladatelja iz tega paviljona, ker stoji baš nasproti okna. V tem primeru je bil skladatelj ustreljen z drugim revolverjem, njegov je pa ležal pri naslanjaču le slučajno. Obdukcija trupla bo pojasnila to vprašanje. Policija je napela vse sile, da izsledi morilca, toda vse njeno prizadevanje je ostalo zaenkrat zaman.
Originalen samomor
V Tampi na Floridi so imeli te dni primer čudnega samomora, kakršnega menda še nikjer na svetu ni pilo. Neki delavec tobačne tovarne se je naveličal življenja in sklenil je preseliti se na oni svet, toda ne tako, kakor navadni morilci, ki sežejo po revolverju, strupu, vrvi itd. Menda je hotel, da bi ljudje po smrti o njem govori, in zato si je izmislil originalen način samomora. Slekel se je, skočil v veliko gnezdo sršenov in ostal v njem dobrih 10 minut. Mati, ki je od dateč videla sinovo početje, je zaman kričala, naj zbeži.
Končno so poklicali gasilce, ki se jim je posrečilo z dimom preinaci velfk roj sršenov. Po vsem telesu opikanega delavca so prepeljali v rx^oico, kjer je pa kmalu v strašnih mukah izdirrrriL
„Dama s kamelijami" v filmu
Pod vodstvom znanega režiserja filma »Napoleon« Abela Gance so začeli v Parizu izdelovati firm po romanu Aleksandra Dumasa mL »Dama s kamelijami«. Vlogo Margueritte Gau-tierove igra v filmu najpopularnejša francoska gledališka igralka Yvonne Printemps, Armenda Duvala pa Pier-re Fresnay, odličen Član Cornedie Francaise. Prve prizore filma so posneli na bregu Seime v Bougavaru pred vilo, kjer je stanovala Marguerita Gautierova. Med snemanjem na vodi se je čoln s fihnskimi igralci prevrnil in vsi so padli v vodo. Močno pokvarjene aparate so šele pozneje potegnili iz reke. Pierre Fresnav je osebno pomagal reševati »žirafo«, kakor pravijo v pariškem filmskem svetu dorgemju stojalu z mikrofonom za sprejemanje zvokov.
Del pariške kritike trda, da je Yvoo-ne Printemps za vlogo Marguerite Gautierove neprimerna, saj šele prvič nastopa v filmu m je kljub svoji umetnosti zelo malo fotogenična, kar je, mimogrede rečeno, nedostatek tudi pri drugih znanih gledaliških igralkah. Pariška kritika je prekrstila firm z Yvonno Prmtmeps tako, da mu ne pravi »Dama s kamelijami«, temveč »Dama s kamerami«.
Mavrice Chevalier se oženi
Sredi septembra bodo imeli v Vlile franehe na francoski rivijeri imenat-po svatbo. Poročil se bo znani filmski igralec Maurioe Chevalier s filmsko igralko Kay Francisovo, v Ameriki zelo priljubljeno predstavitetneo zapeljivih žensk. Nič čudnega ni, da sta oba zaročenca ločena, saj se menda še ni primerilo, da bi ameriški filmski igralec ali igralka ne i meka za seboj vsaj ene ločitve zakona.
PLJSS za volane v različnih gubah, SPECTELN1 ENTEL oblek, volan, 6a*ov Ltd. AŽURIRANJE, eotel vložkov In čipk, PRBDTISKAN«, VEZENJE MONOGEAMOV, perfla.
Hitro, Odo tn poceni rzvrSl
Matek & Mikeš, LptMfan?
poleg hotela Stroke!}
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44, LluMfana, Knafljeva ulica štev. s
PRODAM
RESTAVRACIJA
v Zagrebu naprodaj. Stanarina nizka. — Ponudbe: Tavčar, Zagreb, Mesnička 17.
P R
E M O C DRVA
SLOVSA
LJUBLJANA, Kolezijsks 19
BOM
STANOVm
STANOVANJE renovirano, v samostojni hišici oddam s septembrom. Večja in manjša soba in pritikline. — Glince, Cesta VE, št. 2. 2654
Difaške sobe
Si
doc — Beseda 0.50 para.
PAZNO
AVTO »FORDc
(limuzino) kupim. — Dohlsek, Mozirje.
VTNIČARJA
oženjenega, iščem — Ponudbe: Kaiser, Zagreb, Trg Kralja Petra št. 1.
Če oddajate ali *££ete stanovanje
Na-
roda«. —
0l50
PUMPARCE
modne hlače, najboljši
A. PRESKKR. LJUBLJANA, Sv. itev. 14. 6VT
Manrice Chevalier se je lani ločU od svoje žene Yvonne Vallejeve, s katero je bil poročen sedem let. Po poroki nastopi Chevalier v fiirrm »£rstreecf ki bo izdelan v Angliji, potem se pa vrne v Ameriko, morda še oženjen s Kay Francisovo, ali pa že ločen.
Japonsko plemstvo
Razen velike množice nižjega plemstva je bilo v stari Japonski 500 do 600 rodov višjega plemstva, takozvanih dai-mijev. Pri evropeizaciji Japonske pod cesarjem Meddži leta 1884 so dobili ti rodovi daimijev evropske naslove prinčev, markizov, grofov, vikomtov in baronov. Zdaj je na Japonskem rodbin s temi naslovi 988, in sicer 19 prinčev, 18 markizov, 110 grofov, 379 vikomtov in 411 baronov. To so peeri japonskega cesarstva. Mnoge plemiške rodbine so obubožale, tako da se pečajo njihovi člani z obrtjo ali pa služijo v trgovini, nekateri pa dobivajo državne podpore. Grofje dobivajo 1800, vikomri 1200, baroni pa 600 jen letno. Podpore izplačuje ministrstvo cesarskega dvora iz posebnega fonda v znesku 3 milijonov jen. S tem neprijetnim finančnim položajem japonske aristokracije je v zvezi tudi na videz čuden pojav, da ima plemstvo cesto opraviti s sodišči, odnosno, da polni liste s poročili o raznih škandalih. Poznavalec japonske aristokracije Ha-gava trdi, da je v javne škandale zapletenih 15% plemicev.
Zato ni čuda, da je mlada japonska aristokracija dostopna revoluciji, celo bol jševiširi. Znan je primer princese Ja-suku Ivakura, ki so jo oblasti razkrinkale kot komunistično agitatorko. Njen brat, nshržben v ministrstvu cesarskega doma. je moral   svoje mesto odložiti.
Mlada princesa si je končala življenje. Del japonske aristokracije je pa zelo obogatel v industriji, trgovini, financah in prometu. Vojaštvo plemstva iz fevdalnih Časov, tako zvani samuraji, služijo skoraj izključno v armadi in tvorili so prve kadre moderne japonske vojske, zlasti oficirskega zbora. Zdaj je pa med japonskimi oficirji že mnogo kmečkih in delavskih sinov; tako je popularni general Sadao A raki sin navadnega kmeta.
Sta viska je videla svoja otroka
Francosko pravosodno ministrstvo je dovolilo ženi sleparja Staviskega sestanek z njenima otrokoma. Otroka še zdaj ne vesta, kaj se je zgodilo z njunim očetom in materjo. Prepričana sta, da ie mati bolna, oče je pa odpotoval. Tako so jima namreč odgovorili, ko sta prvič pogrešila starše. In zdaj so morali ukreniti vse potrebno, da bi otroka ne prišla strašni resnici do dna. Proti častni besedi so Stavisko izpustih' za en dan iz ječe in odpeljali v sanatorij v pariškem predmestju. Tam so jo zaprli v sobo in uboga žena si je dala obvezati nogo, da bi otroka verjela, da je bolna.
Maii CJaudius m Magdalena sta prišla z guvernanto v sanatorij k materi. Prvo njuno vprašanje je bik* >Kdaj se vrne papa s potovanja?« Otroka sta ostaia pri maten dobro uro. Ko sta odšla, se je Arietta Staviska bridko razjokala in izjavila, da je preživela neŠoveSke muke, ko sta bila otroka pri nji ki ko je morala zadrževati solze, da bi otroka ne zaslutila strašne resnice o pretresljivi rodbinski rragedHi.
Tri plemena
ljudožrcev
Avstralski raziskovalec fZ. W. Gh-in-nery je sporočil angleškemu tisku, da je odkril na gorski planoti v notranjosti Nove Cromeje, kamor ni še prodrl noben be^okožec, tri plemena kanibalskih drvjakov, ki žive še tako primitivno, kakor so živeti ljudje v kameniti dobi. Baje gre za 300.000 ljudožrcev, razdeljenih v tri plemena, ki se neprestano med seboj pobijajo.
Nedavno se je pojavilo nad tenu kraji angleško letalo, ki je nizko letelo nad naselbmami ljudožrskega plemena Ramo, Med divjaki je nastala nepopisna pamla, letalo so smatrali za duha svojega poglavarja, ki jim je pred leti kruto vladal. Več tisoč divjakov je zbežalo daleč v pragozd in še zdaj nimajo poguma vrniti se. Raziskovalec Avstralije trdi, da ta plemena ne pokopavajo mrtvih, temveč jah sproti pojedo.
Kazen za poljub na plesu
EThos Covani bo še dolgo pomnil ples v Viaregiu, ker ga je spravil v zapor m mu prinesel pogojno obsodbo. Prišel je na ples in takoj se je zagledal v lepo plesalko, s katero je navdušeno plesal. Dekle je bilo prikup-fcivo in dražestno, Covani je plesal z njo tako navdušeno, da jo je med plesom kar sredi plesne dvorane vroče poljubil. Dekle ni protestiralo, pač pa sta protestirala dva karabinjena, ki sta pazila na plesu, da bi kdo ne kršil načel javne morale. Stopila sta k vnetemu plesalcu in ga vprašala, kdo je in od kod prihaja. Dekle je bilo veselo, da bo tako lahko zvedelo vse uradno potrjene podatke o svojem kavalirju. Covani je bil pa ogorčen.
Karabinjerja je začel zmerjati, dokler ga nista uklenira in odvedla v zapor. Mož je moral pred sodišče; obtožen je bil zaradi prestopka proti javni morali in žalitve uradnih oseb. Obsodili so ga na devet mesecev ječe, pogojno na leto dni. Covani torej ne bo smel leto dni poljubljati deklet, niti žaliti čuvarjev javne morale., sicer bo moral odsedeti kazen. V Italiji torej ni varno javno pokjubbati dekleta.
Čuječi konzul.
Cicero je pohvalil nekoč Caninia Rebilia, ki je bil rimski konzul samo en dan:
— V rimski zgodovini še nismo imeli tako čuječega konzula, da bi ves čas svojega konzulata ne spal niti ene noči. kakor vi.
Prvi sestanek.
On: Kako neki ste mogli zvedeti, da stanujem v podpritličju?
Ona: Saj je stalo v malem oglasu: >Orfej v podzemrju«.